Liât «a korieti delav-ekega Ifudetva. Delav-
ol ao opravièe ni do veega kar proëudra|o.
Thle paper ie devoted lo (h* Intereete of the working cUm. Workers ar* entitled to all what «Kay produce.
tolar» ) a* moouiI-cimi iu»u«r, Dm. 4. IIWT. «I 'S* v>om nffi.-« t« Ct<III arid«* I h » Ar« rtf « '».i»»'*»« of	*rd. *Wi.
Offiei: 4008 «. 31. Str., Ckieift. Ill
Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZIT »• '
V
n* Številko v oklepala-ki ee naha|a poleg va-Sega naslova, prilepite« nege epoda|ali
na ovitku. Ako (375)
|e Številka
tedat vam • prihodn|o številko našega lista poteče naročnina, Prosimo ponovite |o taka|.
Sle v. (No,) 374«
Chicago, 111*, 10. novembra (November» 1914.
Leto (Vol.) IX.
PO VOLITVAH V ZEDINJENIH DRŽAVAH
\ BREZ SOCIALISTA.
Novembrske volitve so končane. O njih rezultatih poročamo na drugem mestu. Največji u-speh, ki ga je socialistična stranka dosegla v tem boju, je njen vstop v kongres. ,
Pri zadnjih volitvah L 1912. je bil dotedanji edini socialistični poslanec Berger premagan od kapitalistično meščanskega ričeta, ki se je bil skuhal v Milwaukee brez načela in programa, brez pozitivnega načrta in cilja, edino iz strahu pred socializmom, iz sovraštva do zavednega delavstva, iz sovraštva, ki je v vseh kapitalističnih stran-kah enako goreče, naj si tudi med sabo nasprotu jejo kakor psi in mačke.
Od tistega časa je ostala socialistična stranka brez zastopstva v Washingtonu. Njen glas se ni slišal tam, kjer se delajo zakoni za vse Zedinjene države.
Sovražniki delavstva so triumfirali. Bili so zopet tako lepo sami med sabo, kakor so bili vajeni iz davnih časov. Nihče ni motil njihovega prijetnega miru, nihče jim ni praskal vesti. Vsa tista sitna socialna vprašanja, ki so ¿e zaradi tega nerodna, ker zahtevajo znanja od človeka, še bolj pa zato, ker se jim ni mogoče ogniti z navadnimi frazami, ampak je treba priznavati barvo, so bila odložena v kot.
Človek rad pretvarja svoje želje v nade. Ko je bil edini socialist iztisnjen iz kongresa, je bilo upanje prijetno, da zdaj sploh ne bo več takega sitneža v Washingtonu. Enkrat je bil tak slučaj, da so v enem mestu volilci zapustili navadno ameriško pot; socializem v Milwaukee je bil intermezzo, in ker je slučaj ostal osamljen, se ne bo po-navijal po drugih krajih.
Tako so na tihem mislili "prijatelji delavcev," in za letošnje volitve že niso več resno računali s socialistično stranko. Ali pa so se vsaj lak» kazali. Zaka j človek, Wi vč*si rad tudi sam sebi utajil svoj strah; kajti sa boj je treba poguma, in kdor ga nima dovolj, si mora vsaj sugerira-ti, da je junak ali pa da nasprotnik ni vpošteva-nja vreden.
RAZDVOJENO DELAVSTVO.
ZA VES NAROD.
Kapitalistične stranke niso razredne. Vse se strinjajo v tem, da hočejo delati za ve3 narod. Razredne boje obsojajo, češ v njih je nekaj grde ga, prostega----
Vsi smo Američani. Tega se moramo zavedati To mora biti naš ponos.
In meščanske stranke hočejo delati za vse Američane brez izjeme.
One niso protidelavske — bognedaj! Prijaz ne so delavcem in celo spoštujejo jih. Pri volitvah pridejo radi mednje. Kandidati jim stiskajo roke, zanimajo se za njih družinske razmere, obljubu jejo jim, da bodo v Washingtonu skrbeli zanje.
Ampak oni ne morejo zastopati samo delavcev, zakaj v okraju, v katerem bi bili radi izvolje ni, žive tudi drugi ljudje, in poslanec mora zastopati ves okraj.
Skrbeli bodo za prosperiteto. če bo industrija in trgovina v dobrem položaju, bodo delavci imeli dosti dela in dobro se jim bo godilo.
Torej nič razrednega boja. Za ves narod, zn vse stanove, za vse Američane...
RAZREDNI BOJ.
Socialisti niso take dobre duše. Ničesar ne obljubujejo vsem; nič se ne laskajo vsem stanovom, vsemu narodu, nič jih ne navdušuje vse a meričanstvo.
Socialisti uče razredni boj, dasi sami prizna vajo, da ni lep.
Niso si ga izmislili. V človeški družbi so razredi. Med razredi so nasprotja. Kjer so nasprotja, tam je boj.
Vse se lahko taji. Utajiti pa se ne more, kar je. Razredni boj ne izgine, če ga zamolčimo.
Ali če so si interesi razredov nasprotni, tedaj ni mogoče vsem enako ustrezati. In kdor pravi, da bo delal za ves narod, se laže. Potem je že vseeno, če se laie namenoma ali pa iz neznanja.
Razredi imajo nasprotne interese. Ker ni politika nič druzega kakor zastopanje interesov, morajo biti tudi v politiki nasprotja. Kdor pa obljubi dvema nasprotnikoma, da bo oba enako zasto pal, obema enako pomagal, obema enako koristil, mora oslepariti enega ali druzega, če ne obeh.
Socialisti hočejo zastopati delavske interese, torej morajo delati proti kapitalizmu.
MEDNARODNA KULTURA.
Meščanske stranke so šle v boj s svojo navad-no taktiko. Kandidatje republikanci so grdili de-mokrate, demokratje so blatili republikance; vmes so se tupatam oglašali progresisti, ki so opljuvali oba nasprotnika; povrh sa še prohibicionisti piska li svojo licemersko moralo in proglašali za brezupno izpridenega vsakega človeka, ki se ni dal terorizirati z njihovimi brezalkoholnimi, a tem bolj strupenimi pridigami.
Velekapitalisti so molčali. Kako so denarno podpirali volilno kampanjo, je njihova tajnost, o kateri nam gotovo ne bodo dali poročila. Sicer jih pa ni veliko skrbelo, če zmagajo demokratje ali republikanci, kajti toliko že vedo, da se lahko zanašajo na obe stranki.
Za velekapitaliste je bilo vedno najvažnejše to, da se ne zedinijo delavci. Kajti nevarno more postati njihovim profitom le složno delavstvo. Se-veda je ta nevarnost vobče največja, ki more zagroziti kapitalizmu.
Zoper to nevarnost delajo vse meščanske stranke brez izjeme.
Demokrate in republikance, progresiste in prohibicioniste lahko ločijo kakršnakoli nasprotja v programih, načelih, stremljenjih; s tem, da pri-tegne vsaka stranka nekaj delavstva na svojo stran, izvršuje vsaka najboljšo službo kapitalizmu.
Po raznih strankah razdeljeni delavci so brez-močni. Niti njihova volja ne more na tak način postati enotna; o enotnem dejanju se jim ne more niti sanjati.
Ako je resnično, da si nasprotujejo meščanske stranke v načelih, tedaj se mora sklepati, da so si tudi delavci, ki glasujejo za demokrate in progresiste, za republikance in vodopivce, nasprotni.
Zdi se, da verujejo delavci, ki volijo buržvaz-ne kandidate, sami bolj v ona nasprotja, kakor meščanski političarji sami.
Kapitalizem se jim na tihem roga in je zadovoljen.
Dokler se delavci ne zavedo toliko, da bi se zedinili proti svojim nasprotnikom, torej v svoji stranki,, v kateri nimajo nasprotniki prostora, je vse v redu. Volilci govore le dokler so volitve, potem pa imajo besedo tisti, ki so izvoljeni. Če so to možje, s katerimi se more kapitalizem pomeniti je i evse prav, pa naj imajo gospodje prilepljeno demokratično ali pa republičansko etiketo.
Kapitalizem razume, da je zanj le sloga de lavstva nevarna.
Zato blagoslavlja demokrate in republikance, ker ovirajo delavsko edinstvo.
Vsaka vojna pospešuje nacionalni šovinizem, in povsem razumljivo je, da ima tudi sedanja tak uči nek. Izraža se pa na različne na čine po vzgoji, temperamentu, inteligenci in duševnem obzorju ljudi. Pri enih izbruha v navadnem primojduHarKtvu, pri drugih dobiva finejše oblike.
V onih krogih, ki so doaegli v duševnem hzvs^u nekoliko višjo stopnjo in se jim gabi prostaško blatenje naHprotnika, pa so vendar taki patriotje, da po svojem srcu ne morejo obsoditi grehov svoj*' domovine, čvete v takih časih posebna rastlina, ki bi se lahko imenovala kulturni šovinizem.
Našli bi ga lahko povsod. Pri vseh narodih se pretvarja nacionalni ponos nekaterih krogov v nacionalno ošabnost, in prevzetnost.
Značilno je, da ne morajo te vabe premagati niti tam, kjer bi bilo to najprej pričakovati z ozimni na višino kulture.
Tudi sovražnik ne more n. pr. Nemčiji odreči velikih duhov, velike splošne izobrazbe, bogate literature, razvite znanosti. Odkar je i/bruhnila vojna, j«- pa postala zavest le kulture med patriotičnimi Nemci prava manija, skoraj nevarna bolezen, in tudi ljudje, ki drugače nikakor niso bili šovinisti, kar klice o nemški kulturi, ki j«' porodila Goetheja, Sehillerja, Kanta, Hegla i. t. d.
Razume se, da ne manjka od govorov od drugih strani.
To krčevito prenapenjanje na cionalne samozavesti, ki se skli
cuje na kulturno, je pa v resnici skrajno nekulturno in dokazuje, da je pojmovanje kulture na vseh koncih in krajih prepleteno z največjimi zmotami.
Kakor se Nemci lahko sklicujejo na svoje velikane, tako bi drugi narodi lahko navajali imena svojih znamenitih mož. Shakespeare, Byron, Wallace, Newton, Darwill gotovo niso bili pritlikavci; Tol-taire, Rousseau, Hugo, Zola, Ana-tole France označujejo sijajne pri
kultura naslaja iz sodelovanja vseh, ne pa iz postavljanja kitaj skih zidov.
V nekaterih deželah uživa plodove kulture več ljudi kakor v drugih; v (Ja lici i i je več analfa betov kakor na Češkem; na Turškem ni toliko knjižnic kolikor na Francoskem. Toda še v tem po gl<*lu jc treba veliko previdnosti i odkar se veda bolj /¿mirna za Kitajsko, se spoznava, da ima za-ničevami kitajski narod presenet-
kazni v kulturni zgodovini. Pui U>vo velike kulturne zaklade.
kin, Gogolj, Dostojevski j, Tolstoj so sijajna, po pravici slavna imena. Slovenci, Hrvati, Srbi so majh
Kje je sploh narod na svetu, ki bi mogel reči, da ima sam svojo kulturo? Kvečjemu bi se to
ni narodi, ali lahko bi navedli ne- moglo priznati onim "divjakom"
katerir^ odrekajo sploh vsako kulturo
Skozi vsa tisočletja se vleče dolga, neprekinjeva veriga dela. Mlajše generacije nadaljujejo,
koliko svojih ljudi, katerim mora objektivnost priznati veliko ceno.
Toda kaj ima pomeranski gre-nadir, kaj bavarski hribovec opra
peterburski garadovoj s Tolstojem ali Gorkim? Kje je zveza med nemškimi pisatelji in Viljemom hohenzollernskim, kje mea velikimi ruskimi misleci in nolstein-i gottorpskim Nikolajem!
iti z Goethejem ali Kantom? \ . .	,	.
, . . . . . . . v. ,|kjer so morale prenehati starej-kaksni zvezi je «tonski kazak ali v	, ,
J	se. Kulturne pridobitve gredo od
rodu do rodu, od dežele do dežele od naroda do naroda, in tako se m nože in izpopolnjujejo.
Ko so stali stari Rimljani na visoki stopnji, so Germani veljali za barbare, Slovani pa še bolj. 'Vsi duševno razviti ljudje, naj! A\\ spn.j(>n s0 t0, česar eo se na-pripadajo kateremukoli narodu,, „¿ni 0<l naprednejših, pa so napa imajo pravico do Lessingovih j rfaljevali «Ido na trdni podlagi, in Haeeklovih, do Lermontovih in j Rimljani so se učili od Grkov; Andrejevljevih, do Maeterlinkovih • prc<j fjr]<j so stali Egipčani na vi in Verlainovih, lbsenovih in|ftjnjt pml njjmi Asirei ¡n bm. Strindbergovih. Miltonovih in Dantejevih in Cehovih in Sienkie wiezevih del i. t. d., ako jih razumejo in morejo prebaviti.
Te duhove je ustvarila kultura vseh vekov in vseh narodov, knjti
pred njn lonci .še pred njimi Sumo Akadi. V temne davnine sega »stara indij ska kultura.
Delo vseh časov in narodov zbrano v eno svoto, daje pravo kulturo. Kultura je mednarodna.
Socialistično delo.
Nekateri ljudje omalovažujejo agitacijo in izobraževalno delo, ker mislijo, da je dovolj, če postanejo delavci nezadovoljni. Za to pa skrbi kapitalizem, ki tlači proletariat čimdalje bolj in mo-ra s svojim strašnim pritiskom prejalislej pognati mase v nezadovoljnost.
To je vse lepo. Moč kapitalističnega izkoriščanja nedvomno narašča. Posamezne periode ta-kozvane prosperitete ne pomenijo nič, ker vidimo, da jim slede vedno hujše krize.
Kadar se kapitalizmu dobro godi, bi se moral delavec raztrgati, da bi toliko nadelal, kolikor zahteva gospodarjev profil. Tedaj misli tudi marsikateri proletarec, da ima zlate čase. Saj zasluži toliko, da si lahko celo kakšen dolar prihrani. Na to ne misli, kako oškoduje za tiste dolarje svojo telesno moč in kako si prikrajšava življenje.
Za prosperiteto pride kriza. Ta požre najprej prihranke, potem pa prinese bedo. Zbudi se nezadovoljnost. Res je, da je to dobra lastnost. Ali z nezadovoljnostjo obupanega človeka ni veliko početi. Njegovo razpoloženje navadno ni tako, da bi bil sprejemljiv za teorije.
Sestradanemu človeku je danes košček kruha več vreden kakor drugi teden najimenitnejša pogača. Ako žuga pogin, postane revež tudi berač. Te pa ubije vsak ponos in vsako samozavest.
Velika beda brez pomoči lahko razburi*množice. Tudi spunta jih lahko. Ali še nikdar ni prinesla revolta obupanih napredka in trajnega zboljšanja. Punt sestradancev nažene tudi vladajočim strah v kosti, ker je brezoziren. Preden vedo gospodujoči, kaj da se pravzaprav godi, je lahko na miljone vrednosti uničenih in maščevanje pobere neštete žrtve.
Ali kapitalistični razred ima policijo, infante rijo, kavalerijo, strojne puške, topove Celo oborožena armada ne premaga te sile, Če nima več in boljših kanonov. Kje pa naj vzame obupani proletariat take instrumente?
Naposled zmaguje močnejša sila.
Kdor računa s tako nezadovoljnostjo in špekulira na take punte, je na slabi poti.
Priznamo, da bi tudi na ta način prejalislej zmagal socializem Če bi se delavci v dvajsetih ali tridesetih revoltah obupa prepričali, da se žrtvujejo brez uspeha, bi naposled spoznali, da je treba drugih sredstev. Ali po kakšnih ovinkih, s kakšnimi strašnimi izgubami, kako pozno bi prišli do tega spoznanja!
Čemu take grome žrtve, čemu taka brezumna potrata časa, če je do ciljo boljša pot?
' SOCIALISTIČNO ZASTOPSTVO.
Zopet se bo slišal v Washingtonu socialistični
glas.
Malo je to, vendar je veliko.
Socialisti niso dobili v kongresu večine; niti tako manjšine niso izvojevali, da bi se morala večina bati za svojo pozicijo.
Navidezno je socialistični uspeh povsem neznaten. Če se štejejo mandati, ga ni skoraj nič; ali ta uspeh je treba tehtati. Potem se spozna, da jo prav izdaten.
Ne pričakujemo, da se prične v glavnem mestu Zedinjenih držav s sestankom novega kongresa socialno zakonodajstvo. Tega tudi sto socialistov ne M moglo izsiliti.
Ne upamo, da se uveljavi v povi zbornici čisti razum in da bo večina sprejemala socialistične, nasvete le zato, ker bodo pametni. Kongres ni tem-pel modrosti, ampak bojišče.
m Kljub temu ima vstop socialista v zbornico velik pomen.
Med kongresniki jih je veliko» ki poznajo socializem po imenu, in vedo o njem, kar so slučajno slišali zvoniti. Smatrajo ga za kuriozen, morda interesanten, praktično pa za brezpomemben pojav kakor n. pr. špiritizem. Dosti je, če človek ve, pa so na svetu take struje; poznati pa itak ne more vsega.	t
V zbornici bodo morali poslušati socialistih-) no besedo. Marsikateremu izmed njih se bo odprl nov, doslej neznan svet.
Socialistični govori bodo prihajali v zapisnik; ljudje, ki se kaj resneje zanimajo za politiko v tej deželi, jih bodo čitali. Tako postane kongres tribuna za socializem.
Praktično pa bodo kongresniki morali vpo-števati novo konkurenco. Saj ie še več meščanskih poslancev, ki lahko izgube svoje mandate. A malo kateri ga izgubi rad. Doklej je bilo dovolj, da je imel kandidat boljši jezik oi svojega nasprotnita in da je bil predrznejši v zmerjanju.
Poslej bodo volilci imeli priliko, da bodo primerjali socialistično delo z meščanskim. Treba se bo nekoliko bolj potruditi, ne le s besedo, ampak tudi z dejanjem. Nekoliko več resnosti pride*v kongres.
PAZITE, KAJ DELAJO POSLANCI!
Socialiste zadene naloga, da morajo posvečati delu v kongresu — kakor tudi zakonodajah držav in v občinah — čim večjo pozornost. To morajo že v svojem interesu, ker mora tisti, kdor hoče sodelovati ▼ politiki, poznati vso nieno igro. In v politiki sodeluje vsak zaveden socialist.
Že oddajanje glasovnice pri volitvah je politično sodelovanje, in sicer zelo važno sodelovanje, zakaj volitve polagajo temelj političnemu delu. Pri agitaciji, v klubu, na shodih in zborovanjih opravlja socialist politično delo.
Tam, kjer se sklepaio zakoni, so pa vThunci politične akcije. In socialist jih mora poznati.
Za vsakega zavedne«^ socialista pa ie letošnji uspeh sploh lo vzpodbuda za nadaljnje delo, jamstvo bodočih uspehov, zagotovilo končne zrnate. Letošnje volitve so končane; do novih na ni daleč. S sklepom enega dejania se takoj pričenja novo.
Po zaključku sedaniih volif v ie treba skrbeti za prihodnje. Zato ponavljamo: Socialirti se mora-jo zanimati za delo v koufrresu, ker je to potrebno za uspeh njihove agitacije.
Meščanskim strankam se zdi v redu, da spe od volitev do volitev. Nekoliko tednov pred registracijo se zdramijo, pa udariio na veliki boben. V dveh, treh me-ecih se izvrši "kampanja" z velikim hrupom; brisgalrire se napolnijo z mla-kužami, golide polivajo nasprotnika z gnojnico, nevednim volilcem se trobijo najneverjetnejše bajke v ušesa ; ves boj je kakor nekakšen šport. In kadar je končan, je dve leti zopet mir za druge športe.
Socialisti pa morajo skrbeti, da volilci ne o-stanejo nevedni. Ker se znanje in razumevanje ljudem ne vcepi preko noči v glave, je treoa vztrajno in sistematično agitirati; tudi a<ntacija je namreč izobraževalno in vzgojevalno delo.
Njen uspeh bo izdatno olaišan, ako se pokaže delavcem sveže politično delo. Kadar pripravljajo kapitalisti v kongresu napad na delavske pravice, je prilika, da se zdramijo zaspanci; kadar vstaja proti njim socialistični zastopnik, se delavcem lahko pokaže, kdo jih resnično brani.
Zanimajte se Sa parlamentarno delo !
Ljudje so posabliiivi. V dveh letih izgine marsikaj iz spomina. Kadar se bližata volitve, postanejo poslanci previdni in v konfirresu se predlagajo vsakovrstne "ljudstvu prijazne" resolucije. Te morajo pokrivati grehe prejšnjega časa.
Da se delavstvo ne preslepi na ta način pri vsakih volitvah, mora imeti oči odprte, kadar Je čaa .
Pazite, kaj delajo poslanci!
PETDESETLETNICA INTERNACIONALEN
VU.
Nevesele razmere v ameriških organizacijah ao delale generalnemu «vetu velike brige. Ali tudi položaj v K v ropi ni bil poaebuo utešljiv.
Ko je generalni svet opustil internacionalni kongres, ki je bil nameravan za 1. 1875,, je tožil
takole o položaju;
"Izza ženevskega kongresa se je položaj naši zveze stalno slabšal. Kolikor toliko pravilnih stikov smo imeli le s Cu rich o m in z Londonom; nekoliko rahle zveze se je vzdržavalo z Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko. Izmed vseh prejšnjih federacij obstojale še severoameriška, in še njeni trajnosti prete notranji spori.
V	veČini evropskih dežel, na Francoskem, v Avstriji, Italiji, ftpaniji, Nemčiji, na Danskem in drugod preganjajo naše člane tako, da so celo najmarljivejši med njimi izgubili pogum in opuščajo vsako direktno zvezo z nami."
Te tožbe, Izražene v okrožnici, ki jo je razposlal generalni svet, so imele žal zelo realno podlago. Po vsej Kvropi je veljal socializem v tistih časih za krvavo strašilo. Internacionalo so oblasti smatrale za grozno, tajno, v svojem bivstvu anarhično revolucionarno zaroto. In ker ni bilo mogoče dokazati socialističnim organizacijam krvavih namenov, ao umetno ustvarjali take dokaze.
Trumoma so se policijski konfidenti vsiljevali v delavska društva, igrali radikalce, propagirali nasilno taktiko, potem pa izročali svoje žrtve policiji in ječam.
V	evropskih deželah so imele organizacije najhujši boj za svoj obstanek. Celo če ne bi bila Amerika tako od rok bi bile redne internacionalne zveze skoraj nemogoče. New York pa je naposled moral izgubiti zadnje stike, in jih je res izgubil.
To se je očitno pokazalo na zadnjem kongresu, ki ga je generalni «vet sklieal za 15 julija 1876 v Philadelphijo.
Slika tega zbora je bila žalostna. Bil je kongres po imenu, ne pa zastopstvo mednarodnega delavstva. Za kakšno majhno organizacijo bi bila taka reprezentanca klavrna; udeležilo se ga je komaj deset delegatov iz Zed in jenih držav in A. Otto Walster, ki je zastopal nekatere člane i/. Nemčije.
Ta udeležba je pokazala, da ni bilo več Šive Internacionale, hi generalni svet je čutil, da bi igral komedijo, ako bi še nadalje reprezentiral svežo, katere ni.
Kongres je imel v teh razmerah eno samo nalogo: Izreči razpuat Internacionale. Rilo je tako-
rekoč pogrebno delo, in lahko si je misliti, da ga najzvestejši, ki so se bili zbrali v Philadelphiji, niso opravili lahkega srca. Ali opravili so ga do-stojuo.
Zbor je sklenil odpravo generalnega sveta,
ki je bil dotlej vidno znamenje Internacionale. Arhiv se je izročil sodrugoina Sorgeju in Speyerju z nalogom, da ga hranita, dokler se ne ustanovi nova delavska Internaeionala.
Ko so bile »«ivršene neizogibne formalnosti, je izdelal kongres sledečo proklamacijo:
"Sodrugt! Delavci!
Mednarodni kongres v Philadelphiji je odpravil generalni svet Mednarodne Delavske Aso-eiaeije. Zunanje zveze organizacije ni yee.
4 Internaionala je mrtva!' bo zopet zaklicala buržvazija vseh narodov ; z zasmehovanjem in veseljem bo kazala na razprave tega kongresa kot na dokumenlaričeu dokaz za poraz delavskega gibanja vsega sveta. Ne dajmo se uplašiti od krika svojih sovražnikov!
Opustili smo organizacijo Internacionale iz razlogov, ki tiče v sedanji politični situaciji Ev-rope.. Nadomestilo zanjo pa imamo v tem, da priznavajo in zastopajo njena načela napredni delavci vsega civiliziranega sveta. Dajmo svojim aotrudnikom v Kvropi nekoliko časa, da popravijo svoje nacionalne razmere; gotovo jim bo kmalu mogoče podreti ograje med sabo in delavci ostalih krajev sveta!
Sodrogit S prisrčno ljubeznijo ste sprejeli načela Internacionale. Našli boste sredstva, da boste razširili krog njenih pristašev tudi brez organizacije. Pridobili boste nove bojevnike, ki bodo delali za uresničenje ciljev naše asociacije. Šoti mgi v Ameriki Vam obljubujejo, da bodo zvesto čuvali in gojili kar je Internaeionala ustvarila v tej deželi, dokler ne privedejo ugodnejše razmere delavcev vseh dežel zopet skupaj za skupen boj, do tistega časa, ko se vnovič in glasneje k.ikor kdaj poprej razležc klic:
"Proletarei vseh dežel, združite se!"
Ta proklamacija je bila zadnje delo stare Internacionale. Kapitalistični svet je res /.sklical: Internaeionala je mrtva!
Motil a«« je. Se so morale organizacije pretrpeti težke boje; huda usoda je zasledovala posameznike. Ali čez trinajst let je vstala Internaeionala močnejša kakor prej. Leta 1889. se je seslo na mednarodnem kongresu v Parizu 395 delegatov. Med drugim je ta zbor sklenil praznovanje prvega majnika. In z neštetimi dejanji je obnovljen» Internaeionala dokazala, da živi.
(Konec).
VOLITVEN1 PABERKI
Klanje narodov v Evropi.
Na bojiščih so se odigrali veliki dogodki, in veliki dogodki se pripravljajo v doglednCm času.
V splošnem so bile zadnje operacije ca nemške in s njimi združene avstrijske armade neugodne — na sapadu in na vzhodu. Nemška vojska je utrpela nekoliko občutnih izgub, avstrijska pa je prišla zopet v kritičen položaj kakor že enkrat izza retirade izpred Lvova.
Največje zanimanje se je zadnji čas koncentriralo na gigantilni boj na Ruskem Poljskem. Nemci so svojo vojsko silno pojačali, dobili so zvezo z Avstrijci in so prodrli proti Varšavi, kateri so se tako približali, da je bil padec poljskega glavnega mesta že tako rekoč gotovo dejstvo in so ga nemška poročila že napovedovala kot nedvomen dogodek.
Skoraj pred vrati Varšave so se Rusi postavili v bran. Njihovo vodstvo je smatralo ta boj po pravici za najvažnejši ter je opustilo celo osvojene postojanke, le da je moglo čimbolj učvrstiti to fronto na kateri se je razvila velikanska z vsemi epizodami skoraj 14 dni trajajoča bitka, v kateri se je odločna zmaga naklonila na rusko stran. Nemški napadi so bili odbiti, ruska voj«ka je prestopila v ofenzivo, potlačila Nemce proti zapadli, Avstrijce proti jugu pre stopila na severu na nekaterih mestih prusko mejo in je sedaj v takih pozicijah, da grozi njena invazija v prusko Slezijo.
Ako ao zadnja poročila točna, jo pa dosegla ruska armada največji uspeh s tem, da je pognala živ klin med nemško in avstrijsko armado ter ju ločila.
Kakor smo že dostikrat nagla-šali, se v sedanji vojni le malo manj laže kot ae poroča. Zato sprejemamo vse vesti z največjo rezervo in tudi svojih čitateljev ne maramo nadlegovati s kombinacijami na podlagi nezanesljivih Č« ne direktno zlaganih poročil. Ali tudi če se petrogradska uva #*vsnja primemo reducirajo. o»t*ne *a avstrijsko armado še vedno dosti smole.
AVo le le to rea, da je ločena nrrr>IVn( jo n forn njen položaj neizmerno poslabšan. Poro
čila pa trdijo, da so Rusi obenem obšli avstrijsko levo krilo in mu odrezali umikanje proti Krakovu. Naj bo le to res, da so ga obšli, pa je situacija armade že resnično kritična. Ako imajo Rusi proti njej zadostno silo, ji lahko preprečijo naravno retirado proti zapadu in jo prisilijo, da se umakne v ogrske Karpate.
Z ozirom na to, da se je v Galiciji že pričela zima, bi bil pa to strahovit udarec. Prodiranje Čez gorovje je že za napredujočo armado (»eklensko delo, za umikajočo pa je strašno.
Na Poljskem napredujejo Rusi baje 16 mili na dan. V 18 dneh so prodrli od Varšave za 134 milj proti zapadu in ruska kavalerija je baje že prekoračila mejo pruske ftlezije.
Iz Rima brzojavljajo, da je kajzer Viljem sklical generala llindenburga, vojvodo Virtem-berškega in šefa avstrijskega generalnega štaba Conrada von lloetzendorfa na vojni svet in da sestavlja nov bojni načrt.
V Belgiji so se morale nemške čete začetkom zadnjega tedna umakniti izpred Nieuporta, ker so Belgijci prerezali obmorske nasipe in poplavili nemške postojanke. Na skrajnem zapadu so se odigravali srditi boji, ki so na obeh straneh povzročali velikan ske izgube. Cesar Tiljem je baje ukazal, da mora nemška armada za vsako ceno osvojiti Calais. Da je bilo obrežje cilj za Nemce, je bilo pač očividno, in dasi je v angleških kombinacijah o nemških namenih veliko fantazije, je Viljemova želja, da bi napadel Anglijo na njenih lastnih tleh. zelo razumljiva. Zdi se pa, da se je zaveznikom posrečil na raznih točkah napredek, tako da je vsaj za sedaj nemška armada splošno v defenzivi.
Da je bil vrhovni |>oveljnik Moltke odstavljen, potrjujejo Imel je baje spore z nemškim prestolonaslednikom, ki je hotel voj skovati na svojo pest. pa tudi s cesarjem Viljemom, ki smatra sa-mega seHt! za največjega stratega vsr>t JWtoufV. Moltkejev naslednik 'je Falkenhayn, ki se baje bolj u
klauja Viljemovemu vrhovnemu poveljuištvu.
S skrajnega \zhoda - javljajo, da je Cingtav kapituliral. Nemčija oporeka tem vestem, pa bo tre. ha počakati na zanesljivejša poro čila. Presenečenje ne bi bilo veli ko, ir bi se vest potrdila. Cing tav ni kraj, kjer bi se mogli vr siti čudeži, in nobena trdnjava ni taka, da bi se mogla do sodnega uiic upirati premoči.
Na južnem evropsko azijskem bojišču se še ni zgodilo nič veli l:ega. Rusija je baje s štirimi ar-mednimi zbori prekoračila meji turške Armenije, zasedla nekoliko tuiških krajev in njena mornarica je bombardirala turški lu ki Zutiguldjak in Kuzlo. Armenci so organizirali vstaške zbore si se bojujejo proti Turkom.
V turški Aziji je indijsko vojaštvo pod zaščito angleške ladje "Odin" zasedlo turško pristaniško mesto Fao ob izlivu reke Sat ti Ara».
Resnejši je po\»/aj v Afriki. Nemška *n turška agitacija, ki nedvomno že precej dolgo deluj» v Egiptu, bi lahko postala Angli ji nevarna. Proti Egiptu ima Tur Čija precej močno armado mobi lizirano Tudi sueški kanal dela Angliji *irbi: Nemčija je storil» že razne poizkuse, da *>i ga razrre jal.i: doslej so se ponesrečile vso priprave v tej smeri.
Obene» i prihajajo poročila < gibanju Beduinov v Tripolitaniji Nekateri vesti celo trdijo, da ima tam Turčija namene. Ce bi se to potrdilo, bi bil pač konec italijanske nevtralnosti, katero je doslej rimska vlada varovala dasi se ni j kakor ne da tajiti, da je med ljud stvom v Italiji zelo močna struja za vojno.
Na morju so imeli Angleži zo pet nesrečo. Nemške bojne ladje so v bližini čilenskega obrežja (južna Amerika) napadle angleš ko eskadro in ji prizadele voHke izgube. Parnik Monmouth se je potopil, flood llope je zgorel iJlaagow je pobegnil močno po Skodovan v luko Coronel.
Manjša pomorske katastrofe so nadelo po raznih morjih Anglež« in Nemce, Ruse in Turke, Japon ce in Avstrijce.
Volilna kampanja je pri kra ju. Zmagovalci se vesele, premagani se jeze — vsaj kar se tiče iiuščanskih strank; zakaj zanje so mandati biznis. Socialisti pre iskujejo rezultate z mirnim iute resom nauka; njihove zmage so pridobitve delavskega razreda, mejni kamni na poti, na kateri ni istavljanja in počivanja.
Preden bomo imeli natančno sliko vseh rezultatov, bo minilo se nekaj časa. Kapitalistično ča op i s je gleda ua volilni boj nekako z enakega stališča kakor na 'mse-ball. Osebna vprašanja in senzacije igrajo v njegovih pre-lalih glavno vlogo. Zato večino-na enostavno zumolčuje socialistične glasove tam, kjer niso zmajali socialisti.
Kar se pri prcgledavanju poro-•il z raznih volišč najprej vsilju je opazovanju, je splošen pora/, nogresivne stranke; nekdanji vo lilci so jo jeli trumoma zapuščati, pa ni ostala le .brez pozitivnih, unpak tudi brez moralnih uspehov.
Drugi pojav je neuspeh demo krat o v pri volitvah v zbornico poslancev. medtem ko so pomnožili >voje mandate v zveznem senatu.
Socialist v kangresu.
V	New Yorku je bil ua Kast Side, 12. kongresni distrikt, izvo-jen sodrog Meyer London v kon
gT*S.
Dobil je /».868 glasov; za demo kiata Goldfogla je bilo oddanih 4.944, za republikanca Barowske ga 1113 glasov.
V	politični zgodovini New Yor-ka je to epohalen dogodek in raz umljivo je, da je izval rezultat med delavstvom nepopisno navdu ienje. Velika množica, ki je ča kala na konec štetja, je improvizirala sprevod, v katerem so korakale tri godbe, in vsa vzhodna «trnii \elentesta je bila pokoncu.
Sodrug Meyer London je odvetnik in je že pogostoma zastopal delavce in delavske organizacije v pravdah. Socialistični stranki pripada že dolgo in je izborno podkovan v vseh vedah, ki jih po trebuje socialist. Z njegovo izvolitvijo ni pridobila stranka le Številke, ampak resnično zastopstvo v kongresu.
Izvoljen je sodrug Meyer I^on-doti v New Yorku, toda on ne bo, kakor je pri kapitalističnih stran-keh navada., le zastopnik svojega okraja, ampak vsa socialistična t t anka ga lahko smatra za svojega poslanca.
Novi koagres.
Ko to pišemo, še niso znani re ml tati iz šestih kongresnih dis-triktov. Splošnega položaja v novem kongresu pa ne morejo izpre-meniti, naj bodo že taki ali taki. Mislijo pa, da dobe v teh distrik-
tih demokratje tri, republikanci pa tri mandate.
Demokrati so utrpeli v zbornici poslancev veliko izgubo, tako da bo znašala njihova večina najbrže le še 14 glasov. Kakor kaže, bo kongres tako sestavljen: 230 de mokratov, 195 republikancev, 9 progresistov, 1 socialist.
Republikanci so pridobili v lili nois 13, v New Yorku 12, v Penn sylvanii 10 in v Ohiu 9 sedežev. Progresisti so izgubili 10 mandatov. to se pravi dobro polovico.
Neodločene so volitve v 2 dis-triktih v Coloradu, l v New Jersey, 2 v Kansasu in 1 v North Ca rolina.
Doslej je znašala demokratična večina v zbornici 141 glasov.
Senat.
V	zveznem senatu je demokratična večina nekoliko narasla Razmerje bo najbržc sledeče: 55 demokratov, 40 republikancev, J progresist.
Socialisti v Chicagi.
V	legislaturo so bili v Chicagi zopet izvoljeni socialistični kandi datje Stedman, Mason in Madsen.
Veliko upanja je bilo, da bo sodrug Cunea izvoljen za okrajnega sodnika. Pri zadnjih volitvah je dobil večino, za katero je bil osleparjen z "umetnim" štetjem glasov. Letos se je vnovič poka zalo, da se ni zanašati na razpoloženje simpatizantov, ki je tako kakor aprilsko vreme, ampak le na moč organizacij. Cunea je o-stal v manjšini, in to pomeni, da bodo imeli nasprotniki zopet ves volitveni aparat v rokah.
• V Pennsylvaniji.
Kolikor nam je doslej znano, je bil James Maurer, predsednik A Fed. of L. izvoljen za poslanca v državno legislaturo v Pennsylvaniji.
Socialisti v Wisconsins
V	Wiaconsinu so se socialisti držali. Kongresna kandidata v Milwaukee sodruga Berger in Gay-lord sta sicer podlegla; ali zna čilno je, da je manjkalo Gaylor-du le 216 glasov do večine.
V	državno legislaturo pa je bilo v Milwaukee izvoljenih osem socialistov in sicer sodrugi C. Minkley, Ed. Zinn, H. O. Kent, Frank Weber, Jas. Vint, W. Smith, G Tew in F. B; Metcalfe.
Tudi za county je zmagal ves socialistični tiket. Izvoljeni so za distriktnega odvetnika Winfred C. Zabel, za šerifa Edward T. Melms, za sodnijskega klerka R. T. Schueffenhauer, za okrajnega klerka Martin Plehn, za okrajnega blagajnika Kazimir Kowalski, za registrator ja Fred Brockhausen, za koronerja Ben T. Churchill, za survey or j a Hans E. Rei-nertson.
Socialisti iniajo sedaj v okraju popolno kontrolo. Precej presene-
čenja je vzbudila izvolitev «odru ga Zabela, kar so mislili, da je stališče distriktnega odvetnika Yockeya popolnoma utrjeno. V New Jersey.
V	llaledonu, N. J., je bil sodrug W. Brueckiuan zoppt izvoljen za majorja.
V	Elizabeth. N. J., je en sodrug izvoljen v Council.
V Minnesoti.
.Sodrug D. C. Devoid ji v 32. distriktu izvoljen v legislaturo.
V	Minneapolis sta sodruga A. Batis in C. F. Dight v 6. in 12. wardu izvoljena za aldermana.
V	Duluthu je sodrug Richard ♦lončs pri volitvah v državni se :ict premagal svojega nasprotnika T. Pugha.
Novi guvernerji.
Alabama ... ('has. Henderson, D.
Arizona----. .Ralph Cameron, R.
Arkansas.......Geo. W. Hays, D.
Californija----II. W. Johnson,R.
Colorado......G. A. Carlson, R
Connecticut .. M. H. Holcomb, R
Georgia.......Nat E. Harris, D.
Iowa .........G. W. Clarke,*R.
Kansas ............A. Capper, R.
Maine.........Oa. C. Curtis, D.
Massachussetts .. D. I. Walsh, D.
Michigan ......W. N. Ferris, D.
Minnesota Winf. S.Hammond, D.
Nebraska.....I. II. Morehead, D.
N. Hampshire R. II. Spaulding, R. New York ...C. S. Whitman, R North Dakota .. L. B. Hanna, R. Oregon James Withcombe, R. Oklahoma .. R. L Williams, D. Pennsylvania M. O. Brumbagh, R. Rhode Island R. L. Beeckman, R South Carolina R. I. Manning, D. South Dakota Fr. M. Bryrne, R.
Tennesse .........T. C. Rye, D.
Texas........J. K. Ferguson, D.
Wisconsin---- E. L. Phillipp, R.
Ženska volilna pravica.
V	Nevadi in Montani so ženske dobile volilno pravico, tako da je sedaj v Zvezi 11 držav, v katerih imajo ženske neomejeno volilno pravico, in sicer:
Wyoming, Colorado, Utah, Idaho. Washington, California, Arizona," Kansas. Nevada in Montana.
Omejeno volilno pravico iniajo ženske v sledečih 22 državah:
Connecticut, Delaware, Florida, Iowa, Indiana, Illinois, Kentucky, Michigan, Massachussetts, Minnesota, Mississippi Nebraska, New Hampshire, New Jersey, New Mexico, New York, North Dakota, Oklahoma, Ohio, South Dakota, Vermont, Wisconsin.
Prohibicija.
V	šestih državah je bilo glasovati, če naj obvelja alkoholna prohibicija. Izmed teh so štiri glasovale "suho," namreč Washington. Colorado, Oregon in Arizona. Proti prohibioiji sta glasovali državi Ohio in California.
Turčija pleše krvavi ples.
V Evropi jc Turčija resnično vstopila v boj. Zdi se, da ni storila tega posebno rada; kadar bodo znane vse podrobnosti, o katerih se sedaj pode vesti in ugibanja po časopisih kakor vele, se bo nemara dokazalo, da se je tudi tukaj zgodila velikanska zgodovinska sleparija.
Za enkrat je jasno, da so se pričele sovraž nosti na evropskem jugovzhodu vsled napadov turških ladij pod nemškim povelji»ifttvoiu na ruske luke. Da so nemški oficirji to storili na svo jo pest, je skoraj gotovo. Nemčija ni imela nobenega dobička od turške nevtralnosti, pač pa je /ase lahko pričakovala izdatno olajšanje, če pograbi tudi Turčija za orožje.
Od vsega začetka je bilo vidno, da dela Nemčija v trj smeri. Nemški general Liman von San-ders je prišel že po balkanski vojni v Carigrad reorganizirat turško armado. Organizacija katero ji je bil prej dal nemški general Von der Golt/, paša, se ni obnesla v balkanski vojni. Ce je Liman bolj ienialen čudodelec, se bo šole pokazalo.
Z Limanora se je bila pripeljala cela četa drugih nemških oficirjev v Turčijo. Odkar je iz bruhnila evropska vojna,"so se pa kar trumoma vozili nemški častniki čez Avstrijo in Sofijo v Carigrad; prav tako so se po enaki pot i prepelja-vali topovi in sploh vojni material.
To so bila pač očitna znamenja, da želi Nemčija aktivno sodelovanje Turčije v splošnem rav-su. In to je bilo razumljivo.
Turčija bi po vojaškem računu razbremenila predvsem Nemčijo samo, ker bi prisilila Rusijo, da obrne znaten del svoje vojske proti jugu. Ne glede na to, da se mora Rusija v takem slučaju bojevati na dveh frontah kakor Nemčija in Avstrija, pri čemer mora računati, da sega njena severna bojna črta od Baltiekega morja do Zalesja (Sedmogradska), jo Nemčija špekulirala tudi na mohamedanska plemena v južni Rusiji, ki bi z
eventualno vstajo lahko privezala znatno vojaško silo.
Turčija je pa za Nemčijo tudi zanimiv faktor v boju z Anglijo. Iz nemškega časopisja je posneti. da je Nemčija precej trdno pričakovala revolucijo v Indiji. Te pa ni bilo, bodisi da so se razmere v Indiji v zadnjih letih res kaj zboljšale, bodisi da se Indijci ne čutijo dovolj močne za vstajo. Ali pa imajo njihovi voditelji toliko politične preglednosti, da razumejo položaj iti se nočejo žrtvovati za interese drugih.
Ker se niso Indijci uprli iz lastnega nagiba, j» bilo še pričakovati, da jih spravi panislamizem i.a noge; turški sultan je verski poglavar moha-medaneev - z razglasitvijo verske vojne bi se nemara podžgal religiozni fanatizem tudi v Indiji.
Ali zdi se, da Visoka Porta ni imela veliko volje za vojno. Verjetno je, da je bila vojaška stranka z Enver pašo na čelu naklonjena nemškim željam, da se pa vlada kljub vsemu mikanju ni mogla odločiti za boj; ne vemo pa, koliko je resnice 1111 ponovnih vesteh da je prišlo zaradi tega nasprotja med Enver pašo in prestolonaslednikom celo do oboroženega spora.
Dejstvo je, da sta prejšnji nemški vojni lati ji, kateri je "kupila" Turčija ob začetku vojne — z nemškim denarjem — iznenada začeli streljati po Črnem morju. Turški veliki vezir se jc pritožil, da je Rusija porušila dobre stike s Turčijo z napadom na turške ladje.
Morda je veliki vezir sam mislil, da govori resnico. Ako so nemški oficirji v turški mornarici ravnali sporazumno z nemško vlado, je popolnoma verjetno, da so v svojih poročilih v Carigrad svoj napad na ruske luke izpreobrnili v ruski nspad na svoje ladje. Le tako je bilo mogoče izsiliti vojno.
Preroki imajo nehvaležen posel. Ali če si iz-kušamo brez predsodkov razložiti položaj, se nam vse zdi, da je storila Turčija veliko neumnost in da ji je vojna stranka pripravila katastrofo.
a
advertisement
		
Avstr. Slovensko		Bol, Pod. Društvi
UiUMflSM It. juumji tas i.	\¡¡¡/	1ukorpodran« 84.fobruva • IVOS v driavt Kan***
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72. E. Mineral. Kana Podpreds.: JOHN OORŠEK, Box 179, Radley, Kans. Tajiiik: JOHf' ČERNE, Box 4, Breezy Mili, Mulberry, hau» Blagajnik: FRANK STAR(slC,Box 246., Mulberry. Km» Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR. L. Box 38, Frontenac Rae«
NADZORNIKI: PONQRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 4#2, Frontenac, Kane
ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBORr JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomoini odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kanu. JOHN M1KLAVC, Box 227, Froutenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fi. tajnika Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajnikn.
Sestdesetlctnica Kautskega.
Pred kratkim je navršillBodrug Kari Kautsky, znani teoretičar socializma šestdeseto leto svojega plodovitega življenja. V Evropi so sedanji časi zelo neprimerni za jubileje. Kljub temu se je socialistična javnost dne 15. oktobra spominjala moža, kateremu ima moderno delavsko gibanje neizmerno veliko zahvaliti.
Tudi mi smo se namenili, da izpolnimo svojo dolžnost napram u-čenjaku, ki je takorekoč vse svoje življenje posvetil delu za osvoboditev delavskega razreda in s tem za preporod Človeške družbe. Ker smo s prostorom zelo na tesnem, objavimo prihodnjič članek, da izpolnimo tudi dolžnost napram našim čitateljem.
Ime Karla Kautskega je pač znano vsakemu zavednemu delavcu, ki se ni le po imenu, ampak s trdno voljo posvetil boju za novo družbo, v kateri doseže delavec svoje pravice.
Četudi živi sodrug Kari Kauts-ky na
80DRU0 STEBI RANJEN
L. Sarajeva smo po dolgih o vinkih dobili poročilo, da je bil začetkom septembra pri Višegra-du težko ranjen inženir Anton Ste-bi, zastopnik bosansko-hercegov-ske podružnice Siemens |Schuk-kertove tvrdke za električna dela.
Inženir Štebi je vnet sodrug še izza Časov, ko je Študiral na du najski tehniki. Bil je član jugo slov. soc. demokratične stranke. Večkrat je bil delegat na njenih kongresih in je sploh pridno sodeloval v strankarskem delu. Bil je sotrudnik "Zarje" in "Naših Zapiskov." Njegovi strokovnjaški Članki o kranjskih deželnih e-lektrarnah so zbudili splošno pozornost. Njegovi spisi v "Naših Zapiskih" so se odlikovali z jedr natostjo.
Ko je bila razglašena mobiliza cija v Avstriji, je' moral takoj pod zastavo. Pri Više gradu ga je krogla zadela v pluča in sedaj leži s težko rano v sarajevski bolnišnici.
Upanje imajo, da okreva, bi se kmalu zgodilo tako.
jim ue morejo dokazati. Zapirajo jih iz strahu.
Strah pa mora vendar imeti vzrok. Kaj bi se bal vseh ljudi če jim nisi nič hudega storilÎ Če jih pa vendar zapiraš iz samega strahu, moraš imeti sluho vest.
lu Avstrija jo ima. Toliko hudodelstev ima na duši da to sploh ni več vest, kar se oglaša, ampak blaznost. Nevarna blaznost!
MEDNARODNO RENCO.
KONFE
Naj
IZPUÔCAJO JIH.
V naslednjem jih je zopet mala kopica. Našim čitateljem je že znano, da so tisti dan, ko je "mi roljubni" in "bogaboječi" Franc Jožef ukazal mobilizacijo in s teui storil prvi odločilni korak za vse-evropsko klanje, ki je potem postalo neizogibno, vse narode vroče ljubeča vlada takoj vpeljala soldaško diktaturo in tudi civili ste podvrgla sodiščem soldateske.
'Ife uniformirane sodni je so dobile dosti opravka. Vsega svet pač ne izve, kar se godi pred temi blagimi sodniki! Ali šopek cvetic te soldaške justice imamo tukaj izpred ljubljanskega domobranskega divizijskega sodišča. V vseh slučajih gre za besede. Čita telji naj pa sami presodijo, kako "pravične" in poštene so te sodbe.
Dne 7. sept. je vojno sodišče obsodilo Franca Kurent po $ 65 a (Živijo Srbija! klici) na desetmesečno poostreno ječo.
Dne 10. sept. je bil obsojen radi razžaljenja "veličanstva" Ju-
na Nemškem, kjer že dolga leta, rij Tavčar v štiriletno težko, poo-ufejuje revijo "Die Ncue Zeit'\i8treno ječo.
sc vendar po pravici lahko pravi, | Na g|avn, razpravi 14. sept. je da pripada njegovo delo vsem na-.0wjen Matija Pečnik radi rodom, ker jc namenjeno in posvc- kji(,ev živila Srbija!' v sedemme-
čeno delavskemu razredu vseh dežel.
Delo izpolnjuje tudi vse njegovo življenje. Ako položi ob šestdc-sctletnici svojega rojstva na mizo vse, kak jc spisalo njegovo pero in kar ima trajno vrednost, kljub izpromcnljivosti časOv, je tega že prava knjižnica.
Kantsk.v pa jc duševno čil in krepak. Študije in napori ga niso izčrpali. Njegovi spisi kažejo še vedno svežost mladosti, posegajo pa čim dalje globoke je. Zlasti kadar mine sedanja prokleta vojna, ame mednarodni socializem od Kautskega pričakovati še obilo duševnega obogatenja, in čc mu želimo, da bi še dolga leta ostal živ in zdrav in sposoben kakor doslej, jc to pravzaprav želja, ki jo izreka zavedno socialistično delavstvo samo aebi.
NI VSE ČRNORUMENO.
Avstrijski mogotci, od nekdaj vajeni, da smatrajo ves svet za tako neumnega, kakor so sami, trobijo od začetka vojne, katero jc povzročila njih lastna lopovščina, da je ta cesarsko kraljevsko habsburška krvava šuftarija "navdušila" vse avstrijske narode, da so se ob zločinskem ognju voj ne ogrela vsa avstrijska srca, da je klic na orožje zanetil plamtečo ljubezen do cesarja, in kar je še takih talrfiipoetičnih abecedarsko lepih fraz.
Če nq bi človek poznal življenja v tej maškaradni državi, ki je neprenehoma silila narazen, ker ni ničesar, kar bi moglo organič no združevati njene dele, bi včasi še verjel kakšno istorijco. Ali slovenski delavci so imeli dosti prilike, da so se seznanjali z "blaginjo, kulturo", "napredkom in svobodo, pod "slavnim žezlom TTabsburžanov," pa se jim ne morejo s takim policijsko časnikarskim sirupom zastrupiti možgani kakor hackom, ki znajo le tako meketati, kakor so slišali.
Kdor pa potrebuje Se dokazov, da je v Avstriji drugače, vse drugače, nego gohezdajo plačani laž nivei, dobi take dokaze lahko vsak dan.
sečno težko, poostreno ječo.
Dne 15. sept. Tomaž Pubnik radi enakega delikta v enoletno
ječo.
Dne 16. sept. je bila obsojefia Marija Probat radi klicev: Živila Srbija! Proč z Avstrijo! v enoletno težko, poostreno ječo.
Dne 16. sept. je bil obsojen Štefan Pcrussi radi razžaljenja "veličanstva" v sedemesečno poostreno ječo.
Dne 17. sept. je bil obsojen radi klicev 'Živila Srbija!' Ivan Simšič v desetmesečno ječo, Marija Klančar zaradi razžaljenja 've ličanstva' v šestnajst mesečno ječo.
Dne 18. sept. Demeter Drako vic zaradi klicev "Živila Srbija-' v dveletno težko, poostreno Ječo.
Dne 21. sept. Karol Vesnigal zaradi ponovnih klicev 'Živila naša Srbija-' v enoletno težko, poostreno ječo.
Na glavnih razpravah 23. sept. je bil obsojen Anton Tomšič radi razžaljenja 'veličanstva* v 21/_>let-no težko ječo, Jožef Lukar je bil obsojen radi klicev 'Živila Srbija-' in radi hujskanja proti avstrijski vladi (avstrijska vlada je tatica) po § 65. k. z. v 21etno težko, poostreno ječo.
Dne 25. sept. je bil obsojen Fr. Prnko po §65 k. z. radi klicev 'Živila Srbija! Vojska bo, postanemo Srbi! Proč z Avstrijo!' v lOmescčno ječo.
Dne 28. sept. Franc Santclli radi razžaljenja "veličanstva" v šestmesečno ječo.
Dne 29. sept. železolivar Jožef Pibar radi klicev 'Živio Avstrija. Merda, merda! Polenta, polenta!' ki jih je zaklical med nekim mi-rozovom v Trstu, radi hudodelstva po § 65 a k. z. v šestmesečno težko, poostreno ječo.
Ali je treba komentarja? To so bestialne sodbe, vredne največjih krvolokov vseh časov.
Ali razumemo jih!
Če bi moglo ljudstvo prosto izražati svoje mnenje, hi sc od Kr-konoš do Adrije razlegal vihar miljonov klicev: "V prah in bla to s tolovajsko Avstrijo!"
V ljubljanskih listih je citati lz zaporov graškega vojaškega sodišča je bil izpuščen Vid Janže kovič, Župnik iz Vičanj, in sicei brez glavne obravnave, ker se je izkazalo, da je ovadba proti nje mu bila neresnična.
Iz Gradca poročajo: Nadalje so izpuščeni i/ preiskovalnega za pora: Franc Koi-ošec, trgovec ^ Gornji Radgoni; Anton Žemljic nosestnikov sin v Crcšnjevicih slikar Vrečko, čevljar Pristernik trgovec Martin Ojcinger, krojač Ojcinger, trgovski pomočnik Rudolf Železnik, jurist Alojzij (Jo ričan, vsi iz Slovenske Bistrice; Jožef jlHselman, gostilničar v Ho-čah, J.I Visočnik, podomače Ane posestnik v Hočah.
Se malo poznejša vest iz (i rad ca poroča, da so bili izpuščeni nadalje še naslednji: dr. Fr. Rosi» na, dr. Vladimir Srnec, uradnik Kejžar in tajnik J. Svet iz Maribora ter v Gradcu zaprti Rušani» in icer: kaplan Iv. lic, nadučitelj J. Lasbaher in hčerka. Alojzij G laser in gospa Lingelj, učitelj Liehtcnwalner iti gospa, učitelj D Ijcsjak, učitelj l. Stanj, J. Pogačnik in gospa Bečela.
Besedica "nadalje" v drugem j poročilu pomeni veliko več, nego, bi bilo misliti prvi hip. Takih notic je bilo po starokrajskih listih že veliko. Ker jc pošta še vedno neredna in bo taka ostala, dokler ne bo vojna končana, ni mogoče napraviti natančne statistike. Vendar pa smo sešteli že čez sto irmn samih takih oseb, ki so bile izpuščene iz graškega preiskovalnega zapora. Kolikor jih je moralo biti zaprtih?
V prvi vrsti je iz tega razvid no, da cvete podlo ovaduštvo v Avstriji kakor še nikdar prej. zakaj vsi ti ljudje so prišli vsled šuftovskih denunciacij v zapor.
Drugič kažejo te vesti, da je navadna, cesarsko kraljevska laž vse, kar čenčajo o čudovitem nacionalnem sporazumu in o narodni toleranci, katero je baje sveti duh razsvetlil Avstrijo, ko je iz
Ideja mednarodne socialistične konference, katero se sprožili ho-lanski socialisti, kakor smo že poročali, ni pokopana. Belgijski po slanec sodrug Terwagne je prišel v Amsterdam, poslanca sodruga Destreeja pa šc pričakujejo, da se pomenijo s holandskimi socialisti o mednarodni konferenci ki naj bi se posvetovala, če je mogoče kaj h* o« it i v prid miru.
Položaj je za socialiste v Evropi, zlasti »eveda v državah, ki so zapletene v vojno, zelo težaven Ako bi bilo mogoče premagati za preke, bi bila mednarodna konfe renca pač velikega pomena, tudi če ne bi mogla neposredno izsiliti miru.
Najmanje. kar bi mogla doseči bi bilo to, da bi se morale vlade pri sklepanju miru, kadarkoli se že to izvrši, ozirati na solidarne zahteve socialistov in vsakovrstni fantastični načrti o velikanskih aneksijab in svetovnih vladah bi našli svoj zasluženi grob.
Švicarska socialistična stranka se je medtem lotila druge iniciative. Brzojavi i/. Bazla poročajo, da je pozvala švicarsko vlado, naj se dogovori z vladami ostalih ne vtralnih držav zaradi korakov, ki bi se mogli storiti za posredovanje pri zavojevanih državah.
Koliko nagnenja bodo imele nevtralne vlade za posredovanje \ prid miru, bo treba počakati.
Bern, 3. novembra. — Na zahtevo sicialističuih članov švicarskega narodnega zastopstva je naznanil danes predsednik Hoffmann, da bo takoj pričel s posku som, da bi se dosegel z nevtralnimi državami dogovor za skupno postopanje in intervencijo v inte resu <niru.
Bič za delavske organizacije.
V vsakem oziru jo delavstvo od vojne najbolj tepeno. Glavno ma so onih, ki morajo pograbiti za puško in nositi svojo kožo na trg, ne da bi vedeli za koga, gotovo pa ne za svojo korist, mora dajati delavsko ljudstvo.
Največ ouih, ki ostanejo daleč od rodnega kraja pod zemljo, so delavci.
Največ onih, ki se vrnejo domov pohabljeni za življenje, obso-jeni na eksistenco brez veselja, so delavci.
Trpljenje pada pa tudi na one. ki ostanejo doma, ker sc jim je navalilo na hrbet toliko let, da jii|! ne morejo več naprtiti torni-stra. Oni sami in njihove organi zacije so žrtve vojne.
iz poročil, ki jih objavljajo posamezne strokovne organizacije v Avstriji glede škode, katero jim j»' prizadejala vojna, posnamemo da je veliko takih organizacij, ki sedanje po vojni povzročeno stanje zelo težko prenašajo. Nekatere izmed njih so bile celo primora-ne znatno omejiti izplačevanje podpor, ki jih drugačo določajo pravila. Brezposelnost jc v vseh strokah razen v rudništvu naravnost velikanska. Zelo različne razmere so nastale v kovinski industriji. V kolikor se kovinska indu-izdelovanjem vojne-
raščalo, tako da šteje dandanes sama koviiuika stroka na Dunaju kakih 12,(KM) do 13 000 brezposelnih oseb.
Tudi v stavbmski stroki, v kla-parstvu, ključavničarstvu in tO-varnah za stroje je položaj zel» Žalosten.
Še hujši kakor na Dunaju pa je položaj v kovinski industriji na Češkem in Štajerskem. Kaj Čud», da je zveza kovinarjev vpričo naravnost katastrofalne brezposelnosti bila primorana skrajšata podporo brezposelnim in podaljšati čakalno dobo; morala je to storiti, da se obvaruje najhujšega. Kakor zveza kovinarjev, tako poroča slično tudi osrednje društvo livarjev, ki pravi da je izmed njegovih podeželnih 36 skupin, ki štejejo skupno 2238 članov nič veš in nič manj kakor 656 članov brex posla, drugih 601 članov pa je šlo k vojakom. Na samem Dunaju šteje to društvo 2464 članov, od teh nima dela 500 članov.
Društvo draguljarjev, zlatarjev in srebrarskih delavcev, katerih je na Dunajn 3084, izkazuje 1383 brezposelnih. Še slabše je pa v Pragi. Lvovu, Krakovu in Lincu. Tudi to društvo jc bilo prisiljeno omejiti podporo brezposelnim.
Sploh so razen Unije rudarjev avstrijskih vse druge organizacije vsled velikanske brezposelnosti
atrija peca z
ga materijala, je dela dosti; drugače pa je produkcija ravno tako|več ali manj hudo prizadete.
kakor V vseh drugih industrijskih	u----------"	41
panogah močno omejena. Zveza kovinarjev na primer je na sa meni Dunaju imela že dne L avgusta 1522 članov brez dela; to število brezposelnih je do dne 21. avgusta torej niti za celi me-sec — poskočilo na 3909 članov.
Ni pa ostalo pri tem; število brezposelnih je od dne do dne na-
Sliko brezposelnosti med tiskarji smo že podali.
Denar, ki so ga delavci leta in leta nabirali v svojih organizacijah za svoje potrebe in namene, požre vojna.
Vlade pa niso zadovoljne s tem, da razjeda vojna delavske moči, ampak še hočejo, da naj bi se delavstvo navduševalo za vojno!
DRAGINJA KRUHA
Za razmere, ki so v sveti Avstri striji nastale vsled blaženo vojne, je značilno sledeče poročilo o kru šni draginji:
Cene žitu in moki so navzlic vsem naredbam in odlokom posko čile in se še stalno povišujejo. Ma li trgovci in peki pravijo, da so krivi tega podraževanja veletr govci in agrarci; agrarci zopet vale krivdo na trgovino v d rob nem in na peke. Prav imajo vsi trije - vsekakor pa prebivalstvo podraže vanje kruha, ki sc očesu v čim daljo tem manjši obliki pre-zentira, že močno čuti.
Nastaja vprašanje, ali so smejo deželne vlade z določitvijo makst luninih (najviših) cen zadovoljiti: vsaj doslej niso imele dotične do ločitve pričakovanega uspeha. Morda tudi zategadelj uspeha ni bilo. ker so se določene najvišje cene dotikale le poslednjega pro
dajalca, dočim so dotični odloki bruhnila vojna; zakaj razlogi, i/.'prod učen tu in pa veletrgovcu pu
katerih so zaprli cele trume ljudi so bili večinoma narodni. • « lu tretjič so trume teh političnih vjetnikov dokaz, da je monarhija, katero ima fatnilija Hab-sburftovcev v zakupu, popolnoma dekrepitna in je izgubila vsako pravico do obstanka. Kajti koliko more biti vredna država, ki se mora v slučaju vojne svojih državljanov bolj bati kakor so vražnikaf
Tistim redkim slovenskim "pa triotom," ki so v Ameriki zaljubljeni v Avstrijo in s svojimi lenimi možgami mislijo, da se imajo res za kaj navduševati za Franca Jožefa, bi pa priporočili, naj malo "zguncajo" svoje misli To zapiranje ljudi bi jim lahko precej odprlo oči. Ako bi bili za prti Ritmi rdečkarji, bi imeli iz govor, da se hoče država v takih časih iznebiti "nevarnih puntar-jcv." Toda kdo ni zdaj "neva ren" Avstriji t
Po Kranjskem, Štajerskem Koroškem, Primorskem zapirajo ljudi vse povprek: Slovence. Tta lijanee, Nemce, socialiste, lihe-talce, klerikalce, pisatelje, profesorje, advokate, delavce, pope. Trumoma jih zapirajo. Ničesar
stili popolnoma proste roke. Ako naj se pretiravanje ccn najpotreb nejšemu živežu omeji, tedaj ne bo drugega preostajalo, kakor poda ti sc na ono pot, na katero so se podali zastopniki trgovcev v Berlinu, ki so od prusfe vlade zahtevali, da se morajo določiti maksimalne cene tudi producentom in velet ržceni.
Istotako so zahtevali, naj vlada s potrebnimi ukrepi z vso strogo stjo prepove špckulativno zviša nje cen žitnim in močnim borzam. Ako pa bi tudi to ne zaleglo, te daj je njihova zahteva, da podvr že vlada vse zaloge žita in moke v državi svoji kontroli; VRe zaloge naj uradno zabeleži in naj Re v Rlučaju potrebe ne ustraši podrža-viti vso trgovino z žitom in moko Kot utemeljitev svoje zahteve na vajajo zaatopniki bcrlinRkih tr govcev, da Ri mora biti vlada na jasnem v tem, da prebivalRtvo, ki doprinaša tako veliko žrtev vojni ne sme biti obRojeno, da bi vsled dobičkaieljnoctl agrarcev, veletrž cev. malih trgovcev in pekov, moralo vrhu vseh velikanskih žrtcV še stradati.
Tako kakor v Nemčiji skušajo tudi v Avstriji goRpodje žitni in
močni magnatje sedanji kritični čas izkoristiti za posebne profite, ker jim običajni dobički, ki bogvo nikoli niso bili majhni, očividno ne zadostujejo. Na patriotizem teh gospodov ineče tako postopanje nekam zelo čudno luč.
Kar bi pri nas v tem oziru v prvi vrsti precej zaleglo, bi bilo to, da se razveljavijo carine na žito. Četudi vsled vojne morda ni mnogo takih dežel, ki bi mogle uvažati žito v Avstrijo, bi vendar raz veljavljenje carin za žito v bodoče precej blagodejno vplivalo — in kdo ve, kako dolgo bo vojna trajala!
Gotovo jc, da bi vsak korak, ki bi meril za tem, da se neprjmer no podraževanje žita in moke pre preči, naletel pri avstrijskih, zla sti pa pri ogrskih agrarcih na naj odločnejši odpor.
Toda vsekakor bi se pri količ kaj dobri volji in odločnosti goto vo tudi še našla moč, ki je se večja, kakor pa moč avstrijskih in ogrskih agrarcev. Vemo, da je moč gospodov od zelene zastave velika, tako velika pa vendar ni, da bi presegala interese države in prebivalstva. V Nemčiji je vlada že odredila, da Re morajo vse za-oge žita in moke popisati — ime la bo vse to zaloge v evidenci. Morda bi tudi v Avstriji tak korak od strani vlade zadostoval, da bi se žitnim špekulantom in onim, ki sedaj namenoma kupiČijo moko, da bi jo pozneje za grešno drag denar prodajali, pokazalo in dopovedalo, kaj smejo in kaj ne smejo.
^\ko bi pa še, to ne zadostovalo, tedaj ne preostaja nič dnizega kakor poRlužiti Re Rkrnjnega sred stva — razlastitve, razlastitve v intercRu splošnosti, vojaštva a tuli ne nazadnje v interesu civilnega prebivalstva, katero se na noben način ne smo piiRtiti izRtra-dAti.
Kakor pa poznamo AvRtrijo, bo to glaR vpijočega v puščavi.
KJE JE BLAZNICA?
Iz Petrograda prihaja Rledcča neverjetna vcRt:
"V Čenstohovu je priobčil neki nemški liRt Rledečo proklamacijo ki jo je izdelal nemški cesar:
"Poljaki! Gotovo se še. spominjate, da ho začeli v neki noči zvonovi svetogorRkega samostana sami od sebe zvoniti. Vsi verniki ro takrat vedeli, da se je zgodil velik čudež.
Ta dogodek je tako vplival na me, da sem napovedal Rmriji voj no. To sem storil samo zatega
delj, da pridobim Poljski zopet najsvetejše svetinje in da priklo-pim njihovo zemljo Rvoji mogočni državi. Čudne sanje sem imel. Prikazala se mi je Devica Marija in mi zapoved:ila rešiti sveti samostan čenstohovski.
Solznih oči me je gledala in me vprašala, če fem voljan izpolniti njeno zapoved. Jaz sem ji seveda obljubil. Zapomnite si to, Poljaki, in sprejmite moje čete kot brate in rešitelje! Vedite, Poljaki, da bodo vri oni, ki ro na moji Rtrani, bogato poplačani, oni, ki so zoper mene, bodo pa pogubljeni. Bog in sveta Devica Marija Rta z menoj. Onadva sta mi stisnila v . roko meč, da osvobodim Poljsko!"
Dejali smo: Neverjetna vest. Ali nemški tiRkovni urad, ki razpošilja po vsem svetu popravke, ni ovrgel te veRti, dasi mu gotovo ni mogla ostati neznana.
Človek mora naposled vendar verjeti. Pa mora paziti du ne pride sam ob pamei; zakaj to je žc tako goroRtasno, da dobi ravnotežje proklet sunek.
Viljemu Blaznemu, ki Re kot protestant Rploh ne bi smel vdajati Marijinemu kultu, se je torej prikazala Marija. In ona, ki ve-v lja sicer po krščanskem Rvetu za najvišji vzor vseh ženskih kreposti, mu ni ukazala nič druzega, kakor da naj uprizori najdivjejše klanje, kar ga je videl Rvet.
Pardon! Ni mu ukazala. Soli-nih oči ga je proR;la. Viljem Ma-ximuR ne dobiva ukazov od nikoder; tudi nebeščani ga Rinejo le proRiti.
Ampak kako to? Če veruje Viljem Najmodrejsi v Marijo in v sanjske prikazni, mora verjeti tudi v čudeže. Zakaj ne "nši" Ma rija čenstohovskega samoRtana s čudežem T
In zakaj je bilo treba za "rešitev" Čenstohovskega snmoRtana kršiti belgijsko ncvtrnlnoRt, uničiti Louvain, poškodovati* nekoli ko katedral, ki niso nič manj svete od čenstohovskega kloštra?
Medtem Rtu o pa postali radovedni kako rc bo Viljem pravoverni Redaj pomenil z Marijo. Ko so krivoverni — ampak napram čenstohovRVi mnteri božji enako' praznoverni Tcakor katoličani — Rusi pognali njegovo armado na-*aj Čez Čenstohovo? Če Rta mu Bog in Sveta Devica RtiRniln meč v roko je po pravici lahko'hud na oba.
Ako rc v to zamisli, rc Hbko pripeti nevarnost, la po«tane Viljem Stanovitni navsezadnje Se brezverec. Ampak podaja se mn jle bolj bahjeverstvo.
PUOLETA K K C
_ .i . -z:---.. .
PROLETAREC
LIST ZA INTFtfc.I l»»- L A v SK k- G A
LJUU TVa.
IZHAJA VS KI TOHEK.
— Lastnik tu udajatslji -
«Isgsiliiinski doli* u tiskovna diužba
» .jicifo Illinois. _
Naročnina: Za An. riko $2.00 za celo leto. 11.00 ta pol leta. Za Evropo $2.60 i* celo leto, $1.26 «a pol l«ta.
Oglasi po dogovo.u. Pri spremembi btvaliSia je poleg norega natnaniti tudi ff "i nasior_
GIMIU tUMik« OTIMUKIM JU«ML — McUliiliu« mM* A««fiki. —
Vae pritoibe tele Je nereünega poliljanja lists in drugih n«*redno*ti, je posiljati . .	preds« dniku druibc
0». Po«Uipcu. 50119 W. 25. PI Cic.ro, III.
PROLETARIAN
OwmJ «»4 put i.had «H» TuaUay by
South Silvio Wor.tson't Pubiihirg Compiny
C ic -fco. IHisiii._
Subscription rs es: United States and Canada. $2.00 " y«"*. H-00 for half year. Foreign countries $¡¿.60 a year, $1.25 for half fear.	-:- -:- -:-
Advertising yates on agreement. NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4008 w. si. street. chicago, illinois Telephone: LAWNDALE 9677
NAPREJ, SOCIALISTI f
Volitve so končane. Prve niso bile, zadnje tudi ne. Za socialistično stranka je bil ta boj epizoda. Čudeži se niso zgodili, pa jih tudi ni pričakovala. Uspehi volitev so taki, kakršni so uioraji biti z ozirom na razmere.
Po naši sodbi je socialistična stranka v splošnem lahko zadovoljna. Da je bil v Nyw Yorku «odrug Meyer London izvoljen v kongres, je velik uspeh in velika pridobitev. Tudi v nekaterih dr* žavah, zlasti v Wisconsin so pozitivni uspehi prav čedni. Sodtugu Gaylorju n. pr. je manjkalo komaj dobrih 200 glasov, pa bi bil prišel še drugi socialist v Washington.
Ni pa treba posebno naglašati. da je naša zadovoljnost samo relativna. Saj sedamo med nepoboljšljive nezadovoljtieze; ker i-inamo svoj cilj, ni mogoče pričakovati, da bi bili drugačni, dokler ga ne dosežemo.
Položaj za stranko ni bil pri letošnjih volitvah kdove kako ugoden. V deželi je huda kriza, po manjkanje goni delavce od tovarne do tovarne, vprašanje vsakdanjega kruha je mnogim nujnej-se od političnih problemov.
Če bi imeli opraviti s samimi zavednimi delavci, bi jih kriza le se bolj utrdila v socialističnem prepričanju, ker bi jim prinašala nov dokaz da so socialistični nauki pravilni. Ali indeferentnih delavcev je v Ameriki še vedno več kakor zavednih.
Veliko delavskih volilcev zaradi krize splob ni moglo glasovati. Brezposelnost jih je odgnala iz kraja, kjer so prebivali morda dolga leta, pa so izgubili volilno pravico.
V Chicagi je na tisoče volilcev manj registriralo in glasovalo kakor pri zadnjih volitvah, in tudi po drugih velikih mestih je bilo tako.
Tudi se ne sme prezreti, da imajo v takih hudih časih kapitalistični agitatorji precej olajšano delo med nezavednimi. Oni obljubuje-jo hitro pomoč, ako bo izvoljena njihova stranka. Vedno je nasprotnik kriv, da so slabi časi, brez obzira na to, če nasprotnik ravno vlada ali ne vlada. Ljudem, ki nimajo sami toliko znanja, da bi mogli presoditi položaj in si napraviti samostojne sklepe, se lahko vse natvezi, zlasti s pomočjo laži in zasukavanja.
Naposled je vrednost volilnih dolarjev lun če v in piva v dobi pomanjkanja povečana; marsikdo, ki bi se sicer ubranil izkuš njavi, proda v takem slučaju svo je prepričanje za majhno ceno.
To niso opraviČbe; ampak dej stva je treba poznati in priznati.
Tako je prišel tudi problem a meriJkcga unionizma pri teh vo litvah vnovič na površje. V Chi-cagu n. pr. so se našli razni unij ki uradniki, ki so prav vsiljivo agitirali za kapitalistične kandi date, o katerih jim j«' moralo biti znano, da ao tudi proti njihovim unijam v mnogih slučajih sovražno nastopali.
•Volitve mora zavedno delavstv.» smatrati tudi za šolo; kar se mor» pri njih naučiti, mora v svojih
bodočnih bojih praktično porabi
ll- .
Vsi vemo, da imajo delavci Še veliko bojev pred sabo. Zmagati morajo, in zato jih ne sinejo u plašiti neuspehi pred ciljem. Torej se je treba pripravljati za no ve boje.
Prvi pogoj pa je organizacij* Zmaga se doseže z discipliniruuo. izurjeno armado, ne pa s tolpami ki se seženo od slučaja do sluča ja. Organizacija je moč, ki lahko operira, kadar je potrebno. Organizacija je dom, kjer dobe ue lavci potrebno znanje in vajo. Organizacija omogoča pregled bojnih sil; le na njeni podlagi je mogoče presoditi, kateri boj se more voditi t upanjem na uspeh, kateri pa ne.
fttevilo socialističnih glasov je največje tam, kjer je najboljša organizacij«. Le tam imamo lah ko resnične, zanesljive socialiste. V organizaciji lahko izobrazimo delavce tako, da postanejo socialisti. Zakaj kdor si je pripel strankarski znak in vtaknil klubsko knjižico v žep, fit* nikakor ni soci alist. Veteranec lahko postane človek, kadar obleče kakšno op' čjo uniformo; socialist |»a mora poznati svoj položaj v družbi, po goje svojega življenja, razredna nasprotja in razredni boj, sred stva in pota osvoboditve.
Delavstvo potrebuje socializem ker ni rešitve brez njega. Torej nam je treba organizacije.
Nauk volitev se torej glasi Organizirajte! Četa zavednih so drugov se mora povečati, ne le da dobimo od njih več glastiivain pa k da bomo imeli več agitator jev.
Volilno delo se ne da opravit v kratkih tednih. Z enim shodom in dvema letakoma ni mogoče po učiti in prepričati ljudi, ki nima jo niti pojma o politiki. Dolgega in vztrajnega dela je treba za to
Ene volitve so končane; tako, se j«- treba pripravljati za dru ge. Tam, kjer se tlela, se tudi do sežejo uspehi. Začnimo takoj, pa bomo pi i prihodnjih volitvah močnejši in uspešnejši.
sebi namen.
Če konstatiramo to dejstvo, se
Ameriški progresisti.
Novembrske volitve so pokaza ciposti te krpArijc izposodili ne da gre tisla mešanica, ki se katere točke, na te pa so hoteli je pod Rooaeveltoviui vodstvom u- vcepiti vsakovrstne nezrele refor-stanovilu kot "napredna stran- matorske-muhe in prirediti spa ka," odločuo rakovo pot. Ako ne ko za nekakšno malomeščansko varajo najzgovornejša znamenja,1 politiko srednjih stanov, bo progresivne stranke kmalu ko- Stvarno je bil ta poizkus ravno nec, in nobena sled ue bo dajala v Ameriki najbolj nezmiseln. Raz spomina o njenem 'uspešnem de- voj kapitalizma in njegov zmago-lu.M Izginila bo kakor človek, ki viti pohod ni nikjer na svetu o-je bil od rojstva do smrti le sam čitnejši kakor tukaj. Srednji sta
novi, ki tudi pO Evropi propadajo so v Ameriki že propadli; le nekaj pri tem ne vselimo in ne žalostimo ostankov se še trudi ,da bi si o-Vidimo, da zapuščajo progresivne hraniti obstanek v sedanji genera-zastave colonelovi pristaši prav v.ciji; v svojo bodočnost pač že sa-tistih državah, v katerih so si sa mi komaj verujejo, mi delali največje upe. Iz tega iz S takimi ostanki se ne snuje vajamo svoje sklepe ¡K)vsem rav-1 politična stranka, ki hoče živeti, nodušno in mirno. Prepričani smo. I Ako podlaga nima bodočnosti, je da ni eksistenca te stranke soci-1 tudi stavba ne more imeti, alizmu v Zedinjenih državah ne koristna ne škodljiva; ali da nima buli mooserstvo posebne bodočnosti v Ameriki, .se nam je že «lavno zdelo.
Stranka ae je ustanovila na temelju. ki že sam ob sebi ue zagotavlja obstanka. Mistcr Koosc-velt je hotel pri zadnjih volitvah kandidirati za predsednika Zedi njenih držav. Spomini na prvo prezidentstvo so ga mogočno vabili v Belo hišo. Ali njegova prej-inja stranka si je izbrala drugega kandidata.
To je bil za Kooscvelta povod,
Roosevelt je junaško napove dal boj velekapitalizmu. Pa se je nasmehnil in na tihem vprašal, kolik«» bo to veljalo. Kapitalizem
podira močnejše zapreke. Nič se ne ženira, če je treba uničevati c-ksisteuce, da pride do svojega cilja. Tak je njegov poklic. Kapital se ue more koncentrirati, če s«; ne ravna po zgledu v morju, kje/ velike ribe požirajo male. Nič se in- premišljuje, če je treba korakati čez grmade uirličev; ljudje so mu Ic mateiial za njegove namene. V njegovih rokah je denar največja sila,, ki jo je ustvaril do-
da je izstopil s svojimi pristaši in sedanji razvoj; miljoni in miljar-
ustanovil novo stranko. To je morala dobiti seveda tudi nov pro-g ca m. krr bt-btbt drugače ttjens ustanovitev preveč absurdna.
Toda kaj bi bilo, če bi bil Roo-«evelt zmagal .pri nominaciji..
«le premorejo več kak«»r papirnati programi.
Le sila jt- mogočnejša od «lenarja; tista, ki ga ustvarja. Delo je mogočnejše o«l kapitala Ali če bi bil hotel Roosevelt s svo-
Kaudidiral bi bil na podlagi stare-! jimi trabanti to silo povesti v bo,
SODRUO MALINOVSKIJ PADEL
Strašne udarce prizadeva evropska vojna socialistični stranki. Ke le kadar bo končano klanje, katero so izzvali kronani tolovaji, bodo organizacije po vseh deželah dobile pregled, koliko njihovih članov je bilo pobitih, pohab Ijcnih, oropanih zdravja in monla razuma. Le tupatam izvemo kakšno ¡»osameznost, ako pograbi smrt aodruga, ki je stal na takem mestu in igral v gibanju tako vlogo, «la je bil njegov pomen znan tudi vojaškim velikanom, ki sestavljajo sezname izgub.
Tako smo izvedeli, da je pa«lel v (ialiciji v bojih z Avstrijci so-drug R. V. Malinovskij, član ruske dume in vodja socialistične frakcije.
Malinovskij si je pridobil za so cialistično gibanje na Rusk<'iii. kj«-r je to tlelo še n«'koliko težav-nejše in nevarnejše kakor drugod. velike zasluge. Šteli so ga med najboljše poznavalce teore tičnega socializma. Tudi v lnter nacionali je bilo njegovo ime d«/ bro znano.
V	dumi se je Malinovskij o«lli-koval s vojo veliko iskrenostjo ter s svojim taktičnim a vedno po guinnim nastopom. Veljal je za enega najboljših govornikov v ru skein parlamentu, v«'tltio je stal v bojni fronti proti reakciji, in v teh bojih j«* celo meščanska opo zicija jKigostoma priznavala vod stvo njegovega izrednega talenta
Ko je Nemčija napovedala vojno Rusiji, je bil tudi Malinovskij kakor na tisoče in tisoče sodrugov poklican pod zastavo. V (Ialiciji ga j«i zadela krogla - kdove, če ne iz pnftke avstrijskega aodruga .....
Za rusko socialistično stranko je to velika izguba; z njo ima vsa lnternacionala pravico, da žaluje
Slava njegovemu spominu!
V	Ameriki je lakota T---- N
mogoče! Carnegie je še absolutno ni izkusil.
e
V	Ameriki je brezposelnost! Rockefeller pravi, da ne razume •ljtidi. Kadar zahteva, da naj de lajo' 14 ur na dan. jim ni prav •Kadar jim ni treba nič delati, Jtr» nit pratv.Rockefeller se jim eti di; i » • •
ga programa, ki bi bil v tem slučaju čisto dober; stara stranka ne bi bila koruptna, temveč ali » ight, in Roosevelt bi jo bil na svojih shodih enako vneto zagovarjal, kakor jo je potem vneto napa«ial.
Progresivna stranka se je torej porodila edino iz Teddvjevega hrepenenja po kaiidi«laturi in po Beli hiši. Osebni interesi po dan-datiea niso več zadostni motivi za ustanavljanje političnih strank; tu«li v drugih deželah je bilo dosti takih poizkusov, p«»gostoma »olj idealističnih od Rooseveltove-ga, in vsi so se končali s popolnim neuspehom.
Politične skupine zastopajo in
proti kapitalizmu, bi bil moral I »Vez pridržkov in brez izjem spre-j«-ti socialistični program. Nj«g«» vrt stranka bi bila nepotrebna, ker je bila /.«• socialistična tukaj « svojim programom, s svojimi or ganizacijami in s svojim «lelom.
Dve vojski se organizirata, koncentrirata in pripravljata za od ločilni boj v Ameriki kakor po vsem kapitalističnem svetu. Eno zbira kapitalizem, «Irugo «lelo. O be hočeta imeti prosto bojišče pred sabo. Progresivna stranka pa se j«* postavljala ravno me< obe in j<- morala obema služiti za tarčo.
Ako bi bila m<»g!a na kakšen
terene gospodarskih skupin. Stran- način vztrajati «lo časa, ko se raz
ka, ki nima za sabo močnega go spodarskega razreda, visi v zra
vij<> zadnji boj, bi bila morala klavrno poginiti pod udarci obeh
ku, pa mora prejalislej telebniti nasprotnikov. V sod a, ki ni nič
na tla in se razbiti.
Ko Roosevelt osnoval svojo stranko, je začel sestavljati svoj program — ne po svojih gospodarsko političnih nazorih, ne po svojem kulturnem prepričanju, ampak po vprašanju, kaj bi vleklo. Programu se je poznalo, «la ni bil tlelo enotnega duha, ampak kompromis nasprotujočih si nazorov in idej, ne tič ne m is, ne krop ne vo«la. Iz socialističnega minimalnega programa s«» si kon-
«Iruzega kakor vidni izraz razvoj nih zakonov, je hotela drugače (hlločilnega boja ne učaka ta stranka, ker jo zapuščajo trumo uta dezerterji, spoznavajoči, da nimajo v njej ničesar pričakovati Kmalu bo Roosevelt brez pri stačev v svoji splendid isolation če bi bil tako velik v «luhu, kakor si domišlja, ne bi bil nikdar poiz kušal eksperimenta, <» katerem v vsak poznavalec m<»<leriiega go spod a rs t v a, «la je nemogoč. -i-------—
Nevarnost rdeče zastave.
Časi so žalostni. V Evropi j«1 vojna, v Aziji se tepo, v Afriki s«; koljejo, Avstralija je prizadeta in Kanada — torej vseh pet delov sveta. Mehikanci včasi nekoliko streljajo in zekajo; bojazljivejši značaji svare že strica. Sama in ga pozivajo, naj se varuje.
te zanimive države sprejela zakon ki prepoveduje pri sprevodih, za bavah, sploh pri vseh javnih na stobih rabo rdeče zastave. Guver n«>r je podpisal predlogo in p«»sta la je zakon.
Kaj je to, če se človek p«»šali kakšnim majhnim policajem, če se
Brez vojne furijc pa j«' živ lje-! ponorčuje iz kakšne malenkostne nje v Zedi njenih državah itak ž«- ordinance! Po dnevnih čaaopisih
dokaj klavrno; industrija j«» v močvirju, kupčije ni, dela ni. V t«'h razmerah mora vrag razpihati veselje.
Hvala vaetn bogovom, da s«» kljub temu še humoristi v deželi, ki znajo tupatam pošegetati človeka in mu izvabiti snmhljaj na ustnice. fte celo taki s«' najdejo, ki povzroče, da se člov«'k nasmeje na ves glas. Iti svoj veliki talent izražajo v tem, da zbijajo največje šale in uganjajo najprismuknje-nejše burke z naj resnejšim obrazom.
Taki sijajni humoristi so patres patriae — očetje domovine — v slavnem Massachusettsu. Včasi smo vedeli, da je v tej lepi deželi veliko industrije, da izdelujejo tam velikanske mneiine iavljev; zdaj moramo izpopolniti sVOje znanje: Na maasacbus«'ttakih tleh uspeva imenitno tudi komedija.
Temu in onemu bo nemara Se v spominu, da je zadnja legislatura
je vedno najti polno karikatur, k jemljejo kakšnega purgareka na piko. To so same drobnarije!
Ali norca sc delati iz nešteto krat slovesno naglašanih načel, iz svobode, iz naprednosti — brat« moj, to je vse kaj drugega. To ka že močnega duha, ki zna rušiti ki tajske zidove in preskakovati o graje.
Gotovo ga ni v Zedinjenih drža vah človeka, ki ne bi bil trdno prepričan, da je možakarjem Massachusettsu sloboda sveta kakor svakemu prcbivalcu Amerike, dasi bo znal malokateri prebivale Amerike, če ni trden rdečkar, jm»-vedati, kaj je svoboda. In kdor bi dvomil o absolutni napredn«>sti gf>spo«h»v i7. Massachusettsa, bi jih gotovo smrtno razžalil.
Ti ljubi Bog! Kaj ni pnjm Amerike sam po sebi ravno to kar pojm svobode in napredn«»sti? Raca na vodi! Od atlantiČnega do paeifič-nega morja smo vendar sami svo-
bodaši in naprednjaki. Drugih ni med naiui.
Ampak v Massaehuaettu so prepovedali rdečo zastavo. Ali je to svoboda? (iospodom, ki delajo zakolu* v mi deželi, je nemara rdeča zasta-a neprijetna.
Meni je neprijetno piskanje in (vakanjc famoznih oddelkov Salvation Army po uličnih vogalih. Ali če je meni svobodno, da mi je to neprijetno, je za Salvation Army svobodno, «la trobenta in žiliga. Saj me ne more prisiliti, da jo poslušani. V Ameriki je še dosti prostora, kjer je ne bom slišal.
Zakaj je torej rdeča zastava prepovedana ?
Zaradi tega, ker je vsaka zastava simbol, rdeča pa simbol so-soc-socializma ! ! ! Bog pomagaj!
Ali ne. To ne more biti nič dru-zega kakor humor. Zakaj če bi se loteli gospodje resno spraviti nad socializem, bi morali vendar kje drugje začeti kakor pri zastavi. Če ne bi bilo na vsej zemeljski obli ne krpice rdečega platna, če rdeča »arva sploh ne bi bila znana na iiaš«'in planetu, če se š<i nikdar lio->cn bik ne bi bil splašil ob uj<>j, »i bil socializcm vendar na svetu in bil bi živ in zdrav.
Stari Egipčani s<» balzaiuirali svoje mrliče, jih pazno zamotavali in delali iz njih mumije. Njihovim kraljem je moral«» na tisoče sužnjev zidati velikanske piramide, «la so bila njih trupla po smrti v teh čudežnih zgradbah var«»vaiia solnca in vsega, kar bi jih moglo razdejati. Verjeli s«» namreč, «la živi duša tak«» dolg«», d«»klcr je truplo nepoškodovano, če se mumija razpade v prah, uiure tudi duša.
Nemara mislijo gospodje v Mas-sachsettsu po enaki analogiji, da je pokončan socialisent, če je pre-povcdaua rdeča zastava?
To«la prepovedati platno in suk-no, pa prepovedati misel, idejo, je razlika. Niti aoeialističnega gibanja ne morejo spraviti iz sveta, kaj še da bi m«»gli poseči v glave in premesti možgane.
Bil je v Nemčiji mož, kateremu priznava zgodovina kljub Viljemu in kljub raznim sodbam o njegovem značaju in njegovih metodah, da je bil močan, energičen, v gotovem zmislu tudi velik. Hotel je uničiti socializem, pa ni šlo.
Pozitivno se mu j«' z ognjem in mečem |w»srečilo zediniti Nemčijo; negativno ni mogel s socialističnim zakonom, z žandarji, biriči, državnimi pravdniki in ječami u-ničiti socializma. Bil je Bismark. Pravili so, da je imel želesno pest, ali ob socializmu se mu je skrhala.
V	Avstriji je eden njenih najbolj znanih, mogočnih državnikov dejal : Pri Podmoklih je konec socialnega vprašanja! lu da ne bi prišel socializem čez mejo pri Podmoklih v blaženo črno rumeno do-movinno, so preganjali in izganjali, uklepali in zapirali, mučili in o-bešali ljudi. V Avstriji s<» znali biti brezobzirni.
Ali razpuščanje organizacij, k«»nfisciranje časopisov, tudi prepoved rdeče zastave ni pomagala. Socializem je preplavil Avstrijo od Podniokel do Spiča, od Černovic do Bregenca. V «Iržavni zbor je prik«»rakalo čez osemdeset takih "nevarnih" mož.
Kaj mislijo gospodje v Massa-ehuzettsu o tem T Da je ravno njihova dežela izvoljena, «la postavi vse zakone razvoja na glavo in izvrši, kar je nemogoče.
Gentlemen — kako bi ustavili slikanj«' zemlje okrog solnca? S postav«»? S sodnijsko prepovedjo? lini, hm! Ali imate v Massaehu-settsu dovolj psihiatrov?
Socialistom v Massachusettsu sc je zdelo dvoje : Prvič da ne more obveljati neumnost, «Irugič da imajo Zcdinjcnè države ustavo, ki n«' prenaša takih zakonov. Pa so napravili poizkus.
V	Fitchburgu so nesli navadno rdečo zastavo v nekem sprevodu po ulicah. V Bostonu so pa pri neki socialistični paradi rabili posebno rdečo zastavo, natančno tako, kakršno so imeli ameriški pa-triotje v civilni vojni.
V	obeh slučajih so aretirali nosilca in ju kaznovali z globami
Zdaj je prišla zadeva pred najvišje sodišče v državi, in to je izreklo, da je zakon proti rdeči zastavi ustaven. Predsednik je celo na razpravi proti finskehiu sodrugu Karvonenu izjavil, da je prep«»-vedana vsaka zastava, v kateri prevladuje rdeia barva, in da'je vseeno, kakšna je organizacija, ki jo nosi. Brez pomena je nadalje,
če iiua zastava kakšne napise ali
ne in kaj da izrekajo napisi.
Nevarna je torej rdeča barva.
Če je tako, kakor pravi sodišče v. Worchesteru, pa prihajamo do neiz«»gibnega zaključka, da so bili gospodje v legislaturi države Massachusetts s svojim guvernerjem vse premalo radikalni. Kajti če je rdeča barva nevarna, bi bili morali temeljito in brezobzirno prepovedati rdečo barvo sploh, pa naj se kaže na platnu ali pa na opeki, na preprogi ali pa na licu.
Tain gori v svetovnem pr<»storu plavajo nekatere zvezde, ki pošiljajo skozi neskončne daljave k nam svojo — rdečo luč. Gospodje zakonodajci opravijo svojo epo-halno delo šele tedaj do kraja in do dna, kadar prepovedo tem — najbrže socialističnim zvezdam —•
rdeče sijati.
. t
VOJAŠTVO V ARKANSAS
Dne 4. aprila je izbruhnila v Arkausasu premogarska stavka, ker je Bache-Denman Coal Co. prelomila pogodko z rudarsko linijo in razglasila jamo za "Open Shop," kar je v kapitalističnem jeziku olepševalna beseda za skeb-sko podjetje. Organizirani rudarji so takrat sklican velik shod, potem s«» «pognali skebe iz. jam, in pogasili ogenj pod strojnimi kotli.
Stvar je prišla pred sodišča. Najpr«'j so dovolili kompaniji u-stavljalen ukaz proti stavkarjem, potem pa je sodišče imenovalo lastnika Bacha za "zveznega u-pravnika jam."
Din« 17. juTTja je prišlo zope do boja, ker so jamski Čuvajo na-pa«lli stavkarje. Razvila sc je pra va bitka; skebi in gunmeni so bili tepeni in so morali pobegniti. Pri t«*j priliki j«% pogorelo nekoliko objektov in dva stavkokaza sta prišla ob življenje.
< ><1 tega časa razsajajo kompa-nijski gunmeni kakor divjaki ter napatlajo stavkarje in njih družine ob vsaki priliki. Zadnji četr tek s«» gunmeni Prairie Creeki Mine napadli tabor stavkarjev. pa so morali bežati. Federalni pomožni maršali so aretirali veliko stavkarjev.
Posebni agent justičnega oddelka B. B. Hull je preiskoval polo^ žal yi predlagal, naj se odpošlje zvezno vojaštvo v stavkovni kraj.
V torek, 3. t. m. je dobila prva eskadrona zvezne kavalerije, ob-stoje«\a iz oddelkov A, B, C in D, v Forth Sheridan pri Chicagu na log, da odide z oddelkom strojnih pušk v Forth Smith, Arkansas, in odtod v Hartford Valley.
To se je zgodilo. Vojaštvo se je v sredo odpeljalo od chicaške se-verozapadne postaje. Poveljnik je major N. F. McClure, ki je imel tudi v Coloradu vrhovno povelj-uištvo.
Vojni tajnik Gerrison pravi, da bo zadevo vodilo zvezno sodišče in da nima država Arkansas nič opraviti z njo. Vojaštvo je baje «xlposlano, da "ščiti imetje in delavce."
Ta za«leva poziva star dogodek v spomin. Leta 1894 ob priliki velike železniČarske stavke je mobiliziral tedanji predsednik Cleveland zvezno vojaštvo proti stavkarjem, da bi izsililo izvršitev u-kazov zveznega sodišča. Illinoški guverner Altgeld je protestiral proti temu koraku. Od tistega čase pa doslej se ni več zgodilo, da bi bile zvezne čete odposlane za a sistenco sotlniji.
RUSKI SOCIALISTI.
Socialistični poslanci na Ruskem so ostali tudi sredi vojne svojim načelom in sami sebi zvesti. Kakor smo že svojčas poročali, niso socialisti v ruski dumi glasovali za kredit, ki ga je ruska vlada zahtevala za vojskovanje, pač pa so podali krasno izjavo, s katero so označili svoje stališče proti vojni.
Ruska vla«la zahteva zdaj zopet nov kredit za nadaljevanje vojne, in sicer dve milijardi rubljev. Ka kor poročajo iz Petrograda so socialistični poslanci sklenili, da bodo glasovati proti kreditu.
Nastopanje ruskih sodrugov daje socialistom po vsem svetu v teh težkih časih veliko uteho. V najtežavnejših razmerah, ki sl|yih. je mogoče mislite, ob osebni nevar-' nosti vztrajajo strogo na socialističnem načelnem taPšču in dajejo s tem socialističnim strankam vsega najlepši zgled.
SOCIALISTIČNI USPEHI.
DELAVSKE PRAVICE
Poročila o rezultatih novembrskih volitev prihajajo zelo počasi, in doalej še ne moremo sestaviti popolnega urt'gleda. Nekatera po ročila ao nam prišla v roke Še pred zaključkom redakcije, pa jih objavljamo v naslednjem.
Cleveland.—Za predsednika vrhovnega državnega sodišča je bil isvoljen sodrug John O. Madden iz Continental, O., ki je dobil izmed vseh kandidatov za ta urad največ glasov. Sodrug Madden ni pravnik in je do pred kratkim delal v svojem poklicu kot kovač-V manjšini sta ostala demokrat Nichols in republikanec Taggart.
Los Angeles. — Neuradni pregled volilnih rezultatov izkazuje, da ao bili v državno legislaturo izvoljeni štirje socialisti, vsi iz Los Angeles, in sicer v 61 .distriktu Estelle Lewton Lindsay, v 65. distriktu Charles W. Kingaley, v 71. distriktu L. A. Spengler, v 73. di striktu George W. Downing.
Dodetek k ustavi o osemurneni delavr^ku je propadel z dvema proti eni. Kapitalisti ao napenja li vse strune proti teiuu dodatku.
Ker so unije priporočale Hira ma W. Johneona, je dobil eociali stični kandidat za "0,000 glasov manj kakor kandidatje za ostale državne urade. V* splošnem je pa napredek stranke znaten in zagotavlja socialistom za prihodnost najlepše uspehe.
Oklahoma City, Okla. — Po doslej znanih rezultatih so izvolili socialisti najmanje dva državna senatorja in enega člana v legisla turo. Število socialističnih glasov je znatno poskočilo.
'Daily Oklahoman', ki je v času kampanje dosledno zatnolčava vsako socialistično gibanje, piše "Socialisti so oddali znatno ste vilo glasov po vseh južnih okrajih države in po številu prekosili re publičanski listek. V enem zapad nih okrajev je dobil socialistični kandidat za guvernerja Fred W Hoet več glasov kakor Fields in Williams."
Oklahoma City, Okla. — Socia listični uspeh v Oklahomi je zelo velik. Za listek socialistične stran ke je bilo oddanih 70,000 glasov 4straight', torej skoraj ena tretji na vseh oddanih glaaov, katerih je bilo 220,000. Do tega hipa še ni znano, če je bil izvoljen repu bličanski ali socialistični guver ner. Socialisti imajo prepričanje da so v državi druga stranka po svoji moči.
V	kongres ni mogla stranka iz voliti nobenega kandidata, osvoji la je pa mnogo okrajev in izvolila dolgo vrsto mestnih, krajevnih in okrajnih uradnikov. Doalej so v •državni zbor izvoljeni trije naši poslanci; lahko je mogoče, da se to število do zaključka skrutinija še znatno zviša.
Boston.—Vse dosedanje štetje kaže, da je število socialistični glasov v torek naraslo za naj ma nje 1500, dasi je bilo v splošnem oddano manj glasov kakor pri za dnjih volitvah. S tem postane so cialistična stranka oficiclna.
Butte, Mont.—Pri torkovih vo litvah so dosegli socialisti prav znatne uspehe. Izvoljena sta so druga Alderman in Mackcl v dr žavno legislaturo, štirje precinkt ni uradniki pa v Silver Bow Coun *ty.
V	Missoula County je bil izvo ljen socialističen šerif.
Kolikor se more doslej pregle dati, smo izvolili dva člana v dr žavno assemble jo, enega državne ga senatorja in enega šerifa, ne vštevši razne manjše urade.
V	treh drugih okrajih je treba Še čakati na uradne rezultate.
St. Louis, Mo.—Vsa znamenja kažejo, da je dobila socialistična stranka v St. Louisu zelo veliko število glasov, medtem ko so pro gresisti daleč zaostali.
Pričakuje se, da bodo imeli so cialisti pri definitivnem štetju K 000 do 9,000 glasov. Progresisti prilezejo komaj na 1000 glasov medtem ko so jih imeli pred dve ma letoma 24,750.
Volitve v Chicagi.
Sullivanova volilna mašinerlja za demokratizem je bila v Chicagi na vsej Črti uspešna ; le samemu Nebi ni mogel vrhovni poveljnik demokratične prosperitete pribori ti zmage. Pri volitvah v senat je pdoiegel svojemu republikanske mu tekmecu Shermanu V mestu je imel sicer znatno veČino, okrog «0,000 glasov, ali republikanski fc^Mpvi zunanjih okrajev so jo Preplavili in zadušili.
Boginjo pravice slikajo z zavezanimi očiui in s tem hočejo ozna čiti neizprosno nepristranost justice. Ona izvršuje svojo nalogo ne da bi gledala, koga se tiče. 'red njenim tribunalom so vsi enaki: Visoki in nizki, bogati in revni.
Povoj na očeh boginje se pa ahko tudi drugače razlaga: /a njeiA sodbe je merodajuo, kar do-tipa, tie kar vidi — ker ravno ničesar ne vidi.
V praksi velja enkrat ena primera, enkrat pa druga. Obžalova nja vreden je človek, ki misli, da ao sodniki bitja izven tega sveta, nekakšni čisti duhovi kakor angelni, ki znajo osebno nedotaknjeni, brez predsodkov, brez simpatij in antipatij poiskati samo Čisto resnico in soditi po njej.
Proti koncu zadnjega kongres nega zasedanja 80 očetje domovi ne sklenili protitrustovski zakon ki je zelo sposoben za farbanjc kratkovidnih ljudi. Pri tisti priliki so odigrali tudi malo delav skega prijateljstva in izrekli, tla se ne smejo določbe protitrustov-skega zakona uporabljati proti delavskim -organizacijam. Izrecno so še naglašali, da se stavkujočim delavcem ne smejo prepovedava-ti mirne stavkarske straže. Nobeno sodišče nima pravice izdajati ustavljane ukaze proti takim stražam.
To je jasno, kaj? To se lic da zasukati? Zdaj jc konec zloglasnih ustavljalnih ukazov?
Naivne duše, ki verjamejo to!
Sodnik Baldwin v Chicagi je kmalu dokazal, da je treba le nekoliko navihanosti, pa se lahko vsak paragraf postavi na glavo.
Že od ¿aeetka maja so v Chicagi ženske, zaposlene v restavracijah Knabove kompanije, v štraj ku. Restaurant Keepers Associa t ion se je dolgo rogala stavki in trdila, da ji prav nič ne škoduje. Ker si pa delavke niso dale s ta kimi izjavami vzeti poguma, je mister Knab naenkrat zahteval ustavljalen ukaz proti natakaricam, ki so bile pred dotičnimi restavracijami na straži in niso delale nič druzega, kakor da so imele na prsih tablice, ki so upozor-jale občinstvo, da je v omenjenih restavracijah stavka in skebska postrežba.
"Mirne stavkarske straže so dovoljene."
Sodnik Baldwin je pa vendar Knabu dovolil ustavljalen ukaz. Potreboval je sicer dolgo, da je preštudiral stvar.
Nekaj se nam je sanjalo, da so bile tega krive volitve. Pred glasovanjem ni dobro dražiti delavce. Ko so bile volitve v kraju, je sveti duh takoj razsvetil sodnika. Našel je pravo utemeljitev za pra-vorek, katerega so želeli podjetni-ki:
Strajk je dovoljen in zakonit; ali kar delajo natakarice, ni štrajk, temveč bojkot, in ta ni za konit. Torej so straže prepovedane.
Če bi bil Salomon Se živ, bi se moral zadušiti od zavisti. Tako ie Baldwin posekal njegovo modrost.
Ali verjamejo delavci, da bodo zakoni zanje šele takrat dobri, kadar bodo imeli politično moč. da jih bodo mogli tudi varovati?
rodov, ki morajo v miru plačevati miljone in miljone za potrato bedastih prince v, zdaj pa prelivati zanje ic svojo kri..
C ŽENSKO DELO V AMERIKI
Statistični oddelek zvezne vla de je pred kratkim izdal svoje trinajsto poročilo iz katerega je razvidno, <la si služi v Ameriki nič manj kakor K miljonov žensk svoj kruh z delom. Pri tem seveda niso vštete gospodinje, temveč le ženske, ki opravljajo mezdno tlelo.
Statistika obsega ženske osebe od desetega leta dalje.
Ženske so sedaj zaposlene že v vseh industrijskih panogah, celo že na ladjah in precej jih dela tudi po rudokopih.
Izmed 71,580.270 oseb, ki so sta re iiad 10 let, je bilo vposlenih v letu 1910. 38 167.336; z drugimi besedami: 38,000.000 ljudi je dela lo za mezdo. Izmed teh je bilo nad 30,000.000 moških in nad 8,000.000 ženskih, pri čemer pa kakor rečeno niso vštete ženske v gospodinj stvu, temveč le one, ki so kvalifi cirane kot osebe, ki delajo za plačo.
Izmed 8,000.000 žensk, katere si služijo svoj kruh izven hiše, je vposlenih 1,094 žensk pri pridobi vanju rudnin. Izmed teh jih je 450 zaposlenih v rudnikih, 45 jih koplje rudo, ostale pa se pečajo z raznimi drugimi posli v rudarstvu 31 žensk je kovačie, 15 polagal k o peke ali zidaric. 16 jih dela pri plavžih in 19 v steklarnah, 6,140 jih pa tfeb^ v železni in jekleni industriji. Največ se jih Seveda pe-ca z bolj ženskimi rokodelstvi; vendar pa je 16,051 lajnotajpi stovk v tiskarski obrti. Tekstilna industrija rabi 16,038 žensk, v tovarnah za šivalne stroje pa dela 231.206 žensk. Poleg teh pa je še 782 čevljatuc in 1,240 sedlaric.
Tudi to je značilno za kapitali sem. Njegovi filozofi .se trudijo v potu svojih obrazov z mučnimi do kazi, da je priroda ustvarila ženo za hišo in za njen "naturni po klic." Žensko konkurenco v "viš jih poklicih" preklinjajo na vse načine; pa vendar je ženski orga nizem gotovo bolj primeren za štu diranje kakor za kovačnico; žen ska kot zdravnica je pogostoma bolj poklicana kakor moški zdrav nik, medtem ko kopanje rude ni posebno žensko opravilo.
Ali industrija se malo briga za filoozfijo. Ženska dela ceneje oc moškega, erga se stori to, kar je boljše za kapitalistični žep. Če to vzdržuje' 'ali "razdira" družino če je to dobro za žensko zdravje če to pospešuje zdrav zarod, ne vprašuje kapitalizem.
In Šele socializem bo rešil to vprašanja, seveda ne tako, kakoi jih rešuje kapitalizem pa tudi ne tako, kakor si domišljajo razni bledi moralisti, ampak po zdravi pameti.'
IZ DVAJSETEGA STOLETJA. -
starše in sestro v Avstriji. Na smrt je bil obsojen, ker je dne 14. januarja 1914 ustrelil v Wood-nitlge svojega tekmeca Micti. M atyi ter ranil svojo ljubico s strelom v roko."
Strašen prizor ... Človek mora vzeti koledar v roko in se prepri-ati, da pišemo res leto 1914. In zgodovini se mora prepričati la se računa od odkritja Amerika novi vek. Zakoj to justično pnpa jenu človeško meso smrdi stra šansko po srednjem veku.
Thoga civilizacija, ki ne more svoje pravice podpreti brez takih »arbaričnib, pa vendar popolnoma neuspešnih sredstev!
VISLICE ZA KOŠČEK ŽICE t
jHHiaHHiHia^
■ktf	—, m m_ n.
TIČNE
ZARADI ZAOREBÔKEOA TENT AT A."
"A-
REVMA BOLEČINE
so zelo nadlelne neprilike. Ako ste nadlegovani z njimi, nadrg-nite
W. F. S»v0f« Ca.
( «Im Rapid« Iowa.
"Srvtmtvo tiothard»k<> olj« aelo uipatao ln hitro ulinkuj«. Trpol kom v »Uri ivvmatizma, ter radi u)«k» n i ■«.•m iih««I hoditi. turi« iMtr nadvvanj So-ventvvtfj* (JotlmnUksca olj» »«m »«* pt^ntil pciMiliioiii» gilmvt*tf». N ikoll ne Unu ln** nj««a v mujcni domu. Moj» dva »Int k» Ittrii pohvalil» ko« Ubortitftf'» *oi*r U v no« j» In ra*t<u«. k*t«r« iiaatanejn v »Ud (rifun d«*Im. Friporofamo «a svitu, ki trpijo v »Uri iv vm*t tirna. oteklin. rait«i ali livin-J*»J "	M. < '¿aicala.
K. 1. Hoi 6. St. LouU. Mich.
Severa s
Gothard Oil
fSavMovo Gotha rdako olj«)
ter si pridobit^hitro olajšbo. Priporoča se tudi zoper nevralgične bolečine, krče, otekline, izvirijenja in razte-ze kit in otolkljaje. Njegov upliv v slučaju revmatizma najboljše opisuje gori tiskano pismo, katero smo pred kratkim prejeli.—Zoper bolečine in okorelosti nadrgnite Severovo Gothardsko olje. Cena 25 in 50 centov.
Hrvaški listi objavljajo kratko vest, da je bil v Sarajevu pred vojnim sodiščem delavec Ilija Čudo obsojen na smrt in obešen na dvorišču vojašnice. Obtožen je bil. da je prerezal neko telefonsko zvezo. S pričami se mu sicer ni moglo dokazati to dejanje, ali "indicije so govorile proti njemu."
Hej, avstrijski patriotje, kjer vas je še kaj, postavite se. "Kulturo" je nosila habsburška Avstrija v Bosno. Rada bi bila nesla "kulturo" se dalje do Soluna, in ker kaže zemljevid, da je Srbija na poti, je bilo treba streti Srbijo, magari če se1 mora za to ves svet pognati v vojno.
Vse seveda le zaradi "kulture," zaradi avstrijske kulture, katere znamenje so vislice!
Kaj je neki tako posebnega na zalumpnni familiji Habsburgov-cev, da bi mogli njeni interesi o pravičiti vse te lopovščine.. Je| li res ena sami družina trotelnov, lahkoživccv in perveznih despo , tov več vrednA kakor miljoni na
Kratka časnikarska vest: "Strašen prizor se je dogodil včeraj v mrtvaški celici državne jetnišnice v Trentonu, N. .L, ko je sedel neki .!. Toth na električni stolec. Ko se je zvezal električni tok, so udrli plameni iz elektrodov ter opalili obsojenca tako de se je po vsej celici takoj razširil neznosen smrad pripaljc-nega mesa. Šele po uvedbi druge-i?a toka je bil obsojenec mrtev. Toth je zapustil pisma na svoje
V habsburški monarhiji imajo navado, da razglase od časa do časa v kakšni deželi izjemno stanje, zato tla bi mislil svet, tla je tam kdaj tudi normalno stanje Ali v resnici je tam izjemno stanje normalno; le od časa do časa se izjeme se nekoliko pomnože.
Tako so imeli na Hrvaškem čez leto dni komisariat namesto ustave. Parlamenta ni bilo, avtonomije ni bilo, nekdanji feldvebel Čuvaj, ki si je ohranil feldvebelske manire do starih let in tudi do starih let ni prišel čez feldvebel-sko učenost, je bil "kraljevski ko-'nisar" in njegovi ukazi so veljali namesto zakonov.
Ko so naposled eelo v Budimpešti in na Dunaju spoznali tla ni mogoče držati tako figuro trajno na banskeii^ stolu, SO poslali barona Skerleeza najprvo za komisarja v Zagreb, potem so pa napravili iz njega- bana.
Svet je moral misliti, da so se na Hrvaško vrnile normalne raz mere. Da se dopolni komedija, se je pripeljal še blazni grof Štefan Tisza v Zagreb, markirat "spra vo hrvaškega in madjarskega na roda."
Kajpada ni imel ne hrvaški ne matljarski narod nič opraviti s te mi farsami. In ,le otrok je mogel misliti, da prinese tisti Tisza, ki zatira na Ogrskem madjarsko ljudstvo, kakšno svobodo Hrvatom.
Ali oficielni krogi so priredili krvniku Tiszu slovesen sprejem in med drugim so uprizorili zanj slavnostno predstavo v gledališču. Razume se, da so vsakega desetkrat pogledali, preden je dobil vstopnico.
Po predstavi so v vestibulu gle dališča aretirali dijaka Schaefer ja. Policijski uradnik dr. Bedeko vič ga je prijel, ko je segel z ro-'<o v žep, dolžeč ga, da je hotel notegniti iz žepa revolver in u-Ureliti Tiszo.
Policija je pričela obširno preiskavo in zaprla v kratkem času okrog 25 oseb. Sodišče je vodilo preiskavo malone celo leto. Do razprave pa je prišlo šele sedaj ko poslujejo zaradi vojne izjemna sodišča, ko ne more javnost tako kritično zasledovati njihovega u-radovanja in ko velja za dokaz vse, kar hočejo sodniki.
Zdaj so dovršili razpravo. Poleg Schaeferja je bil obtožen še mladenič Hercigonja, češ da je prinesel iz Srbije bombo, s katero da je hotel ubiti grofa Tiszo, grofa Khuen Hedervarvja ali pa barona Skerleeza.
Obsodili so Schaeferja na leto dni, Hercigonjo pa na osem let težke ječe. Pravica ...
Za otrok« in odrasle SEVERA'S TAB-LAX.
(Ssverov« Tab Las I. Sladkorno odvajalo. Cena 10 in 25 centov.
Milo, tako izborno kakor je
Seven's MEDICATED SKIN SOAP
ISevrrovo Zdravilno Mllo] ima veliko uporab.
C ena 25 centov.
h«v«rov I pripravki »o naprodaj v vaeh lekarnuh. Zalivajte »urno Severovu.	M
Ako va» lekarnar u« inore zalotiti, naroíljtu Jih ml MM.	B*
W. F. SEVERA CO., Cedar Rupids, Iowa g
lHfflHfflraraHKlHMraraHHHHMraHFiŒraffli?

VABILO NA VELIKO LETNO VESELICO
katero priredi druStvo
4iVRTNI RAJ"
številka 174, S. N. P. J. v Dunlo, Pa., DNE 25. NOVEMBRA.	Z«Mek točio ob 6 url zftčer.
t • I
USPORED:
1. Prosta zabava in ples.
2 Ob H. uri nastop pevskega društva "Vihar". Omenjeno pevsko društvo bode na ta večer prvič javno nastopilo s jako lepimi pesmami pod vodstvom pevovodja Ig. Hudeta iz Joh- stovvn, Pa.
3. Predstavljala re bode šaljiva igra 'V Ljubljano jo dajmo'
4! Nastop pevskega društva "Vihar".
5. Prosu zabava, ples, šaljiva jiošta in ribolov. Vjezeru se
bode nahajala krasna devojka in blagor tistemu---
Vstopnina za možke 50 centov, gospe in gospodične so proste. Za vse stransko mokroto in prosti prigrizek bode skrbel.
ODBOR.
30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in jra pošljite nam, nakar Vam bomo poslali
VICTOR ALI COLOMBIA PHONOGRAPH, kakor tudi 12 ploft« s slovenskimi pesmimi prosto» -ZA JO DNI NA POSKL'iNJO.
Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po
S2.00 NA MESEC
S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let.
Ta kupon je dober za vse kuaje Zed. držav in Canade. Pošljite pa na naalov:
SAUL BIRNS, 117 Second Av., Dept. 139, New York
Victor.............................Columbia.
Ime...........................................
Naslov....................«..................
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-SS Bin« Island Avenue. Chicago. IU
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOE ROJAKI 1 Ako ste kipec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih semljiikih agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih «ploh ne morejo in ne nameravajo (polniti Veliko d«i*rjl — a« «točenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima ie mnogo rojakov kupljeni svet in jih je ie lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, iage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem is prijaznem kraju ter biti vsestransko sadovoljem, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbine, predno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem ¿as in denar tratiti.

vedeli. Pri padlih navedeno jo kje ho padli in kje ao pokopani, Vt pri ranjenih pa, v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jini lahko pišete. Nikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri
FELIX M. DOLINAR
45 Vesey St.	Dept. "P".	New York, N. Y.

vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxx>¿
shVKKTISKMKNT
SLOV. DELAVSKA
Uataaovljou« d M lë. «v»u»Ui
PODPORNA ZVEZA
lnkorporirMi« » »pHU 1«
» dri*vi F*n».
Sedež: Conemaugh, P«.
GLAVNI URADNIKI:
Pr.dMd.ik: F K AN PAVLOVČlC, boa T05, Con.«augh, Pa Podpr.dMd.ia: JOB1P ZOBKO, B. F. D. 1» bo. tt|* W-t N.wtos, Pa. Tajnik: ALOJZU BAVDEK, bo* 187, Coa.maugh, P*. Pomoini Ujoik: IVAN PBOBTOB, bo* 120, Export, P*. Blagajnik: J08IP ŽELE, 6108 8t. Clair Av., Cl.v.la.d, OU». Pola, blagajnik : J08IP MAHINOIÔ, 540» «t. Clair A,... G»-U.d, O.
ZAUPNIK:
ANDBEJ V1DBIH, bo* 528, Con.m»ugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Coa.maugh Pa^ EBAN TOMAlIC, 2. nadzoraik, Oary, lad., Tole.ton, 8t*, bo* 73 NIKOLAJ POVÔE, 8. .ad«., 1 Craib .t., Numr.y Hill. N. S. PitUburg, P«
POROTNIKI:
IVAN OORABK, 1. porotnik, We.t Mineral. Kanw., Ibo* 111.. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunn.n âtroet, Jokastm. Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kan«., B. F. D 4. bo* 80
VBHOVN1 ZDRAVNIK. P. J. K.rn, M. D., 6202 St. Clair Av.., Cl.v.land, Ohio.
GLAVNI URAD v hiii At. 4« Main Street, Coneiuaugh, Pa.
POM O« NI ODBOR.
Apen dal Ivan, Coneiuaugh, Pa., box 273. (iaénik Ivan, 425 Coleman Av.., Johnstown, la. Gabrenaja Jakob, box 422, Coneiuaugh, Pa. < Beve Franc, K. F. D. 5, box 111, Conemaugh, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Coneiuaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUèTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. M art i it Konda, 2656 So. Crawfor«^ Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Lirait Anton, P. O. New Duluth, Minn., élan S. N. P. J. êtefauèi* Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleà, 400« W. 31st St., Chicago 111., élan S. D. P. k P. D. Gor&ek Ivan, box 211, West Mineral, Kan.., član A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLEABTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, UL Cenjena druàtva, oiiroma njih uradniki, m uljudno proéeni, poèiljati tk aupis. in denar, naravo«! na glavnega tajnika in nikogar drugega Denar naj •« poiilja glasom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih •azainic, nikakor pa n. potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake trtjoianjkljivosfi, naj tu nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da m ▼ pri kodnj. popra«
IZ URADA OL. TAJ. S. D. P. Z.
Izkaz darov za stavkarje v Ohio.
Društvo Proletarec štev. 50, S. I). P. Z. v Franklin, Kansas, je darovalo za društvo Slovenski fantje štev. 59 v Maynard, Ohio, vsoto $5.00, katere sem pripisal k mesečnini društva štev. 59 za mesec oktober, 1914.
Darovalcem v imenu stavkujo-čih članov hvala!
Louis Bavdek, gl. tajnik, S. D. P. Z
Srednjeveški stavbeniki niso ve ddi, da bi morale tudi katedrale dobiti oklepe.
•
Demokratje so pred volitvami obljubovali zvezde z nebes; zdaj spoznavajo, da so tam gori pre trdno pričvrftčene.
Kristus je dejal: Zbirajte go reeo Žerjavico na glavah svojih sovražnikov ... Takrat še ni ve del, kako drag bo premog v naših ¿asih.
IZ NASELBIN. ££
Slovencev nas je tukaj malo t 5 ¿no slabo cigaro, in dve leti bo-družin in kakšnih 20 samcev. 1- ste zdaj tepeni zato. Z vami vred mamo tudi društvo S. N. P. J. št. pa bodo pošteni delavci imeli ško 221, ki prav dobro napreduje. Ta- do. Kaj neki mislite, iz čegavega co smo zavarovani za slučaj bole- ¿epa gre tisti uborni denar, s ka-
zni ali smrti.
Poročati moram tudi, kako pa dajo tukaj proletarci. V šestih mesecih jih je na železnici kar pet povozilo. Trem je odrezalo noge; dva sta umrla v bolnišnici, eden pa še živi. Dne 26. oktobra
terim ste bili pokupljeuiT Kapitalisti niso tako neumni, da bi delali sami sebi škodo. Za par cen tov ste jim prodali pravico, da Vas smejo zopet odirati za dolarje.
• Vi mislite, da Vas imajo zato
je pa brzovlak na križišču Neple radi? Seveda!! Norca se delajo iz
Ave. Johna Keresteka in Johna Turnackega tako razmesaril, da ju ni bilo spoznati. Namenjeua sta bila domov. Bila je že deveta zvečer. Kerestck je šel spredaj. Nenadoma je pridrvel od mesta vlak proti Indianapolisu. Kerestek se je prepadel in hotel Turnackega, če ki je bil baje nekoliko vinjen, po- vali tegniti za seboj. Ali bilo je že prepozno. Lokomotiva je pograbila oba in ju vrgla kakšnih 60 korakov naprej. Vlak se ni niti u-stavil; strojevodja bržčas Se opazil ni, kaj se je zgodilo.
Tako padajo proletarci zaradi kapitalistične skoposti. Zakaj ne napravijo na takih krajih varnostnih ograj! Seveda zato ne, ker bi to veljalo nekoliko denarja, taki Madjari, Slovaki i. t. d. pa ne stanejo nič.
Naj še omenim epizodo od tukajšnjih volitev.
Vas in smejejo se Vam, ker ste tako neumni, da pljujeto sami v svojo skledo.
Pri volitvah so demokratje nazadovali za 18,000 glasov. Bulmus pa za 13,(XX). Socialistična stranka je pridobila tia 5000 glasov, in bi se rojaki enkrat spaineto-ter oklenili edine socialistične stranke, v kateri imajo kaj iskati, bi bila kmalu zmaga naša A. Mrovlje.
Chiiholm, Minn.
Zvečer 29. oktobra smo imeli v tukajšnji finski dvorani javen ljudski shod, na katerem je govoril sodr. Polovina, poslan iz Chi-cage od J. S. S. Zveze. Shod je bil dobro obiskan in želeti je, da bi obrodil obilo uspeha. Govornik je lepo razložil položaj delav
stva v kapitalistični družbi in po Na krmilo so jasnil, zakaj je samo v socializmu prišli pri nas republikanci. V bo- rešitev izpod kapitalističnega jar ju so se posluževali vseh sredstev, ma. Naglaševal je potrebo medna-tudi molilnega orodja. Uepubli- rodne delavske organizacije, in kanski kandidat za šerifa je to priporočamo tudi mi svojim streljal na demokratičnega kandi- tovarišem. Zakaj v organizaciji je d.ata za šerifa in ga zadel, da se moč. Poslušalci so govorniku burje takoj zgrudil, liana je smrtno no pritrjevali. Naj izvajajo iz te-nevarna. Demokrata so odpeljali v ga posledice, naj agitirajo med bolnico, republikanca pn v ječo. svojimi tovariši, pa bomo kmalu Zakaj sta s. sprla, ne vem ; iz ljubezni do delavcev pa gotovo ne. In zaveden delavec tudi na bo jokal za njima.
Fr. Žagar. 1
POROČILO O RAZPEČANIU ZNAMKAH J. 8. Z. V MESECU OKTOBRU 191«.
Raadel Jeno :
Država Metu
Illinois. .Chicago, Ate v. 1
Chicago, Itev. 6.. Chicago, Itev. 20. Springfield . . . .
Livingston . .
Nokomia.....
E. St. I¿oui» .
Witt.......
Huntington . . Fort Smith . . Hartford . . . Oakland San Franciako
Ark.
11 « <
Calif.
<<
Colo. Pueblo Indiana Gary . 41 Clinton
<4
Kansas
Mich.
Minn.
Mont.
Ohio
Oregon Penna.
Indianapolis..........
Carona ...............
Frontenac...........
Dunkirk . . . ...........
Skidmore.............
Franklin.............
Detroit, Atev. 61 ........
Detroit, Atev. 88 ........
Detroit, Atev. 114........
Chisholm.............
Butte.................
Bear Creek..............
Klein.....................43
Red Lodge............
Barberton............
Cleveland, Atev. 27 ......
Cleveland, Atev. *71 ......
Young.town, Atev. 62....,
Neffs................
Steubenville...........
Glencoe...............
Youngstown, Atev. 18 ....
Portland..............
Mariauna.............
imeli armado, ki bo zmagala.
Poročevalec, o o»»»♦*»»♦•+
i »
Indianapolis, Ind.
Tudi pri nas so volitve konča ne, ali za Slovence, ki so se jih u-deležili, ne morem v splošnem naj ti pohvale. Nihče ne ve, kdaj jih bo srečala pamet, ali doslej jih še ni. Nam ne delajo časti, sami sebi pa ne prida. Ne razumejo pa metidar res ne, «In pletejo sami sebi bič.
Dne 30. oktobra je naš S. S klub št. 25 priredil volilni shod v dvorani A. Hvalica in udeležilo se
StranKa

VABILO.
Socialistični klub štev. 107 v Huntington, Ark. vljudno vabi vsa sosedna društva in soc. klube na veliko veselico, katera se bode vršila 18. novembra v tukašnji "Slovenski društveni dvorani". Cisti dobiček je namenjen v sklad "Jugoslovanski soc. tiskarni".
Igrala bode socialistična godba
iz Hartforta. Veselica se prične ob ga je precej angleških sodrugov. 6.30 zvečer. Vstopnina za možke Najprej je govoril sodr. Viljem $1.00. Ženske vstopnine proste. Honrik, socialistični kaiplidat za J Pričakujemo, da se te naše vese-kongres; potem je obširno poro- lice udeleže vsi naši sodrugi, somi-čal sodr. K. A. Lemot, potem je šljeniki in prijatelji, predložil sodr. tajnik pravila za| Za najboljšo postrežbo bode skr« ustanovitev slov. soc. knjižnice; bel socialistični odbor, zanjitn se je oglasil rojak sodr
Aurora, Minn.
Sodrug urednik! Mogoče mislite, da v naši naselbini ni več Slovencev. Seveda vkljub slabim delavskim razmeram se je število tudi zelo zmanjšalo; sedaj, ko kapitalisti nimajo več dela za nas (T) Znano mi je, da so splošno povsod slabe delavske razmere. Ravno to smolo imamo tufli v naši okolici! Rudniki so zaprti za nedoločen čas; v zadnjem času je bilo zaposlenih v Medow rudniku približno vseh skupaj 25 mož; seveda vsi niso delali v rudniku, bili so tudi zaposleni, na površju zemlje. Znano nam ni, kaj bodo ukrenili lastniki tega rudnika. Ve liki Miller rudnik tudi ne obra-tuje zadnji čas. Kako dolgo bol rudnik zaprt, nam ni znano. Stari Šeft bodo poglobili, od 60. do 80. čevljev, koliko časa pa bo za to treba, se ne ve. Kakor se čuje, bo potem zopet začel delati s polno •paro, kar delavec, odvisen od dnevnega zaslužka, težko pričakuje.
Sedaj, ko ni dela, se naši samci najraši bavijo v gozdovih z lovom na divje zajce in medvede. Te živali ne manjka tukaj v se-verni Minnesoti. Družinski očetje pa napravljajo drva. da bodo lože v zimskem času odganjali mraz iz svojih kočic. Kakor se vidi, nas ne bo še obiskala naša starka zima, ker se nam kažejo še zelene trave. Mogoče bi tudi kakšno gozdno cvetlico našel v kakem gr-mičju, če bi se toliko potrudil.
Omeniti moram, da so zadnji čas iz naše naselbine aretirali šest slovenskih lovcev, ki so v prepovedanem času kršili lovski zakon. Prijeti so bili v njih lovski kem pi, katera je zelo moderno sestav ljena. Njihova imena mi niso zns na; poslani so bili v Duluth, na
kar jim je dal sodnik vsakemu 15 dni ali pa denarno globo; lovci bodo rajši presedeli kazen. Jaz priporočani nnsi^ jagrom, naj si tolažijo svoje lovske strasti s ta kitni živalmi, katere zakon dopu* šča, pa ne bo nobene sitnosti, — po škodi postane vsak moder j lovskim vsakovrstim izdajicam pa svetujem naj gredo v Evropo, da se tam udeleže krvavega klanja.
Za njih imenitno vohunstvo jih bo Viljem ali stari avstrijski cesar odlikoval ter Jim podaril sre» brno ali zlato svetinjo. Zaveden in pošten organiziran delavec gotovo ne bo kaj takega storil, da bi deloval napram svojim delavskim bratom, ki vsi svojih rok težko zasluženi kruh uživamo ter smo vsi enako izkoriščani od kapitalistov! Bodimo složni ter rajši de lujmo v našo korist, in enkrat bo naša delavska zmaga. Po današnjem sistemu smo pa izsesavani pri vsaki priliki od kapitalističnih pijavk. Koncem dopisa pozdravljam vse čitntelje Proletarca, Tebi, list naših bojev pa obilo napredka !	Poročevalec.
Terre Haute, Ind.
Cenjeni sodrug urednik! Upam da mi odstopite malo prostora v našem " Proletarcu," da posvetim nekoliko na tukajšnje raz mere.
Dobrega in veselega nimam poročati. Kar je Slovencev, smo za posleni v tukajnji livarni T. II. M. C. Co., ki sedaj prav slabo o-bratuje. Brezposelnih sc tudi ne manjka, in zato moram reči, kar ponavljajo skoraj vsi Vaši dopisniki: Nikomur ne svetujem, da bi hodil sem. če nima toliko denarja, da mu ni treba delati. •
Pušnar in še en govornik.
Vsi so povedali navzočim veliko resnice, tako da bi se morale
tudi onim odpreti oči, ki so l^ili doslej slepi in niso razumeli, kam
Clanoqi pevskega društva "Zvon" Milwaukee, Wis.
Vsem tistim, ki so bili kdaj delavni člani si. pev. zbora "Zvon"
jih žene meščanska politika. (Jo-¡naznanjamo, da bode kluli¡"Zvon vomi ki so našteli velike stavke 20- decembra t. 1. priredil veliko
so našteli v« po Ameriki in pokazali s primeri, da nastopajo kapitalisti povsod složno proti delavcem. Naglašali so. da imajo kapitalistične stranke pred volitvami vedno polne kose obljub za delavce, da jih pa nikdar ne izpolnijo; razložili so, la jih ne morejo izpolniti, ker morajo služiti kapitalizmu. Nasa rojaka sta opozarjala na razmere| v stari domovini, katere so naši delavci sami lahko opazovali, če so imeli odprte oei. Tudi tam je klerikalna stranka vedno obljubo-vala in obljubovala, svoje obljube je pa tako lepo izpolnjevala, da bo kmalu v Ameriki več Slovencev kakor na Kranjskem. V novi domovini pa ni nič drugače kakor v stari, le da imajo stranke druga imena.
Na volilni dan so bili tukaj bosi Vsi zaposleni. In godilo se je to, na kar so socialistični govorniki upozarjali na shodih. Obljubovali so hribe in doline, vlačili so vo-lilce z lepa in z grda skupaj 7, al mi je povedati, da so se Slovenci pri tem prav slabo izkazali. Kakor su/.nii so sc vdinjali v sovražnikovo službo. Ti ljudje le gledajo, da jih hvalijo bosi, pa smatrajo to celo za čast. Se celo agente
N. S. Pittsburgh, MeKee. Rocks . . Browndale . . . . Fayette City . . . Lloydfcle ......
Meadow lands . .
Bessemer.....
McKees Port . . ,
At.
Wash.
11
Wise. 11
Wyom.
E. Pittsburgh . . . 8. S. Pittsburgh . New Brighton . .
Conemaugh.....
Herminie, Atev. 69 .
Primrose.......
Herminie, Atev. 63 Ellsworth . . .'. .. W. Newton ....
Forest City.....
N. 8. Pittsburgh, At
Roslvn........
Buckley........
Milwaukee, Atev. 0 West Allia.....
At Large: Fr. Knafels, Okl. 4 4 4 4 St. Zlodi, Utah ..
Skuupaj...................
Mark na roki dne 1. oktobra........811
Dobljenih v oktobru ................2000
i		Ï	i
Ï o M > tm « S	M I 1 . #2^50	9 S • ; cs	j* w fe» ► W 1!
80	8.00		•
, 50	5.00		
34	3.40		
8	.80		
, 17	1.70		
, 50	5.00		
40	4.00		
. 20	2.00		
. 10	1.00	16.70	16.70
. 68	6.80		
. 32	3.20		
. 18	1.80	5.90	5.00
. 10	1.00		
. 60	6.00	3.50	3.50
. 20	2.00	1.00	1.00
. 50	5.00		
, 36	3.60		
. 15	1.50	5.05	5.05
. 20	2.00		
. 47	4.70		
. 14	1.40		
. 16	1.60		
. 15	1.50	5.60	5.60
.100	10.00		
. 15	1.50		
. 20	2.00	6.75	6.75
. 21	2.10	1.05	1.05
. 15	1.50		
30	3.00		
. 43	4.30		a
. 25	2.50	5.65	5.65
. 8	.80		
. 50	5.00		
40	4.00		
15	. 1.50		
. 3	.30		
. 10	1.00		
. 5	- .50		
. 20	2.00	7.55	7.55
. 20	2.00	1.00	1.00
. 17	1.70		
	2.00		
	1.00		
58	5.80		
. 20	. 2.00		
. 15	1.50		
. 9	.90		
. 7	.70		
. 30	3.00		
	1ML		
. 56	5.60 ;	- ... ..■	
. 20	2.00		
	5.00	»	*
	3.00		
20	2.00		
. 20	2.00		
. 20	2.00		
. 9	.90		
. 10	1.00		
. 20	2.00		
. 20	2.00		
. 7	.70		
. 4	.40		
. 50	5.00	27.80	27.80
. 40	4.00		
. 9	.90	2.45	2.45
. 17	1.70		
.. 15	1.50	1 60	1.60
H	.80		
	2.50		
	2.20	2.75	2.75
. 10	1.00	.50	
. 6	.60	.30	
1903	1190.30	$95.15	$94.35
2811
Prodanih v oktobru ................1903
Na roki dne 31. oktobra..........908
Izjemnih mark na roki dne 1. oktobra...
Dano Pennsylvaniji .................. 42
4< Ohio .......................... 10
44 Illinois.......................«0
44 Michigan........'.'..'........... 20
" Wiaconsin...................' 10
V ' T '
...598
Skupaj.......................142
Na roki dne 31. oktobra. Na roki dne 1. oktobra , Rnzpečanih v Illinois .......
Ohio..........
10 8
.................................
..............................186
Skupaj....................... ig
Na roki dne 31. oktobra
TAJNIATVO J. 8. Z.
168
slavnost ob 'priliki desetletnice svojega obstanka. Da bi bila ta prireditev kolikor mogoče velepo-membna, mi člani kluba "Zvon" želimo, da bi se vsi nekdanji člani še enkrat združili pod skupnim okriljem in ob tej priliki z eno pesmijo z nami nastopili. Ker smo trdno uverjeni, da bo vsak poedi-ni rade volje z nami sodeloval, si dovoljujemo prositi, da bi zaradi ureditve pevskih vaj vsak blagovolil potoni dopisnice naznaniti svoje ime, naslov in kateri glas poje. Kdor še ni poslal naslova, naj ga takoj pošlje na sledeči naslov: Fr. Matic, 331 Madison St. Milwaukee, Wis.	(4x1
NAŠIM ZASTOPNIKOM
Nekateri zastopniki Proletarca niso na jasnem,koli kosi smejo u-zeti provizije. Knjige izkazujejo, da imamo največ tistih zastopnikov, kateri si sploh ne uzamejo nobene provizije. Kedor pa hoče provizijo, dotični je opravičen, da si uzame 20% — to je od vsakega dolarja dvajset centov, — nikakor pa ne več.
Zastopnike tudi prosimo, da naj ne zadržujejo denarja za naročni-
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
%
Pošta nam je naznanila, da ne
more dostaviti lista Anton Jelc, R. R. 8 »Pittsburgh, Kans. Naročnika Jelca prosimo, da naj nam pošlje svoj pravi naslov.
S. Slapnik, Beaver Mineš, Al ta., Canada. Vi ste plačali naročnino 14. feb. 1914 in sicer od štv. 336 do štv. 338. Plačano imate še za 14 tednov.
Nekateri naročniki nikakor ne morejo razumeti, do kedaj imajo list plačan. Vsakdo naj pogleda Število v oklepanju poleg svojega naslova. Kedor ima manjo štv. kot (374) dotičnemu je potekla naročnina, in sicer je dolžan za toliko tednov, kolikor je manja številka.
Fr. Lipar, Sartell, Minn. Mi Vam redno pošiljamo list!
Anton Oabrenja, Conemaugh, | Pa. — Naročnik Krmavnar dobi-, va redno list v llooversvillc na ibox 504.
LISTU V PODPORO.
Poslano po Louis Bric,
Herminie, Pa ...........$2.50
Ivan Kaker, Milwaukee, Wis. 1.00 Poslano po Louis Kvedru
iz Pa................... 1.00
Soc. klub štv. 27 Cleveland,
Ohio ................... 5.00
Poslano po John Rogel,
La Salle, 111............. 25
Frank Skubic Rexton, Mich 50
Frank Bogataj ........... 65
John Pucel ................ 25
Skupaj
.$11.15
so imeli, in ti gotovo niso delali n0 ko* «d™ ™»sec. Tiskamo
zastonj.
AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
izide prihodnji teden. Kdor še ni naročil, naj stori brez
moramo plačati redno vsaki mesec odloga. Koledar je vezan v trde
Kj, dragi Slovenci, ponosni že »*kar Pft v sedanji družbi potre-
nc smete biti na svojo postopanje. In tudi mi, kar nas ge zavednih delavcev, nismo ponosni na take
bujemo denar.
Viljemu sc je sanjalo, da je o-rojake. Tiste, ki ste prodali svoj svojil vso zemljo. Tedaj je ukazsl
fflas za Judeže ve groše, bi vprašali: Kaj imate pravzaprav od tega t En dan ali dva ste imeli par centov v žepu, pokadili ste kak-
platnice in vsebuje poleg dobrega pripovednega in poučnega čtiva čez 50 zanimivih slik.
Stane samo 35 centov s pofttnlno vred.
Edisonu, naj za vsako ceno najde Nanrfit« Ae danes pri
brezžično zvezo z Maršem, (Ta mo-- "pROl FTARPIP* re še prebivalcem tega planeta1 niULfilAIIWW ,
napovedati voino.	4008 W. 31 St., Clleaci, 111.
DR. POMPE PADEL
Iz Ljubljane prihaja vest, da je bil v bitki na Romanji planini težko ranjen okrajni sodnik dr. Pompe in je dne 9. oktobra umrl. Zapustil je vdovo in štiri otroke.
Dr. Josip Pompe je spadal med najbolj znane ljudi v Ljubljani in sicer med znane v dobrem pomenu besede. Bil je originalen člo vek in je imel svoj poseben humor. Kot sodnik je bil vesten ter je razumeval življenje in tudi vpošteval njegove razmere.
Ko je izbruhnila vojna, so ga poklicali pod orožje. Bilo mu je štirideset let., pripadal je torej Se črni vojski. V svoji civilni službi okrajni sodnik, je bil pri vojakih ravno dober za lajtnanta.
Da je padel kot Črnovojnik, razkriva marsikaj, kar taji ofici-elna Avstrija. Črna vojska je to-rej res v ognju. To govori za cele knjige
Dr. Pompe je bil ljubeznjiv člo vek. Škoda zanj
VRHUNKC BLAZNOSTI!
"žal jen ju veličanstva" zverinski. < e pravi« navadnemu smrtniku
Sliši ae, da je v vojski tudi ena kaj grobega, plačal 10 kron ali nska. To je Alojzija Falica, de | pa greš na 24 ur v luknjo. Za e iz Petrin je. Bori se v Galiciji Francjožefa je treba sedeti 14
ženska
kle iz Petrinje kot korporal in se junaiko drži. Oblečena je kakor ostali vojaki, le hlače inia širje. Težave in napore prenaša kakor vsak drug vojak."
Če ne bi čitali tega črno na belem, bi smatrali človeka, ki bi nam to pravil, za novega Pavliho. In dasi Čitamo to v časnikih, se nam zdi vendar Si skrajno neverjetno. Kajti vojaške oblasti nima jo pravice, da bi jemale ženske k vojakom.
Res je, da militarizem ne vpra-¿nje veliko, kaj je pravica in kaj ni. Ali če je ta vest resnična, tedaj je to vrhunec blaznosti. Dekleta že zato ne bi bili sineli vzeti k vojakom ker očitno ni pri zdravi pameti, in umobolni se ne morejo asentirati. Ce so jo kljub temu vteknili.v uniformo, imamo le en dvom: Ali «padajo dotični lumpi sami v norišnico ali v je-čo.l
čedne denunciaute, kakor zakon-ka Dakolj: Če je za žaljenje Vancelnn Pepeta 14 mesecev pra vična kazen, tedaj bi bile za take rne ovaduhe najmanj batine pravične.
van Cankar:
SOŠOLEC TONE.
LJUBLJANSKA PREDILNINCA ZAPRTA.
"Ljubljanska predilnica je sko raj vse delavske moči odslovila. Le prav malo jih je še zaposlenih in tudi ti bodo morali v kratkem zapustiti svoje delo, ker že vozi jo stroje iz tovarne. Delavstvo, od katerega je mnogo vse svoje moči od bori plači pustilo v to varni — tyli so tam nekateri čez 50 let — je obupano, ker prihran kov nima* zima trka na duri in siromaki ne bodo imeli na večer svojega življenja ne dela, ne je la. Res usmlijenja vredno ljudstvo!"
Predilnica je biLa najstarejša tovarna v Ljubljani. Večinoma so bile v njej zaposlene ženske moči Da so imele ubomo plačo, je res nično. Bogsboječe klerikalno čs sopisje pa je pozabilo povedati da je tega največ kriv klerikali zem. Popovska stranka je imela te delavke popolnoma pod svojo komando; če je kdo v tovarni — bodisi moftki ali ženska — poka zal socialno demokratično prepri čanje, mu ni bilo obstanka tam Povsod, kjer je kakšna socialno demokratična organizacija, so se delavske razmere tekom časa ka, zboljšale; v predilnici se niso smele, ker je bilo klerikalcem več do tega, da so mogli plašiti de lavke s peklom in hudičem, kakor da bi si bile predilničarke pribori le boljSi položaj.
Da se predilnica zapira, so pa tudi veliko krivi klerikalci in nji hova politika, ki goni industrijo iz dežele. Zdaj zavijajo oči in tar najo nad usodo ubogega delav stva. Ali če bi se danes na novo otvorila predilnica, bi jutri zače li na enak način slepiti delavstvo.
ITALIJA PREPOVEDUJE IZ VOZ ŽIVIL.
Poročilo iz Rima, ki ga je do bil list "Star," pravi, da je pre povedala italijanska vlada izvaža ti iz Italije v Nemčijo in Avstrijo riž, rž in krompir.
Kakor kaže, ni to le skrb za nevtralnost, ampak tudi skrb za lastne potrebe Italije, ki kiju vsej miroljubnosti očividno raeu na z možnostjo, da poseže tudi o tia v svetovno vojno.
Turija še ni zadoščena. N vprašuje se zdaj kaj srce žel Splošna zbesnelost je silnejša.
"Ti lažeš!"
"Se enkrat reci, da si poslal, pa ti dam klofuto!" "Na, daj jo!"
Stopil eem k vozu, prav do mesecev!	*	sprednjega kolesa; Tone je za
Drugo pa je to, da so katoliški j mahnil ter me je udaril v lice ž a rje na Kranjskem vzgojili take I vso široko dlanjo; nato je naglo
CIVILNI SODNIKI POSNEMA JO VOJAŠKE
Zaradi razžaljenja "veličanstva' se je moral zagovarjati Jožef Kotnik, 29 let star delavec iz Rožne doline pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Tudi on je bil najprej postavljen pred domobransko sodišče, ki je pa izreklo svojo nekompetenco, ker se je Kotnik zagovarjal s pijanostjo, ftlo je za to:
Ko se je razgovarjal pred žago zakonskih Dakolj na Dovjem, je v pričo teh dveh zagrešil razžaljen je "veličanstva". Obdolženec trdi, da je bil takrat tako pijan da sploh ni vedel, kaj je govoril. Temu zagovoru pa zaslišane priče oporekajo. Sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev težke ječe. £>voje je krasno na tej stvari: štirinajst mesecev ječe za par besed kaže, da so paragrafi o
Čudno je, kako ostane človeku ev spominu dogodek, ki se je vršil zdavni mladosti in ki je čisto brezpomemben. Veliki dogodki, ki so gnetli dušo ter orali pot poznejšemu življenju, so napol pozabljeni, oko jih vidi komaj še za daljnimi meglami. Malenkost, ki je asih celo smešna, mnogokdaj zo-perna, pa stoji živa pred člove <om, kakor da se je bila vršila dan poprej. Roka spomina je na-ašč ali pomotoma pisala biblijo v pesek, abecedo pa je klesala v kamen.
Po petindvajsetih letih sem u-gledal sošolca Toneta iu sem ga coj spoznal. Postaven, čokat mož je bil in nosil je košato brado. Bistri, nekoliko prešerni pogled, vese-i, bučni smeh, zdravje, žehteČe iz polnih lic, vse je pričalo, kako prav je bil storil, ko se je navse zgodaj odpovedal šoli in vsem u-čenim izkušnjavam.
Sedela sva v krčmi, za • toplo lečjo; zunaj je zamolklo bučala )urja. Večerilo ho je, krčmar je prižgal svetilko ter zagrnil okna Razgovarjala sva se o zdavnih ča sih in spomini so vstajali, mili sladki, kakor duh rebulje, ki sva jo pila.
Dasi je bila »bulja res dobra se mi je zdelo Čudno, da se je nje ga, čokatega, bradatega moža, ta ko zgodaj polastila njena moč
Oči, prej tako bistre, so se mu za lile ter so pričele gledati motno nekako zbegano. Naslonil je glavo v obedve dlani, pomolčal, nato pa ae je ozrl name postrani, kakor naskrivaj, izza prstov.
"Boli me tisto... boli! Hudo mi je... saj vidiš l'Kadar se spomnim na tisto, bi se najrajši pretepel Krivica—krivica peče, boli, pa če prav je odtistihdob že petindvaj aet let! Kolikokrat sem se žalosten spominjal nate in na.... tisto!"
Spočetka sem ga gledal in ¿oslu šal osupel in nisem vedfcl, kaj da bi bilo "tisto". Nenadoma pa me je vroče prešinilo, zablisnilo se je v spominu in ves mali dogodek izza otroških let je stal živ prec menoj.
Tako je bilo:
Ko se je bil Tone kar sredi leta naveličal šole, mi je rekel nekoč na cesti :•
"Kaj bi s temi knjigami, ki jih še od daleč ne maram gledati? Vzemi jih in jih prodaj; veliko ne boš dobil zanje, ker so preveč popackane, ali nekaj boš morda le dobil T Če ne pojde drugače, jih daj za desetico, vse skupaj! Kadar napraviš to kupčijo, bova že naredila med seboj, da bo prav!"
Res sem iskal in našel kupca za tiste posvalkane knjige; dobil sem zanje šestdeset krajcarjev. Zročil sem jih materi, da jih pošlje Tonetu, kadar pride Francka iz šole. Mati je položila svetle desetice v malo, okroglo, papirno škatlico, kakršne rabijo lekarnarji za praške. Se zdaj se mi zdi, da vidim pred seboj tisto belo škatlico. Sam pa sem se napotil v gozd, poslušat, kako prepevajo košate bukve.
Drugi ali tretji dan — vroč sol ličen dan je bil — sem stal pred hišo, ko je pripeljal Tone mimo težko naložen voz. Imel je par lepo rejenih, močnih konj, ki sta vlekla težko, stopala pa čvrsto in samozavestno. Ne vem več, kaj je vozil, ali so bile kože, ali je bilo usnje. Nagnil se je s svojega visokega sedeža ter se nasmehnil z vsem širokim, rdečim obrazom.
"No, ali sj napravil kupčijo?"
"Sem... saj sem ti poslal!"
Zgrabil je za vajeti tako trdo, da sta konja vzdignila glavi ter se ozrla.
"Kako... kaj poslal?"
"šestdeset krajcarjev! Francko sem poslal!"
"Kam?" "K tebi!"
Lica, že prej rdeča in svetla, so mu zažarela Se močneje.
11 Lažeš 1''
pognal svojo konja ter se ni več »zrl po meni.
Sel sem v hišo počasi, s sklonjeno glavo, brez misli iu pameti, Stopil sem v izbo, odprl ormato ter poiskal tisto okroglo škatlico. — Škatlica je bila prazna. Nato sem se napotil v kuhinjo, kjer je bila mati.
"Mati... kaj ne, saj ste poslali Tonetu tistih šestdeset krajcarjev?"
"Nisem jih!"
Takrat me je «preletel mraz, dasi je bilo vroče v kuhinji. "Zakaj niste?"
"Saj se Tonetu nikamor ne mudi.... s tem..."
Izgovorila ni do kraja; sedla je na klop in je «klonila glavo. V roti je držalo cunjo za umivanje: tista roka je bila drobna in sla-)otna, že vsa zgrbljena in izmuči na. Pogledala mi ni v oči, tudi me ni poklicala, ko sem šel.
Sel pa sim na polje, « polja v laz, iz laza v gozd, tja, kjer je tišina naj tišja, kjer «o bukve najtemnejše. Tam sem legel na tla, v vročici trepetajoč, ter «eni skril obraz
v vlažno nasteljo.-----
To je bilo "tisto", kar je bo lelo sošolca Toneta. Natočil sem obema do roba. "Trčiva!"
Ko sva trčila, «va se «pogleda a in sva «e nasmehnila ter sva si bila bližja, ne^o.v tistih časih, k< sva se podila in razkričavala za cerkvijo svetega Pavla
Utrinki.
Glej, glej! Slovenski listi poro čajo: Slovanska gimnazija v nem škem (iradeu. Za poljske ubežni ke iz Galicije in Bukovine bodo najbrže ustanovili v Gradcu slo vansko gimnazijo. Prijave so se sprejemale te dni na graškem ma gistratu.
"Najbrže!" Zaradi uboge ita lijanske fakultete so trajali več kakor deset let najstrupenejši bo ji. Za malo slovensko vseučilišče beračijo že cela desetletja. Ni ga pa od nikoder. In zdaj ustanavlja Avstrija za Poljake gimnazijo v Gradcu?... Če je kaj resnice na tem, tedaj prede Avstriji prokle to slaba, da se hoče na tak način prilaskati Poljakom.
ZMES.
Republikanci so obljubovali zla te hribe. Ampak treba je čakati da jih kdo odkrije.
S srebrom in zlatom, iz katere ga delajo kolajne in križce, bi se
lahko storilo veliko koristnejšega •
Ko je hotel satan zapustiti svet so se popi silno razburili. Zaka. lože bi izhajali brez Boga kakor brez hudiča.
Popi trdijo, da so cerkve po trelme za Boga. ('udno, da Bog sam ni vedel tega, zakaj drugo če bi jih bil pač sam ustvaril. *
PADLI ISO.
Iz avstrijskih seznamov izgub je ežko dobiti ja«uo sliko o izgubah še teže na je iz njih najti imena znaftih. Vsi časopisi ne pridejo «cm. Nekateri imajo po pet, šest robno tiskanih stranih samih ra njenih in mrtvih. Izgube so straš ne. Nekatere vesti podjamo v na slednjem: : Padli so:
Na severnem bojišču: nad poroči k 17. pch. polka Aloj ij Korže, Nin nadučitelja v Hib niči na Pohorju; Herman Bothe stotnik peh. polka št. 29 in bral loštarja v Račjem; Karel Kuralt učitelj in rezervni kadet p. polki i&t. 27; stotnika Hugo Tisch in lugo Nechansky; Franc Toplak nadporočnik pri pešpolku št. 87 doma iz Ptuja; slušatelj prava in rezervni kadet pešpolka št. 47 Jo sip MiloveiČ, edini sin predsedni <a tržaškega dež. sodišča Josip Milovčiča, 11. «ept. c. in kr. nad [)o ročni k 55. pešpolka Milan Rud man, sin Josipa Kudmana iz Kr« ke vasi; štabni narednik »Jaklič doma iz Velikih Lašč; bančni u radnik Lacko Klaič, «in svetnik; lanskega stola v Zagrebu, mest ni uradnik v Zagrebu Zlatko Haf ner in profesor zagrebške trgov ske akademije Ivan Kovačevič; HO letni nadporočnik pri 87. peš polku Praprotnik iz znane ljub janske rodbine. Na južnem boji šču: Valentin Accetto, sin ljub janskega stavbenika, reservn poročnik Bogomil Brinšek, znan planinar, preiskovalec podzemskih jam in izvrsten amater fotograf.
Na ruskem Poljskem je padel tudi poročnik dragonskega polka Herman Chalupka iz Gorice.
Pogrešani so: Rezervni poroč ni k 27. domobr. peh. polka 12 komp. Rudolf Grošelj, ki je bil po verodostojnih poročilih ranjen na severnem bojišču, vojak Jožef Soklič, pešpolka St. 17., 4. marš kompanija, in Fr. Jeme, domobranski polk št. 27., 12. kompanija; oba z Bleda. Rezervist 27 bramb. pešpolka, 11. kompanije Gogala Janez, po domače Novin iz Doslovč; Fran Kajžar, četovo dja pešpolka 17.-9, in poddesetnik Janez Lavtižar, 17.-12, doma iz Rateč, p. Belapee, ki «ta odska iz Ljubljane 15. avgusta proti Gali ciji; Fr. Simčič, korporal 17. peš polka, 6. stotnije, krojaški moj ster v Gorici; od začetka avgusta infanterist 17. pešpolka, 3. stotni je, Ivan Bizjak; vojak 27. domobr pešpolka, 16. «totnija Alojzij Go stiša, doma iz Gor. Logatca, star 26 let, ki je odšel iz Ljubljane 15 avgusta na severno bojišče; dr Hermsn Mole, poročnik v rezer vi c. kr. pešpolka št. 10, 5. stotni ja. Nekateri pravijo, da je bi vjet dne 2. sept. na Rusko-Polj skem od Rusov; nadporočnik in začasni poveljnik 16. vojne stotnije 17. pešpolka Friderik Kren, ki je bil 31. avgusta pri Lvovu ranjen.
V ruskem vjetništvu «o:
Friderik Hoffmau, nadporoenik 17. pehotnega polka; 30. avgusta je bil ustreljen v levo nogo, na kar so ga Rusi vjeli; nadporoč nik Muehlhofer 97. polka« držav ni poslanec in vojni kurat Drexel; praporščak meščanski učitelj Ad Neubauer 27. polka.
DELAVNO STANJE.
Stanje, v katerem se izvršujejo dela, je različno. Ali glavno stanje je, v katerem se nahaja moč života — dobro zdravje. To je mogoče dino le s tem, da vzdržujemo prebavni del telesa v pravem delajo-Čem stanju. Kakor hitro prične nehati slast do jedi, se naša telesna moč prične izgubljati in naše zdravje je izgubljeno. To je dokaz, la je v prebavnem delu telesa ne-taj, česar bi ne smelo biti v njem. Morali bi takoj izčistiti prebavni lel telesa s tem, da zavživamo rfinerjevo grenko vino. — Veliko lolezni je, ki so posledice zaprt-niee. To nam dokazuje, kolike vrednosti je, ako se takoj zdravi-iio in si izberemo zdravilo, s ka-erim preženemo zaprt ni eo, ne da »i oslabili svoj život. Tako zdravilo je Trinerjevo grenko vino. — 'ena $1.00. V lekarnah. Jo«. Tri-uer, izdevalec, 1333—1339 S. Ash-and Ave., Chicago, 111.
Bolečine v raznih delih života navadno hitro prenehajo, ako ra->imo Trincrjev liniment. Cena temu linimentu je 50c po pošti pa 60 centov.	(Adv.)
NAZNANILO
Naznanjam rojakom v Wauke-^an in North Chicago, 111. da sem menjal saloon. Sedaj sem v prvem saloonu pri Genesee mostu, na juž nozapadni strani.
V novem modernem saloonu točim najbolj priljubljeno, domače Besley's pivo in najboljše vsakovrstno žganje.	—-Rojakom se toplo priporočam.
J08IP SLABE,
216 S. Genessee St., Waukegan, 111
3—x
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
poročam za blagohotna naroČila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa ti fsih sitfiiiik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ftt nobe 1009
133 W WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3880
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
E4raml* u notranje bol «ml la raa«talnih. itdrariUkt praskava brasplatao—pla Uti j« 1« adravila 1924 Slu« Ialaa* Ar«., Oklcac«. Ureduj« od 1 d« S p* pel.; »d 7 d« i ■▼•¿ar. iavoa Chiaaf» tirati belaiki aaj pil«j« eleTcaako
bell phone 1j1s-j flsk
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI.
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Hitler St. Ptttstarf k. Pa.
Kapitalistično časopisje urav nava svojo pisavo po obzirih za svoi dobiček in za dobiček onih katerim služi: Kapitalistov?
Kapitalističen list ima vedno bogate vire. Kapitalisti vedo, kako dobro je zanje, če seje tisk nevednost, zmedenost in prazno radovednost med ljudstvom. Tisočak, vtaknjen v tak list, jim prinaša po deset tisočakov dobička: miljon, vložen v kapitalistično časnikarsko podjetje, rodi nove miljone.
Delavski list ne more vpraševati : Kaj mi nese?
Zani ie merodajno edino vprašanje: Česa je treba delavstvu? Kaj koristi delavstvu?
Delavski list mora pisati resni co, tudi če «i nakoplje s tem so vraštvo. Zato se mu nikdar ne odpirajo tisti viri, iz katerih toče bogastvo v kapitalistična uredni štva in upravnistva.
Če pa list pošteno služi delav stvu, ima delavstvo zaradi sebe moralno dolžnost, da vzdržni' svoio glasilo in skrbi za njegov razvoj. Kajti korist delavskogs tiska je korist delavskega raz roda.
HOČETE LI LASTOVATI SVOJO FARMO?
Družbe trgovcev lesa v Arkan-sasu in Louisiani vam prodajo dobro zemljo po nizki ceni z malim prvini uplačilom in dovolj časa za ostalo. Imajo izučene ljudi, ki vam bodo prikazal * kako obdela vat i kmetijo; dali vam bodo tudi delo z dobro plačo za čas, ko vas vaša kmetija ne bode potrebovala. Lahko imate dobro življenje in hitro izplačate svojo farmo. Vsa poslu-žnost našega agrikulturnega oddelka je na razpolago vsem naseljencem. Pišite ali se pa osebno iz-glasite za pojasnila, pri L. M. Al-len, P. T. M. Ročk lsland Lines, Room 718 La Salle Station, Chicago, 111.	(Adv.)
POZOR!
Lepa prilika za žensk*, ki se že le učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri H. Vičič, 458 Nortli ITalstrd St., Chicago, 111.
ANTON MLADIČ moderna gostilna.
Toči pilsensko pivo in vina. (egljišče.	Tel. Canal 413*
2348 Blue Ialnad Ave.
Chieago, 111.
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a-krov sčiščenega zemljišča. Ob na šem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici jc tudi kristalno čiste studenčnice Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj večjih mest severo-zapadnege Wisconsins, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pri delke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
"Ako si nameravate naročit grafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnit« se name. Imam v zalogi tudi uro verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
Pazile na la ovitek!
Nif ' redne ponarrd be «lavnega l'ain Expeller-ja dobite feato. ako niste pa zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in ßt)c pri vaeh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co
74-10 »ukinilo« S
NEW YORK, N. Y
ALOIS VANA
— ii.delovatelj —
sodo vice, mineralne vode in rasnih neopojnth pijač.
18*7 So. Fisk St. Tel. Canal 140*
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
II 418 BRAID AVE., KEIOSKA, VIS
Telefon 1199
«J. A. FISCHER
Baffst
(ma na raspo)afo TMkovratao plr«, ▼i ao, anodka, Ltd. Icvrttm pro*tur aa okreptUo. 1700 W. 30th St.,	CUicafe, 111
Tal Lawn dala 1701
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angl»iš-kim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15c;
1 tucst $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam: 1 komad 2c!
1 tu ca t 15c, 100 komadov 70c.
' v
Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E 6th St.,
Clevoland, Ohio.
i
. A.
, M, D.
Izkušen idravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47r».
1S01 So. Ashland ave. Tel, residence: Kawndsle
j\Važno upražanje? t
Hflmi opravil
M0 W Mjbttj« * M)Ctn«jc f I
Kbnzdanwyátf
sodnijske * > vojaške
"¿Milwaukee,\Vfo.
zadev»
Iz stare domovine
Sreča v nesreči. Zlobni ljudje neprenehoma govore, kakšna nesreča da je vojna. Bog pomagaj 1 Na avetu ne morejo biti same dobrote, kajti "popot 'vanje, bratje, je naše življenje." Ta zemlja je aolzna dolina in naša prava domovina je gori, v nebeaih. be da ini ne vemo, če ho nebeaa "gori" opoldne ali o polnoči; kajti naia zemlja se obrača sama okrog sebe in povrh še okrog solnca.
Ali da vojna ni aama nesreča, apoznavajo Kranjci, ki imajo od nje zopet dobiček. Krščansko socialni "Urazer Volksblat" poroča: Skozi Gradec se je peljalo s postnim vlakom 64 sester reda hv. Dominika, ki prihajajo iz Ga licije. Sentre ko morale svoj sa-mostan zapustiti ker so ga priredili za bolnico. Odpotovale so v Kamnik na Kranjskem.
Takih dobrot je malo katera dežela tako obilno deležna kakor Kranjska. Ko so menihom in nunam na Francoskem povedali, da gredo lahko kamor hočejo, ako nočejo opravljati koristnega dela, ho so trumoma selili na Slovensko Ko so na Portugalskem rekli zbogom svojemu kralju in vpeljali republiko, ne je zazdelo menihom in nunam, da ho minili zlati časi; veliko jih je prišlo k Slovencem. Zdaj so v Galiciji tla prevroča, pa pošiljajo nune na Kranjsko. Saj ni mogoče drugače, kakor da po Mancjo v teh razmerah Kranjci sami svetniki. Menihi in nune jim bodo pomagale, da se seznanijo z revščino in to je že prvi korak k tvetništvu. Čudno, da gredo nekateri le še roJSi v Ameriko kakor naravnost v nebesa.
Duhovito maščevanje. Ker je
Avstrija Srbiji napovedala vojno, pa je ni mogla tako slovesno po-hrustati, kakor so mislili Berch-toldovci na l)unaj.u, se hočejo od-škodovati k tem, da teptajo, kar je srbskega v habrfburški monarhiji. — Hrvaški listi poročajo: Cirilica odpravljena v hrvaških ljudskih šolah. Hrvaška vlada je izdala naredbo, s katero se odpravlja cirilica v ljudskih šolah. Samo otroci pravoslavne cerkve ne bodo učili cirilico v II. razredu z ozirom na učenje krščanskega nauka. Vlada izda v svoji založbi "Bukvar" za pravoslavne otroke, kjer se bodo učili razen latinice tudi cirilico. V višjih razredih ostanejo stare knjige.
Ce se bodo otroci manj učili, bodo manj znali. To jim ne bo koristilo, ampak škodovalo. Ampak hrvaška vlada, ki je v sedanjih časih le druga beseda za avstrijsko vlado misli, da je junaško prikrajševati izobrazbo otrok. Zmagovala zaradi tega vendar ne bo nič bolj.
Razmere na Spodnjem Štajer-skem. Pod tem naslovom poroča "Slovenski Gospodar:" Poslanca Roškar in Pišek sta bila dne 18. septembra sprejeta v avdienci pri ministrskem predsedniku grofu Stuergkhu. Opisala sta mu razmere na Spodnjem Štajerskem osobito v mariborskem iti ptujskem okraju. Ministrski predsednik je dal zadovoljiv odgovor.
Hm! Kako sta mu neki opisala te razmere? Za kakšne razmer»' neki gre? "Slovenski Gospodar" ne pove t«'ga, pa razumemo, da ne sme povedati, ker bi bil sicer kon fiseiran. To nam pa kaže sled. da precej lahko uganemo, na katere razmere ta notica namiguje. Po starokrajskih listih so neprenehoma sladkobne beelžke o pobratim^ vu narodov, ki ga je baje povzročila vojna. Mi bi bili zelo ve. seli, če bi bilo nacionalno sovraštvo v Avstriji res prenehalo. Ker pa sploh ne verujemo v čudeže, ne moremo' verjeti niti v tega. Avdienca obeh klerikalnih štajerskih poslancev se je — svojo gla-vo stavimo! — bavila z narodnostnimi razmerami na Spodnjem Štajerskem. Mariborski in ptujski okraj — to nam pove dovolj. Pobožna poslanca sta nedvomno slikala ministrskemu predsedniku lojalnost Slovencev v sedanjih časih in pela, kako junaško preli vajo Slovenci svojo kri. Potem sta pa zastokala, da so kljub temu zaničevani, draženi, zatirani. Tn grof Stuergkh je dal "zadovoljiv odgovor." No seveda. Grof Stuergkh je dajal vedno take od govore. Ce se pa Roška* in Pišek kaj sanaAata na to, ju mora po milovati vaak pameten človek.
Za to imajo časa. Sv. Jurij ob Južni železnici. Na praznik Ma-tere božje, 20. sept., se je izvr-šilo slovesno posvečenje novih treh zvonov za podružno cerkev Marije 7 žaloKti na Botričnici.
Zlodja! Mislili khio, da ima Avstrija vojno.
Imenovanja med vojaškimi zdravniki v rezervi. Cesar je imenoval v razmerju evidence: za pol kov ne zdravnike višje zdravnike dr. Kda ftlajmerja , dr. Ri-harda Kretza in dr. Ferdinanda Trenza; za višje zdravnike asi-stenčne zdravnike dr. Janka Ser-neca, dr. Frana Ambrožiča, dr. Pavla Kanca in dr. Viktorja Bab nika.
To mora imenovane zdravnike pač napraviti silno ponosne! Pol-kovni zdravnik je v Htotnikovem činu, višji zdravnik je enak nad-
Po Ljubljani se Urijo govorice, debel neg. V "solnčni" Gorici je da je bil bivši ljubljanski župan j bilo 20. sept. zjutraj komaj 2 sto-Ivsn Hribar obsojen na 18 mese- pinji nad ničlo toplote. Zdi ne, da
cev ječe.
Nevarna igrača. V Ljubljani na B)eiweisovi cesti je šla čez u*ko dvori&Če Terezija Požgajcva, delavka v tobačni tovarni, ko je nekdo uatrelil s flobert-puško in jo zadel v levo stran života. Krogla je obtičala v mesu in je morala iskati pomoči v deželni bolnišnici.
Sin ubil očeta. Na Dovakem pri Sevnici je prišlo večkrat do prepirov med posestnikom Jožefom Radič in njegovo rodbino. Radič je bil pijanec in je v pijanem sta nju velikokrat z nožem v roki preganjal svojo družino. Te dni hc je bil pijan pripeljal domov in je ležal kar zunaj na vozu. Najstarejši sin Martin se je bal, «la
Prej je bil primarij na kirurgič-nem oddelku deželne bolnišnice v
poročniku, asistenčni zdravnik pa gf) lu, 0l*.e prebudil in jih.po lajtnantu! Dr. K«lo- Slajnier je K(arj navad i zopet podil z nožem glasovit specialist, najboljši opezato se j«' ponoči splazil iz hiše rater na Kranjskem, vodja svoje j U()ary s kamnom parkrat očeta ga lastnega zdravniškega zavoda t|l|. mu razbil lobanjo, nato pa
prevrnil voz. Zjutraj so našli oče ta v mlaki krvi in v zadnjih adih-Ljubljani. Neštetim ljudem je |jaji|,
mož vrnil zdravje, mnogim je re-j gmrtna obsodba izjemnega so-šil življenje. Znanja mora imeti di^a y Celju ,)m. 7 oktobra g0 za svoj poklic več kakor general. ^ vp.i|a p|V(, ceIjHkim ¡zjemnim Ampak v velikansko čast ki mora MM,iiuVm (nadomestilo por«>tnega šteti, «la s«> mu dali tri zvezde in ^¡^ za -.HS vojne) obravnava da je z«laj enak hauptmanu. Seve- . n ,pt Mar(.nm kmečkemu da mora salutirati najmlajšemu fa|m| AUrtinu Ka(1^u iz Dovfike-
stotniku, zakaj tisti, ki seka rane, j«» kajpa«la več kakor tisti, ki j i i* zdravi. Ljudje pa vendar ne spoznajo, kakšna blaznost tiči v militarizmi.
Na lastno prošnjo vpokojen je deželni šolski nadzornik Fr. Hu-bad. Ministrstvo mu je izreklo priznanj«» in zahvalo za njegovo dolgoletno delovanje. Dvom! svetnik Hubad, ki je vitez reda Železne krone 3. vrste, si je za razvoj šolstva na Kranjskem pri«lo-bil veliko zaslug in ga ohrani srednješolsko učiteljstvo gotovo v hvaležnem spominu.
Tako poroča "Slovenec." In kaj pomeni njegova hvala, je lahko ugeniti. Gospod Hubad si je res pridobil veliko zaslug — za klerikalizem na kranjskih šolah. Zato ni nič čudno, da ga je Avstrija odlikovala. Srednješolsko u-čiteljstvo ga tudi gotovo ohrani v spominu, samo v hvaležnem ne. V času Huba«lovega nadzorništva se je razvila na kranjskih srednjih šolah ogabna špionaža. Kateheti so učili dijake, kako naj denunci-rajo profesorje. Študentom se je po sili vcepljal klerikalni duh, in protekcionizem je cvetel, da je bi lo kaj.
«a pri Rajhenburgu. V hiši Radi-čevi že dolgo vrsto let ni bilo mi-
je tudi narava napovedala vojno
Obsojen. Dne 25. sept. je stal pred ljubljanakim izjemnim sodi* ščeni Jurko Javornik, bivši magi-stiatni asistent v Ljubljani, star .54 let. Obtožen je bil, «la je v teku zadnjih let Tereziji Durnik vdovi jeni Mlakar, v Trbovljah iz-vabi! 7000 kron. Javornik je sluzi' v Trbovljah «lalj časa kot o-rožnik in je tam vdovo Mlakar spoznal, obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Velik požar. Dne 26. sept. je v Trstu izbruhnil velik požar v veliki trgovini z drogerijami in zdravili Mario Lang. Vsi tržaški ognjegasci so gasili do 10. ure zvečer. Šk«>de j«- 100,000 kron.
Ogenj. 23. K«-pt. zvečer okrog 8. ure je pogorel na llosti pri Vačah kozolec posestnika Severja. Prihitelo je mnogo Ijmli in tudi vaško brizgalno ko pripeljali na lice mesta, a k«»zolea ni bil«» mogoče več rešiti. Ker ko druga poslopja pre-c« j oddaljena, s<- ogenj ni razši ril. Kako je og«'iij nastal, ae ni uovnano; najbrže j«- morala biti zraven zlobna roka.
Tržaškega župana okradel Neki žepni tat je ukra«lel tržaškemu županu «Ir. Valeriu listnico, v kateri je imel 500 K denarja ter j brezplačni listek za vožnjo na o-penskem tramvaju.
Dva požara na Dravskem polju. , V Racah j«' dne 7. oktobra zgore-
pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor preje.
Prodaja parobrodnih listov (šil-kart) je vstavljena do nove objave.
Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo
KASPAR STATE BANK
1900 Bluc Island Ave., Chicago, III.
ru ker je gospodar rad pil in po- |ó gospodarsko poslopJerAtfijztja
Drobne vesti.
tem v pijanosti «loma hudo raz grajal. Mati je morala s svojimi M otroci pogosto iskati zavetja pred pijanim možem pri sos«4<lih. Ko je pa sin Martin cloras«»!, se je spuščal za mater z očetom v prepir; š«« 14. junija t. 1. sta se oče in sin v Zupančevi gostilni v Raj henburgu stepla, pri čemer je sin očeta udaril s pivovo steklenico po glavi. Dne 19. julija sta peljala stari Radié in eden izmed sinov pivo in viuo k žegnanju v Sremič. Vrnila sta se h praznim vozom zvečer; stari Radič je pijan, spal na vozu. Doma ga niso zbudili, temveč pustili spati na vozu, ki so ga porinili pod kozo lee. Kmalu nato je šla žena z manjšimi otroci v hiši spat, sin Martin je pa šel pod kozelec. Ponoči je slišala žena ropot prc«l hišo, in ker je mislila, da gre mož nad njo, zbežala z otroci k so sedu Martiniju. Ko se je zjutraj vrnila, je našla moža doma z razbito lobanjo in nezavestnega; v takem stanju je tudi 22. julija umrl. Sumili so najprej ženo, «la j«1 v zvezi z nekim Cepinom ta zlo-Vin zakrivila; potem pa j«' padel sum na sina Martina, ki je konč-
Marčiča z vsemi premičninami vred. — V Terničah je zgorelo hišno in gospodarsko poslopje posestnika Cafute in hlev poseatni-ce Kumrie. Zažgal je osemletni deček.
Mariborčani prestopajo k pro
testantizmu. 'Marburger Zeitung' poroča, «la je od začetka vojn» prestopilo k protestantizmu v mestu okoli 100 oseb.
Prvi sneg ho dobili 14. oktobra okrog Muerzzuschlaga na Zg. Štajerskem tinli že v dolini.
V vojaško bolnišnico je preurejena telovadna dvorana Sokolske-ga doma v Gaberju pri Celju. %
Pri operaciji umrl. Sv. Miklavž pri Ormožu. Na Dunaju je dne 8 oktobra vsled zastrupljenja krvi pri operaciji umrl dr. Friderik Mikel, sin umirovljenega realčne-ga ravnatelja Karla Mikela. Pokojni je promoviral v juniju t. 1. ter je bil kot sekundarni zdravnik nameščen v Elizabetni bolnišnici na Dunaju.
Nezgoda v tovarni. V Pollacko-vi tovarni v Ljubljani je zgrabil Htroj čevljarja I. IIwatala za levo roko ter mu jo v zapestju tako pretrl, da bo dlje časa dela nezino-
Pri vožnji se poškodoval. Matevž Benedik, posestnik na Lav-tarskem vrhu, je p«>ljal iz gozda domov praprot. Na cesti se je pa naloženi voz zvrnil, pri čemer se je Bcnediku zlomila leva noga.
Konj ga je udaril. Ko je 81etni Albin Iv pic. posestnika sin v Sp
Gameljniku, pokladal doma \ hle-J n	i •	v
, , ... '	t L nožem sunil j n» ki pr n ar
vu kobili seno, „a je ta s tak«, silo X(.m-ij(, . , v ,,„, s kopitom na «»la »dani« . a mu ; ..z,atj luknji„ v ,Iras„liUu
je razbila zgornjo in spodnjo če . - i ,
A	, Jožefa Jankoviea, tovarniškega
ljust.
no tudi priznal, «la je spečemu o- j žen Z<lravnik mu je (lai takoj po
eetu s kamnom razbil lobanj«» n»|trebno pomoč ter odredil, da o ga tako zavrutno smrtno ranil. -Ob 5. popoldne se j«» razglaslia obsodba, po kateri je Martin t»a dič obsojen na smrt na vešalih. Fant je bil «loslej le cnknft kaz novan zaradi nekega prestopka in mu je tudi občina izdala lepo spričevalo v vedenju.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcauo.
/
KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA . GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL.
PKSDSfcDNlK.
i. F. STE PIN A
blagajnik
NaAe podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaikib bank, torej je denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prevzema tudi ulo ge poAtne hranilnice Zdr. držav. ZvrAuje tudi dcuarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vloion v naJo banko noal trt procent«. Bodite uvejereni, da Je prt na«' denar naloien varno ln doblčkanoano.
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drago obrnite se na stojega rojaka
F. KERZE CO., 2711 South Mfllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike'prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. \
5 pristnih pijaè, Kranjaki Brlnjevec, SUvovic, Troplnovec, Grenko Vino la
in to eo:
Nesreči. Iz F rama poročajo, «la
, «lelavca, ter ga nevarno poško«lovni. Storilica so oddali sodniji.
je delavcu Oberlajtu o«ltrgala cir-kularna žaga tri prste na l • * v i ro
ki. — Iz Vojnika poročajo, «la je (jUstav Motka. «losedaj
v Višnji vasi padel z graščinske-	načelnik na Opčini.
Rezervistu odrezalo obe
ga kozolca delavec Karel Kranjc ter si pri tem zlomil roko in pre-griznil j«'zik.
Med potjo v bolnišnico umrla. Z južnega kolodvora v Ljubljani so peljali z rešilnim vozem v deželno bolnišnico Antonijo Pristov, 24 let staro posestnikovo hči iz Breznicc, okraj Radovljica, kate-ra pa je v vozu umrla in bila pr«»-peljena v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Nov "kmečki strah"? "Salz burger VolkHblattu" poročajo iz Uasteinske doline: (lovori se, da je zopet nastopil neki "kmečki strah" ki ne klati po Kathausberg Napfeldski planini. Kmetu Ivanu Sienser iz Pussarnitze je raztrgal tri ovce. Najbrže gre za podivjane pse. Različnim posestnikom se je pogubilo več ovac, katerih ne morejo najti.
Smrtno ponesrečil. Sv. Jurij ob nčavnici. V Okoslavskem vrhu je smrtno ponesrečil želar Fran Antonič. Imel je 18. aept. nočno stražo in padel po sepu tako, da «o se mu pretresli možgani ter je nai mestu izdihnil.
Imenovanje. Za postajenačelni-ka v Zidanem mostu j«* imenovan
posta jc-
nogi.
Dne 24. s«-pt. je padel pri Lipnici rezervist 73. p«^špolka Janez Bit-beri iz železniškega voza tako ne srečno na železniški tir po«! voz» «la mu je odrezalo obe nogi in te vo roko. Težko poškodovanega* so takoj spravili v Lipnico. Kljub težki poško«lbi je bil Buber1 pri polni zavesti. Zdravnika, kat«>ri ga je obvezal, je vprašal je-li težko poškodovan. On niti ni vedel, «la mu je odrezalo obe nogi. Nesrečnež je oče petero otrok. Z avtomobilom so ga spravili v deželno bolnišnico v Gradec. Ni dosti tipanja, da bi ostal pri življenju. Pred vojno je bil gostilničar na (VSk cm v Marijinih Varib.
Pasja steklina. Sv. Jiirij o]> Sčavniei. V naši občini rc je pojavila pasja steklina. Nekaj psov je bilo ustreljenih, nekaj oseb pa je moralo v preiskavo na Dunaj Proglašen je pasji kontumac.
Ob Adriji razsaja huda burja 19 sept. zvečer je bila na Goriškem trašna nevihta, po nekate rih krajih je kMila toča, na vi* jem gorovju pa je zapadel precej
i stane v «lomači «iskrbi.
Vrečo, ki jo je izgubilo franco ' sko brodovje v Avstriji, so naftlu
avstrijski mornarji v morju pr i otoku KorČuli. V vreči se baje na j hajajo važni d«»kumenti. Mornarji so izročili vrečo pristojni oblasti.
Smrtno ponesrečil. Iz Poljčan .poročajo: Na cesti pri Grobelnem | 3e je dne 6. oktobra ponesrečil tu (kajšnji veleposestnik 'Albin Grundner. Vozil je z avtomobilom, ki j«- zadel v kup gramoza in se zvrnil v 3 metre globok jarek. Grundner je bil pri priči mrtev. Zapustil je vdovo s otroci.
Velik proces zaradi goljufije pred izjemnim sodiščem v Trstu. Proti židovskemu "bankirju" Sa muelu ^ieumannu in njegovemu uradniku Janowitsu se vrši s«'«laj v Trstu zanimiv proces. Neumann se je največ bavil s prodajanjem srečk na obroke. Ta kupčija je pa šla slabo in Neumann je «bigovor-no s svojim kompanjonom začel že prodane srečke zastavljati. Pozneje je počel š«' huje. Prodajal je eno in isto srečko na obroke po dvakrat in trikrat. Njegov soot> toženi uradnik mu je pri tem pomagal. Obtožnica ju dolži 7H6 slu čajev goljufije v skupnem znesku 183,942 K 92 v ter 108 slučajev poneverjenja v znesku 7001 K 63 vin. Vrh tega j«* Neumann še posebej obdolžen 16 drugih goljufij v znesku 8212 K 50 v, Janowita pa zase več goljufij v znesku 1140 kron. Obravnava bo trajala več dni.
Zgorel je v Konjicah šestletni otrok branjevca Vičiča.
Požar. Iz Slivnice pri Celju poročajo: Dne 6. oktolna je zgorelo gotilničarjti Lesjaku srospodarskf» poslopje, Živino so rešili. $koda je precejšnja
Highlife Bittera. Moja tvrdka ja prva in edina alovenika samostojna v Ameriki, ki importira igane pijane naravnoet is Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samp da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po eenik.
A. HORWAT,
600 N. Chicago, 8t., Jollet, I1L
Edini slovenski pogrebnik il
MARTIN BARETINČIČ
321 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
*
r
"N
trincrs elixir
BITTER-WIN t
in. ^r
»'• »j,- »	m
Kadarkoli ste ncvspeiini, nikar ne pripisujte to svoji' usodi. Poskusite najti vzrok in čudili se boste, kako mnogokrat ste sami krivi nevspeSnosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Ce je vaie zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli z nobeno repicduro, tedaj po skusite.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so možne vriliti brez vsake pomoči svojo funkeijo.
Ta moderen pripomoček Ima prijetno grenak okus in deluje hitro ln vspeflno.
Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodcu in trpite na kaAnji raaladiji, ki so posledice zapertju.	%
JOS. TRINER
Uvaževalec In Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, III.
Ne pozabite, da ima TRINRRJEV L1NIMKNT dober učinek ca reu matično tn neralgične bolečine, v slučajih otrdelocti milic in gibov, v slučaju otekline in izmakneloeti.