238. številka. Ljubljana, sredo 16. oktobra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan iavieauii v yH|]%tf (hMVl po HMOdoHL v.it voija po polti proj ornim sa a v n o - ok^t s k e docela ta celo Uho lt> gld., ta pol i.-ih « gl., ■h četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brat pofaljiinjt mi don se celo leto 18 gld., za eetri leta 3 gld. 30 kr., za en meseo 1 gld. 10 kr Za poiiljanjo ra dom se radona 10 kr. ca mnaoc, iO kr. u* oetrt leta« — Za taio deiele toliko 706, kolikor ro.'tnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljndnkih Aolah in za dijake volja snilana cena in sicer L t ubij t n c -■* *. it lota 2 gld. 50 kr.. po poT ' .. oman za četrt lota 3 gld. — Za ozn tiia so plačajo od eatirisiupue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — 'Trodn'Stvo je v Ljnbliani v Frano Kolmanovej hili k'. 3 „gledaliftka stolba". Opravn ištvo, na katero naj m blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad ninistrativnf refii, jo v , Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Naši vojaki se vrnejo. Mnoga slovenska družina, ki ima očeta, brata ali sina vojnika v Bosni in Hercegovini, bode se razveselila novice, ki nam denes z Dunaja prihaja. Dunajsk vir poroča namreč, da je bil 13. t. m. vojni minister dalje časa pri cesarji, kjer se je sklenilo, da se en del naše vojske vrne iz Bosne in Hercegovine domov. Mej temi, ki se bodo odpustili, bo vsi starejši reser-visti, torej bas oni nadi mladi možje, ki se najbolj pogrešajo doma. Nekatere divizije (6. 14. 21 in 33.) se bodo 1. novembra popolnem raz mobilizirale, ravno tako se jedna brigada 20. divizije pre stavi v Slavonijo in na mirovni stan dene. Konjica iz reserve se razpusti, razen dveh ulan skih polkov, ki ostaneta. Drugi vojni zbori, ki ostanejo v Bosni, bodo so zmanjša)«. Tudi od lovcev starejši reservisti domov pridejo, in .e mlajši ostanejo. Da se vse to zvrsi, so meuda uže telegraf ni in pismeni ukazi izdani na vojna poveljuištva. Po računu dunajskega lista se vrne tedaj kacih 60.000 mož iz Bob ne, a kacih 100 000 mož mlaj Se vojske ostane še doli, da zasedene drži dobljene dežele, v katerih je potem tacem sovražnik popolnem ob tla vržen. Brez dvombe je ta naredba prišla zarad tega prej, nego se je pričakovalo, da buBta državna zbora cislejtanski in ogerski, ko se zdaj suideta — menj zabavljala, in da bodo delegacije raje dovolile še 40 milijonov, ki se jih je več izdalo za okupacijo poleg uže dovo ljemh GO lmlijouov. Deželni zbor kranjski. (X. seja, 11. oktobra) (Dalje.) Poslanec L e d e n i g poroča v imenu po verilnega odseka o volitvi obeh poslancev iz volilnega okraja kmetskih občin Kočevje, Hib niča, Velike Lašiče in nusvetuje, naj bi se volitev gospoda Dol hol'a iu Pakiža kot veljavna potrdila. Proti volitvi bo oglasi poslanec dr. Po klukar in pravi: Jaz imam ugovor zoper Veljavnost volitve, iu sicer ali je statistična p 'd'aga številk, po katerej so se volili volilni možje, prava ali ne, kajti ako je prava, potem tvin tudi jaz prav rad pripravljen glasovati za to, da se volitev obeh poslancev potrdi. Jaz sem zaradi tega v poverilnein odsoku zahteval, naj se nam po vladnem komisarji te statistično številke predlože, kajti številke rešijo popolnem vse vprašanje verilikacije. A za odgovor se je stavil od druge strani nasvet, da se ta volitev potrdi. Meni pa je znano, da so je preveč glasov račuualo na volilce iz Kočevja, 11 bivajo zunaj dežele, zatorej moram dvomiti, da je bilo število volilnih mož prav odločeno, in ker nemam prepričanja iz aktov, tudi nijsem v stanji glasovati za verifikacijo, aiiipuk bodem iz navedenih uzrokov glasoval proti njej. Poslanec K 1 u n: Ker imam denes go voriti proti veljavnosti volitev, katere so na dnevnem redu, treba je, da opomnim, da imam najvišje spoštovanje pred c. kr. okrajnim glavarjem g. Dolhofom, katero uživa zaradi svoje marljivosti in svojega ljudstvu prijaznega vedenja v celem okraji kot uradnik, in kateri je sam glasoval, da se njegova volitev izroči poverilnemu odseku, ter se je, kakor denes vidimo, tudi odtegnil obravnavi o svojej volitvi, akoravno bi njemu ne bilo treba poslušati tacih dokazov in rekov o svojoj volitvi, kakor je to bilo treba g. poslancu dolenjskih mest in trgov. Meni tedaj ne gre za osobo, nego v prvej vrsti za stvar, za pravo in pošteno izvrševanje postave. A postava jako natanko in določno govori, da ima priti na 500 prebivalcev en volilen mož, in če je nad 500 še 250 prebivalcev drugi volilni mož itd. Gospod okrajni glavar Dollbof nam je, ko je bila volitev kočevsko-ribniška prvikrat na dnevnem redu, povedal, da je dosti in mnogo študiral, kako bi sestavil in razdelil volilne može, a po mojem mnenji pri določnosti postave nij bilo treba mčesa študirati, nego gole številke, katere naj bi se le dtvidirale, bile bi ono pokazale, kar je bilo treba najti, namreč pravično število voliluih mož. Meni se torej zdi, da bo imele vse študije le namen, volilni akt zviti in delati na to, da se pripravijo volilci Ribnice in Velikih Lašč v manjšino nasproti Hočevarjem. Da bi se to tem lažjo zgodilo, morali so stalno zunaj doma bivajoči Kočevarji na pomoč priti, in Kočevaric, katerih se je izračuuulo nad 2500, in to takih, katere deželo jako žalostno na svojo eksistenco spominjajo, ki mora v na jeduišuieak v Trstu iu na Dunaj i plačevati za njih stroške. Mej tem pa, ko so 86 v Kočevji prištevali vsi zunaj bivajoči občinarji, nij se to zgodilo pri liibuičanih in Velikolaščanik, katerih je bilo gotovo vsaj polovico toliko zunaj kot Kočevarjev. Da se to nij zgodilo, kaže najbolj slučaj, katerega nam je g. Dollhof sam tu v zbor iiici povedal, namreč da ga je sodraški župnik opozoroval, da gre njegovoj občiui mnogo več volilnih mož, da se je pa g. župniku oilgovo rilo: ne! Kuko umetno je sestavljeno po vladnem aparatu število volilnih mož, to se vidi tudi iz tega, da, ko bi se bilo posrečilo pri volitvi v kmetskih občiuuh razen g. Dollhofa, preriniti še druzega kočevskega kandidata, imeli bi s poslancem mesta Kočevja in Ilibnice, pri katerej volitvi je zadnja v gotovej manjšini, Kočevarji, ki vsem skupaj brojijo 27.000 duš, tri poslani o v deželnem zboru, a drugače in drugod na Kranjskem pride na 20.000 prebivalcev po jeden poslanec. Dasiravno pa se je bilo tako umetno sestavilo razdeljenje volilnih mož, vendar je c. kr. vlada segla še po drugem sredstvu, poslužila bo je vendar še druzega pripomočka, namreč oficijalne kandidature. Gospod c. kr. okrajni glavar se je sam izjavil, da nij on sam iz proste svoje volje kandidiral, nego da je bil od višje strani kot uradnik prisiljen kandidirati. Sililo bo ga je najbolj zaradi tega, ker se je računalo, da bi bilo lehko mogoče, da marsikateri župan, ali kak drugi funkcij ona r, kateri ima s c. kr. okrajnim glavarjem kako dotiko ali kaj posla, bode mu uže zato dal svoj glas, da bo mu ne zameri, in da poleg mnoge oblasti, ki jo ima vsak c. kr. okrajni glavar, ne pride v kake sitnosti. Tako smo videli, da so kandidirali c. kr. okrajni glavarji tudi v Črnomlji in v Radovljici, v drugih krajih so sicer pač to opustili, a le ker so vedeli, da jim ravno rožice ne cveto mej volilci. Ta eksperiment z kandidaturami kr. okrajnih glavarjev, bo je res dobro ob* nesel v kočevsko - ribniškem in velikolaškem okraji. Jeden slovenskih volilcev, župan, kije v mnogej dotiki s c. kr. okrajnim glavarjem, dal mu je glas, in tako je bil z večino tega jednega glasu c. kr. okrajni glavar izvoljen. Prihaja mi pri tej priliki na misel mogočni vladar starega veka, kateri je bil vodjo svojih nasprotnikov v vojski ujel, in ga potem rabil za stolec, kadar je sedal na konja. Isto tako je pri zadnjih volitvah hotel biti tudi vsem c. kr. okrajnim glavarjem vspeh ustavo verne stranke stolec, zlezti kvišku, avanzirati. Saj so videli, kako izvrstno se je nagradila izvršitev goljufivih volitev v trgovinsko in obrtniško zbornico g. vitez Vestenecku, in kako je g. \Vidman, kateri je bil poslan v Ljubljano le kot navadni dvorni svetnik, da bi nekoliko časa vodil deželno vlado kranjsko, postal deželni predsednik, iu potem, ko so se pod njegovim vpljivom, tako „ugodno" vršile volitve z a sedanji deželni zbor — seveda za sredstva bo nij vprašalo — potem je bil imenovan g. vitez Widmao v zahvalo zato, da je vse potrdil, kar je nepostavno Čiuila ustavo-verna struuka v zvezi z uradniki, za c. k. namestnika na gorenje Avstrijskem. Da je hotel tak vzvišeni eksempel posuemati vsak c. k. okrajni glavar, čeravno za manjše mesto, temu se no čudim, ali čudim so vam ustavoverna gospoda, ki vedno hvalisate svojo inteligencijo, svojo samostalnost in liberalnost, da rabite taka sredstva, iu služite c. k. uradnikom „mi-norum gentium" za stolček, da bi Bplezali na višja mesta. Jaz mislim, da sem dovoljno dokazal, da tej volitvi manjka potrebne pravne podlage, ker se nijso predložiti hoteli zahtevani statistični dati, ker se neče ozirati na protest volilcev iz ničevega uzroka, češ, da je bil še le po dovršenoj volitvi naznanjen; zatorej tudi meni nij mogoče glasovati za pravo-veljavnost izvoljenih dveh poslancev kmctskega okraja Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, in predlagam, da se še jedenkrat izroči odseku. Poslanec baron Abfaltrern je uže preveč o tej volitvi slišal, nasvetuje, da bi ne bilo narodnim poslancem več mogoče govoriti, konec debate, kateri predlog seveda nemšku-tarski poslanci sprejmo brž. Za besedo se oglasi deželni predsednik, ko mu je mej govorom g. poslanca Kluna grof Chorinskv šepetal na ušesa, kaj g. Klim govori. On pravi, da ne more trpeti, da bi se njegov prednik g. \Vidman napadal zaradi tega, da je bil imenovan za c. k. namestnika na gorenjem Avstrijskem, tem menj, ker ga jo imenoval za to mesto Nj. Vel. cesar sam. Deželni glavar vitez Kaltenegger se počne zdaj izgovarjati, da nij dobro slišal, kaj je g Klun o \Vidmanu rekel, sicer, da ga bi bil uže pokaral. Poslanec Svetec se je bil uže prej oglasil za besedo, tedaj mu jo gosp. deželni glavar ne more odtegniti, kljubu sprejetemu koncu debate. Poslanec Svetec: Le nekoliko imam Se opomeniti o denašnjej volitvi. Čudno je vsakako da se ravno v slavjanskih deželah c. kr. okrajni glavarji povsod tako radi vlivajo za poslance. V nemških deželah našega cesarstva je to vse drugače. Tako je bil pri zadnjih volitvah na zgorenjem Štajerskem v Judenburgu izvoljen brez vladnega pritiska, zgolj zaradi tega, ker so imeli volilci v njega zaupanje, c. kr. okrajni glavar g. Vernier. A ta okrajni glavar nij hotel sprejeti poslanstva, nego zahvalil se je svojim volilcem, in za-hvaljevajoč se dobro rekel, da se služba c. kr. okrajnega glavarja nikakor ne sklada z mandatom deželnega po 8 lan c a. (Klici: čujte! Čujte!) Meni je jako žal, da imamo denes razgovarjati o volitvi moža, c. kr. okrajnega glavarja, kateri bi bil rad posnemal g. Vernierja, ali je bil po višjem vladnem pritisku, in po vladnih dispozicijah prisiljen za mesto poslanca kandidirati Gospoda one strani, vi se tako radi sklicujete na liberalnost in na svobodo, delajte torej na to da se kakor hitro mogoče skoraj sklene po stava o inkompatibiliteti, to je, da ne smejo prevzemati mandate v deželni in državni zbor taki možje, katerih javno uradniško poslovanje ee ne strinja z ljudskim zastopom. — De nasnje poročilo poverilnega odseka nij vzbudilo pri meni prepričanja, da se je ta volitev po stavno vršila, zatorej tudi jaz ne morem gla sovati za to, da se volitev pravoveljavnim pri pozna. Poročevalec, poslanec c. kr. dež. Bvetnik Le d en i g, se ve da meni, da se je vršilo vse postavno in vse v redu, da nemške občine nemajo preveč volilnih mož. Da bi se slovensko ljudstvo c. kr. okrajnih glavarjev ogibalo, on dvomi, kajti povsod so c. kr. okrajni glavarji pri volitvah propali, to je gotov dokaz Bamostalnosti Blovenskega kmetskega ljudstva. Protest, katerega so volilci vložili, pravi poročevalec, prišel je prepozno. g. Pakiža in gosp. Dollhofa za prmvoveljavno pklpozna. Pri glasovanji se od nemškutarske stranke volitev obeh dveh omenjenih poslancev potrdi. O volitvi poslanca dr. Deua za Postojno, mesto Lož, in trge Planina in Vrhnika poroča načelnik poverilnega odseka, poslanec vitez Langer, in nasvetuje, da naj se volitev, ker protesti le malo ogovarjajo, in ker je g. dr. Deu dobil več kot nad polovično večino plasov, proglasi za pravo vel javno. Proti verfikaciji volitve se oglasi dr. Po-klukar. Oa pravi: Pri verificiranji te volitve nij drugače mogoče, nego da Be zopet oziramo na volitev dolenjskih mest in trgov. Pri volitvi v Postojni nij se vštevala Vrhničanom tretjinska priklada, in se je tako mnogo narodnih volilcev odpravilo, mej tem, ko je okrajni glavar krški volilcem tega mesta tre tjinsko priklado prištel, da je več glasov za njegovo stranko dobil. Tudi na druge strani so se vršile nepostavnosti, tako n. pr. se nij dovolilo voliti vsem zastopnikom mladoletnih, ali pa zastopnikom občinskega premoženja, ampak le taci m, ki so za Deua bili. To gla sovanje se je dovolilo ali odbijalo, kakor je ravno vašej stranki ugajalo. V poverilnem od seku se je mej drugim reklo, da bi se tudi narodnej stranki mogle dokazati nepostav nosti, no, jaz nemam nič proti temu, pa pro glasite volitev dr. Deua valed naših poleg tega vaših nepostavnosti j za neveljano. Kakor nam zdaj poročilo poverilnega odseka to vo litev kot postavno slika, meni nij mogoče, da m glasoval za njo. Poslanec dr. Zamik: Jaz ne bodem go voril v prvej vrsti proti volitvi postonjskej akoravno vem, da se je pri njej godilo mnogo nepostavnostij, kakor nevštevanje tretjinska priklade, kakor se je to narobe godilo pri vo llitvi dolenjskih mest in trgov, nego jaz hočem osvetiti pri tej volitvi, kako je c. kr. vlad v obče pri zadnjih volitvah z našimi nasprot niki sodelovala; jaz hočem temu vladnemu delovanju signaturo prilepiti, in ob jed nem stigmatizirati vladni pritisek, kako deloval pri vseh volitvah, v vseh mestih, tr gih in kmetskih občinah, kjer je bilo količkaj upanja pri zadnjih volitvah za denašnji deželni zbor. Konec svojega govora bodem na-svetoval resolucijo, in jaz mislim, da, če je denašnja večina deželnega zbora kranjskega, kakor se nazivlje, res liberalna, onda mora glasovati, in bode glasovala za njo. Poglejmo nekoliko, kako so se stvorile večine v skupini za mesta in trge za ustavo-verne kandidate. V Posto jn i je volilo 34 c. kr. uradnikov in le 38 mestnih in tržnih občanov, vladnega ali nemškutarskega kan didata dr. Deua. V skupini dolenjskih mest in trgov je volilo 93 c. kr. uradnikov, v Tr žiču 37 c. kr. uradnikov in v Idriji 47 c. kr uradnikov. Dakle skoro povsod več kot po lovica c. kr. uradnikov. Kako je vladni pritisk na drugej strani, ne ravno proti c. kr. uradnikom vsa sredstva uporabljal, o tem hočem nekoliko povedati. V Postojni je mož mnenja in prepričanja narodnega, ki pa prodaja kot najemnik ces. kr. finance tobak, in ima kot znamenje, da je zaloga c. kr. tobaka pri njem, to se ve da c. kr. orla nad svojo prodajalnico. Nekaj dnij pred volitvijo v Po stojni šeta se Šef kranjske c. kr. finance pred prodajalnico tega moža. ('rez nekaj hipcev vstopi in vpraša moža je Poročevalec tedaj nasvetuje, da se volitev I najemnika, če ve, kaj c. kr. orel nad njegovo prodajalnico pomeni? No, mož najemnik mrj odgovori, da po njegovem mnenji druzega nič, nego to, da je on opravičen najemni prodajalec c. kr. duhana ali tobaka. Ali c. kr. Sef kranjske finance mu odgovori, da on to slabo razume, da v orlu in z orlom je zvezana tudi „verfasaungstreue", in če ne bode on tako volil, kakor to „ustavovernost" zahteva, da potem bode tudi c. kr. orel iznad njegove prodajalnico izginil. (Klici: Čujte ! Čujte!) No, gospoda, ki 8e imenujete liberalne, zdaf pa vas vprašam, ali je bila to svobodna volitev, ali se je vrnila pod pritiskom c. kr. vlade? Poglejmo na Angleško, kjer je uzor vse) svobode. Naj so bili wighs ali tories na krmila vlade, nikdar se nij vlada vmešavala v volitve, le na kontinentu je tak način udomačil se- Zato se na kontinentu tako gospodari, ker e bil francoski cesar Napoleon III. vaš uzor, kajti pod njim se je vladalo a pestjo, in pri nas se hoče vladati enako; tudi v Avstriji 86 ne pozna od vladne strani nobena nepristranost. Mislite pa, da boste res b frazami o liberalnosti res celemu svetu še dolgo pesek v oči metali? Mislite, da vam kdo veruje, da so naše volitve svobodne? Motite se! Tako malo, kakor je pametna Evropa verjela, da je VBa konstitucija Turčije le humbug, akoravno so jo turkoljubni časniki prestavljali, tako malo ee tudi veruje v to, da so pri nas volitve svobodne, in da bo volitve pravi izraz ljudskega mnenja. Bolje bi bilo tudi pri nas, da bi namesto volitev pod takim vladnim pritiskom, ravno tako kakor je v Bosni vali kar imenoval poslance po svojem mnenji in samovolji, naj bi tudi pri nas vlada kar imenovala može za deželne poslance, kateri ne jej zde najbolj pametni. Čemu se naši volilci na vse strani razburjajo in pritiskajo? Gospod Dežman je rekel o priliki verifikacije novomeške volitve, da bo c. kr. uradni šefi samo „dobre svete" dajali, a gospoda, temu nij tako. Ti „Bvetiu so bili jako osorni, kajti reklo se je uradniku od strani načelnika njegovega urada: „wenn sie nicht verfassungstreu vviihlen, dann haben sie sich die folgen selbst zuzuschreiben." No gospoda, če je to volilna svoboda, potlej je treba mnogo vere, da se v obče na njo verjame. — Pravo volilno svobodo, kakor vlada pod to sistemo, kaže to, kako se je godi lo pri nas in pa menda še bolj pri volitvah v Bukovini na skrajnjej meji Avstrije. Tam je bilo voljeno v deželni zbor šestnajst c. kr. uradnikov, mej njimi ednajst c. kr. okrajnih glavarjev, namreč vsi, kolikor jih je, tako da morete imenovati deželni zbor bukovinski pravi ideal vašega ustavovernega parlamentarizma. Mej temi c. kr. uradniki je bil izvoljen tačas-nji c. kr. deželni predsednik baron Pino enoglasno za poslanca. A kako? Prišli so tudi volilci, kateri nijso hoteli voliti g. c. kr. deželnega predsednika g. barona Pinota. Nav-zočni žandarji so jih vprašali, koga hočejo voliti, in ko so odgovorili, da ne g. Pinota, rekli so njim žandarji, naj gredo v sobo, kjer so uže zbrani drugi taki volilci. Ko 80 stisnili vse vkupe, kar je bilo opozicije, zaprli so sobo, da nij mogel noben volilec ven, dokler volitev nij bila končana, in tako je bilo mogoče, da je bil c. kr. predsednik baron Pino enoglasno izvoljen. A kaj je, gospoda, odgovoril minister Lasser na interpelacijo v državnem zboru, katera je tožila o takem te- ptanjem gazenji vse postave in pravice? Re-Vel je, da on to popolnem odobrava, in da j a tako rekoč nalog c. kr. uradnikom, za vlado in proti narodom agitirati. Ali nema pri takih okolščinah magjarski narod prav, da pri njem ne sme voljen biti nobeden uradnik. Seveda vi, gospoda nasprotne strani, se posmehujete našim opravičenim pritožbam in terjatvam, ali ne smejajte se preveč; isto tako, kakor vi z nami, delali so Danci s ŠlesvigHolsteinci, a kje so denes Danci s svojim posmehovanjem! Mi Slovenci ne potrebujemo ni najmanjše protekcije od vlade. Kar terjamo, nij druzega nič, nego to, kar nam po postavi itak gre. Mi terjamo samo to objektivnost in jednakopravnost, katero držati bi bil prvi in postavni nalog vlade. Jaz torej nasvetu jem resolucijo v tem smislu, in upam, da jo boste vsi podpirali. Moja resolucija se glaBi: .Slavni deželni zbor naj sklene: Slavna c. kr. vlada bo naprosi, da se ne bi prihodnjič nikdar več pri volitvah s svojim vpljivom vmefia-vala kakor politična stranka, za-se nadalje, da bi svojim uradnikom vseh kategorij dala popolno svobodo, da volijo brez vsega pritiska od vzgor le po svojem lastnem prepričanji." (Konec prih.) Iz Bosne in Hercegovine. O razmobi'iziranji vojske v Bosni in Hercegovini poročamo na kratko v prvem članku denašnjega lista. Nadomestilna reserva je uže povsod raz-puščena domov. V ministerstvu vnanjih zadev je zborovala komisija za posvetovanje administracije Bosne. Predsedoval jej je naš rojak, sekcijski načelnik baron Švegel. Ona je svoje delo uže izdelala in ministerstvu predložila. Zdaj se posvetuje kako naj se vrnejo pribegli Bošnjaki od nas v Bosno nazaj. Iz Dubrovnika nam pile slovensk podoficir dne 8. oktobra: Denes Brno došli črez mejo v veliko dalmatinsko mesto Dubrovnik Vse mesto je ozaljšano z zastavami troboj nicami, in neštevilne lučice prijazno iz oken pozdravljajo prišb ce. Občinstvo nas je sprejelo 8 „slava"- in „živio"-klici. Jutri 9. oktobra nam je napovedan bil odhod v Mostar, kjer bodemo menda prezimovali. Iz Sarajeva 5. okt. [Izv. dop.] .... Posebno znamenit bil je dan 4. oktobra, kot godovni dan našega presvitlega cesarja! Filipovič je cesarju telegrafično za god podaril deželi Bosno in Hercegovino; prišla je nazaj še tisti dan telegrafična zahvala. Ta dan je bila posebno velika parada vseh polkov, kar jih je v Sarajevem. Bil je ta dan posebno važen, ker so se udala ograjena mesta, in s tem smo končali operacijo za leto 1878. Pri omenjenej paradi po maši v katoliškej in srbskej cerkvi je bila razdelitev medalij hrabrosti vseh polkov zunaj mesta. — Pri našem polku so bili sledeči odlikovani: Alojz Švarcbauer, Andrej Vraz, Franc Dornik, Matija Kocbek, Alojz Adobati, Janez Zelenko, Herman Kerše, Jožef Kranjc, vsi ti so dobili veliko srebrno medaljo. Majhno srebrno medaljo so dobili sledeči: Karol Becker, Janez S' ihel, Karol Pustek, Anton Škorjanec, Martin Mohorčič, Anton Jakše, Friderik Mohor, Jakob Ritonja, Matevž Mešiček, Janez Balašič, Franc Illibel, J. Habeišek, Vilhelm Koričič, Anton Krašič, Jakob Kranberger, Martin Zlolšek, Henrik Karničnik, Anton Kostanjšek, Ludvik Luj, Ignac Lerman. Franc Čeh, Jože Zupanek, Janez Ehm, Filip Hofer, Franc Perger, Viktor Lakič. Jože Kolar, Filip Valter in Lenart Fogar. Hadži Loja je bil od neke patrulje, katero je vodil nadlejtenant Stipetič, blizo Višje grada na nogi ranjen in ulovljen. Ena kompanija lovcev ga je denes sera pripeljala. Mož je velike postave, zelo suh, s črnimi lasmi, črno brado, z velikimi Črnimi očesi, bledim li cem, a močne postave. Šteje preko 00 let. ter je po turški šegi oblečen, a ne jako snažen, ker Mohamedanec ne trpi snažnosti. Ker je na noei ranjen so ga voiaki nesli v policijsko hišo. Ume govoriti italijanski in nemški zraven tukajšnjih jezikov. Njegova osoda Se nij odločena, govori se, da obeta 30 tisoč fo-rintov, ako se mu življenje pusti. Naš 5. bataljon je moral 3. t. m. odri niti v Mokro v tabor. Dolgo menda se ne bodemo več tukaj mudili; vsi uže komaj pričakujemo odrešenja; — naš polk Hartung bode brž ko ne jeden prvih, ki v domovino od rine. Zima se uže bliža in vedno mrzle je postaja, — imeli bodemo pri vrnitvi dosti trpeti, predno do Železnice pridemo. Kajti lahko smo oblečeni — pa kaj to, pretrpeli smo do Sarajeva dosta muk, tedaj bodemo tudi to malenkost voljno prestali! F . . s. Iz Trebinja v Hercegovini G. okt. [Izv. dop.] Po daljšem odmoru pošiljam Vam zopet nekatere novosti iz našega dolgočasnega in opasnega blodenja po turškem svetu. Dne 11. septembra smo dobili povelje, da gremo 2. in 3. brigada iz Mostara proti DomanoviČu deželo rekognosclrat in vstaške čete razganjat, ŠtirnaJBt dni — tako se nam je rekalo, bode trajala ta ekspedicija. Istega dne z večera smo dospeli do DomanoviČa, kjer smo tudi prenočili. Druzega dne smo hodili po onih krajih, kjer se je od 17. do 21. avgusta bo jevalo nekoliko naših vojnih oddelkov, pešcev in lovcev. Takoj prvega dne nas je na potu neprestano spremljal neljubi tovariš dež. ka teri nas še dolgo nij ostavil tudi na poznejšem potu. Dae 12. sept. smo prišli v Stolac kjer smo se odpočili. To mesto se more prištevati mej večja mesta Hercegovine, njega okolica je prav plodovita, in ako bi ljudje imeli in hoteli obdelavati polje, prinašalo bi jim obilo nagrade za trud in pot. V Stolcu sem tudi prvikrat imel priliko, videti vojvodo Mušica. Prav lep in krepak mož je. Dne 13. m. m. odrinili smo skozi 8 ur dolgo romantično dolino naprej. Vojvoda Mušič se svojo četo nam je bil ob straneh za pokro vitelja. Za večera smo prispeli na visoko ležečo planjavo Dabarsko, a od tod smo šli v Piano od koder nas je pot vela do vasi Pile. Ondi smo imeli dan odmora in tekar sedaj je pone halo deževati. Omenjena vas leži na črnogor-skej meji, in našli smo v njej bataljon črno gorske posadke. Dne 18. sept. Bino odpotovali proti Tre-binju. Na poti smo srečali krdelo vstašev, ka tero se nam je brez ustavljanja in streljanja udalo. Kraji, po katerih smo hodili, so bili do malega jako žalostni; strehe skoro vseh hiš katere smo videli, so bile zgorele uže pred tremi leti, in ostale same ruševine in zidovje, kar je napravljalo na nas najneugodnejši utis. Ko smo došli po zapuščenih livadah iu neobdelanih poljih ob mraku v Trebinje, našli srno ondi uže 20. brigado, katera je 7. septembra tjakpj prišla, in zavzela mesto po majhnem odporu. Pripovedovali so nam vojaki 74. pešpolka da so na potu od Trebinja proti Korjenici dve knmpaniii onega polka napadli vstaši, pri katerej priliki bo naši izgubili preko 90 mož in 4 oficirie. Dne 20. sept. nam je bilo zapovedano, da odpotujemo proti Klobuku. Iz Korjenice smo uže zagledali tvrdniavico Klobuk, a v njej niJBmo opazili nič sumljivega. Dne 23. sept. so vstaši začeli streljati na nas, a topništvo jih je skoro razpodilo. Meni je bilo ukazano, da se svojimi ljudmi preiščem hiše in shrambe po okolici. Zasledil in zaplenil sem pri tej priliki mnogo streliva in orožja. Dne 24. sept. mahnili smo jo proti Klobuku. Vstaši so nas pozdravili z gromenjem topov, a vrla naša pogorska artelerija jim je to veselje prav kmalu izpridila, in topovi njihovi so umolknili. Ker je to prav jako in dobro položena tvrdnjavica, nij nam bilo mogoče napasti je, niti se k njej prikrasti. Dva dni ao naši topniParji vrlo obstreljevali Klobuk, Nekatere naše patrulje so poskušale priti do zidin, a vstaši so jih vselej odgnali se streljanjem. Tudi 2 oficirja od 27 pešpolka sta poskusila se polovico kompanije udariti na Klobuk, a pala sta oba in ž njima tambor a tri može so nam pri tej aferi ranili. Omenjena oficirja se zoveta: nadlejtenant Wagner in Iej-tenant Weinberger. Tekar z večera dne 27. septembra se je udala tvrdnjavica, in druzega dne zjutraj je marširal 3. bataljon cesarskih lovcev vanjo. Turška posadka je v tej noči ubegnila. Naši so tvrdnjavo, kolikor se je v naglici dalo, razrušili, in municijo, katera bi bila upornikom za G mesecev zadostovala, uničili; oba kanona so soboj odveli in 29. septembra v Trebinje pripeljali. Življenja na Klobuku vam ne morem dostojno in verno popisati. Le toliko naj omenim, da je dež na nas curkoma lil, in da nas je veter neusmiljeno prepihaval, ter da smo se vsi kar tresli od mraza. Tacih dnij bi ne privoščil niti jezo ii temu ljubljanskemu renegatu Dežmanu, a še menj bi jih rad prebil v drugo sam. O vstaših nemamo ni sluha ni duha. V Trebi nji nas je zdaj 2 brigade. Ne vemo, kam nas bodo zopet pognali, a gojimo sladko nadejo, da nas skoro v Dubrovnik pošljejo v garnizijo. To slavno dalmatinsko mesto je namreč samo G ur od Trebinja oddaljeno. O j, da bi nam skoro izpolnili jedino našo vročo željo! — Polhični razgled. Notriiiije dežele. V Ljubljani 15. oktobra. O »niiiisl«'t'.vk<>j kftzi nij denes nobene nove vesti. Kot gotovo velja, da Auer-sperg pojde v pokoj in nobena stranka ne bode jokala po njem. V itittfi iimketn deželnem zboru je želel dr. Pražak 12. okt., naj prihodnja vlada da deželnemu zboru več časa. Da se davek množi, da deželni in državni budget, temu uzrok je centralizacija. /#*•!• c r tski sabor je v generalnej debati sprejel z vsemi proti sedem glasov osnovo adrese, kakor smo jo v včerajšnjem listu prinesli. Ban je bil (da bi ma^arskej vladi ustregel) proti tej adreBi, zlasti zavoljo paBusa glede* 1 i priklopljenja Nosne. Proti adresi je govoril dr. Starčevič, ki meni, da je okupacija Bosne velika nevarnost za dinastijo in monarhijo. O grofu Andrassvju je pripovedoval govornik : „da je Audrassv inagjarsk cigan, in daje nje govo ogtrsko plemstvo ukradeno ..." Natan-cnejegu poročilo pa denes došli hrvatski listi Še ne maj o. Vimiijt* e?[ž*itc. Okrožnica istrske vlade na zastopnike ruske pri inostranmh vladah kaže onem o g 1 o s t Turčije, in terja skupno delo vanje dogovuruih velevlastij, da se doseže končno izvršenje berlinskega dogovora. — Ta okrožnica bode gotovo veliko politično zaui manje vzbudila. Neumna in lažnjiva obdolžitev #/##•»;.«• vlade, da naši vojaki Mohaiucu^nce v Bosni u same krvoločnosti koljejo in ženske Bkruuijo, ter da so tri dni Sarajevo pustošili, — imela je baje prav dober vpliv, zbližala je namreč našo državo zopet bolj z Busijo, in oslabila vpliv one stranke, ki še zmiroin i u je, intrigira za kakovo konvencijo s Turčijo, in je zoper Stalno osvojenje Uosne. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Havno pred končanjem uredovanja slišimo, da je denašnji „Slo-venec" zopet konfisciran bil, in sicer zarad uvodnega članka »kdo bo Auerspergov naslednik V" — Predno se je konfiskacija zvr-fiila, ušlo je menda nekaj eksemplarov, in tako smo tudi mi slučajno jednega dobili in čitali, pa videli, da dunajski ,,1). Z." „N. *VV. T." in celo ,N. Fr. Pr." vse ostreje pišejo o Aueispergovem uže demisijoniranem ministerstvu, pa nijso konfiscirani. V Ljubljani | pa imamo slovenski novinarji posebno stanje. — (VeBelo znamenje.) Pise se nam od tu: V nedeljo 13. t. m. je bila v Ljubljani odpuščena in ilomo/ poslana vsa namestna reserva 17. polka (nad 700 mož in .'J reB. častniki), ki je bila prte dui septembra skli cana. Fantje so šli v nedeljo zjutraj ravno v šeupetersko cerkev k maši, ko jih adjutant na šenpeterskem mostu sreča in ustavi, ter jim pove, da so na najvišje povelje odpuščeni. Ker je to povelje prišlo čisto uepri/- kovano, lahko si vsak misli, da je provzročilo uuuo ra dost. Fantje začno ukati, skakati, peti brez konca in kraja, da so ljudje od vseh strauij skupaj drli, nevedoči, kaj to veselje pomeni! Oficir ukaže: kehrt euch! — marseh! — proti kasarni v nekdanjej cukraruici, na ma5o nihče več nij mislil. V nedeljo popoludue bo se fautje uže večji del na vse strani naše domovine razkropili. — (Štajerski deželni zbor) V os-mej seji 12. oktobra je bil voljen deželni od bor. Iz velicega posestva je voljen J os. Kal serfeld, iz skupine mest Heilsberg, iz skupine kmetskih občin Herman. Iz cele zbornice pa Scholz, Schreiner iu Pairhuber. — (V Cel j i) se je osnovalo društvo gospij za okrepčavanje bolnih in ranjenih vojakov, ki se z bojišča vračajo, in skozi mesto vozijo. — (Nesreča) se je v Zgoruiku na Krasu pripetila 5. oktobra. A. Milic, mladenič 18 let I star, padel je pod voz drva, kateri se je nanj zvrnil, da je revež precej mrtev ostal, ker nij bilo zadosti pomoči da bi ga bili rešili. Tujci. 14. oktobra: Pri Slonu: Kuni/, iz Dunzja. — Clross iz Celovca. — (ilobiKiiik iz Železnikov. — Jankle i/. Litije — Herman i/. Uraden. Pri 'IiiIkii : Keuo iz Dunaja. — pl. Ilopfeiihacli iz Novega mestu. — KaH, Pretier, Zapp la Dunaja. Koppatein, ltosenberg iz Siska. — Ovič iz (JraorN kom. baš takovih e.Uv zit kuvo, vkupo 12 komadov, stalo jo prej gld. 6, a sedaj stane vttek 12 kom udov vkup« ......... 6 n britanija-srebrnih uuiiii/iiili uoaev z angleškimi ostrinami, b' kom. baš takovih vili«, vkupo 12 koui., kateri so prej stali gld. 8, stoji zdaj vm«Ii 12 vkup« 6 EuJ«uiulk xw iul«ko, težke vrste, prej gld. 3, /.«li»j 0 „ „ julio, najtežje vrste, od najboljšega britanija-srebra, jirej gld. 4, z«luj ..... Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 8.—; zdo-lico po kr. f)0, 75, 8u, gld. 1.—, 1.40; inajolko za kavo ali Čaj po gld. 'J.—, a.bO, 3.—, 4.— ; sladkorno klešče po kr. 35, £0, 80, gld. 1; sladkorne pusice po gld. 2.—, 8,80, 4.—, 6,60, 7.—; sladkorno slpnico po kr. 40, 75, i)0, gid. 1.—; sklenico za kis in oljo po gld. 2.50, 2.80, 3.50, 4,'ib, b.—; pušico za surovo maslo po kr. 75, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.^5, 4.—; ter še mnogobrojni izdelki. Kl«l. 1.9S ».25 -.h,-> 1.25 Osobitega pozora vredno. 6 komadov ■mmi/.iiiii nošeVi 't naj line jšiiui ročaji od britanga-sro-bra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, ti komadov baš takovih »ilir, 0 komudov težkih izvrstnih Ali« zu J«ili, 0 komadov baš takovih £11« /h kn«o, vkupo 24 komadov, ki so prej stali gld. 15, stane zdaj vseh 1 hoiiuidov l<-> «,1«1- -!.«»<>-Te stvari so izdelane od naj linij šega britanija-srebra, tor so iJfctfcr ynmt%tfvim c«f f.y let, da ostane njih barva vodm> bela. (342—1) Naj so tedaj vsakdo z naročili DOhKl, ker ho bodo radi tako cone kmalu \se pokupilo. Naslov iu jedini kraj, kjer se more vse to naročiti v c. kr. avstro-ogorskih deželah jo: Glavna zaloga izdelkov od britanija-srebra Bluu #>V liaiin. \Yien, 1., EUsabethstrasse 0. Izdate!j uredu?lt Josip Jurčič LuBiuiua m tisk „Narodne ti»karneM.