Iz naše organizadie. Skupne zadeve. Zborovanie upravnega odbora Zaveze. Seja upravnega odbora Zaveze se ie vršila dne 17. aprila 1919, v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Začetek ob 13.. konec ob 18. uri. Navzoči so bili člani vodstva Zaveze in osem članov upravnega odbora. 1. Zavezin predsednik L. Jelenc ugotovi sklepčnost in otvori sejo. Nato poudarja, da je stalo ljudsko- in meščanskošolsko učiteljstvo po razsulu stare Avstrije v naši novi državi SHS pred tremi velikimi nalogami, ki so se morale takoj in najtemeljiteje razrešiti. — Zaveza se je lotila najprej gmotnega vprašanja. Re§uje se za nas povoljno in ugodno ne samo za prehodno dobo, ampak tako, da nas bodoči državni šolski zakon uvrsti nied državne uradnike, ki spravi gmotno vprašarije z dnevnega reda za dolgo vrsto let. Drugo važno vprašanje je reforma našega šolstva. Pred leti že se je posebni odsek Zaveze poprijel dela in po temeljitih študijah je sestavil vzoren načrt državnega šolskega zakona. Po Zavezini iniciativi je prišlo poverjeništvO za uk in bogočastje do sklepa, da je skllcalo anketo, ki naj se peča s tem vprašanjem. Ako ne bi bil Zavezin odsek predložil popolnoma izdelanega načrta, bi se anketa ne bila vedela kje in kako lotiti dela, ker je bila sklicana brez priprave in brez temelja. Tretje vprašanje je ustanovitev centralne učiteljske organizacije za vso državo SHS. Tudi tu je bila Zaveza prva. Obrnila se je na vse hrvatske in srbske učiteljske pokrajinske Zveze. Do danes je prejela odgovor samo od dalrnatinske Zveze. Ko pridejo odgovori tudi od drugod, tedaj gre zastopstvo Zaveze v Belgrad in skliče ob tisti priliki delegate vseh Zvez na razgovor, da rešijo to vprašanje. Zaveza .ne zamudi nobene prilike, kjer je treba kaj ukreniti y korist šolstva in učiteljstva. Nič ne diši po samohvali. če se konštatira, da je delovanje naše Zaveze uspešno, da uživa velik ugled ne le v slovenski javnosti, ampak tudi med brati Hrvati in Srbi. Mi gremo svojo pot, ki jo smatramo za pravo in se ne zmenimo za napade nepoklicanih. 2. a) Tajnik V. Rus poroča o delovanju Zaveze od zadnje seje upravnega odbora, ki je bila o božiču, do današnjega dne, kar je razvidno iz objavljenih zapisnikov četrte, pete in šeste vodstvene seje Zaveze. Poročilo se vzame brez debate na znanje. Le pri poročilu odseka za sestavo novih čitank se določi, da se naznani na pristojno mesto članom tega odseka še tovariš Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Mariboru, ki je pa sedaj v zasedenem ozemlju y Postojni.  b) Upravnik Učiteljskega Tovariša Fr. Marolt poda podrobno poročilo gledc stanja naročnikov in gmotnega stanja stanovskega glasila. Vsa včianjena društva so izkazala 1. 1918 skupaj 1347 članov, 1. 1919 do danes pa 1458 članov. Sežansko, postojnsko, vipavsko, tržaško, istrsko, goriško in tolmfnsko učiteljsko društvo zaradi zasedanja naše zerrjlje po sovražniku letos niso poslala izkazov svojih članov, ki so lansko leto znašala 518 članov.. Vštevši te, bi štela Zaveza letos okroglo 2000 članov. Delo upravništva je izredno naraslo, samo pri upravi listov pride 460 poštnih uradov v poštev. List se tiska v 2400 odtisih. Leta 1918 in 1919 je umrlo 14 naročnikov. Lisi se pošilja brezplačno ali pa v zameno 54 uredništvom in osebam. V 1. 1918 j« bilo. naročenih 50 inseratov za 1511 K 51 vin., letos je doslej naročenih 43 inseratov. Določi se, da se tiska odslej le 1800 odtisov za vsako številko Učiteljskega Tovariša, ker se ga sedaj faktično odda 1678 izvodov. c) O stanju Zvončka poroča upravnik L. Jelenc. Število Zvončkovih naročnikov se veča posebno letos, ko so se zavzeli zanji in pridobivajo naročnike nekateri učitelji in učiteljice na svojih šolah. Razveseljivo je, da gre v Globasnico na Koroško 17 izvodov Zvončka. Tako im> letos Zvonček dosedaj 1577 plačujočil) naročnikov. S 1. januarjem 1919 ni iniel Zvonček nič dolga, pač pa par tisoč kron v hranilnici. Ves dolg je znašal v tiskarni 9095 K 30 vin., ki je bil plačan do 31. dec. .1918. To pa je bilo mogoče le, ker je bila prodana zaloga starih letnikov. Bati se Je, da se zaključi letošnje leto z velikim oeticitom, dasi se je zvišala letos naročmna od 6 na 10 K, in se je pomnožilo šteV'Io naročnikov. Tisk in papir sta se izaatno podražila. Lansko leto je stala ena stevilka Zvončka v tiskarni 437 K, letošnja skupna štev. 1. in 2. pa velja 2440 K. Vjaginje pa še ni konec. Delavstvo v tl»arni je zahtevalo te dni 100 % poviška svoie piače, cena klišejev se je zvišala več kot za 100 %. Nova Zvončkova oprema je veljala 1155 K. Treba bo varčevati r.a vse strani, da ne zagazimo v preveVke dolgove. č) Blagajnik Fr. Luznar poda obširno blagajniško poročilo. Popotnika se tiska v 2000 odtisih, kar naj ostane tudi v prihodnje. Danes je včlanjenih v Zavezi 1163 pravih in 113 podpornih članov, okrog 6U0 članov pa je v zasedenem ozemlju. Vsled naraščajoče draginje se je dvignila cena listom. Ce bi zvišala Zaveza naročn:no svojih listov tako, kakor so to storili drugod, bi veljal danes Popotnik 24 K, Učiteljski Tovariš pa 40 K. Po Fleretovem predlogu, da se zviša članarina organizovanernu učiteljstvu od 2 K na 3 K mesečno, bi imela Zaveza skupno 33.016 kron dohodkov. Stroški v tiskarni, poštnina, uredništvo, upravništvo in odpravništvo obeh Hstov, Zavezino vodstvo In druge upravne potrebščine bi znašale skupno 49.468 K. Po Fleretovem predlogu bi znašal torej primanjkljaj pri zgorajšnjem številu članov in pri sedanji draginji 16.452 K. Da Zaveza ne zagazi v dolgove, predlaga: 1. čkinarina naj se zviša letno na 36 K, 2. Popotnik naj izhaja mesečno samo na 1 poli, 3. Učiteljski Tovariš naj izhaja vsakih 14 dni brez priloge. Urednik E. Gangl je proti vsem trem predlogorn. Popotnikovemu uredniku se na ta način ne sme vezati rok, sicer odbije od sebe lahko vse najboljše sotrudnike. Učiteljski Tovariš prinaša samo aktualne stvari, dopisov je zelo mnogo. V tem velikem času je treba članstvu hitio in vsestransko ugoditi. Ce se sprejmejo predloženi nasveti, ne pridobimo na stvari, ampak nazadujemo. Ureditev in zvišanje plač ter draginjskih doklad nam ;e priborila predvsem Zaveza, zato mora irneii tudi ta svoj delež. Le po trdnih materialnih tleh moremo priti do novih stanovskih pridobitev. Oprt na navedene razloge, predlaga, da se zviša članarina začasno na 4 K mesečno. Tovariša Aichholzer in Marolt se pridružujeta Ganglovemu predlogu. Zadnje imenovani je mnenja, da se Zavezino članstvo še lahko izdatno zviša, ako imajo odbori učiteljskih društev in šolski voditelji vse uičteljstvo svojega okraja stalno v evidenci. Tovariš Brinar poudarja, da živimo v nenaravnih razmerah, v katerih denar nima prave vrednosti. Spričo utemeljenih predlogov je za zvišanje članarine. Da pa bo lažja agitacija pri članstvu, naj se tisk kolikormožno omeji. Učiteljski Tovariš naj prinaša samo organizačna in strokovna poročila. Urednik naj vsebino dopisov skrči, društvena poročila naj bodo kratka, ponatisi iz politiških dnevnikov naj sc opuste. Popotnikov urednik naj skrči širokopotezne članke. Tovariš Rajšp pravi, da se je na včerajšnjem zborovanju štajerske učiteljske Zveze, kjer se je sprejelo zvišanje članarine od 2 na 3 K mesečno, izrekel sum, da pride uprava Zaveze črez nekaj tednov ali mesecev pred članstvo niorda zopet z novim poviškom članarine. Zdaj, ko je čul proračune, ga ne moti, da ne bi glasoval za Ganglov predlog. Ena krona mesečnega poviška nam ne sme beliti glave, sicer bi bili izdatneje prikrajšani pri duševni hrani naših listov, saj se povišanje opusti takoj, čim se valuta uredi. Tovariš Gnus opozarja, da je treba v tem času vrvenja hitre informacije. »Slovenski Narod« je štirikrat dražji, vožnja po železnici pa je za 200 % dražja od predvojnih časov. Tovariš E. Gangl je proti temu, da bi se kogarkoli sililo v našo organizacijo. Vsak Zavezin član mora biti odločen in zaveden, balasta nam ni treba. Skrčenje dopisov in člankov je težje kakor pa izpopolnjevanje. Na Brinarjev očitek opozarja na zadnjo 16. številko Učit. Tovariša, ker nc ve, kaj bi črtal, saj je vse v niej aktualno in za učiteljstvo zanimivo. Tovariš Dimnik govori za letno članarino 50 K, ker se da le na ta način \zbrisati v proračunu izkazani primanjkljaj. Tovariša Gnus in Rus sta za članarino letnih 48 K, ker je društvenikom četrtletno in mesečno plačevanje lažje ter ne dela blagajnikom težkoč. Poročevalec Fr. Luznar se pridružuje Ganglovemu predlogu v tem smlslu, da prejema Zaveza letno po 40 K, društva pa po 8 K od vsakega člana. Priloge naj se pri stanovskem glasilu na vsak r.ačin opuste. Nato navede imenoma oni društva, katera še niso odposlala zaostale članarine. Končtio se sprejme soglasno, da se zviša članarina mesečno po 4 K na osebo. Predloga, da se opuste inserati in omeji vsebina pri člankih in dopisih, se ne sprejmeta. Določi se na Ganglov in Dimnikov predlog, da se zviša odslej članarina Zvončku letno na 15 K, za nečlane pa stane Učiteljski Tovariš 20 K, Popotnik pa 16 K. Soglasno se sprejme tudi predlog blagajnika Luznarja, da se vsa stara zaloga Popotnikov in Zvončkov razprodaja za 25 % dražje od prvotne cene. 3. Naš položaj je pojasnil vsestransko tovariš E. Gangl. Iz njegovih izvajanj povzamemo, da se slovenskemu učiteijstvu vendarle bližajo boljši časi. Mateiialni naš poiožaj se je izboljšal v tistem obsegu, kakor je bilo naše prizadevanje že od nekdaj. Na merodajnih mestih so pa še osebe, ki ne upoštevajo našega glasu. Nato utemeljuje predlagane štin resoiucije za dežeino vlado za biovenijo, predlog za upravni odbor Zavezc, dopis na hrvatske in srbske učiteljske Zveze in pismo na ministra prosvete v Belgradu. (Glej štev. 17. letošnjega Učit. iovama!) Resolucije, namenjene za deželno viado, se tičejo avtomatičnega regunranja učiteljskih prejemkov državnega uradništva; ureditve potnine, dnevščine in drugih dokiad za ono učiteljstvo, ki službuje izven siužbenega mesta; nastavljanja okrajnih in visjih šolskih nadzornikov; našega zastopstva v predseastvu višjega šoiskega sveta. Tovariš Dimnik predlaga, da se sprejmejo vsi stavljeni predlogi brez debate. bklepi se sprejmejo sogiasno z do stavkom, da se takoj odpošijejo na pristojna mesta. 4. Poročilo o ustanovitvi strokovnega tajništva Zaveze se sprejme na znan]e. Skiene se, da se izreče primariju dr. Franu Dergancu v imenu upravnega odbora Zaveze pismena zahvala, ker je prepustil obresti svojega posojila, ki ga je dal Učiteljski tiskarni v znesku 100.000 K, Zavezi v svrho te ustanovitve. Gospodarskemu in politiškemu odseku se naroči, da stavi prihodnji delegaciji tozadevne konkretne predloge. Zavezino vodstvo se poveri, da razpiše v stanovskem glasilu siužbo strokovnega tajnika. Prijave za to službo je treba vložiti z navedbo zahtev glede plače pri Zavezinem vodstvu najkasneje do 31. maja, služba pa se odda začasno že 1. julija t. 1. Tajnik V. Rus govori k predlogu in nasvetuje, da naj se do delegacijskega zborovanja uredi Zavezina pisarna začasno tako, da se najame primerna soba, kjer naj bi bil strokovni tajnik v gotovih dnevnih urah vsemu organizovanemu učiteljstvu v slovenski Jugoslaviji inforlnativno na razpolago. 5. Zavezin tajnik predlaga, da naj se z ozirom na neurejene razmere vrši letošnje delegacijsko zborovanje v Ljubljani dne 5. in 6. septembra, dnevni red pa naj sestavi Zavezino vodstvo. Po kratki debati se predlog sprejme. 6. O reformi šolstva poroča mesto odsotnega tovariša P. Flereta upravni odbornik E. Gangl. Poročevalec poudarja, da je anketa za reformo šolstva. na podlagi »Načrta preustrojitve šolstva in narodne vzgoje« podrobno predelala, doslej že pet odstavkov in je prišla do člena »Solski uradi«. V tej anketi je zastopstvo Zaveze, Slomškove Zveze, meščanskošolskega in srednješolskega učiteljstva, učiteljišča, zdravnikov in kinetijstva. Zavezina odposlanca nimata v tej anketi lahkega opravila. Ko se načrt po čianih ankete vsestransko predela, tedaj se obvesti o njega podrobnostih tudi Zavezi.no članstvo. Na Ganglov predlog pooblasti upravni odbor oba Zavezina člana, da smeta, kadar se jima zdi potrebno, zavzeti v tej anketi tudi drugačno stališče, kakor ga ima znani Zavezin načrt. O učiteljskih disciplinarnih zadevah naj se ne razpravlja v plenumu okrajnega in višjega šolskega sveta, ampak le šolski nadzorniki in učiteljski zastopniki (narodnih in srednjih šol) naj imajo glavno razpravno besedo. (Dalje prihodnjič.) Društvene vesti. Izredni občni zbor ljubljanskega učiteljskega društva je bil v nedeljo, 4. vel. travna. Dolga in stvarna debata o poročilih, pre.dlogih in nasvetih je pokazala, kako potrebni so sestanki,. - kjer pade marsikatero dragoceno zrno na novo, deloma neobdelano jugoslovansko njivo. 1. Zborovanje je otvoril društveni predsednik nadučitelj Jakob Dimnik s pozdravom in nagovorom, ki ga prinašamo na prvem mestu današnjega lista. 2. Poročilo tajnika: Občni zbor Dež. Slov. učit. društva je sklenil razpust tega društva. Po dolgi debati je takrat sklenil vprašati za mnenje o razpustu vsa okr. učit. društva na bivšem Kranjskem. Šele na predlog večine okr. učit. društev se Dež. Slov. učit. društvo d e f i n i t i v n o razpusti *. Pri tej priliki * O p. Takih poročil pričakujemo od ostalih okr. učit. društev! je tov. Gangl omenil razgovor, ki ga je imel y Zagrebu z zastopniki »Saveza hrvatskih učiteljskih društava« glede združitve vsega jugoslovanskega učiteljstva v centralno organizacijo. V isti zadevi so se posvetovali zastopniki naše Zaveze z odposlancem »Udruženja srbskega učiteljstva« v Beogradu«, ki se je mudil dne 1. maja v Ljubljani, z učiteljem in šolskim upraviteljem Grujico Adžemovičem. Po daljši debati se soglasno sklene razpust Ueželnega slovenskega učiteljskega društva. 3. Kot delegata v Zavezino delegacijo se pošljeta Mehle Marija, učiteljica in Ambrožič Josip, učitelj; namestnika sta: Zerjav Ema in Fratar Josip. 4. Šolarske maše: Šolarske maše ne dosežejo svojega namena. Predsedstvo Zaveza se naprosi, da napravi utemeljeno vlogo in jo pošlje knezoškofijskemu ordiiiarijatu in višjemu šolskemu svetu s prošnjo, da nepostavno usiljene šolarske maše, ki jih ne pozna nobena zakonska odredba, odpravi, sicer bodo provzročile še mnogo utemeljene nevolje med učiteljstvom. 5. Meščanske šole: Kdb zadržuje ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani? Kdaj bodo razpisana mesta strokovnih učiteljev? Sklene se o tem obvestiti g. župana. Ako se mesta takoj ne razpišejo, znajo biti otvorjene ljubljanske mšečanske šole drugo leto, toda brez učiteljev. ki bodo tačas že nastavljeni v zeleni Stajerski. 6. Pod vodstvom ljubljanskega nadzornika obstoja odsek, ki začenja s pripravami za sprejem regenta Aleksandra. Ako tak odsek res obstoja, potem izjavlja ljubljansko učiteljstvo, da odklanja vso odgovornost za posledice, ki bi nastale, ako bi vodil deputacijo. ljubljanskega učiteljstva nadzornik Lavtižar, vnet zastopnik in pristaš onega režima, ki je tako goreče proslavljal hrvatske junake, ko so mogli oddati prve strele proti srbski prestolici. Napravi se primerna vloga ter pošlje predsedstvu mestnega magistrata. 7. Komisija za likvidacijo dež. uprave je imenovala za zastopnika v mestnem šolskem svetu proslulega ravnatelja Jegliča. Vsa poštena človeška družba se ogiblje tega moža; zato se občni zbor Ijubljanskega učiteljskega društva začudeno vprašuje, kako more koraisija izbrati med slabim najslabše. Poskrbeti bo treba, da ne bo g. Jeglič delal nikjer preveč škode. 8. Risanje, telovadba, petje so predmeti, ki zahtevajo strokovnega znanja. Sklene se naprositi višji šolski svet, da kreira mesta strokovnih učiteljev na Ijubljanskih ljudskih šolah za omenjene predmete. 9. Vsem članom in članicam priporočamo, da doplačajo zvišani znesek članarine ter da širijo med šolsko in izvenšolsko mladino mladinski list »Zvonček«, ki bi lahko imel 20.000 naročnikov, ako stori vsak učitelj svojo dolžnost. A. Iz novomeškega okraja. Na dan 1. maja nas je povabila Slomškova zveza na razgovor glede skupne stanovske organizacije. Odbor učiteljskega društva za novomeški okraj se je temu pozivu tudi polnoštevilno odzval, ker je mnenja, da je taka skupna stanovska organizacija lahko mogoča, da, naravnost nujno potrebna za naš stan, da skupno nastopamo za skupne interese. V vseh drugih vprasanjih (političnih, kulturnih itd.) pa vladaj popolna svoboda. Kako je mogel tajnik Slomškove zveze Pečjak trditi, da zahtevajo ljubljanski Zavezarji uklonitve manjšine tiidi v kulturnih in drugih vprašanjih — res ne moremo pojasniti. Morda bi nam to pojasnili? Končno smo sprejeli resolucijo, tičočo se ustanovitve take skupne organizacije, v katero ne sme politika, ter izvolili šestčlanski odbor, ki naj se cakoi loti dela. L. Učiteljsko društvo za novomeškl šolski okraj ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 15. maja t. 1., ob 9. uri dopoldne v šoli na Čatežu pod Zaplazom z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. 2. O stanovski strokovni orcanizaciji — poroča tov. Fr. Hočevar. 3. Poročilo odbora in račun za 1. 1918. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Tovariši sosednjih okrajev dobrodošli. — Odbor. 4- Belokranjsko učiteljsko društvo je imelo 14. aprila t. 1. svoje zborovanje v Črnomlju. Dasiravno je bilo slabo vreme, ;e bila udeležba prav dobra, dokaz zanlmanja in zavednosti našega učiteljstva. Jasnih pogledov, veselih lic smo se se•>tali prvič v svobodni Jugoslaviji. In kaj ne! Saj vetno, da nam sije lepša bodočnost. Iskreno nas je pozdravila predsednikova namestnica tov. Vitačičeva in omenila politiškl preobrat, ki nam je prinesel zaželjeno svobodo. Navdušeno smo po- zdravili našega kralja, regenta in osvoboditeije Srbe. iov. Vrtačiceva je poročala, da je zaradi bolezni odiožil predsedništvo vrli tovanš naducitelj Potokar. bporočiia nam je njegove pozdrave in zaiivaio za izkazano mu zaupanje, želeč mu skorajšnjega ozdravljenja. Pozdravila je tudi nove društvenike. Nato je prečitala tajnica zapisnik zadnje seje. Blagajiuk naducitelj Megusar je podal kratko pojasniio glede drustvenega linetja iu posiijanja čianarine, ki se naj posije na njegov nasiov in znasa letno 48 K. vršila se je volitev odbora: Ljudevit Mikolic, predsednik; Katinka Vrtaciceva, poapreasedrnca; Ljud. bukovičeva, tajnica; Kiti. Megušar, blagajnik. Nato nam je tov. iviikoiič podal nekoliko jedernatiii misli glede reforme šolstva, ki je nujno potreDna. V razgovoiu, ki je sieuu, so se cuia gieae reionne razlicna maenja. Pri siucajnostih se je razmotnvaio o raznih stanovskih zaaevati, gieae šolskih maš, o zemijepisnem in zgodovinskem pouku. Skiene se naprositi visjo soisko obiast, da se pnredi za belokranjsko učiteijstvo srbo-lirvaski tecaj v Novem mestu, kjer so boijse stanovanjske m aprovizacijske razrnere kakor v Ljubijani. ODijuoni smo si, da se kmalu zopet snidemo. la čas pa na deio za povzaigo soistva in prosveto narodal — L. bukovičeva, tajnica. + liornjegrajsko uciteljsko društvo zboruje dne n. iiiaja t. 1. ob pol 11. uri v (Joinjem gradu po sledecem dnevnem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Došli dopisi. 3. O nacrtu preustrojitve šolstva razpravlja tov. franc Kocbek. 4. Povišanje Zavezine članarine. Poroča blagajmk tov. Alojz Krajnc. 5. Slučajnosti. — Giede na to, da je to zborovanje prvo v letošnjem letu, želi podpisani poinoštevilne udeležbe. — Josip T e rč a k, predsedn. namestnik. Učiteljstvo pliberškega je imelo svoje mesečno zborovanje dne 9. aprila v Pliberku. Po običajnem pozdravu predsednika je predaval prof. dr. Janko Kotnik o boljševiškem šolstvu na Ruskem, prirejenem na podlagi lastnih izkušenj in opazovanj. Spoznali smo, da ne kaže nekritično sprejeti vest o ruskem boljševizmu, da je njegova idejna osnova v marsičem uvaževanja vredna, da boljševiška vlada izdaja naravnost ogromne svote za ljudsko izobrazbo, več kakor katerakoli dcžava in da skuša šolstvo velikopotezno in enotno reformirati na podlagi najmodernejših načel in izkustev, zlasti ameriške šole. Predavatelj je mnenja, da pri svoji novi orijentaciji ne smemo izgubiti iz oči velikega bratskega naroda ruskega, ki ima vkljub vsem težkim preizkušnjam sijajno bodočnost. Predsednik Močnik poda poročilo odseka za šol. reformo in obeta za važnejša vprašanja načelnega pomena posebne referate. Odsek je predla?al resolucijo, v kateri se med drugim izreka za to, da se nameščajo na enorazrednicah le učitelji, nikakor učiteljice, da se v zakonu imenoma navedejo najpotrebnejši učni pripomočki, da se učiteljev ne sili k obiskovanju strokovnih tečajev in da se velikost šolskega vrta zakonito določi (najmani 30 a). Glede Ganglovega predloga o razpustitvi pokrajinskih učiteljskih organizacij in ustanovitve centralne učiteljske organizacije za celo državo se je izreklo mnenje, da gre predlog predaleč, ker o ustroju državne učit. organizacije še le končnoveljavno lahko sklepamo, ko imamo definitivno ustavo, do tedaj pa ne kaže razpuščati pokrajinskih organizacij. Tov. Macarol je mnenja, da je nujno potrebno, da napravimo red v lastni hiši in pridemo enkrat do enotne strokovne organizacije za vse učiteljstvo. Nadzornik Mencin predlaga, da se vprašanja naše stanovske organizacije postavi na dnevni red občnega zbora kor. učit. društva, ker gre tu za važno, perečo zadevo. Predsednik prečita poročilo predsednika dež. učit. društva tov. Aichholzerja, o njegovih korakih v prilog naših gmotnih teženj. Koroški učitelji vztrajamo na lzpolnitvi predloženih resolucij, zlasti zahtevamo obmejne doklade za vse na Koroško premeščene učitelje, kakor jo dobivajo državni uradniki. V debati je padla marsikatera bridka beseda, razodevajoča ogorčenje, ki vlada med učiteljstvorn radi nevzdržnih razmer. V interesu koroškega šolstva je, da vlada čim preje ugodi zahtevi po obmejni dokladi, ker drugače ni misliti, da bi se še oglašah učtelji za službovanje na Koroškem. Gre za eminentno narodno zadevo. Tajnik dež. učit. društva tov. Kovač je pojasnjeval, kako mislijo merodajni činitelji v Ljubljani o naših težnjah. Nismo bili preveč vzradoščeni. Odlok Višjega šolskega sveta glcde nadzorovanja šolskih otrok pri verskih vajah je bil povod dolgi, burni debati. Prevladala je domneva, da namerava Vi šji šolski svet upeijati nov kuiz po kranjskem vzorcu. Predsednik pojasnjuje, da je odlok ie informativnega znacaja in du sklepa glede nadzorovanja glasom še obstojecega šol. in uenega reda učiteljski zbor, da gre tu torej za interno zadevo učiteljskega zbora. Navzoči šolski komisar tov. Košir se naprosi, da upliva na krajne šolske svete, da preskrbijo učiteljstvu stanarino oziroma prosto stanovanje in prosto kurjavo. Šolski koraisar obljubi, da tej žeiji po možnosti ustreže in poda učiteijstvu še ta in ona pojasnila in nasvete. Stavili so se še nekateri predlogi glede občnega zbora kor. učit. društva, n. pr. glede ustanovitve častnega soda. Končno se je zavzelo tudi stališče napram čianku, objavljenem v 74. štev. »Jugoslavije« z dne 26. susca pod naslovom: »Edinstvo v učiteljski organizaciji« in sprejete so bile resolucije, ki jiii je utemeljeval tov. DoberšeK sledeče: Globdko obžalujemo, da se je našel baš v naših vrstah človek, ki je prvi oblatil naše prvoboriteije, kojih časti se ni drznil dotakniti niti najstrupenejši narodni nasprotnik. Ugotavljamo, da dopisnik niti najmanj ni opravičen govoriti v imenu drugih učiteljev, da je članek plod razgre:e tantazije nesrečnega nevrastenika, ki ga vsak poznavalec koroških razmer obscja, da vlada med koroškim učiteljstvom najlepša solidarnost, da imamo do svojih voditeljev neomajeno zaupanje in da smo si vsi koroški učitelji postavili kot častno nalogo, pokazati stanovskemu svetu, da je ob pravi svobodomiselnosti možna stanovska sloga, tudi pri tovariših različnega političnega mišljenja, ako so le značajni in stanovsko zavedni.