OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
Imiajeino TsakoTTsUn« UtkoTln«
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	~ •
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of AU Kinds
^OL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 12,1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 159
KOREN
Včeraj je nagloma umrla, za-od srčne kapi, Mary Koren, dojena Samsa, stara 30 let. Sta-•^ovala je na 14615 Sylvia Ave., Ne pa na 1465 Addison Rd., sta z možem vodila zadnjih let grocerijo in mesnico. °jena je bila v Clevelandu. "^kaj zapušča soproga Anto-®inčka Ronald, hčerko Marie, Joseph Samsa, brata Jo-in Norman, sestre Mrs. Jo-®®Phine Mickovic in Elsie ter več ^Wnikov. Pogreb se vrši v če-ob 1.30 uri popoldne iz po-^ebnega zavoda Joseph Žele in . 458 E. 152 St., na Crown
Hill
pokopališče.
. Včeraj zjutraj je preminil v 6stiii bolnišnici Paul Benich, 60 let, stanujoč na 6714 St. air Ave. Rojen je bil v selu '"Sanica na Hrvatskem. Bil 5e ^^ski ter je delal kot čuvaj za žavni cestni oddelek. Bil je društva sv. Josipa, št. 99
Hbz
m organizacije Eagles.
^ "^kaj zapušča brata Johna, stari doniovini pa štiri sestre. °Sreb se vrši v četrtek ob 9. ' zjutraj iz Grdinovega pobega zavoda, E. 62 St., v , %V sv. Pavla in nato na po-Calvary.
^^eriška
pomoč
]1
^^OMBAY, Indija, 11. avgusta g tukajšnje pristanišče je pri-^ ^ ladja s tovorom 500 ton ži . ^ in zdravil, katero pošiljko jj^.P^klonil Indiji "Svet ameri-jiProtestantovskih cerkva." so privatniki nakupili ^eriki in je stala $765,000. l)ij je blago raztovarjalo, je prisotna sestra predsednika ^. ^ja, ga. Pandit, ki je bila ^3ečasno indijska diplomatska °Pnica v Washingtonu in je hvaležnost Amerikancem j^®likodušen dar.
^zoča je bila tudi žena ame-n, poslanika v Indiji, Mrs,
NEREŠENA UGANKA NA KOREJI
MUNSAN, Koreja, 11. avgusta—Sklep obeh delegacij, ki se pogajata za premirje na Koreji, da se nadaljnji sestanki zopet odložijo za teden dni, je povzročil iznenade-nje, ker ni jasno, katera od obeh delegacij je zahtevala odložitev sestankov.
Dejstvo je, da so se sredstva
odlaganja sestankov že dvakrat poslužili tudi zavezniki. Toda njihov izostanek je bil napovedan in je značil protest proti komunistični taktiki, ki je na sestankih imela samo zavlačevalne govore, očitke in sumničenja. Za vezniška delegacija je izostala vsakikrat po tri dni, kot rečeno v znak protesta, ne pa na podlagi doseženega sporazuma.
Komunistična delegacija si je do sedaj izgovorila dva odloga, vsakikrat po en teden in če je ta zadnji odlog zopet za teden dni bil njena zahteva, znači, da se komunisti poslužujejo taktike odloga, da tako ne pride do končnega premirja na Koreji.
Zavezniška delegacija je od svoje strani objavila sledeče podatke.
Zavezniki so pripravljeni vrniti komunistom 83,000 vojnih ujetnikov, med temi 6,400 Kitajcev. Ostali vojni ujetniki 169,000 po številu, med katerimi je 13,-600 Kitajcev, so napovedali, da se bodo uprli vrnitvi v domovino in da se bodo poslužili boja.
Komunisti zahtevajo, da se jim vrne v celoti 116,000 vojnih ujetnikov, ki so sedaj v rokah zaveznikov, med temi pa je 20,-000 Kitajcev.
Očividno imajo komunisti točen seznam svojih ljudi, ki se nahajajo v zavezniškem vojnem ujetništvu in vedo za vsako osebo, katera se po njihovem mnenju mota iz katerihkoli razlogov vrniti, bodisi, da gre za pristaše stranke, bodisi, da ima z njimi komunistična stranka kak posebni obračun. Posebno so komunisti odločni, ko zahtevajo vrnitev kitajskih vojnih ujetnikov. Delegatje trdijo, da do premirja ne more priti, dokler ne bodo vrnjeni vsi Kitajci, ki so sedaj vojni ujetrjiki zaveznikov.
Šef zavezniške delegacije za mirovna pogajanja general Wil-

X.USTAVILA %OMOBILE
CITY, 10. avgusta— ^ tem mestom se je vsula to-Cev • pokrila ceste šest pal-I'y.^'^oko. Avtomobilisti so mo-Vq^o ^^tkomalo ustaviti svoje
doma	^
Jennie Hrvatin se je po svojcev v Trstu in Jugo-^I'nila domov na 17921 Rd. Nazaj je prinesla ® pozdravov za znance in toyy od njih domačih. Po-^ 3e z letalom, ki je imel na-devet ur zamude radi onih popravil na motorju.
poroke
1% obhajata poznana Mr. (ig Leo in Pauline Boštjan-
^^ttiic	Shawnee Ave. 30-
°.^^ojega srečnega zakon t'o^^j^^^yljenja. Sin in hči ter so-številni prijatelji is-v .®titajo slavijencema ter \	vso srečo, da bi zdra-
^oltQ ^®sela dočakala zlato po-
liam K. Harrison je izjavil, da zavezniška delegacija vztraja slej ko prej na znanem stališču, da ne vrne vojnih ujetnikov, ki se pod nobenim pogojem nočejo vrniti.
Amerika in Španija
MADRID, Španija, 11. avgusta—Med aqieriskimi in španskimi zastopniki se vodijo pogajanja o odstopu španskih letalskih in pomorskih baz za potrebe ameriške oborožene sile. Španija odklanja ameriški predlog, da bi se te baze ali prodale, ali dale v najem, španska vlada stoji na stališču suverenitete svoje države in je pripravljena, da da ome-ve in je pripravljena, da omenjene baze na razpolago državam članicam severno Atlantske zveze, kadar bo nastopila potreba. Te baze bi istočasno uporabljala Španija sama.
Kot protiuslugo pa bi morala Amerika opremiti špansko kopno in zračno vojsko z modernim orožjem. V ameriških krogih se zahteve Francove Španije označuje za skrajno pretirane.
MOSSADEGH DIKTATOR
TEHERAN, Iran, 11. avgusta —Senat Irana, ki je prvotno nasprotoval posebnim pooblastilom Mossadegha, se je končno udal. Mossadegh je dobil tudi od senata polnomoč, da vlada Iran za dobo šestih mesecev brez vsakega sodelovanja s parlamentom in senatom.
Na dopustu
Na dopustu se nahaja Lt. Tony Stanič, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Stanič, ki vodijo delikatesno trgovino na 1225 Norwood Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev.
KOGA BODO VOLILI ČRNCI?
WASHINGTON, 11. avgusta —Četudi so bili po osvoboditvi ameriški črnci dolga leta v republikanski stranki, se je z nastopom Franklina Roosevelta položaj bistveno spremenil, to pa v prid demokratski stranki. Truman se je glede volitev leta 1948 sam izjavil, da so mu v severnih državah pripomogli do zmage tudi črnski glasovi.
Zadnja statistika pove, da je črncev v Ameriki okrog 15 milijonov. V glavnem so črnci ostali še vedno na jugu, kjer se bojujejo za svoje državljanske pravice.
Okrog tri milijone črncev pa se nahaja po severnih državah, med temi pol milijona črncev v New Yorku, po kakih 200,000 pa v Ohio, Michiganu, Illinoisu in Pennsylvaniji.
Volitve črncev, ki se nahajajo na severu bodo kazale znak večje kompaktnosti kot pa volilna udeležba črncev raztresenih po jugu. Toda najvažnejše je vprašanje državljanskih pravic. Demokratska stranka se je izjavila že leta 1948 za prisilno izvedbo demokratskih pravic in svoboščin in to potom federalnega zakona. Republikanci nimajo točnega programa razen v kolikor je nasproti črncem in njihovi enakosti—negativen. Tako se je na
EISENHOWER MED INDIJANCI
GALLUP, N. M., 11. avgusta—Republikanec Eisenhower se je udeležil ceremonije, katero so priredili Indijanci. Poročilo pravi, da se je na stadionu zbralo okrog deset tisoč Indijancev, katere je Eisenhower takole nagovoril:
"Čutim se posebno srečnega, da sem se sestal z vami na dan, ko lahko trdim, da ste dobili pravico državljanstva in da boste izvajali v večji meri svoje državljanske pravice, kakor kdajkoli v vaši zgodovini." Eisenhower je mislil na volilno pravico.
Toda Eisenhower obljublja nekaj kar Indijanci že imajo. Volilno pravico so si priborili že leta 1948, čeprav je še niso praktično izvajali. ^ Toda Eisenhower se očividno ne zaveda kaj tudi drugod obljublja.
Ob svoj^n prvem nastopu kot kandidat je obljubil, da bo skrčil zvezni proračun na 40 milijard dolarjev. Ta vsota ne bi zadostovala niti za potrebe ameriške vojske in obrambe. Toda Eisenhower istočasno obljublja upokojencem, da bo zvišal njihove pokojnine....
Stevenson na poti v Washington;
danes ima konferenco s Trumanom
primer senator Lodge, M je vodil glavno volilno borbo za Ei senhowerjevo nominacijo, izrekel proti prisilni izvedbi državljanskih svoboščin. Popolna državljanska enakopravnost bi pomenila odpravo davka na volitve, ki ga mora plačati volilec na jugu, če naj voli; odpravo diskriminacije po šolah, na prometnih sredstvih, po cerkvah, po javnih uradih in privatnih lokalih; popolna enakopravnost v vprašanju zaposlitve, ko poedinec išče delo.
Tisti, ki so zoper prisilno uveljavljanje polnih državljanskih pravic in svoboščin, pravijo, da se vsa ta vprašanja z ozirom na posebnost ameriškega Juga in njegovo zgodovino, ne dajo rešiti s potezo peresa, to je potom zakona, marveč je rešitev tega vprašanja prepustiti razvoju dogodkov in pa privatni iniciativi potom raznih društev, ustanov in korporacij. Črnski voditelji s Severa imajo vpliv na črnce na jugu in obratno. Izraziti predstavniki trdijo, da gre republikancem v kakršnikoli obliki se predstavljajo črncem, le za to, da dobijo njihove glasove, potem pa naj bo v vprašanju državljanskih svoboščin in enakopravnosti—zopet vse tiho.
Egipt je demokratičen
CAIRO, Egipt, 11. avgusta— Nova egiptska vlada predsednika Maherja je ukinila cenzuro nad poročili in nad tiskom. Cenzura je bila v veljavi v Egiptu od začetka druge svetovne voj ne. Odprava cenzure se nanaša na vsa polja časnikarskega udej-stvovanja, tako na pošiljanje poročil zunanjim listom, kakor tudi na publikacijo doma in na razpečavanje časopisja.
Zunanji opazovalci trdijo, da ima državni udar v Egiptu, ki je povzročil odstop kralja Farou-ka, močno ozadje in da ima tudi demokratski program, ki ga bo izvajal dosledno, tako v vojaški, kakor v civilni upravi.
Kakor smo že poročali, so v Egiptu odpravljeni vsi plemski naslovi. Med ostalim je prepovedano med javnimi nameščenci igranje za denar. Nadalje bo egiptska vlada zamenjala vse svoje zunanje zastopnike, ki so bili postavljeni na svoja mesta z edino kvalifikacijo, da so bili prijatelji kralja Farouka.
STEVENSON BO V VOLILNI BORBI IZREDNO AKTIVEN
SPRINGFIELD, 11. avgusta—Governer Stevenson in načelnik demokratske stranke Mitchell odpotujeta jutri z letalom v Washington, kjer bo Stevenson predstavljen sedanjim članom federalne vlade, nato pa imel posebni sestanek s predsednikom Trumanom, da se porazgovori o volilni agitaciji. Stevyenson se bo mudil v Washingtonu samo en dan.
Stevenson bo imel jutri (v torek) poseben sestanek s senatorjem Estes Kefauverjem, ki se je tudi potegoval za demokratsko nominacijo, potem pa ko je bil priča zmagi Stevensona, je nastopil na konvenciji in obljubil vso svojo osebno podporo Stevensonu.
Governer Stevenson vodi glede Juga svojo osebno, toda spretno politiko, ki je vedla do tega,
da so se demokrati iz Mississip-pija izjavili za njega, da se je izjavil za Stevensona zmerni senator Russell iz Georgije, in kar je bilo najbolj značilno, governer Južne Caroline Byrnes, ki je kot državni tajnik v vladi Tru-mana, rekli bi formalno, "odkril"
Stevensona. Stevensonova politika glede Juga je osupnila republikance, ki so si domišljali, da imajo demokratske glasove z Juga že v svojem žepu, na drugi strani pa očistila negotovo ozračje med južnjaki demokrati,
tako da so padale značilne izjave, kakor izjava Byrnesa, "da so kvalitete govemerja Stevensona in podpredsedniškega kandidata Sparkman sto odstotno jamstvo Jugu, da ta gre pri letošnjih volitvah z obema kandidatoma."
Tudi so bile značilne pripombe vrhov demokratske stranke kot McKinneya, da je demokratska stranka pod vodstvom Stevensona sedaj sto odstotno edina,
ali pa senatorja Russella, da bo Stevenson zmagal, kakor še noben demokratski kandidat v zgodovini Amerike.
! I	T
• •	v
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 29. maja pri družini Mr. in Mrs. Max Kobal ml. na 22651 F Fox Ave., Euclid, Ohio, in pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko, kateri so dali ime Linda Ann. Dekliško ime mlade mame je bilo Ju-lianne Zakrajšek, ki je bila več let zaposlena pri slovenski posojilnici St. Clair Savings and Loan Co. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank in Julia Zakrajšek iz 6421 Varian Ave. prvič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Max in Mary Kobal st. iz 775 E. 236 St., pa petič. Čestitamo!
Pota Stevensonar-^
samostojna
Stevenson je imenoval za načelnika demokratske stranke Mitchella iz Chicaga, katolika in Irca po rodu. Mitchell se sam označuje kot novinec na vrhovih demokratske stranke, toda po kratkih konferencah s Stevenso-nom se je že sprijaznil s svojo nalogo. Stevenson torej izbira lastne ljudi neodvisno od dosedanje prakse demokratske stranke.
Druga poteza, ki je tudi značilna za Stevensona, je poteza koordinacije—sodelovanja. Glavni stan njegove volilne kampanje se bo nahajal v Springfieldu, Illinois, toda sporedno bo delo-
val tudi urad v Washingtonu.
Šef njegove volilne propagande bo Wyatt, znan iz liberalnega g|ibanja demokratskih Ameri-kancev. Nastop Stevensona in vpliv te osebnosti na vodilne politike v demokratskih vrstah, pa se izraža v trditvah teh politikov, ki priznavajo svoj delokrog, pristavljajo pa, da bo "vrhovni komandant" vsega ostal Ste? venson.
Stevenson v vrtincu dela
Po konferenci s Trumanom in s člani federalne vlade se bo Stevenson nemudoma vrnil v Springfield. V četrtek bodo demokrati praznovali tako imenovani "Dan govemerja" in bo kot glavni govornik nastopil kandidat Stevenson. Trdi se, da bo v svojih političnih izvajanjih podal zopet nove idejne smernice, ker Stevenson se ne ponavlja in kar govori je novo in programa-tično.
McKinney se poslavlja
Ko je odložil McKinney mesto načelnika izvršilnega odbora demokratske stranke, je sam pojasnil, da je bil na to mesto postavljen lanskega oktobra pod pogojem, da na mestu ne ostane dalje kakor eno leto. Truman mu je poveril nalogo, da reorganizira glavni stan stranke in pripravi tla za volilno borbo 1952. Ta naloga je izvršena in radi tega tudi odhaja. McKinney je nadalje potrdil, da so strankine finance dobre, vendar pa ne še zadostne.
*
Formalna izjava Kefauverja
SPRINGFIELD, 111., 11. avgusta—Senator Estes Kefauver je v konferenci s governerjem Ste-vensonom dal tudi formalno izjavo, da bo po svoji moči podpiral kandidaturo Stevensona.
Margareta Truman v Berlinu
BERLIN, 11. avgusta—Danes je prispela y Berlin Margareta Truman, hčerka ameriškega predsednika Trumana.
Miss Truman se je nahajala nekaj dni v Zapadni Nemčiji in to v prestolici Zapadne Nemčije v Bonnu, kjer je bila tudi med ameriškim vojaštvom.
Obiskala je rojstno hišo velikega nemškega komponista Beethovna in odšla tudi v znano mesto Koeln. Mesto Koeln je bilo 30 zavezniških letalih v zadnji svetovni vojni strašno bombardirano. Bombardiralo ga je dva tisoč bombnikov na enkrat, potem ko so Nemci opustošili češki (raj Lidice kot osveto za nemškega komisarja Heydricha, ki je bil v Pragi smrtno ranjen in tasneje poškodbam tudi podle-
Za vezni ško bombardiranje Koelna je takrat prizaneslo znani koelnski katedrali, čeprav se ta nahaja v neposredni bližini glavnega kolodvora in velikega mostu, ki gre preko Rena in veže Koeln z začetkom Porurja.
Margareta Truman je obiskala to katedralo, ki se smatra za višek umetnosti stavb gotskega sloga.
Na obisk
Na obisk v Kane, Pa., kjer bodo obiskali sorodnike in prijatelje, so se podali Mr. in Mrs. Frank Kocjančič ter hčerki Georgine in Katarina iz 1075 E. 77 St. Tam bodo ostali teden dni. Želimo jim mnogo razve drila!
Zemlja potolažena, a ne ozdravljena
Zadnje deževje je olajšalo* neznosno vročino po Ameriki in je vzbudilo precej nad, da bodo ameriški farmarji rešili precej svojih pridelkov.
Deževje je obiskalo predvsem države ob severovzhodu, ognilo se pa je juga in jugovzhoda, zlasti države Texas, na vzhodu pa države Maine. Na jugu je v ostalih državah prišel dež prekasno, da bi rešil večino pridelkov.
V državi Ohio sami so se po zadnjem dežju razmere na poljih na splošno poboljšale. Ohio sama na sebi ni bila težko prizade-
ta po suši, vendar so se njene posledice čutile in tudi zadnji dež ni odpravil vseh zlih posledic, četudi je bil zelo dobrodošel.
Ohijski farmarji so predvidevali za letos najboljši pridelek koruze. Upanje je šlo po vodi. Vkljub temu je zadnje deževje prihranilo ohijskim farmarjem nekaj milijonov nadaljnjih izgub, ki bi jih gotovo utrpeli, če bi bila suša še trajala. Boljše je nekaj kot nič—toda dež ni po polnoma ozdravil razpaljene zem-Ijfe. Zadnji dež je malo potolažil živinorejce in ovčjerejce, ker so pašniki v neki meri le ozeleneli.
Kanadski delavec za kontrolo
OTTAWA, 11. avgusta—Obe i glavni kanadski delavski uniji, prva, ki šteje pol milijona članov, druga:, ki šteje 350,000 članstva, sta se zavzeli za to, da naj Kanada znova uvede kontrolo cen, da se prepreči nadaljnjo dviganje cen življenskim potrebščinam.
Prva unija bo imela svojo konvencijo 18. avgusta, druga 22. septembra 1952. Na dnevni red teh konvencij je stavljen tudi imenovani predlog.
Kanada je že imela kontrolo cen, pa jo je ukinila. Kanadska vlada se protivi novi delavski zahtevi in pravi, da če bi se uvedla znova kontrola cen, bi bila logična posledica, da se uvede tudi kontrola mezd, katero pa delavstvo odklanja.
Prevzela lajništvo
Na zadnji redni seji društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ je prevzela tajništvo poznana Mrs. Mary Dodič iz 977 E. 239 St. Njena telefonska števfIRa je RE1-4099. Prejšnji tajnik Frank Tegel je odstopil radi bolezni. Članstvo se opozarja, da se v društvenih zadevah obrne na Mrs. Dodic.
Prestala operacijo
V	Forest Hills kliniki se nahaja poznana Mrs. Sophie Person iz 18920 Locherie Ave., ki je srečno prestala operacijo. Obiski so dovoljeni od 2. do 3. ure popoldne ter od 7. do 8. ure zvečer. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
Poli j o se širi
V	Clevelandu je bilo dosedaj v Mestni bolnišnici 182 slučajev polija. V oskrbi je še vedno 89 oseb.
Iz Akrona pdročajo, da je bilo dosedaj že 287 slučajev polija v primeri s 54 lanskega leta ob istem času.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
12. avgusta 1952
ti
ENAKOPRAVNOST

Owned and Publishfed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO» B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in pp pošti v Clevelandu in izven mestaj: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
.$8.50 , 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PRISILNO RAZSEUEVANJE
(1)
Zadnje dni se je svetono časopisje polnilo z vestmi, da so madžarski in češki komunisti začeli z barbarskim razseljevanjem svojih političnih nasprotnikov. Prva je bila Madžarska, njej je sledila Češkoslovaška. Iz obeh glavnih mest, češke Prage in slovaške Bratislave, so komunisti izgnali iz njihovih domov nad deset tisoče meščanskega sloja, da so napravili prostor pristašem komunizma. Raz-seljenci gredo v prisilna taborišča, odtod pa vsaki dan na delo po rudnikih, industrijah, po poljih in grozdovih. Ti meščanski sloji, ki so bili pregnani iz svojih domov, so smeli vzeti s seboj le nekaj, slovensko bi rekli, kar se da povezati v culo in nadalje le nekaj denarja, vse drugo pa prepustiti komunističnemu nasledniku, da se bo ta ko-modno vsedel v stanovanje, v katerem je za vselitev že vse preskrbljeno in pripravljeno.
Ameriški državni tajnik Dean Acheson je označil to prisilno razseljevanje za barbarizem. V glavi Amerikanca je glede hiše, doma, nekaj tistega občutka kot ga je imel Anglosaksonec v stari domovini v Angliji, kjer se je porodila rečenica "Moja hiša je moj grad." Ta stavek pomeni, daje svobodni človek v svobodnem domu takorekoč nedotakljiv. Zgodovina britanske osebne svobode je v zvezi tudi z britanskim stanovanjskim vprašanjem. Ta zgodovina nam pove, da je morala dobiti britanska policija, če je hotela prestopiti prag privatne hiše, izvršiti preiskavo ali pa aretacijo dotične osebe, za ta korak dovoljenje naravnost od parlamenta!
Toda ideja prisilnega razseljevanja ni ravno iznajdba komunistov. Slovenski pesnik Prešeren poje, "da mraz Ovida v Pontu tare." Rimski pesnik Ovid je živel pred Kristusom in je bil tako skoraj pred 2000 leti politično pregnan tja nekam ob sedanjem Črnem morju, ker rimskim oblastnikom njegovo pisanje ni bilo všeč.
Zgodovina izraelskega ljudstva navaja prisilno razseljevanje tega naroda in rabi izraze "babilonska sužnost," katere si»žnosti so se vrstile kar po vrsti. Tudi že davno, davno tisočletja nazaj____
Mi Slovenci imamo grenak spomin na prisilno razseljevanje v naših lastnih vrstah. Nemci so med zadnjo svetovno vojno razselili naš živelj iz brežžiškega in krškega okraja, na deset tisočev po številu, in ga nagnali v neznano smer. Slovenski kmet teh dveh okrajev je dobil na pot menda 200 Din. in culo v roke. Naslednik Nemec naj dobi popolnoma pripravljeno kmetijo, torej zemljo, hišo in gospodarska poslopja, stanovanjsko opremo, živino in vse potrebno kmetijsko orodje.
Zgodovina ruskih carjev nam pove, da so bili ruski antirežimovci, četudi niso bili politiki, pa da so bili le sumljivi, izgnani v zloglasno Sibirijo. Carska Sibirija ni bila današnja sovjetska Sibirija. Carska Sibirija je pomenila mraz, zapuščenost, osamljenost, ječo in počasno shiranje.
Vendar pa se je moderni komunistični režim poprijel tega sredstva prisilnega razseljevanja za uničenje svojih nasprotnikov kar v masah. Ker so ti pojavi novejšega datuma, so nam še bolj nepresredno pred očmi, kakor če listamo davno zgodovino. Sovjeti so uvedli v svojem gospodarstvu gospodarske plane. Kolektivzacija vsega življenja, predvsem industrije in kmetijstva. Premožnejši ruski kmetje—kulaki so se kolektivi zaciji upirali, sovjetski gospodarski plan jo je zahteval. Kdo bo v tem dvoboju popustil in odnehal? Stalin gotovo ne! Na milijone upornih kmetov je prisilno razselil!
Prisilna razselitev Nemcev iz njihove samostojne republike ob Volgi je bilo dejanje politično obrambenega značaj^. Nemške armade so v zadnji vojni korakale v Rusijo in napredovale in bi se bile, če bi bile dosegle Volgo v tem delu, kjer se je nahajala nemška samostojna republika, gotovo poslužile teh Nemcev kot svoje znane pete kolone.
IZ URADA SLOVENSKO AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
CLEVELAND, Ohio—Na poslana pisma društvom in posameznikom, smo prejeli toliko odgovorov razumevanja in simpatije, da je zagotovljeno, da nas pevci prav gotovo obiščejo prihodnjo spomlad. Pred par dnevi sem prejel pismo od dobro poznanega naprednega rojaka, ki piše:
"Prosim, uvrsti me med tiste, ki se zavežejo prispevati $10 v zvezi z prihodom pevcev iz Jugoslavije. Z dopisom Leo Poljšaka se popolnoma strinjam. Le naprej z započeto stvarjo. Te bratsko pozdravlja Paul Berger, Brookfield, 111."
Naša vrla clevelandska Slovenka Mary Zavrl me sreča, pa pravi: "John, tukaj je desetak za pevce." Lepa hvala Mrs. Zavrl ! Da bi imeli le dosti tako zavednih žena.
V poročilu iz Ljubljane obveščajo, da oktet gostuje v Avstriji, v Trstu in po drugih krajih Jugoslavije. Dirigent okteta je profesor Janez Bole, rodom iz Brezi j, torej prava gorenjska korenina. Tenorist je Gašper Dermota iz Krope na Gorenjskem, operni solist; tenorist Marij Kogoj je Ljubljančan in član zbora Slovenske filharmonije;
tenorist Božo Grošelj, rojen v Ljubljani, in odličen radijski pevec; tenorist Janez Lipušček, prvak Ljubljanske opere in nagrajenec mednarodnega pevskega tekmovanja v Belgiji; basist Tone Petrovčič, priljubljen radijski pevec; basist, Artur Šulc, rojen v Ljubljani, dolgoletni član vokalnega okteta; baritonist Roman Petrovčič, Ljubljančan, član raznih slovenskih zborov in priljubljen radijski pevec; baritonist Tone Kozlevčar, rodom iz Št. Vida pri Stični, torej pravi Dolenje, član Slovenske filharmonije in solist radio Ljubljana.
To so imena okteta. Sami iz-vežbani pevci in solisti. Imajo za nas pripravljenih nad 90 pesmi, ko nas obiščejo prihodnjo spomlad.
V kratkem bo sklican sestanek društvenih zastopnikov in posameznikov, da se izvoli odbor, da izdela vse podrobnosti za gostovanje pevcev po Ameriki. Društva in posamezniki, sporočite vaša priporočila v urad SANSa.
Vsem, ki imate naročeno knjigo Belogardizem, jo pošljemo, ko hitro dobimo pošiljko.
Za odbor SANSa:
John Pollock tajnik.
Toda Sovjeti poznajo razseljevanje tudi kot sredstvo ne samo kaznovanja, marveč tudi utrjevanja svojega režima. Ohranitev režima za vsako ceno! Po zadnji vojni so se začeli upori v krimski republiki in so Sovjeti nastopili s silo. Bodisi tudi, da se krimska republika med zadnjo vojno ni obnašala dovolj spodobno, bodisi, da je povdar-jala večjo politično samostojnost, bodisi, da je bila zoper sovjetski režim kot tak. Dejstvo je, da so Sovjeti na Krimu začeli z razseljevanjem v masah.	L.C.
Novice iz Californije
FONTANA, Calif. — Tem p<t. tom vam pošiljam za nadaljno naročnino na Enakopravnost. Obenem pa sporočam javnosti, da je moj sin Joseph v družbi partnerja Johna Tratar odprl gostilno v sredi mesta v Fontani, na naslovu 160 Sierra. Priporočata se tukajšnjim rojakom kakor tudi vsem, ki bi prišli v Ga-lifornijo na oddih ali ki potujejo tu skozi, da se pri njiju zglasite. Vsak bo z veseljem sprejet in najbolje postrežen z vsakovrstno pijačo in okusnim prigrizkom. Gostilna je odprta do 2. ure zjutraj in ob nedeljah. Igra vedno fina godba. Tu bo tudi vsak dobil najboljše informacije v slučaju, da išče tukaj kako osebo ali kraj.
Dalje moram malo sporočiti tudi o tukajšnjem potresu, o katerem je bilo poročano v časopisju. V mestu Techachapi je bil potres najhujši, vkljub temu, da je zadel mesta od San Francisca do Mehike. Fontana se nahaja nekako v sredini Californije. Ljudje tukaj ne pomnijo tako hudega potresa. Bilo pa je dosti smeha na račun tega potresa. Na primer se je uganjalo burke, posebno med zakonci, češ, kaj se premetava sem in tja baš v času, ko je najbolj primeren za spanje.
Tukaj v naši sončni Californi-ji pa imamo precejšnjo vročino katero pa vseeno prav lahko prenašamo, saj imamo samo pet ur vročine tekom dneva, nato pa se ohladi, ob 10. uri zvečer je odeja že dobrodošla. Ljudje, ki prihajajo semkaj iz vzhoda, pripovedujejo, kako se tam ponoči kuhajo, podnevi pa pečejo.
Pohvaliti pa se moram, da smo v minulem tednu dobili nekoliko dežja, kar kaj takega ni v navadi tukaj v tem letnem času. Meni je dež lepo namočil vso zemeljsko površino, ki obsega en aker in četrt. Lahko rečem, da je samo na moji zemlji padlo dežja več kot pet galonov.
Končno pa želim sporočiti, da bomo tukaj imeli prihodnji mesec piknik, namreč na 7. septembra, ko obiščemo v hladni senci Sala Creek.
Lepe pozdrave pošiljam vsem Slovencem in osobju Enakopravnosti !
John Pavšek.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Spremenjena so nekatera krajevna imena v Sloveniji
V	zakonu o razdelitvi republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki ga je nedavno sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije, so tudi spre membe nekaterih krajevnih imen.
V	okraju Celje-okolica je prejšnji št. Rupert odslej Breza, Sv. Pavel pri preboldu Prebold, Nova cerkev Strmec, Sv Jurij pri Celju Šentjur pri Celju, Sv. Peter v Savinjski dolini pa Šentpeter v Slavinjski dolini.
V	okraju Krško se je ime Raj henburg spremenilo v Brestanico. Št. Jurij pri Grosupljem se je spremenil v Podtabor pri Grosupljem (okraj Ljubljana-okoli ca).
Sv. Miklavž pri Ormožu se je spremenil v Miklavž pri Ormožu (okraj Ljutomer).
Tudi v okraju Maribor-okolica je več sprememb. Sv. Trojica v Slovenskih goricah se poslej imenuje Gradišče, Sv. Lenart v Slovenskih goricah Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Lovrenc na Pohorju Lovrenc na Pohorju, Sv. Ožbald v Ožbald, Št. Ilj v Slovenskih goricah v Šentilj v Slovenskih goricah.
V	okpaju Murska Sobota se je Gornja Lendava spremenila v Grad, v okraju Novo mesto pa Št. Peter Otočec.
V	okraju Ptuj je Sv. Lovrenc na Dravskem polju poslej Lovrenc na Dravskem polju, št. Vid pri Ptuju pa Videm pri Ptuju.
Tudi v okraju Slovenjgradec sta spremenjeni dve imeni: Ma-renberg je poslej Radlje ob Dravi, Guštanj pa Ravne na Koroškem.
V	okraju Gorica se je ime Do-renberg spremenilo v Zali hrib, v okraju Postojna pa se je Šmihel na Krasu spremenil v Pivka.
(Slovenska rz&eljenska matica)/
ED^N "&E ZNOVA ' — POROČI
LONDON, 11. avgusta—Britanski zunanji minister se bo poročil s sorodnico Winstona Churchilla, Clarisso Spencer Churchill. Eden je 55 let star, nevesta pa 32 let. Bivša žena Edena živi v New Yorku. Eden je svojo prvo ženo tožil za raz-poroko, kčr ga je zapustila brez razlogov. V britanskem političnem življenju, Edenu prvi korak ne bo škodoval.
Kalifornija je lepa . . .
V	življenju sem srečal mnogo ljudi, ki so bili kakor tisti ducat ali dva naših rojakov, ki so vedeli povedati na vprašanje—kako je Kalifornija—ah, Kalifornija je lepa. Nekaj jih je bilo takih, ki so se izrazili tako—Kalifornija je slaba . . . Kalifornija ni za delavca . . .
V	vsem tem je nekaj resnice, toda treba jo je povedati, drugače smo taki zadej kakor po hrbtu. Poglejmo nekoliko v preteklost.
Kalifornija pred Panamskim prekopom je bila zemlja, ki je bila odrezana od vsega sveta. Imeli smo sicer par železnic, ki so jo vezale z vzhodnimi državami naše republike, kar pa je bilo v resnici bore malo. Železnica je sicer dobra vez, pod pogojem, da ni predolga in da ima proge na vse strani. To pa je mogoče doseči samo tam, koder ni naravnih ovir. Toda med Kalifornijo in vzhodnim svetom je Skalnato pogorje, ki se vleče po dolgem notri od Alaske pa do Ognjene zemlje, ki je skrajna točka Južne Amerike.
To pogorje ni ozko in tudi ne nizko. To vidimo najbolje, če ga primerjamo s Triglavom, ki je najvišja gora med slovenskimi Alpami. Triglav meri 2,864 metrov, kar bi bilo—preračunano na čevlje, okroglo 9,400 čevljev. Skalnato pogorje ameriško pa ima vsepolno vrhov, ki gredo od deset do 14 tisoč čevljev. Druga razlika med Alpami in Skalnatim pogorjem je ta, da so Alpe nekako olidelane, stabilne, medtem ko je Skalnato pogorje v severnem delu Amerike vulkanskega izvora. Zato je vse raztrgano, razbito, da je groza.
Bilo je zelo drago izpeljati železnice preko takega sveta. Še večji stroški so z oskrbo teh prog. Zato ni niČ čudnega, če trdimo, da je bila Kalifornija pred otvoritvijo Panamskega prekopa skoro odrezana od vsega sveta, torej tudi od ostale Amerike. Železnice zmorejo le gotov del prevoza in še ta je tako drag, da se večina produktov ni izplačalo prevažati.
Tako je bilo stanje Kalifornije, predno je dobila pogoje za razvoj.
Kar je ljudi prišlo semkaj, so bili po večini bolniki, revmatični, jetični ali kako drugače bolni. Morali so menjati zrak, če so hoteli imeti vsaj nekaj upanja, da ozdrave. Kdor je omenil tedaj Kalifornijo, jo je opisal tako: "Kalifornija je slaba za delavca. Vsak kraj ima gotovp število ljudi, ki so prišli po zdravje. Ti delajo po svojih močeh skoro zastonj. Ni unij, ni organizacij in tudi dela ne, ker ni industrije."
Ti ljudje so govorili resnico. Taka je bila Kalifornija, predno jo je Panamski prekop zvezal z ostalim svetom, pred vsem pa z našimi državami ob Atlantiku, koder je industrija najbolj razvita. Vse to je trajalo primeroma do prve svetovne vojne. Potem se je začel pa živahen razvoj na vse strani. Zakaj poleg Panamskega prekopa so se razmere v daljni Aziji tako izpremenile, da je bilo treba misliti na razvoj Kalifornije in drugih obmorskih držav, če smo hoteli ustaviti premoč mlade Japonske. Ta se je v par desetletjih razvila do takega viška, da je začela postajati nevarna vsem obmorskim državam na zapadu.
Ta razvoj zapada, posebno pa južne Kalifornije gre naprej do danes in pojde dalje. Mi smo šele na pragu velike bodočnosti. Zakaj poleg Panamsltega prekopa in par železniških zvez smo razvili eroplan do take popolnosti in hitrosti, da ne čutimo več tiste odrezanosti od ostalega sveta kakor pred nekaj leti. Če danes sedež po zajtrku na eroplan in zvečer sediš pri večerji v New Yorku, je to fakt, ki je bil včeraj še samo med sanjami. Prej si rabil skoro teden dni po železni-
ci, danes pa komaj deset ur. Če to ni napredek, potem res ne vem kaj bi bil.
Ko pišem o Kaliforniji, si morate misliti samo južni del te dežele. Kalifornija se namreč vleče več kot osem sto milj ob morju in spodnja Kalifornija obsega primeroma le tristo milj dežele. Srce spodnje Kalifornije je znani Los Angeles, medtem ko je San Francisko središče severnega dela Kalifornije. Mi v spodnji Kaliforniji imamo napol tro-pično klimo, medtem ko ima severni del povprečno tako klimo kBt srednji del naših držav.
Da preidem k naslovu tega članka, moram ponoviti—"Kalifornija je lepa." Ne samo to, ampak izredno lepa, nenavadna, edinstvena dežela sveta.
Njena lepota in posebnost je izražena v premnogih darovih, eden lepši od drugega, da je človek kar v zadregi, kaj bi postavil na prvo mesto.
Po mojem globokem premisleku bi rekel tako, da je največja in najvažnejša posebnost Kalifornije—Klima!
Beseda klima bi se prestavila po naše—podnebje. Ampak, ker je beseda klima rabljena od vseh narodov in tudi stari Rimljani in Grki so jo rabili—bomo tudi mi ostali pri nji.
Ali si morete misliti deželo ali velik kos sveta, ki bi bil vseh dvanajst mesecev v letu skoro čisto enak, kar se klime tiče ? Ki ima izmed štirih letnih časov samo dva—pomlad in jesen ? Ali si morete predstavljati ta del sveta kot "air-conditioned," sam ne vem, kako bi rekel po naše, zato rabim angleško frazo, da me boste boljše razumeli! Na polju raste vseh dvanajst mesecev in sfednji mesec nekaj dozori. Imamo sredi januarja praznik vrtnic in sredi julija, ko je največja vročina, si moraš pripraviti k postelji dobro odejo, ker te bo sicer zeblo.
Na nebu jasno sonce, ki greje kakor v krušni peči razgreta opeka. Ne tako, kakor na vzhodu, da teče vse od tebe. Gorkota je suha in prijetna, zakaj od zapada vleče čisto pri tleh hladan morski veter. V Ameriki imamo vsaj 27 dni v mesecu veter od zapada. Od tod naš hlad. In od tod tista posebnost v klimi, ki jo človek ne občuti v New Yorku. Ob morju leži in vendar je njegova klima kontinentalna in ne nadmorska.
Slednja hiša ima tukaj večji ali manjši vrt okoli hiše. In tam vidiš vsak mesec v letu cvetje. Geraniji, fuhsje, roženkravt— vse to raste vse leto' zunaj. In kako raste. To so cela grmovja cvetja.
In poleg tega imamo vsakovrstno grmovje s čudovitimi cveti, drevje, katerega po večini ne poznam. Vse mogoče sadeže imamo, vse od navadne breskve pa do dateljev, oranže, limone in podobno, fige in avokado—sam ne vem še kaj. In kakšno sadje, kakšna zelenjava je tukaj vse leto. še paradižniki so sladki od tega vedrega kalifornijskega sonca.
Kaj čuda, da taka klima povrne zdravje tisočerim, ki pridejo semkaj iz cele Amerike. Ljudje smo tukaj zdravo rjavi, kakor zrela pšenica. Cenimo sonce in ga uživamo v polni meri. Sam ne vem, ali bi rekel, da so tako slečeni ali samo toliko oblečeni, tako malo je na njih.
Zanimalo vas bo, da Kalifornija ne pozna neviht, ne orkanov, ne strele in groma. Večno smo v soncu in od marca t je do decembra je vsak dan lepo vreme in en dan lepši od drugega. Tje enkrat decembra dobimo nekaj dežja, ki se ga tako razveselimo, kakor otroci na vasi stare domovine prvih snežink. Potem se dva ali tri mesece menja —je nekaj dežja in nekaj lepega. Zame je tista doba posebno dobrodošla, zakaj gobe začno
rasti enkrat novembra in potem jih najdeš vso zimo—če smem to vreme tako imenovati. Mislite, da imamo tudi povodnji? Listi poročajo tako—p o z a b i j o pa omenjati, da južna Kalifornija z Los Angelesom vred nima nobene kanalizacije. Zato se vodica zbira po kotanjah, če je bil kdo tako neumen, da je na najnižjem svetu postavil svojo barako, inja seveda tudi povodenj.
Zadnje čase ste slišali tudi o potresu. Nič nevarnega in niČ posebnega. Zakaj tukaj živim" v malih hišah po pet ali več sob, ki so varne pred vsem, posebno pa ognjem in potresom. Nič ne more pasti nate, tudi če bi ti kdo hišo prekucnil.
Povejte mi zdaj, če ve še kdo za tak košček sveta, kakor j® južna Kalifornija ? Skoro bi stavil, da ne in bi enkrat tudi stavo dobil. Kdor ne verjame, naj se pride prepričat.
PRVE ABSOLVENTKE FIZIOTEKAPEVTSKE ŠOLE V LJUBLJANI
Nedavno je na fiziterapevtski šoli v Lljubljani diplomiralo pi" vih 19 študentk fizioterapij®' Gre za prve absolventke edin® šole te vrste v Jugoslaviji. Usta* novljena je bila pred dvemi in sicer na pobudo nekaterih zdravnikov, ki so spoznali velf' pomen fizioterapije na svojih p"' teh v tujini, zlasti v zahodnih dr žavah, kjer je ta veja medicU^® že na visoki stopnji. Za sprejeo^ v to šolo je bila že ob ustanovit^' predpisana popolna srednješol' ska izobrazba.
Fizioterapija si v Jugoslavia šele utira pot. Njen glavni P"" men je v pred in pooperativnGDi zdravljenju, predvsem v trau#' tologiji, ortopedi ji in neurolo^' ji- S svojimi metodami dela zmanjšuje invalidnost po ra.z^ poškodbah in zdravi prirojen® organske okvare. S fizioterapiJ®' skrajšujemo dobo zdravljenja i" omogočamo bolnikom, da se vf' nejo čimpreje v proizvodnjo ^ opravljanju svojega poklica. ^ je bolnikovo stanje po bolezD^ takšno, da svojega poklica 'f more opravljati, ga fizioterapiJ^ prevzgoji za opravljanje njei®'' ustrezajočega dela. V priniei^' da niti to ni mogoče, ga uspoS"* bijo vsaj toliko, da ni trajno oi' visen od okolice in da lahko sa"" opravlja najpotrebnejša dnevn® opravila.
še pred nekaj leti na take b"!' nike v Jugoslaviji niso polaga^' pažnje. Ker so bili trajno naV®' zani na posteljo in več ali loaP) nepokretni, je to seveda moč®" vplivalo na njihovo duševnoS^' zapadali so raznim psihozam tako izgubljali voljo do življenj®' Tu pridemo do druge plati fi^i"' terapije, ki zahteva od bolni^^^ pri njegovem zdravljenju la^t' nega sodelovanja v smislu uti" jcvanja volje in vztrajnosti. ^ tako aktivno sodelovanje bol"'' ka zagotavlja vsestranski usp^^ fizioterapevtskega zdravljenj®' ki se pri svojem delu poslužuj raznih metod, tako aktivne pasivne gimnastike raznih binskih in površinskih obseva^J' faradičnega in galvanskega toK* itd.
1*0 kratkih tednih dopusta do šle prve absolventke v poKi'" v razna mesta domovine, pac po potrebi. Njihovo število sicer majhno, tembolj pa se vedajo važnosti svojega dela ^ pomena, ki ga ima njihovo za ozdravitev in čim prejšoJ^ usposobitev poškodovanega ganizma za opravljanje norm^ i)ih funkcij. Ker so že v čaS, svojega dvoletnega študija praktičnem delu na rafenih kli''.' kah pridobile mnogo izkušenj-upanje, da bo rodilo njihovo dc lepe uspehe. To njihovo delo tem bolj pomembno, ker sc spf.' čo industrializacije Jugosla^'^ množijo tudi nesreče pri del^' zaradi katerih bi postal lah^'' brez fizioterapije pač marsik";, že v mladih letih doživljenjs
invalid.
(Po "Slovensiem poroS«"""
!
I
ENAKOPRAVNOST
BTRAR 3
železniška proga Beograd-Bar bo povezovala z Jadranskim morjem W|ino Jugoslavije
T

Nedavno so pripravljali za predložitev Ljudski skupščini ederativne ljudske republike %oslavije predloge za ključne ® jekte, ki naj bi jih začeli gra-, prihodnje leto. Med drugim ^ predložen predlog za izgrad-Hormalnotirne proge Beo-Srad-Bar, ki je že desetletja sen srbskega in črnogorskega Mstva pa tudi prebivalcev Ko-®^eta in Sandžaka. Z izgradnjo proge bodo dobile najprimer-®|si izhod na morje ljudske re-P^ like Srbija, Črna gora in Ma-^Jiija. Proga bo povezovala z .. anskim morjem skoraj tret-JUo Jugoslavije.
progo Beograd-Bar , ° bržkone speljali skozi me-Valjevo, Užička Požega, Ti-Užice, Pribor, Prijepolje, ^olje, Kolašin, Titograd, s 4	trasiranju proge
k , ®. 3®Jo jugoslovanski naj-j 3si strokovnjaM za gradnjo ^^Riških prog. Računajo, da J Vsi potrebni načrti gotovi onca letošnjega leta. Prihod-^ ® leto pa bodo začeli z grad-Pfoge od Beograda do Va-
a ^ od Kolašina do Bara. Ne-
dela so že v teku. Preko grškega jezera grade v sklo-Po T^^^°^^cijskih del velik nasip, Pf	bo tekla tudi nova
?a. Nedaleč od Beograda vr-Jo predor Bela Reka, ki bo S 1,384 ngetrov.
proge Beograd-Bar stavija najtežjo nalogo, kar jih doslej lotili v Jugosla-510 kilometrov dolgi (zračna razdalja od Beo-
%
^ do Bara znaša okrog 300 Ql^'^^trov) bo treba zgraditi 70 kolodvorov. Na progi 80	treba prebiti okrog
^^loBietrov predorov, se pra-^odo okrog 16% celotne proge sestavljali predori
Potr, velikega gospodarskega ,^^9. bo izgradnja proge Beo-- ^^ar za Jugoslavijo, si lah-
TUDI MAKEDONIJA DOBI ŽELEZARNO
ko predstavljamo, če omenimo, da morajo sedaj Ljudske republike Srbija, Črna gora, Makedonija in vzhodni del Bosne, to je kraji, ki predstavljajo skoraj tretjino Jugoslavije, izvažati oziroma dovažati gotove izdelke in surovine po vsej Jugoslaviji preko Reke, ki je še vedno jugoslovanska najpomembnejša luka.
Zanimivo je, da je neka komisija tujih strokovnjakov, ki je leta 1908 izbirala kraje, najprimernejše za izgradnjo luk, ocenila Bar in barski zaliv kot najpomembnejše mesto za izgradnjo luke svetovnega pomena.
Proga Beograd-Bar bo tekla ravno po sredini ozemlja (ki meri 29,000 kvadratnih kilometrov) , kjer ni bilo doslej niti kilometra železniške proge. Razen tega bo normalnotirna proga Beograd-Bar prva pomembnejša prometna zveza med ljudskima republikama Srbijo in Črno goro.
O gradnji proge Beograd-Bar so v stari Jugoslaviji razpravljali že od leta 1920 dalje. Načrt, ki ga bodo sedaj začeli uresničevati, so izrabljali za najrazličnejše politične špekulacije. Železniška proga Beograd-Bar je največji objekt, katerega gradnjo bo sprejela v potrditev Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije za izdelavo predloga zakona o družbenem planu. Progo bodo gradili postopoma v etapah. Hkrati se bo začela tudi izgradnja luke v Baru, ki bo najbližja Egiptu, Južni Italiji, Južni Franciji in drugim državam, v katerih pristajajo jugoslovanske ladje. Po načrtu bo luka Bar ena najprometnejših luk ob jugoslovanski jadranski obali.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
^^"Večja podjetja črne metalurgije so v stari Jugoslaviji imeli le v Sloveniji in Bosni. Poleg slovenskih železarn na Jesenicah, v Guštanju in Štorah ter bosanskih v Zenici in Varešu sta bili še v Sisku in Smederevu dve majhni železarski podjetji. Medtem so se vsa ta podjetja močno razvila in razširila. V Zenici nastaja jugoslovanski največji železarski kombinat, drug kombinat pa v Sisku. Lani so zgradili veliko železarno v Nikšiču in Črni gori, ki bo osmo železarsko podjetje v Jugoslaviji. Vse pa kaže, da bo kmalu dobila veliko železarno tudi Makedonija.
O tem je prvič spregovoril lani ob koncu leta predsednik vlade Ljudske republike Makedonije Lazar Koliševski, ko je omenil, da določa prospektivni plan razvoj industrije v Makedoniji med drugim tudi zgraditev velikega železarskega podjetja v Kičevu. V zvezi s tem načrtom so se začela na področju jugozahodne Makedonije obsežna raziskovalna dela.
Železarna v Kičevu naj bi se naslanjala na bazen železne rude, ki se razprostira med Bito-Ijem, Prilepom in Kičevom. Temu pasivnemu goratemu področju so turški osvajalci dali ime Demir Hisar, kar pomeni železni hrib, kajti že Turki so tu pridobivali železno rudo. Prva večja raziskovalna dela na tem pod-i-očju so se začela leta 1948 in so pokazala, da so zlasti v bližini Slepče, Tajmišta in Judova ter v daljši okolici nahajališča železne rude. Med tem so raziskovalna dela najbolj napredovala na področju Slepče (severno od Prilepa ob progi Prilep-Veles), kjer so nahajališča rude v glavnem ugo-
Don't gamble witfi fire— the odds ore ogoinst you I
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
tovljena. Geologi pa računajo, da bodo podobna nahajališča ugotovili tudi na področju Tajmišta in Judova.
Da se ta raziskovalna dela čim bolj pospešijo, se bodo v drugem letošnjem poletju pridružile ekipam Geološkega zavoda Srbije. Priključila pa se bo še posebna ekipa za snemanje terena z letal, da bo mogoče pospešiti priprave za projektiranje potrebne železniške proge. Sedaj je pri teh raziskovalnih delih in pri gradnji cest v bodočem rudarskem bazenu zaposleno nad 1,000 delavcev. Tako bo mogoče v kratkem času ugotoviti, kolikšna bo surovinska baza za novo železarno. Strokovnjaki, ki sodelujejo pri teh delih, so z dosedanjimi uspehi nadvse zadovoljni.
Hkrati z raziskovalnimi deli v bazenu železne rude se pospešeno nadaljujejo geološka raziskovanja v kičevskem premogovnem bazenu. V Makedoniji pred vojno niso imeli premoga in se je izkoriščanje kičevskega lignita začelo šele leta 1949. Ekipe makedonskih geologov raziskujejo sedaj nahajališča lignita v področju Šutovo-Lazarevci, kjer so doslej pri vrtanju do 80 metrov ugotovili šest plasti lignita v debelini od dva do 10 metrov. Računajo, da bodo plasti lignita v večji globini se debelejše.
Sedaj obratuje rudnik Oslo-mej, čigar proizvodnja pa je še majhna zaradi primitivnih naprav. V bližini rudnika Oslomej nameravajo zgraditi sušilnico za pridobivanje polkoksa za potrebe bodoče kičevske železarne. Prav tako je v bližini Osmoleja v načrtu gradnja velike termoelektrarne.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
DEŽEVANJE METEORJEV NA ZEMLJO
-"T
SMRT DVEH ZNANIH \
ČEBELARJEV
V	juliju so na viškem pokopališču pri Ljubljani pokopali Pranja Turka, ki se je kot upokojenec z vso dušo posvetil čebelarstvu. Rodil se je leta 1894 v Št. Rupertu v Savinjski dolini. Po končanih študijah je prebil svoja mlada leta kot radiotelegra-fist. Prepotoval je vsa morja od Evrope in Afrike tja do Indije in Amerike. Od leta 1928 j^ bil višji poštni kontrolor v Ljubljani.
Kot čebelar se je zlasti zanimal za vzrejo matic. Čebelarska družina bo težko pogrešala vestnega, natančnega in Ijubeznjive-ga blagajnika. Ne dolgo pred smrtjo je prodal čebelje družine in vse panje, kakor bi slutil, da so mu dnevi šteti. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo čebelarjev, znancev in prijateljev.
V	Krškem pa je umrl 74 let star Alojzij Globokar, ki je začel čebelariti že v zgodnji mladosti. Umnega in naprednega čebelarstva ga je učil takratni učitelj in čebelar Janko Lobe. Ko se je ustanovilo čebelarsko društvo, je takoj pristopil kot član in mu ostal zvest do svoje smrti. Oprijel se je čebelarjenja v AŽ-pa-njih, ki jih je sam izdeloval. Z varnostjo pri svojem krojaškem obrtu in čebelarstvu si je toliko prihranil, da si je kupil lepo domačijo. V drugi svetovni vojni so mu italijanski okupatorji ob priliki bojev v domači vasi Lese ob Krki leta 1942 ubili sina.
Pokojni Globokar je bil nesebičen. Marsikateri čebelarski začetnik je dobil pri njem prve čebelarske nauke. Bil je tudi ustanovni član gasilskega društva in občinski odbornik. Čebelaril je 66 let. Njegov pogreb je pričal, kako priljubljen je bil med l^d-stvom.
(Slovenska izseljenska matica)

OB JADRANSKI OBALI ^1,040 OTOKOV
Znano je, da je morje v davnih časih zalilo doline, bregovi so postali otoki, a vmesne doline kanali in zalivi. Od Poreša do Dubrovnika na Jadranu je tako nastalo večje število manjših in večjih skupin otokov in grebenov, tako da znaša njihovo skupno število 1,040.
Na zapadni in vzhodni obali Istre je 151 grebenev, otokov in otočkov, v severni Dalmaciji 487, v južni 395. V Hrvatskem Primorju pa je sedem otokov. Vseh otokov skupno je 69, malih otokov 558, grebenov 413. Izmed otokov jih je naseljenih 52.
Zaradi take razčlenjenosti Jadranske obale jo nazivajo tujci "deželo tisočev otokov." Površina vseh otokov je 3,600 kvadratnih kilometrov. V Evropi je Jadranska obala za norveško najbolj členovita in prav zaradi teh naravnih lepot in milega podnebja tako privlačna za tujce.
(Slovenska izseljenska matica)
Rimifon
novo zdravilo proti tuberkulozi, imamo sedaj v zalogi. Tudi pošiljamo v staro domovino.
K URTZ DRUG CO.
14715 Detroit Avenue Lakewood, O. tel. BO 2-2200
'i
a) t
Hint for Vacationers;

1
raP^^^^SHVlLLE, TENN.—"Don't don'f ® vacation from God, you trnw, Him to take a vacation
r%.you."
i? the theme of a program publicized this sum-VrQ„],py The Upper Room, the tionoi *^081 .widely used devo-guide. The editor, Dr. J. Kacar ® Potts, points out that the Of %, OR period ought to bo a time
■	renewal and in-' Spiffs, To overlook the basic ' ^0 ovp 1 at such a time is
the p those forces which are
■	OoiY,pJ®^test power for the dfvel-.(atinZ^ those values which va-
seek.
While on vacation, attend church every Sunday, say grace | before each meal and spend some, time each day as a family group; or as Individuals in Bible readmg.i prayer and meditation, is the suggestion of Dr. Potts, who is editor ■ of The Upper Room, a daily devotional guide which,is distributed in more than fifty thousand churches in America and is published in a score of editions around the world. He points out that families and individuals at home or nway can make this summer a h:;;h point in their lives if they will make it mark the beginning of a strengthened spiritual life.
Pred nekaj tedni je nad mestom Seattle v državi Wash-4# ington eksplodiral velik meteor z močno belo svetlobo in številnimi eksplozijami. Povzročil je precej strahu, toda nikake škode. Našli tudi niso nikakih drobcev razkrojenega meteorja.
Meteorji dežujejo na zemljo noč in dan in so večinoma zelo majhni. Podnevi jih sploh ne opazimo, večkrat pa jih vidimo ponoči kot tako zvane zvezdne utrinke. Prav za prav pa meteorji niso zvezde, ki se "utrgajo" z neba in izginejo v nič, ampak drobci nekega planeta, ki je v davni preteklosti eksplodiral in katerega drobci zdaj potujejo v našem osončju. Dotični planet je bil najbrž take velikosti kot je naša Zemlja in njegova pot okoli Sonca je bila med Marsom in Jupitrom. Tako vsaj sodijo znanstveniki.
Zakaj in kdaj je dotični planet eksplodiral, nihče nima niti pojma. Znanstveniki vedo le, da je v vsemirju našega osončja mnogo drobcev, ki se včasih pribh-žajo naši Zemlji tako, da jih zemeljska privlačna sila potegne nase. Ko ti drobci s silno brzino padajo skozi zemeljsko ozračje, se razgrejejo tako, da razžarijo in navadno zgorijo, predno dosežejo Zemljo. Take razžarjene drobce eksplodiranega planeta vidimo kot "zvezdne utrinke." Podnevi jih zaradi sončne svetlobe malokdaj vidimo, toda dežujejo na Zemljo noč in dan. Večinoma so tako majhni, da zgorijo, predno padejo na Zemljo in na naš planet padejo le v obliki drobnega pepela. Znanstveniki pravijo, da pade na Zemljo vsak dan do pet ton takega pepela.
Včasih pa zablodijo iz .vsemir-ja v zemeljsko ozračje tako veliki kosi davnega eksplodiranega planeta, da v drgnjenju z zrakom na zgorijo, ampak padejo na Zemljo in se navadno zarijejo globoko pod površino. Take meteorje včasih najdejo. Vsega skupaj je bilo do sedaj najdenih okrog 1,500 takih "poslancev" iz vsemirja in so razstavljeni v
muzejih v raznih delih'sveta. Nekateri so majhni kot lešniki, nekateri pa večji in nekateri zelo veliki. Največji tehta okrog 50 ton.
Ti na Zemljo padli meteorji, ki jih imenujejo meteorite, sestoje navadno iz kamena ali pa iz železa. Kamen meteoritev sliči kamenju zemeljske plasti, železo pa po mnenju znanstvenikov sliči železnemu jedru naše Zemlje. Iz tega sklepajo znanstveniki, da tisti drobci izhajajo od eksplodiranega planeta, ki je bil podoben naši Zemlji.
Nekoč, pred tisočletji, je padel na sedanjo državo Arizono izredno velik meteorit, ki je izkopal 575 čevljev globoko in 4,150 čevljev široko jamo. Dotič-na jama se imenuje E1 Diablo in se nahaja jugozapadno od mesta Winslow v Arizoni. Znanstveniki to jamo še vedno raziskujejo in so našli mnogo meteoritovih drobcev, toda glavnega kosa še niso našli. Ob času, ko je tisti ogromni meteorit padel na Zemljo, je bila pokrajina najbrž povsem neobljudena.
Leta 1908 je velik meteorit padel na gozdnato in neobljudeno pokrajino v ruski Sibiriji. Pok in stresljaj so čutili v stotine milj oddaljenih krajih, toda raziska vanja so se začela šele po desetletjih. Iz poročil dotičnih raziskovalnih ekspedicij vemo le, da so našle ogromne jame, katere je napolnila voda, ker je mieteorit nedvomno padal na Zemljo v več kosih, in pa drevje mnogo milj daleč na okoli je bilo porušeno in požgano. Ako bi tak meteorit padel na obljudeno pokrajino ali na veliko mesto, bi povzročil pravo ^katastrofo.
K sreči so taki veliki "poslanci" iz vsemirja zelo redki. Morda jih več pade v morja, ki pokrivajo tri četrtine zemeljske oble, in tam ne povzročijo škode niti ne pustijo sledi. Zvezdni utrinki, katerim se divimo v jasnih no Čeh, so mali bratci velikih me-teoritov in so tako drobni, da zgorijo, predno dosežejo našo Zemljo.
—NOVA DOBA
Oglašajte v - • • Enakopravnosti

GLAVNI STAN ZA
volneno blago za pošiljke preko morja
Najboljši nakupi v mestu Vse, volneno blago za
moške in ženske obleke
tudi
60-inčev Rayon gabardine blago primemo za moške in ženske suits, siiknje, obleke in krila.
S. Lieberman Woolen Co.
1446 WEST THIRD ST. tel. CHerry 1-6067
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. do 5.30, ob nedeljah od 9. do 12.
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI 6231 S+. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CENA KNJIGI JE $5.00

PHILIP HENRY SHERIDAN (1831-1888)
' 1 \__^
General Sheridan," an Ohio boy who was to become one of the World's great cavalry leaders, had spent the night at Winchester
He was on his way from Washington, back to his army at Cedar Creek, 20 miles away. It was a clear, crisp autumn morning— October 19, 1864.
! Then,
"Like a herald in haste, to the
chieftain's door,
The terrible grumble, and rumble, and roar.
Telling the battle was on once more,
And Sheridan twenty miles away."*
Sheridan knew perfectly the meaning of that "rumble, and roar." Early, the Confederate general, had swung his troops into laction against Sheridan's army.
Rienza, Sheridan's black charger, t was lifted to a gallop.
.!"Under his spurring feet, the road Like an arrowy Alpine river flowed."
Soon wounded men, stragglers (and wagons were seen headed from the battle. "Turn back,"
Sheridan Monument, SomerseU
Sheridan " called.>^'.'TheibattlelJs behind you." .
"He dashed down th6 line,'mid B
storm of huzzas,
And the wave of retreat checked
its course then, because The sight of the masterjjCOffiz
pelled it to pause,"('.: ■
Twenty miles, fifteen miles, "ten" miles, five miles, Sheridan, had' galloped. The battlefield. \ Noth-',; ing could now stop his meti.- The Battle of Cedar Creek was won. (
Phil Sheridan lived as a boy in: Somerset, Perry County. He at-|, tended school and at 14 clerked-in, a village store. But he always' wanted to be a soldier. An ap«] pointment to West Point brought; him his ambition. ■ K""" i He fought through' the'^'Civil War. He was military governor, after the war of Texas, Louisiana,, and Missouri. He fought ^he. Plains Indians of. the West.
In 1888 he was the third Ohioari to be made a general. He died' two months later, 57 years old. At^ Somerset, an equestrian monu-, ment has been erected tb^hiS memory.	I
* "Sheridan's Ride,"' written bUj J. Buchanan Read at CiJlcinnfffi,] November 1, 1864, and first recited at Pikes Opera House b'j James E. Murdock.
1 Courtesy The Stondord Oil Co, (Ohii)
VAS MUCI NADUHA? ,
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
VAŠI ČEVLJI
16131 ST. CLAIR AVE.
BODO ZGLEDALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
MATI IN HČI
)BE ZAPOSLENI NUJNO PO-TREBUJETI STANOVANJE S 4 ALI 5 SOBAMI. Pokličite kadarkoli. HE 2-0844
NU-LAP SIDING & ROOFING
v PASTELNIH BARVAH. ^ Barvanje in insulacija odveč
NOBENEGA
TAKOJNŠNJEGA
VPLAČILA
36 mesecev za odplačitev FHA pogoji
CRAWFORD CONSTRUCTION
CO.
1001 KENMORE BLVD.
Za proste proračune pokličite
SH 1-7744	SH 1-8944
v NAJEM
V NAJEM SE ODDA
opremljeno stanovanje z štirimi sobami in kopalnico. Nahaja se na E. 61 St. od St. Clair Ave.
Za podrobnosti pokličite BR 1-0655
NAPRODAJ
NAPRODAJ
je zidana apartment hiša z 8 stanovanji po 3 sobe vsako stanovanje, klet pod vso hišo in dve pršni ko; peli (shower baths). Letni dohodki so čez $2000. Hiša je v dobrem stanju in se nahaja v st. clairski okolici. Cena ji je $18,000. Za naslov se poizve v uradu tega lista. \
LASTNIK PRODAJA
$1,000 za inventar Dobroidoča trgovina—stanovanje Soda Bar - Grill - Delicatessen 1398 E 66 St. EN 1-9628
Plačajte ko služite — zmerni pogoji
Ne zahteva se takojšnjega vplačila
DELO DOBIJO MOŠKI
U
OLIVER

POTREBUJE
OPERATORJE
z A
RADIAL DRILL PRESSES SMALL SINGLE SPINDLE
DRILL PRESSES STRAIGHTENING PRESS PRESS HELPERS
POTTER & JOHNSON LATHE LIBBY LATHES ENGINE LATHES-
LARGE TURRET LATHES-
LARGE TURRET LATHES-SMALL
Incentivna plača takoj od začetka na incentivnem delu. Plačane počitnice in prazniki. Klavzula o življenjskih stroških. Avtomatično povišanje do povprečne mezde. Morate biti pripravljeni delati prvi, drugi in tretji šift. 5% premije na drugem šift. 10% premije na tretjem šiftu. Uposljevalni urad je odprt dnevno od 8. do 4.30 pop.
THE
OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVESI
(Nadaljevanje)
Ančka je naglas zajokala, mamo pa je kar sunilo v srce, ker se je spomnila, Cena noro vozi in se prav lahko povozi. Odšla je v vežo in ukazala: "Joža! Na-prezi in koj po padarja v Tržič."
Cenek je slišal in se zavedel: "Ančka! Jaz sem bolan."
Ančka se je sklonila k njemu : "Si, Cenek. Pa ozdraviš. Moraš ozdraviti."
"Saj bi rad. Da ne bodo ata hudi! Kje pa so?"
"Kmalu bodo prišli, Cenek, kmalu," ga je mirila Ančka.
"Samo tako praviš, že vem. V Trst so šli. Oh, da jih ni doma." Potegnil si je odejo čez obraz in zaihtel.
Pa Ančka ga je spet odgrnila in videla, da joka. Tako hudo ji je bilo. K njemu ha blazino je
položila glavo in sta oba jokala, bratec in sestra.
Prišli so Primože vi trije. Ma-nice Marko ni pustil preblizu bolnika, da bi kaj ne nalezla. Sam pa je sedel k postelji in je skušal Ceneka razvedriti:
"Ozdraviš, Cenek, kajpak, da ozdraviš. In drugo leto bom veliki zvonec obesil eni izmed tvojih ovca."
"Že mogoče. Pa boš vendarle Ančko rajši imel kakor mene.
Marko je bil v zadregi: "Saj imam tudi tebe rad. Cenek, tudi tebe."
"Vem, da me imaš. Pa le imej Ančko bolj rad."
Marko je ponudil Podlipnici: "Naj ostane Rozalka kar pri vas, dokler Cenek ne ozdravi, bom že sam doma kuhal."
Hudo je ustregel Podlipnici in Ančki.

^ "V!
j
mw.
Wi6i#&8ikiA
A FOUR-FOOTED FRIEND in a foreign land lends aid to the U. S. Marines. This is a picture which could have been taken almost anywhere and almost any time in the past ten years .. . there may very well be others like it taken in the next ten years ... or more, t "
For in a time of unrest such as this, our coimtry"must m alert on many fronts—to keep the restless peace. This takes strength. Strength in manpower, strength in pur national economy, represented by .YOyi, • —' -
For you are an important part of our country's economy, iWhen you have a sturdy backlog of savings you are secure—and so is your country. And one of the best ways for you to build up and keep such security is by buying United States Defense Bonds—regularly^ Your bonds and other forms of saving make you a solid, dependable citizen of an economically; strong nation. And peace is only for the strong!, :
Buy Defense Bonds today . and buy IHemregularly through the Payroll Savings Plan where you f work. Strengthen your own future and that of your country by saving your money through bonds. ^	~
HERE'S HOW I BONDS ^ NOW EARN MORE MONEY FOR YOU!
Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even better return than ever before... thanks to 3 brand-new money-earning features just announced by the U. S. Treasury.
1.	Now every Serie* E Bond you buy be|tni owning inlorool odor only ( month*. It earn: 3%, compounded »aniinnuolly, whon held lo nuturity. It roubo« full maturity Ttluo earlier (9 years 8 month#) and the interut it pay* U mw biffer at the itartl
2.	Every Seriei E Bond you own can now go on earning Interoat for 10 mar« year# after it reaches the original maturity data—without your lifting a kgerl
3.	During the 10-year extension period, ovary unmatured bond oaini at the n#*, higher interest (average 3% compounded semiannually). Your original $18.7S cao now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in better-paying Seriefl B Bonds—through the Payroll Savings Plan where yoq work or the Bond-A-Month Plan where yoa hank.
Peace is for the strong...
for peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds!
' Thš U, 8. Ootm'nmtni došš not poy forlSU adatrtiting, T%4 Tr^atury Dtportment tkanka, for (Seir potriotie donation, Th9 Adtfrtuing CowkU and
ENAKOPRAVNOST

Pa se mu je tisto opoldne kaša prismodila. Kako bi se mu ne. Slutil je težke dneve in počutil se je, kakor bi nekdo hodil okrog ognjišča in se mu škodoželjno smejal.
S čisto premočenim žrebcem je pripeljal Joža padarja Vence-Ijna iz Tržiča. Precej trebuha je imel možakar, bil je plešast in obrit in rdeč v obraz.
"Dober dan, mama!" je pozdravil in odšel takoj k bolniku "No, fantek!" je nagovoril Ceneka, "pravijo, da si bolan?"
"Saj sem res," je odgovoril Cenek. "Trebuh me boli in glava."
"Bova pogledala."
Padar Huš je Ceneku preštel žilo, mu trkal po prsih, poslušal na hrbtu, obbobnal mu trebuh, prijel ga za glavo, mu pogledal v oči in na jezik in vprašal Anco: "Kje pa je Cena?"
"V Trst je šel z vozmi."
"Prokleti furman norčavi. Oklofutal ga bom."
Podlipnica in Ančka sta se prestrašili. Vencelj pa je poiskal v torbi kroglice in kapljice in dopovedal, kako naj otroka zdravijo: "Pa po gospoda pošljite. Pa pazite, da še drugi ne nalezete."
Vsa objokana je Anoa vabila Venceljna na južino, pa je odklonil in Joža je mora^ takoj spet napreči, potem pa je tri ure stal s kobilo v Poljčah pred Jer-nejcem, da se je dedec najedel in napil in mu spet sedel na voz: "No, tak. Pa poženi."
Cenek v blodnjah ni več vozaril. Igral se je z Manico, klical Ančko in mamo in se sporekal z atom. V polzavesti je ujel pogovor, ko so ugibali, ali bo prestal ali ne bo.
Proti jutru je bilo. Cenek je zadremal, Anca pa je sedela pri poste ji in jokala. Cenek se je prebudil in videl mamo, kako si je zakrivala obraz, in slišal, kako je Ihtela.
"Mama!" šepet je jo je poklical.
Podlipnica si je z dlanmi obrisala solze: "Kaj bi rad, Cenek?"
"Vode."
Omočila mu je razsušene ustnice in z žlico napajala raz-žejanega otroka.
"Mama!" Tako ljubeče jo je pogledal.
"Cenek!" Sklonila se je k njemu in ga poljubila.
Cenek se je začudil. Da bi ji vrnil poljub, se ni domislil. Kako bi se? Nikoli ga še nI mama poljubila in nihče ne. Pa sta ga poljubovala mama in ata, ko je bil še tako majhen, da ni mogel pomniti tega. In zavedel se je, da ga ima mama hudo rada in ata tudi, čeprav mu tega nista nikoli kazala: "In Ančka me ima tudi rada."
Premišljal je, kaj naj pomeni da ga mama poljublja: "Že vem.'
"Mama!" Spet jo je poklical in dolgo gledal z ugašajočimi očmi.
Mama ga je božala: "No, le povej, Cenek!"
"Umrl bom," je dahnil.
Anca ni nič odgovorila. Spet je poljubila Ceneka. Začutila je krivico, ki jo dela materam Gorenjski kot, ker jim ne pusti več poljubljati svojih rodnih otrok, kadar toliko dorastejo, da shodijo; in včasih, še v plenicah otroke, smejo samo na skrivnem, da nihče ne vidi, ljubeče pritisniti k sebi: "Če bi dorastel in se v gorah pretegoval ali konje krotil, bi še razumela. Tako pa—? Ali naj sedaj med angelci roban-ti!"
"Mama!"
Pritisnila je glavo na njegovo blazino, ga poljubovala in jokala, da je Cenek začutil na licu njene solze.
"Mama! Nikar ne vekajte. Saj bom šel v nebesa in bom prosil Boga za vse: za vas, mama, in za ata in za Ančko in za—" Obmolknil je in vprašajoče gledal mamo.
Podlipnica je videla fantkovo zadrego: "In za koga Se, Cenek?"
"Za Marka, če smem, če ne bodo ata hudi?"
"Nič ne bodo hudi. Le spomni se tudi na Marka in Ančko." Tedaj se je zavedela, da mu je priznala, da tudi ona, njegova mama, nič več ne upa v njegovo ozdravljenje. Hotela je popraviti: "Pa kaj govoriva o tem, Cenek. Ti ne boš umrl. Ti ne smeš umreti. Zavoljo mene in ata ne smeš. Pa zavoljo Ančke in Marka tudi ne."
In Cenek je vedel, da bi mama rada umrla namesto njega.
"Maaama!"
Od takrat se ni več zavedel.
Ponoči mu je mama zatisnila oči, v katerih je ugasnil ogenj Podlipnikovih rodov.
Glasen jok se je razlegel pri Podlipniku. Vas se je zgrozila. Odraslim se je zasmilil Podlip-nik: "Bog ve, kje vozi?"
Le Rotijin Tevž je škodoželjno pošepetal Podrobarju, ko ga je srečal: "Pa mu je prišlo za grin-te. Bahaču, bahavemu."
Podrobar pa ga je posvaril; "Tiho bodi! Tako nisem mislil."
Otrokom je bilo žal Ceneka in Manica je jokala in jokala.
Pogreb je odložila Podlipnica, kar se je najdlje dalo: "Mora, mora ga še enkrat videti, čeprav mrtvega. Cena, svojega Ceneka. In pri pogrebu mora, mora biti. Le kdo naj ga gre poiskat, Cena, na cesto med Trstom in Trži-čem?"
Spomnila se je: "Marko!"
Kopat pehar ovsa je vsul Joža žrebcu v korito in medtem, ko je konj hrampal žito, je Marko konja sedlal. Podlipnica pa je dopovedovala Marku: "Po mojem bo danes zvečer privozil Cena v Ljubljano. Naprej ne hodi. V Ljubljani čakaj!"
"Bom." Žrebec je udaril. Marko se ni umaknil. Zakričal je in sunil konja s pestjo v bok, da je odskočil.
"Povej mu, da—saj veš—in,
da, kaj bi govorila, bo sam bolje vedel kakor jaz."
"Bom." Marko je žrebca že odvezoval.
Po mojem bo po jutrišnjem zjutraj doma, če privozi danes do Ljubljane. Pogreb bo šele v četrtek."
"Vem." Marko je sedel že v sedlu.
"So ti stremena prav dolga?" je poskrbel zanj Joža.
"Prav."
"Na Gašteju krmi s kruhom in vinom, v Ljubljani pa spet z žitom."
"Bom. Hi!" V raztegnjen skok bi bil rad pognal Marko, pa je bila premalo svetla noč. Sklenil je bil, da pojde še od Ljubljane naprej, dokler ne sreča gospodarja: "Čeprav pota ne poznam. Saj govore ljudje še daleč za Trstom po kranjsko, se že do-prašam."
Ob svitu so v Kranju pri Jelenu preračunali Marku, da bo Podlipnik šele čez dva, tri dni vozil skozi Kranj.
Marko je za jahal po klancu navzdol, zamišljen gledal žrebcu v grivo in smilil se mu je gospodar, če ne bo več videl Ceneka. In Podlipnici bo hudo, in Ančki. Vsem.
"Mačke na tla!" Rezko je za-donel ukaz v jutranji mraz. Kakor bi ga bil sunil s pestjo v brado, tako hitro je Marko dvignil glavo. Spoznal je Podlipni-kov glas, pozabil za minuto, kako žalostno sporočilo prinaša gospodarju. Razveselil se je, da ga je srečal v Kranju, ko ga je v mislih iskal na Krasu: "še bo videl Ceneka. Bo pri pogrebu."
Konji si niso zarezgetali v pozdrav.
"Dobro jutro!" je pozdravil Marko z veselim obrazom.
(Dalje prihodnjič)
Za fine in najnovejše mode
STERLING SUKNJE. SUITE
in garantirano najfinejše in trpežne FUR SUKNJE (Kožuhe) direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na katerikoli razprodaji, se obrnite na
BENNO B. LEUSTIG-a
1034 ADDISON ROAD
ali pokličite EN 1-3426 za čas, da vas pelje direktno v TOVARNO, kjer si boste lahko izbrali na WILL CALL, kakor želite po
vaši volji.
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI
AmbalarCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čfivo priljubljene povesti
USTAVA PUERTO RICE
Dne 25. julija 1952 je stopila v veljavo nova ustava otoka Puerto Rico in s tem je otok postal "commonwealth" sistema Zedinjenih držav. Commonwealth je nekaj več kot teritorij in nekaj manj kot država. Prebivalstvo otoka voli svojo lastno legislature in voli svojega lastnega governerja. Prebivalci so državljani Zedin jenih držav. Pot je odprta da commonwealth pozneje vpraša za vstop v našo Unijo kot država. Svobodno izvoljeni governer Puerto Rice je Luis Munoz Marin.
Puerto Rico je otok v Kari-bejskem morju s površino okrog 3,500 kvadratnih milj. Prebivalstvo se ceni na dva in četrt milijona. Občevalna pezika sta španščina in angleščina. Otok je odkril Krištof Kolumb leta 1493 in je ostal pod špansko vlado do leta 1898. Po špansko-ameriški vojni, v kateri je bila Španija poražena, je otok Puerto Rica postal posest Zedin jenih držav; ta politični odnos je bil zdaj iz-premenjen v commonwealth.
—NOVA DOBA
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. M^NDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Chicago, 111.
FEMALE HELP WANTED
WONDERFUL OPPORTUNITY For 2 Young Women
SWITCHBOARD OPERATOR
Experience desirable but not essential
CREDIT GIRL
Beginner Acceptable Must be able to type
Famous Sears . Employee Benefits SEE MR. INGRAHAM
Sears Roebuck & Co.
5938 W. CERMAK RD.
CICERO. ILL.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE
TWO % ACRE RESIDENTIAL HOMESITES — Midway betw^®" Glen Elyn and Lombard, in ""J Page County; Vž block south » Roosevelt Rd. on Lawler Av^ Inquire of owner Elsie Willia% DElware 7-8725 1908 N. Clark, Chicago, ^
GRAYS LAKE — Substantia' roomy new home. 2 bedrooHA economical gas heat, extras, garage. Resort and suburb# features. For active children ^ retired couple. Must sell. As*' ing $13,700 near Route 45 an" 120. „ Call GRays Lake 3^
HELP WANTED
WANTED MAN OR WOMAN
For cooking and baking.
Will
take as partner, if qualif'^ Business established 15 years-
Call CAnal 6-95#
INVESTMENTS
HELP WANTED MALE
MILLING MACHINE OPERATORS
Experience«} and able to make own set-up Own tools essential
Group Insurance $1.751/Ž per hour to start Bonus for night work Call or see MR. SLIEGER STANDARD PACKAGING CO. 1200 W. Fullerton Ave. DIversey 8-4000
MAN WANTED
FOR
FLOOR COVERING SALES DEPT.
Experience not necessary though desirable
WE WILL TRAIN Our business is good. We have need of additional salesman. Famous Sears Employee Benefits Inquire in person SEE MR. INGRAHAM
Sears Roebuck & Co.
5938 W. CERMAK RD.
CICERO, ILL.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Atlenlion — Sincere Man, Wonj®" A beautiful suburban lot freeL A NEW PROTESTANT CHUBC SCHOOL COMMUNITY
is to be developed. Beginning immediately, which appeal strongly to thousands of b®, people in the Chicago area.
ever, since some additional capi'^ is needed to promote this Christian Community Developm®'; Project, we are going to give $2,000 lot to each of 4he first who advance a small amouixt ^ promotional capital to be repaid "j limited time. For an appointmej'' address Box 765, Chicago 90, or call Austin 7-5561 after 5 P- ^ Write or phone today.	^
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple (newjf weds) need 3-4 room unfurnisl^^ apartment. Prefer NorthW^^ Must be near Northwestern. Moderate rental.
ROdney 3-'
5-( 3
4 RESPONSIBLE Adults need room unfurnished apartment-bedrooms. Must be NortbsW^ Moderate rental.
STate 2-32^'
;dUl' 5-6
RESPONSIBLE Couple, 8 son, 10 year old child, need room unfurnished heated ment N. or N.W. 14 years pres®® address. Moderate rental. .
ROckwell 2-441
RESPONSIBLE Civil Service ployee for over 30 years,
need 3VŽ-4 room unfurnisl' heated apartment. No chil^^g or pets. Will decorate. Modei^ rental.
ROdney 3-36> 4-5
3 RESPONSIBLE Adults need room unfurnished, 2 bedro'
lOl"
apartment. S.W. preferred. years present address. Modei^ rental.	,
Hudson 3-6=3
BUSINESS OPTOHTOmf!

Good Buy — TAVERN ^„et LIQUOR STORE. Good cor^, location. Established 7 Fine for couple. 4 room 1' „0-quarters. Best offer. See to preciate.	^ d„
1959 W. 21stJ'59
ia
Virginia 7
MANUFACTURING BUSI

id
BUILDING, Tool room, pro^ , tion machinery, stamping wire specialities. Owner retJ'' on account of health.
Write Box j, 139 N. Clark, Chicag^
TAVERN, PACKAGE STORE AND BUILDING
lin«
2 apartments and 2 sleeping r® on 2nd floor.
Income $120 month. 4 room apartment downstairs " tavern connected. 80 ft. frontage.
Next to I. C. Roundhouse. Must sell immediately at ® reasonable price.
Good going business. HOMEWOOD 1143, Ask for Stella.