Izhaja vsak ponedeljek zjulraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Tele/on št. 3487, interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naroč-nina 4 Vin, na dom in po pošli dosiavl/en list 5 Din. Celoletna naročnina 5 O Vin, polletna 25 Din, četrtletna 13 Vin. Inserat! po dogovoru
l/prava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Poštni ček. račun, Cjublfana 15.179 lelejon štev. 2549
Tajinstveni morilec deklet in žena
v DiissetdorSu prijet
ItltllltlllllltltlllllltlllllllVIllllllItltlllllllllllllllllllCIttlllllllltllllllllllllllltllllV
Diisseldorf, 24. maja. Porenje in z njim J vsa Nemčija se je oddahnila. Tajinstveni morilec, ki ima na vesti 19 umorov žensk, se je vendarle po več kakor enoletnem iskanju ujel v past.
Piše se Peter Kiirten
Dozdaj je bil morilec na najrafiniranejši način vodil policijo za nos, ter jo usmerjal na napačno sled, tako da se je vselej, kadarkoli so kakšnega človeka na podlagi od morilca samega pisanih pisem ali narekovanih anonimnih pisem prijeli, izkazalo, da nimajo pravega. Sedaj pa je človek, ki so ga kot diis-seldorfskega morilca aretirali, sani svoje zločine obširno priznal in skoraj ni dvoma, upoštevajoč že znane okoliščine, ki se ujemajo z njegovimi izpovedmi, da se policija topot ni zmotila.
Dozdaj je dtisseldorfskemu morilcu baje dokazanih 19 umorov. Večinoma jih je izvršil jeseni in pozimi lanskega leta. Piše se Peter Ktirten. Aretacija se je. izvršila tako iznena-doma, da je on svoje pred kratkim storjeno posilstvo na mladem dekletu takoj priznal, potem pa še izpovedal, da je on izvršil vse umore, ki so se bili leta 1020. v Dusseldorfu in njegovi okolici zgodili in so dosedaj bili nepojasnjeni.
Kako so mu prišli na sled
Neka brezposelna služkinja iz DUsseldorfa je v pismu sporočila svoji prijateljici, da je 14. maja zvečer srečala nel«ga moškega, ki jo je nekaj časa spremil, nakar da se ji je zgodilo nekaj straš-uega, kar bi bila skoraj plačala z življenjem.
Ker je dekle napisalo napačen naslov, je do-tičnica, ki je pomotoma pismo sprejela, v svojem nedoumevanju pismo oddala policiji. Tej se je posrečilo po nekaterih znakih izslediti pisko. Povabila je dekleta na policijo, ki je izpovedalo sledeče:
V pozni večerni uri 14. maja je imela dogovorjen sestanek z neko prijateljico, katerega pa jc zamudila. Hotela se je podati v poselsko zavetišče, kjer ta prijateljica stanuje, ni pa vedela tja poti. Iščoč človeka, ki bi ji mogoče povedal pot, je naletela na nekega moškega, ki se ji je ponudil, da jo tjakaj spremi. Mladenič jo je peljal do Ljudskega vrta. Ker je zdaj že dvomila o dobrem namenu svojega spremljevalca, se je branila, da bi šla z njim skozi park. Naenkrat se je pojavil drug moški, ki je stopil k paru in mladega moža energično nahrulil, zakaj je neznanega deklica semkaj pripeljal. S tem je ta novi neznanec pridobil zaupanje služkinje, ki mu je zaupala, da je brez posla in da je nameravala v zavntišču, v katerem
se nahaja njena prijateljica, prositi obenem za prenočišče. Nato ji je mož ponudil svojo lastno sobo. Ko sta prišla v njegovo stanovanje, so se v dekletu naenkrat zbudili pomisleki in je zdaj silila na to, da naj jo spremi v zavetišče, o katerem je bil rekel, da mu je znano. Res se je napotil z njo nazaj in jo peljal v gratenburški gozd. Ko dekle ni hotelo stopiti v gozd, ji je rekel, da se zavetišče nahaja takoj blizu na oni strani. Ko dekle kljub temu ni hotelo iti dalje, jo je prijel za vrat, jo davil in končno izvršil nenravno dejanje. Potem se je oddaljil, ne da bi se za lahkomišljeuko daljo brigal.
Najnovejše poizvedbe — Psihopat, hi
Morilec —
se nt ma —
Diisseldorf, 25. maja. 11. Ko je policija v soboto zvečer uradno potrdila vest, da je prijela tajinslvenega morilca deklet, je šla senzacija bliskovito od ust do ust in ni dolgo trajalo, da so se brzojavno prijavili že tudi časnikarji iz inozemstva za današnji dan, do-čim je v Dtisseldorfu danes edina govorica samo o morilcu. Ko so v soboto opolnoči izšli nedeljski Usti, sc jc ljudstvo kar trgalo zanje.
V nedeljo pa uradne vesti niso prinesle mnogo novega. Pri zasliševanju vztraja Peter Kiirten pri svojem priznanju. Policiji se zdi celo sumljivo, da priznava preveč, in ni utemeljen sum, da gre za psiliopatičnega človeka, ki hoče vso krivdo prevzeti nase, tako, kakor je to storil tudi morilec Straussberg. Vsekakor pa so okolnosti take, da poleg priznanja daleko nadvladujejo začasno še momenti, ki utemeljujejo sum. Dokaznega gradiva pa policija še nima nobenega v rokah.
Razvoj preiskave je pokazal metode policije, kakor tudi pasivnost občinstva za sodelovanje v slabi luči. Kljub temu, da so policijske oblasti nujno prosile občinstvo, naj da znane podatke, se občinstvo ni odzvalo. Največje zanimanje vlada sedaj /.a stanovanje Petra Kiirtena v Mettmannerstrasse 71 in za stanovalce v tej hiši, ki so bili pet let sosedje takega nenavadnega zločinca. V navedni ulici stanujejo večinoma mali ljudje /. velikim številom otrok. Hiša št. 71 je dobro ohranjena, z dvema nadstropjema in podstrešnimi stanovanji. Ktirten je stanoval pod streho v majhni sobici na ulico s svojo ženo. V stanovanju je zelo skromna oprava. Hišni stanovalci so opisali Kiirtena kot zelo mirnega stanovalca. Ni-; kdar ga niso videli pijanega. Neposredni so-i sedje so ga smatrali za pridnega in solidnega j človeka.
Ktirten je polagal važnost na to, da se je
Kako so ga prijeli
Seveda je bilo po tem natančnem opisu policiji mogoče, da je našla stanovanje neznanca. Ko pa je prišla na stanovanje, jo bil Kiirten, ki je že medtem zvedel, da je oblast za njegov čin zaznala, zbežal. Policija pa je zvedela, da se nahaja v eni izmed velikih stanovanjskih kasarn na i Princ Georgovi cesti, in je hišni blok oblegala. Po- j tem je hišo preiskala, oborožena s karabinkami ! in ročnimi granatami in je naposled zločinca v ! enem izmed stanovanj našla. Zločinec je bil rojen i 20. maja 1883 v MUhlhcimu na Reni.
Pravih dokazov policija je vzel vso krivdo nase ?
velik čudak
hišnim stanovalcem kazal vedno /. najboljše strani. Bil je vedno uljuden. Edina njegova čudna navada se je zdela sosedom, da je silno radoveden bil na časopise. Zjutraj zgodaj, preden je šel na delo, je vedno čakal pred vrati na raznašalko listov in ji odvzel vse liste, ki so bili namenjeni za hišne prebivalce. Prečital je vse liste in jih potem posameznim stanovalcem porinil pod vrata. Morda je hotel s tem zasledovati vesti o umorili. Kiirten je imel tudi veliko zanimanje za zemlje-pisje, kakršno ni navadno pri delavcih. Rad se je pogovarjal o najoddaljenejših pokrajinah in geografskih imenih. Bil je vedno čedno oblečen. Večinoma v modro delavsko obleko. Imel je pa tudi res sive jahalne hlače, v kakršnih so večkrat videli morilca. Tudi čepico, o kateri se je večkrat govorilo, so našli pri njem. Nasprotno pa nihče v hiši ne ve nič o očalih, o katerih so govorile žrtve.
Hišnim prebivalcem, posebno ženskam, je bil sumljiv njegov nemirni pogled. Tudi so čutile, da je bil Ktirten previden in nezaupen. O razmerju z njegovo ženo ni nič znanega. Njegova žena je bila že več let poinivalka v neki tovarni, kjer je začela delo ob 7 zvečer in je trajalo do I? ali 1 zjutraj. V tem času se torej ni mogla brigati za svojega moža, do-čim se je večina umorov zgodila v večernih in nočnih urah. Zanimivo je ludi dejstvo, tia hišnim stanovalcem ni bilo znano, da je bil Kiirten že dvakrat predkaznovan, enkrat na pel let, drugič na sedem let ječe radi vlomov. Pred vojno je bil eden izmed najrazvpitejših mansardnih tatov v Dtisseldorfu. Iz njegove sobe se pride v veliko podstrešno skladišče, kjer so našli lopato, s katero je zakopal malo Ido Hahn, v nekem zaboju pa so našli ducat opranih veternih jopic in majhne škarje za kleklanje, najbrže od kake ženske žrtve.
ki ga začnemo v kratkem v našem listu priobčevati, spada med
najbolj napete romanc svetovnega slovstva. Zanimivost, izvanrednost in čudovitost dogodkov, ki sc v njem drug za drugim vrstijo, raste od strani do strani
Z naslado so eitali ta roman po vsem svetu že milijoni in milijoni
Ta roman boste čilali sedaj v
rt ISBBSfl
Madjarska iredentssiična proslava ob naši meji
Subotica, 24. maja. e. Nekaj kilometrov od Subotice, onstran meje, v kraju Kelebija, pripravljajo madjarske oblasti za 29. maj proslavo, ki ima prav tako iredenlističen cilj, kakor proslava pred dvema letoma, ko so na naši meji ob prisotnosti nekega aktivnega miad-jarskega ministra odkrili spomenik, ki simbolizira madjarske iredentistične težnje.
29. maja bodo namreč v Kelebiji odkrili spomenik vojakom, padlim v vojni in to onim, ki so bili v bivšem šestem domobranskem polku, ki je itnel do leta 1918 svoj sedež v Subo-tici. Odkritju tega spomenika bo prisostvovalo več aktivnih madjarskih ministrov in predstavnikov armade, razen tega pa še poseben odbor za proslavo. Potom budimpeštanskih in provicijalnih listov in potom radio-postaje Budimpešta so pozvali k tej slavnosti vse bivše vojake, ki so služili v bivšem šestem domobranskem polku. To bo sedaj že drugi madjar-ski iredenlističui spomenik na meji naše države.
Nemški vojni proračun znatno zvišan
Pariz, 25. maja. AA. >Temps- ugotavlja z ozirom na proračun za nemško vojsko, da je ta proračun v sedanjem predlogu napram prejšnjim proračunom zopet mnogo višji, da-si nemški vojni minister Groner hvali skromnost zahtev nemške armade.
Zborovanje naših trgovcev
Trgovina proti industrijski zaščiti — Zahteve trgovcev
Kočevje, 25. maja 1930.
Ze v soboto popoldne so prispeli v Kočevje zastopniki trgovskih gremijev iz vse Slovenije, kjer jih jc na postaji pozdravil gospod župan Kosianjevec.
Zvečer se jc vršilo v hotelu Trst predkonfe-rcnca dclegalov, ki je obravnavala predloge za občni zbor. V nedeljo dopoldne pn se jc isto-tam vršil občni zbor Zveze trgovskih gremijev, katerega jc vodil predsednik g. Vilko Weixl Pozdravil je kočevskega okrajnega glavarja g. logarja, župana gosp. Kostnnjcvca, predsednike trgov, odseka zbornicc za TOI gosp. Leopolda Drudermana, tajnika Zbornicc za TOI g. dr. I Plcssa in predsednika koč. gremija gosp. Roma. Poslane so bile udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, nadalje predsedniku vlade gen. Peri Živ-koviču, trg. ministru g. Demetroviču in gozdarskemu ministru dr. Korošcu. Nato jc pozdravil zborovalce kol domačin predsednik koč. gremija g. Rom, nadalje okr. glavar Logar, župan Koslanjevcc, podpredsednik zbornice za TOI Brudcrman, nadalje g. Kavčič v imenu predsednika trg. drušlva »Merkur« dr. Frana Win-diseherja.
Poročilo o desetletnem delovanju Zveze jc podal podpredsednik g. )os. Kavčič, predsed-stveno pa g. Weixl, ki je zlasti poudarjal težo davčnih in carinskih dajatev. Indusltija uživa danes previsoko carinsko zaščito in jo je v interesu konzumento in trgovccv znižati. Tajniško
poročilo jc podal tajnik g. Kaiser, ki jc podrobno črtal stanje naše trgovine v preteklem letu. Blagajniško poročilo jc podal blagajnik y Verovšek. Proračun določa 16(5.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Zvezna doklndn oslanc neizpremenjena. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki si jc za predsednika izbral dosedanjega podpredsednika g. jos. Kavčiča. —
Nato so bile sprejele resolucijo, ki zadevajo razna davčna vprašanja, železniška, telefonska, obrtna ild. Predvsem moramo naglasih zahtevo po čimprejšnji graditvi proge Kočevje — Sušak, ki jc za Slovenijo življcnskega pomena. Glede sedanjega glasila Zveze, Trgovskega lista jc bilo z ozirom na novega gospodarja v tiskarni »Merkur« sklenjeno, da sc odpove pogodba s tiskarno s 1. junijem in da sc začne izdajati nov list.
Po občnem zboru sc je v hotelu Trst vršil banket, ki so sc ga poleg gostov udeležili dc-legali. Popoldne in zvečer so sc delegati vrnili v svoje kraje.
Milan, 25. maja. n. Ob prihodu Mussolinija v Milan se jc slavil v promcl podzemeljski telefonski kabel Milan—Rim. S lem se jc telefonska zveza Rimo s srednjo in severno Evropo znatno zboljšala.
Dunajska vremenska napoved, Nestanovitno vreme,
Naročite sc pravočasno na Slovenski list«! Izhaja vsak pondeljek zjutraj in stane lc 5 Din mesečno
IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUUlUUIIIIHUUUlUUUiUUlUIIUIIIUUlUUlUUlUUIIIUIIII
Romunska vlada osvojrta Briantšov® spomenico
Bukarešt, 25. maja. AA. Radorc poroča, da je snoči na seji ministrskega sveta, ki so je vršila pod predsedništvom predsednika vlade Maniu, podal minister zunanjih zadev Miro-nescu elšspoze o memorandumu francoskega ministra zunanjih zadev Brianda. Ministrski svet je osvojil v osnovi la memorandum ter pooblastil zunanjega ministra Mironesca, da predloži ministrskemu svetu odgovor Romunije.
Poljska brez sejma
Varšava, 25. maja. e. Odgoditev izrednega zasedanja sejma je glavni predmet razinotri-vanj in posvetovanj posameznih parlamentarnih skupin. Posebno pozornost vzbuja okoliščina, da .je opozicija s svojo deklaracijo potegnila osebo predsednika republike v politični dnevni boj. V političnih krogih ne računajo, da bi se že vršilo izredno zasedanje sejma. Sodijo, da bo sejem šc pred otvoritvijo v juniju odgoden do jeseni. Jeseni pa bo sejem razpuščen in razpisane nove volitve, ki se bodo vršile najbrže februarja ali marca meseca prihodnjega leta.
Komumstične maiiiiesta&je v Parizu
Pariz, 25. maja. AA. Komunistične manifestacije ob priliki obletnice komune so sc razvijale mirno. Edino v začetku, ko se je razvila povorka v bližini pokopališča Pete La-cliaise, je prišlo do majhnega spopada s poli-1 cijo, ker manifestanti niso hoteli odstraniti j komunistične zastave. En policist je bil ranjen v trebuh. Na koncu manifestacij je policija aretirala okoli 20 lndokitajcev.
Okrog 10 mit. dinarjev primanjkljaja v Nemčiji
Berlin, 25. maja. e. Državno finančno ministrstvo jc objavilo natančno številko trenol-nega državnega primanjkljaja. Celotni primanjkljaj znaša sedaj 737 milijonov državnih mark (okrog 10 milijard dinarjev). In sicer manjka za zavarovanje brezposelnih 4G0 milj., za 277 milijonov mark davkov pa je bilo vplačanih manj, kakor so za proračunsko leto 1930 računalu
Mirovni blok v Evropi
Francija, Anglija in Nemčija tvorijo velik blok proti vsakemu poiskusu, da se moti evropski mir
Borliu, 25. muja. (Od našega dopisnika.) čedalje več je znamenj, da se nemška iu francoska republika bližata v prizadevanju, da se inavgurira v Evropi doba najtrdnejše politične in moralne solidarnosti.
V tem pogledu je jako značilna slavnost ob priliki občnega zbora nemških invalidov v Frank-furtu ob Meni, ki se je vršila včeraj. Na občni »bor je prišla tudi delegacija francoske zveze vojnih invalidov s svojim predsednikom profesorjem Cassinom od Sorbonne. Cassin je imel od nemških tovarišev navdušeno pozdravljen govor, v katerem je dejal, da sta organizaciji vojnih žrtev v Franciji in Nemčiji na veko zdruzcni posestrimi in da bodo bataljoni, ki so nekoč marširali drog proti drugemu. da se pobijajo, odslej marširali skupno, da branijo in ohranijo mir v Kvropi in bralstvo dveh najbolj kulturnih narodov Kvrope. (nnro-kcga iu nom.-koga. Cassin je čestital Nemcemi na izpraznitvi Porenja ol okupacijske armade in položil na spomenik vojnih žrtev venec z napisom: >Pour la Pa-izt (Za mir.)
To je pa le eden mnogoštevilnih pojavov zadnjih dni, ki pričajo o tem, du se obe največji republiki Evrope pripravljata k najtesnejšemu sode-'ovanju.
Med vzroki, ki so tu igrali vlogo, je eden najvažnejših pač bojazen, ki se je zadnji čas polotila odgovornih državnikov obeh dežel, da se ne bi motil evroi>ski in z njiin svetovni mir sploh. Tako Francija kakor Nemčija ne moreta dopustiti, da bi se gospodarski razvoj Evrope, ki po Youngovein načrtu stopa v fazo definitivnega ozdravljenja, zopet po komerkoli prekinil v pogubo Evrope in njene civilizacije. Razvoj nekaterih dogodkov zadnjega časa je tudi Anglijo strnil .s Francijo in Nemčijo v miroven blok, ob katerem se bo vsak avanturistični poizkus, naj pride »1 koder koli, razbil.
Nemčija je slišala ta mesec veliko obljub in namigavanj, da bi se mogla verzajska pogodba temeljito revidirati; opazile so sc zveze lako nemških kakor avstrijskih in ogrskih reakeionarjev s fašiz.inoim v Italiji; govoriti se je znčelo tudi o možnosti restavracije Habsburžanov in podobno, toda nomški državniki s« tem vabam niso in ne bodo odzvali, dobro vedo?, da se hoče Nemčija samo izrabiti v svrhe, ki so demokratičnemu nemškemu narodu popolnoma tuje — kar se tiče obljub, pa Nemci vedo, da ne prihajajo od strani, ki bi bila vajena obljube držati. Nemški politiki vedo, da je bodoinost rajha zasidrana samo v mirnem razvoju in ob naslonu na francosko ter an-
gleško demokracijo, ne pa v Ijubimkovanju z avanturistično politiko italijanskega fašizma, ki je še nedavno razžalil vso nemško demokracijo, naziva-joč rajnega ministra Stresemanna :>defetista in re-negatac.
V istem času, ko se sklepajo vezi prijateljstva s francosko republiko, je Anglija z vsem svojim diplomatičnim aparatom ua delil, da zasigura nadaljnji mirni razvoj evropskih zadev. V tem oziru se zlasti prizadevajo poslaniki Velike Britanije v Belgradu, Sofiji, Bukareštu in Atenah. Anglija hoče na vsak način preprečiti, da bi se ji po pomorskem oboroževanju v Evropi vsililo povečanje lastnega brodovja preko standarda, ki je bil določen na londonski konferenci. Vse Iri angleške stranke so solidarne v tem, da se to za nobeno cčno ne dopusti.
Obenem se v zadnjih dneh izve, da je nastopilo tudi v najvišjih fašističnih krogih istreznjenjc in lo baš spričo dejstva, dn je odgovorna nemška državna politika ostala zvesta liniji, inavgurirani
od rajnega Stresemanna. Bazni govori, tako zatrjujejo nemški diplomati, so samo grmenje, ki naj omehča Francijo in drugega nič — dokazujejo pa tudi iiveslno nervoznost režima, ki je po svoji neprevidni zunanji politiki sam ogrožen.
Društveno delovanje v Zagrebu
Zagreli, 25. maja. p. Kakor vsako nedeljo, >e je tudi danes vršilo v Zagrebu nekoliko občnih zborov. Predvsem je imelo glavni občni zbor hrvatsko pevsko društvo »Kolo , ki dela že 68 let ter razširja hrvatsko pesem. >Koloc je nastopilo lansko leto petnajstkrat in je priredilo decembra meseca v Belgradu vokalni koncert. Bazen tega je imelo v Parizu ob priliki proslave Masarykove osemdesetletnice veliko matinejo. Kolo ima 21 častnih člauov, 7H ustanovnih, <r>8 podpornih in 112 rednih članov. V preteklem letu je imelo društvo skupno 122 vaj. Dohodkov je bilo skupno 263 tisoč 004 Din, celokupna imovina pa znaša 370.529 Din.
Vršila se je tudi glavna skupščina Narodne uzdanice, to je društva zagrebških muslimanov za prosveto in pomoč muslimanske omladine. Društvo ima 04 članov ler se je tako v preteklem letu njihovo število zvišalo za 35.
Vršil se je tudi občni zbor zadruge Ze-lezničarski dom . Govorilo se je v glavnem o zadružni žagi, ki jo je uničil požar. Večina /.borovničev je bila za to. da se defekt čim preje popravi. Pri tej priliki se je ugotovilo, da poseduje zadruga zemljišče, ki velja 250 tisoč dinarjev.
Glavna skupščina studeutkinj zagrebške univerje, ki je bila pred 14 dnevi odgodena radi premale udeležbe, se je danes končno vršila. Sklenilo se je, osnovati dom student-kinj in to v najetih prostorih, ker ni drugega izhoda.
Končno je imela svoj glavni občni zbor Zveza sekcije finančne kontrole, katere imovina znaša 408.408 Din. Prečitalo se je ludi blagajniško poročilo ter jc bil izvoljen nov odbor.
Minister Preka na potovanju
Mosiur, 25. maja. p. Z največjim navdušenjem ic bil sprejet novi minister Nikol«) Preka. Minister se je najlepše zahvalil za prisrčni sprejem ter pozval liudstvo, do naj bo polno vere, neomajne vdanosti Ni. Vel. kralju. Tudi v Saraievu je bil minister Preka zelo prisrčno sprejet od večje skupine svojih prijateljev. Jutri odpotuje v Split m preko Zagreba v Belgrad.
Samo pel besed, gospa! — Velika čistilna moč, izdatnost in neškodljivost — so odlike dobrega mila. Poskusite zalo takoj s pravim terpeniinovim milom »GAZELA«, ki ima vse Ic lastnosti v največji meri.
Briandov na črt in sovjeti
„Nač?t pripravlja vojno S20 mil. Evropejcev proti Sovjetski zvezi*
Moskva, 25. maja. e. Že okrog 10. maja, ko se je o Briandoveni načrtu Evropske unije santo šole govorilo, je že ves sovjetski tisk posvetil veliko pažnjo temu vprašanju. Te dni pa se je v Izvestijah pojavil članek pod naslovom Briand in 120 milijonov Evropejcev , ki je posebno zanimiv.
V Rusiji so napram Briandoverm načrtu zavzeli za sovjete že običajno stališče sumni-čenja, ki je značilno za vedenja komunističnih krogov napram vsaki inicijativi in načrtu, ki prihaja iz zapadue Evrope. Tako tudi sedaj Briandov načrt tolmačijo s tendencioznega staža takegu, kakorSeu jo v resnici, ampak se trudijo, da bi za kulisami načrta našli neke tajne načrte in tendence prolisovjetskega značaja-
: Izvjestija v tem svojem članku na prvem mestu podčrtavajo, dn se Francija v zadnjem času /. vsemi silami trudi, da kolikor mogoče obdrži svojo inicijativo v evropski mednarodni politiki. Ena od teh metod za učvrstitev francoskega vpliva je po trditvah sovjetskega listu tudi Briandova Panevropa, ki jo je Briand začel propagirati po londonski konferenci. V Sovjetski ilusiji gledajo na ta Briandov načrt kakor na običajno varijanto vojaške -/.veze imperialistične koalicije in govore, da so ti načrti vezani na ureditev velikih občeevropskilt vprašanj . Tako karakterizirajo načrt Briando-ve Panevrope ludi druge sovjetske kritike tega problema.
Izvjeslija trdijo, da želi Francija potom osnovanja Evropske unije sebe osigurali in obdržati svojo hegemonijo ter s tem obenem obnoviti stari načrt evropskega industrijskega bloka, naperjenega proti Sovjel. ki uniji. ~lz-
Za poSd^Mg« miKjaci draguljev ukradenih
Zastopniku neke nemške juvelirske tvrdke so je v brzovlaku Frankfurt—Berlin pripetila huda nezgoda. Sedel je v oddelku drugega razreda in imel pri sebi majhen kovčeg, v katerem je bilo dragih kamnov v vrednosti i,40t).CiC0 dinarjev. V islem oddelku sla se nahajala tudi neki gospod in neka dama, ki sla skušala večkrat začeli z njim pogovor. Ko je prišel v Berlinu juvelir v hotel in odprl kovčeg, je opazil, da so izginile iz njega vse dragocenosti. Kovčeg je bil na spodnji strani z ostrini brivskim nožem prerezan in odprtina je bila zadosli velika, da je mogel lat z roko povleči ven
vjestija se pri tej priliki sklicujejo na članek francoskega publicista Sauervveina, ki ga je leta 1926. po sestanku med Briandom in Stre-semanuom objavil holandski list Telegraf-. V tem članku piše znani publicist o ideji za-padnoevropskega, nemško-francosko-belgijsko-luksemburškega industrijskega bloka, ki bo sovjete pri moral, da se bodo udejstvovali v gospodarskem življenju Evrope, ker bodo morali pred tako močnim blokom popustiti in sprejeti njegove pogoje.
Iz vsega tega izvaja pisec članka zaključek, da jc od panevropskega načrta do protisovjet-skega bloka samo en korak , ali, kakor trdijo Izvjestija , sploh nobenega. Zaradi lega gledajo sovjetski politični krogi na bodoče središče panevropske zveze kot na »generalni štab evropske reakcije za borbo proti revolucionarnemu pokretu proletarijata/
Zaključujoč svoje mnenje o načrtu Evropske unuije, pišejo Izvjestijac: »Ni dvoma, da francoski imperijalisti ob .zvokih prekrasnih Briandovih govorov o panevropski zvezi samo čakajo na trenutek, ko bodo na povelje francoskega generalnega štaba povedli 120 milijonov Evropejcev v borbo, in sicer v prvi vrsti proti Sovjetski zvezi.c
V resnici hujskajo sovjeti proti Panevropi zato, ker se združene Evrope, v kateri bo Francija igrala vodivno vlogo, boje in sicer ne zato, ker bi t;i zveza imela kakšne sovražne namene proti Rusiji, ampak zato, ker bi spričo politično, kulturno in gospodarsko solidarne Evrope razdirajoča akcija komunistične Inter-nacijonale bila zelo otežkočena.
vse dragocenosti. Juvelir se je takoj spomnil svojih sopotnikov. Dama. ki je sedela z njim v istem oddelku. je izstopila že jia neki prejšnji |>oslaji, dočim je gosped izstopil v Berlinu. Najbrže gre tukaj za dobro izurjeno tatinsko dvojico. Policija je napela vsesile, da to čedno dvojico izsledi.
»5»
ti
Disnaiska cesta št. 46
Telefon; 2S20
Premog Drva Koks
Našim naročnikom in prijateljem!
Z današnjim dnem bo izhajal SLOVENSKI LIST« ob istem času kakor »Slovenec«, tako da ga bodo naročniki v Ljubljani, Celju in Mariboru dobivali že v zgodnjih jutranjih urah, drugod pa s prvo jutranjo pošto. To smo preuredili posebno radi naših štajerskih naročnikov, ki so doslej dobivali »Slovenski list« šele pozno dopoldne. Prosimo vse naše prijatelje, da pridno a g i t i r a j o za Slovenski list« in mu pridobe čimveč novih naročnikov. Naročnina znaša samo 5 Din na mesec in te pač vsakdo lahko žrtvuje. — Geslo vseh naših prijateljev bodi:
V vsako slovensko družino SLOVENSKI LIST!
Mariborska nedelja
Maribor, 25. maja 1030.
Nedelja kakor so si je Mariborčani po vremenski muhavosti in nagajivosti v poslednjem času želeli. Mariborčani so ugodno konjunkturo izkoristili na vseh toriščih običajnega nedeljeva-nja; že zarana pa so jo v mnoštvu mahnili proti sv. Petru, kjer se je vršilo dane« slovesno birmo-vanje, ki ga je opravil presvetli škof dr. i. Toni a ž i č. Na avtobusni progi Maribor—Sv. Peter je bil danes ojačen promet z mestnimi avtobusi, ki so prevažali številne udeleženece k birmski slovesnosti pri Sv. Petru.
*
Kako zelo je v Mariborčanih zakoreninjeno društveno življenje, dokazuje najbolj to. da se je danes, ko bi skoraj človek ugotavljal zaključek društvene sezone, vršilo v Marilx>ru dvoje zborovanj. Pri (lambrinu so imeli svoj občni zbor drž. upokojenci. V zvezi s poročili posameznih funkcionarjev in živahnim razgovorom pri slučajnostih so se naglašale težke razmere, v katerih živijo drž. upokojenci, ki so v mladosti in zdravju vse svoje moči žrtvovali za blagobit celokupnosti. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor, ki jo s številnimi posredovanji v pretekli l>oslovni dobi skušal lajšati bedne razmere, v katerih živijo drž. upokojenci.
Popoldne pa je proslavilo prosvetno društvo v Melju Materinski dan z govorom ter de-klamacijauii in glasbenimi točkami. S pevskimi in godbenimi točkami so nastopili člani katoliške omladine, ki jih je navzoče občinstvo, ki je docela napolnilo prosfore otroškega vrtca, nagradilo z živahnim odobravanjem. Tudi topot je ineljsko prosvetno društvo pokazalo, da je z vso živahnostjo in prizadevnostjo na delu pri izvajanju kat. prosvetnega programa.
*
Mirovali so danes pri rešilni postaji in pa na policiji; vidnejših dogodkov ni bilo. stani pri Grafu se je povečal za petero bratcev: Marijan L. je krošnjaril brez dovoljenja; Franci F. je razgrajal; Franci M. je dokazoval, da ima predolgo razvite prste; Martin M. je s preveliko vnemo gasil svojo žeejo. Štefan N. pa je v preočitni meri dajal duška svoji aufbiksarski žilci. Prijavljenih je bilo 22 slučajev, ki se tičejo običajnih cestnopolicijskih prestopkov.
V plinskem gozdu je zgorel avtomobil, last nekega A. Kranjca. Vzrok požara ni znan.
Pri Vurbergu je do lal pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje poseslnice-vdove Ane Grei-faner. Požar je nastal tako, da se je najmlajši otrok igral z vžigalicami v hlevu, pri čemer se je vnelo seno in je požar hitro zajel gospodarsko poslopje, nakar so plameni vpepelili tudi stanovanjsko hišo. Domačinom, ki so prišli na pomoč, se ni posrečilo omejiti ognia. Rešili so samo pohištvo in živino.
Med tednom
Tisti nesrečni ljudje, ki še dandanes verjamejo, da je vse to res, kar je natiskano v šolskih bukvah, trdijo, da je glavno nieslo kranjske dežele in Slovenije Ljubljana. Ta trditev pa je velika zmota in laž, kar bodo tudi Mariborčani prav gotovo potrdili. Ljubljana niti mesto ni, kaj šele glavno mesto, kajti narodna pesem, ki je najčistejši izliv narodne duše in vir vsega narodnega spoznanja, še dandanes poje, da Ljubljana ni Ljubljana, ampak samo mala Ljubljan'ca, ta Ljubljan'ca pa ni mesto, ampak dolga vas. Ker pa je zame vedno merodajuo le to, kar pravi narod, ne pa zastarele šolske bukve, trdim, da naše glavno mesto ni Ljubljana, ampak Ribnica. V Ljubljani namreč ne delajo loncev, v Ribnici jih pa, lonec je pa za našega človeka začetek in konec vsega dejanja in nehanja.
Izkušnja nam pravi, da mora človek jesti, če hoče živeti. Mi, ki imamo razne jedi, tudi radi nekoliko zalivamo, in nam je dobra pijača tudi neobhodno potrebna. Mi vemo, da bi bili kakšne dobre kapljice včasih potrebni ludi Listi, ki nič nimajo, priznati in povedati jim pa tega ne smemo, ker bi sicer imeli mi v gostilnah premalo prostora. Ker pa hočemo sedeli v gostilnah udobno, smo najeli učenjake, da pripovedujejo ljudem, da pijača ni le nepotrebna, ampak celo škodljiva. Jed je pa neobhodno potrebna vsem. Jedi si pa ne moremo pripravljati brez loncev in narod bi brez loncev zamrl. Lonce pa izdelujejo v Ribnici in zato bi morala biti — in tudi je — glavno mesto naše dežele in središče in žarišče naše narodne kulture Ribnica (magari tista, ki leži ua Štajerskem, da v Mariboru ne bo zamere), ue pa Ljubljana.
Kako velikega pomena ie lonec za vse naše javno, privatno, kulturno, gospodarsko in socialno življenje, lo stno spoznali na svoje oči mi, ki smo doživeli potres 1. 1895. Ta, za narodno gospodarstvo velevažni dogodek smo takrat ocenjevali vsi, uiladi in stari, vsak po svoje: razlike je bilo le toliko, da smo mi mladeniči slavili potres javno in odkrito, ker nas je rešil za celih 5 mesecev puste in dolgočasne šolske sitnobe, drugi so pa ocenjevali potres zvečer na skrivaj, ko so računali, koliko jim bodo vrgle obresti od brezobrestnih posojil za popravo hiš, javno so pa tarnali iu tantigovali kakor znani prerok nad razvalinami porušene jeruzalemske dolge vasi. Vsi pa, mladi in stari, smo imeli piskrčke in lončke in samo tem se moramo zahvaliti, da smo ostali še živi.
Niso pa važni za človeško življenje in za narodno gospodarstvo le piskri in lonci, ampak je važno tudi to, kam lonček ali pisker pristaviš. Tudi to resnico smo spoznali takrat ob potresu. Bolj važen je pa seveda lonček, ker ti tudi najlepše ognjišče nič ne pomaga, če nimaš piskerčka, da bi ga pristavil. To spoznavamo ob vsakem potresu, pa naj se trese, kar se hoče, ali zemlja ali nebo ali pa cela mila slovenska domovina.
Ob potresu I. 1895 smo najbolj uživali mi šolarji, pa ludi odrastli ljudje so prišli na svoj račun. Biti šolar brez šole jo ideal vsakega pravega šolarja in sladkosti tega ideala smo mi takrat uživali do dna. Dan za dnem smo postavali po ulicah in prodajali zijala povsod, kjer nas je bilo najmanj treba. Na Mitju smo valili z njive na njivo ogromne kadi, kjer so prenočevali Krakovčani in Trnovci, na Prulah in v Kravji dolini smo se šli skrivalnice po vojaških šotorih, ki jih je
bilo kar celo mesto, ali pa smo pod šotori spravljeno opravo in posteljnino zamenjavali in ljudem nagajali, kar nant je lo dala naša hudobna razbrzdanost. Spali smo, kjer smo hoteli, a povsod zastonj; zjutraj se nant ni bilo treba nič umivati in česati iu tudi čevljev in obleke nam ni bilo treba snažiti — čemu smo pa imeli potres? Take lepe priložnosti za lenuharenje ni vsak dan in zato je treba take svetle momente v zgodovini trpečega človeštva izrabiti do skrajnosti.
Najmanj pa se nam jc bilo treba brigati za jed. Prve dni je bilo glede jedi res nekam neprijetno, ker je bilo treba še vse plačevati. Ko pa je prišla rešitev z Dunaja iu so pripeljali v Ljubljano veliko kuhinjo in jo postavili na Kongresni trg, kjer so usmiljene dunajske gospe iu gospodične kuhale od jutra do večera in nam, jadnirn in bednim in od potresa potresenim Ljubljančanom delile kavo, golaž in kruh zastonj, takrat smo bili pa rešeni vseh skrbi in takrat se je pokazalo, koliko je vreden lonec. Kolikor večji je bil, toliko boljše je bilo. Kdor pa ni imel niti skromnega piskerčka, da bi ga bil pristavil k dunajski kuhinji, je ostal revež in siromak in je moral žalostno gledati od daleč, kako so si nosili hrano domov tisti, ki so imeli pi-skerčke, posebno še, če so jih znali pravočasno pristaviti, da so dobili najbolj mastno juho.
V veliko zadrego so nas pa spravili dunajski dobrotniki, ko so nam postavili v Ljubljani še eno javno kuhinjo in še eno. Takrat smo se s piskrčki v roki ustavljali kar sredi ceste in s vpraševali: Kam? Tukaj je kuhinja, tam je kuhinja, tam je tudi kuhinja — katera bo najboljša? Kje bomo največ zajeli in zagrabili? To so bila za usodo naših želodcev iu
za usodo milega slovenskega naroda težka vprašanja, ki jih je bilo vsekakor treba rešiti. Jaz sem rešil to vprašanje lako, da sem tekel s svojim piskerčkont kar k vsaki kuhinji iu sem ga povsod pristavil, kjer je le še nekoliko dišalo po mesu in zato sem še danes dobro rejen in okrogel in se mi dobro godi, ker mi je bilo dano od narave, da sem položaj hitro razumel, drugi so hodili svoje lončke pristavljat danes sem, jutri tja, kjer so pač računali, da bo boljše in več mesa in masti, tretji so se držali stanovitno in \*trajno samo ene kuhinje, čeprav so morali včasih dolgo čakati, da so prišli na vrsto, najbolj nesrečni so bili pa tisti, ki so s svojimi piskrčki begali-od kuhinje do kuhinje, pa so vedno prepozno prihajali, tako da so morali pobirati in požirati santo to, kar so že vsi drugi obglodali. Koncem koncev smo se pa le vsi najedli zastonj — dokler so nam kuhali Dunajčani.
Katastrofalen pa je postal položaj, ko so Dunajčani odšli iz Ljubljane. Takrat, smo zopet stali po ulicah, vsak s svojim piskerčkont v roki, in smo se vpraševali: Kant pa sedaj? Kam naj sedaj pristavimo svoje piskerčke? Kdo nam bo kuhal sedaj in kaj? Tako smo postajali po ulicah in se milo spogledovali... Da bi šli sami kuhat na svoja ognjišča, za svoj denar, to nam ni prihajalo niti v sanjah na um. Centu imamo pa piskerčke? Kuha naj, kdor hočel
Jaz stojim od tistihnial pa do danes še vedno na ulici s svojim piskerčkom in čakam, kdaj bodo pripeljali v Ljubljano zopet kakšne tri ali štiri kuhinje. Ena mi jo premalo. Če pa nobene ne bo, pojdetn pa v Ribnico magari v listo, ki je na Štajerskem, piskerČek bom vzel pa seveda s seboj.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 25. maja.
Nebo je bilo danes naklonjeno Ljubljančanom fn jim je privoščilo k nedeljskemu počitku Se lepo vreme. Zato so mogli danes Ljubljančani vse med večinoma deževnim tednom dogovorjene, na-meravane in sklenjene isdete tudi izvršiti. Dopoldne je bilo v mestu še nekaj življenja, ua promenadi, v Tivoliju in v Zvezdi so ženske kazale novo poletno modo, moški pa so bili v veliki večini zadovoljni že s tem. da so mogli vendar enkrat na uliee — brez plašča in suknje.
Umrla je gospodična Ana Lassnik. posestnlea. Pogreb bo danes ob petih pop. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Svetilu ji večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
Gasilci se priduo pripravljajo za svoj vseslo-vanski kongres v Ljubljani. Včeraj se je vršila na Stadionu druga predkongresna gasilska vaja. Zjutraj se jih je zbralo na Krekovem trgu več sto, nakar so odkorakali nn Stadion, sprevodu na čelu pa je šla godba Zarja . Vaje na Siadionu je vodil . poveljnik g. Ilojsn. Po končani vaji so se gasilci ' v sprevodu vrnili na Krekov trg. Tu jim je g. Ilo-jan izrekel priznanje za uspešno izvedbo vaje, obenem pa jih opozoril, du slavi te dni eno najstarejših gasilskih društev, to je v Laškem, svojo šestdeselletnieo.
Danes je bila otvorjena za Ljubljano važna avtobusna prnsra. To jc proga Ljubljana—BI »d, ki jo bo upravljalo avtobusno podjetje g. R. Hojaka z novim velikim avtobusom. Novi aviobus je posebne, jeklene konstrukcije in pomenia višek udobnosti, ki jo morejo la vozila nuditi potnikom. Avtobus je dobavila tvrdka Triumf-Auto. Danes dopoldne se je vršila na Bled pcskušnu vožnja, jutri, v ponedeljek, pa se prične redni promet. Novi avto. bus pomenja nov napredek Ljubljane v tujsko-pro-metuem ozlru.
Popoldne so se vršile na Rakovniku vsakoletne velike romarske svečanosti. Udeležilo se jih je več lisoč ljudi. V središču mesta so se te svečanosti poznale zlasti po velikem prometu pred magistratom. Le redkokdaj vozi tramvaj neposredno izpred škofije naravnost ua dolenjsko progo. Danes pa so se vrstili tramvajski vozovi drug za drugim. Dolenjski tramvaj, ki je po navadi prazen, je danes dobro zaslužil.
Vznemirljiv prizor se je danes dopoldne pripetil pred uršulinsko cerkvijo. Ob tO dopoldne j« prišla iz cerkve od maše 15 letna Ema Perovšek, hči železničarja na Emonski cesti št. 2. Ema je hotela v park Zvezdo, ali ko je bila že sredi £elen-burgove ulice, se je pripodil iz Gradišča neki kolesar. ki je vozil po levi strani. Podrl je deklico na tla in šel s kolesom kratkoinalo preko nje. Dekle res ni dobilo nevarnih poškodb, je pa precej pobilo in opraskano, povrhu tega Ima pa pokvarjeno vso obleko. Kolesar je izginil v šelenfourgovo ulico prav tako naglo, kot jo je pri vozi I i* Gradišča. Dekletov oče Jože Perovšek pa jo vso stvar prijavil policiji.
Ljubljanska policija je prišla na sled manjši, -pn 7.ek> grdi nemoralni zadevi, v kalero je zapletenih nekaj mlajših ljudi. Podrobnosti o tej zadevi bo take, da ne spadajo v časopis.
Se en dan grafične razstave
Razstava sodobne jugoslovanske grafike, ki Sta j<' priredili v Jakopičevem paviljonu slovenska >Ceti1a generacija in pa hrvatska »Zemlja ter njuni gosti, je bila daues oficielno zaključena. Mo-rn ličen uspeh te razstave jenedvomen, žal, da se materialni z njim ne da primerjati. Prireditelji pa so pripravljeni omogočiti obisk razstave prodno se ta preseli v tujino, tudi vsem tistim, ki iz katerih koli vzrokov te razstave še niso obiskali. Zato bo razstava odprta še danes ves dan proti izjemno znižani vstopnini dveh dinarjev. Krasen, bogato ilustrirani katalog se še dobi po zmerni ceni pri blagajni. Mnoga dela na tej razstavi resnično zn-služijg, da si jih naše .občinstvo ogleda in spozna smeri sodobne umetnosti.
Velik promet na železnicah
Čeprav so včeraj imeli avtobusi, ki vzdržujejo zveze med Ljubljano in deželo, ves dan velik promet, vendar zaradi tega ni bil promet na železnicah nič manjši in je vladal n.n blagajne na glavnem kolodvoru ves dan velik naval. Približno računano je bilo od sobote od 6 zjutrij pa do 6 zvečer v nedeljo na glavnem kolodvoru okrog 13.000 oseb prometa, to se pravi, da je toliko ljudi odpotovalo in se vrnilo v Ljubljano. Do nočnih ur, ko pridejo v Ljubljano glavni izletniški vlaki, bo to število gotovo narastlo ua 20.000 oseb. Moremo torej računati, da je na včerajšnjo nedeljo odšlo z železnico na izlete .najmanj 10.000 Ljubljančanov. Če k temu prištejemo še vse številne izletnike, ki so se poslužili avtobusov, privatnih vozil ali pa so odšli iz Ljubljane peš in se peš vrnili, moremo mirno reči, da je bilo včeraj na izletih izven Ljubljane najmanj 20.000 prebivalcev našega mesta, to je skoraj tretjina.	/ •
Nenavaden dar bel. kralju
Letos praznuje kraljevina Belgija stoletnico svoje neodvisnosti. Ze dolgo se vrše priprave za žim dostojnejšo in veličastnejšo proslavo tega važnega jubileja. Ob tej priliki jc dobil belgijski kralj Albert zelo nenavaden dar. Portugalska vlada mu je te dni poslala 24 steklenic, katerih vsebina je prav toliko stara kakor belgijska kraljevina. V steklenicah je namreč Madeira- in 1'orlo-vino iz leta 1830.
Belgijski tisk je navdušen nad leni redkim darom. toda kralj je prišel v malo zadrego. Ni vedel namreč kdaj in kako bi izpil to vino. Svetovali so mu, naj izpije steklenice za steklenico, da bi tako preiskusil vino. Drugi pa so zopet rekli, da bi bilo škoda tako enostavno izpiti lo dragoceno vino. Zato bo končno sklenili, da se to vino izpije ob priliki svečanosti stoletnega jubileja.
Listi prinašajo zadnje čase mnogo zanimivih sličic iz življenja belgijskega kralja Alberta. Pred nekaj dnevi so pisali, da hodi rad v kino in da sedi tam skupaj s preprostimi obiskovalci. Sedaj pu pišejo, kako rad se tudi vozi na motornem kolesu. Nekega ranega jutra so ceslni pomelnči v Roche-fortu videli vozača, ki je drvel na motociklu. Bil je to kralj Albert, ki se sedaj mudi v dvorcu Eiergtion In se vsak dan vozi za /.abavo z motornim kolesom okoli.
Letna konferenca zbornic TOI
Dubrovnik, 25. maja. p. Včeraj sc jc pričela redna letna konferenca zbornic za trgovino, obrt in induslrijo naše kraljevine. Zastopana je bila bonska upravn in trgovinsko ministrstvo. Predsednik dubrovniške zbornice Meljko Cingri-ja jr olvoril konferenco in prečital sestav predsedstvo, v katerem so gg. Milutin Stanojevič, dr. Milnn Vrbanič, dr. Besarevič, dr. Stanojevič, Plovšič, dr. Medin in Radovič. Nato so /boro-valci odposlali pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade generalu P. Zivkoviču, trgovinskemu ministru Juraju Demelroviču in poljedelskemu ministru dr. Sibcniku. Govorili so Micič, nalo tajnik zagrebške zbornice dr. Cuvai, ki je poročal, da sta po želji predsedstva zagrebške in ljubljanske zbornice on in Ivan Mo-horič izdelala skupen reterat o vprašanju in pomenu gospodarskih zbornic kraljevine Jugosla-vije. Nato jc lainik ljubljanske zbornicc Mohorič obrazložil poedine iočke lega referata v štirih delih. V prvem jc govoril o organizacijskem vprašanju, v drugem o odnosu zbornic napram vladi in gospodarskim organizacijam, delavskim
zbornicam in mednarodnim institucijam, v tretjem delu jc obrazložil dosedanje napore zbornic v gospodarski politiki in v čehtem odstavku ie razložil program dela zbornic za pospeševanje domače podjetnosti in produkcije, kakor tudi za napredek obrti. Nato je govoril Mohorič o gospodarski statistiki in izjavil, da jc ljubljanska zbornica žc na konfcrenci v Osijcku predlagala skupno delo zbornic na statističnem polju.
Nato jc govoril šc dr. Svelislav Marodič o prisilnih organizacijah. Končno pa predsednik belgrajske zbornice g. Mile Stanojevič, ki ic pledirol za posebne zbornicc. Zastopnik ljubljanske zbornicc Krejči jc odgovoril na neko točko v referatu g. Stoianoviča v pogledu obrtnikov, in izjavil, dn jc ljubljanska zbornica žc večkrat izpolnila napram njim svojo dolžnost; njihov standard jc največji v državi. On jc za sistem skupnih zbornic. Končno ic govoril gosp. Stcvan Popovič, ki je pa plcdirnl zu posebne zbornice.
Konferenca sc ic nolo prekinila ter se bo nadaljevala jutri dopoldne.
30 milijonov brezposelnih
Občni zbor Splošne delavske zveze Jugoslavije v Zagrebu — Kaj vse uvažamo — V naši driavi je 12.000 brezposelnih
Zagreb. 25. maja. p. Danes dopoldne se je vršil v kinu Metropol glavni občni zbor Splošne delavske zveze Jugoslavije, 1111 katerem se je predvsem govorilo o problemu brezposelnosti. Glavni govornik je bil Korač. ki je v svojem govoru nagla-šal, da je v Združenih držntah preko 0 in pol milijona brezposelnih, katerih število pa bo v doslednem času še mnogo narastlo. Po vsem svetu j-okoli 30 milijonov brezposelnih ljudi. V n:iM domovini je bilo koncem aprila nezaposlenih okoli 12.000 delavcev. Pri nas vlada velika hiperproduk-cija, mi se topimo v izobilju vsega, vsega imamo preveč: Imamo dovolj hrane, dovolj obleke iu dovolj stanovanj. Naša država je bogata, v njej lahko posekamo 50 milj. kubičnih metrov !esn, imamo rudno bogastvo, imamo ukoli 7 milijonov konjskih sil moči. To vse zniifl, da je pri nas dovolj vsega, dn bi lahko vsi prebivalci imeli vsega dovolj.
V preteklem letu smo uvozili picko |hi1 milijona Din volne in za 200 milj. Din svilenih proizvodov. Naša država j" poljedelska: SO odslot. ljudi živi pri nas cd kufieliislvu. Vsega imamo do-
sti iu vendar uvažamo stvari, ki jih ne bi bilo treba uvažati. Lansko leto je prekoračilo našo mejo samo na pugih v vrednosti 21 milj. Din. Ku-žuhovine je pri nus dovolj iu kljub temu smo jo uvozili za 250 milj. Din, iu to blago, ki bi ga lahko sami izvažali. Korač je nato govoril o prilikah v Rusiji ter ostro kritiziral tamkajšnje stanje, ker je še vedno nit milijone in milijone brezposelnih delavcev, in lo po desetih letih diktature proletari-jala. To z.nači, da tudi tam niso našli pravega lek.i proli brezposelnosti. Dn /.boljšamo svoje prilike, so ne bomo posluževali boljše,viš-kega receptu. Mi moramo delali konstitutivno, legalno. Komunisti so povzročili v Rusiji samo katastrofo, kakor povsod lam. kjer so se pojavili. Njihov največji greh pa ki so preprečevali naše delo. Danes imamo režim, ki so preprečevali naše delo. Danem imamo režim, ki dovol juje, da se svobodno sestajamo in svobodno rnzgovarjamo. in to zato, ker jo kultura pri nas napredovala, ker so se stvorile povoljne življenske prilike. Delajte legalno, poživite sindikate, privadile vse delavce vanje iu napredek je siguren.
Nedeljski šport
Ljubljanski nogomet
Ilirija (komb.l - Hermes tkomb.l 8:3 16 : 01.
Včerajšnja nedelja jc bila v športnem oziru zelo revna, kajti Jadran, ki bi moral igrati z Ilirijo, jc zadnji hip odpovedal igro s prvim moštvom, rezerva pa sploh ni prišla, čeprav jc bilo dogovorjeno, da igra rezerva predleknio drugi lekmi. Navdušeni nogometaši pa niso bili vsled lega prav nič v zadregi in kar liilro jc našla Ilirija nasprotnika, ki jc izkoristil priliko v svoj Ircning. Oba kluba sta oiačila svoje vrste z nekaterimi igralci prvih moštev, lako je 11. pr. Ilirija nastopila 7. ledom, Doberlclom, Deklcvo in Volkai jem, pa tudi šiškaiji so imeli »4 zvezde« iz prvega mošiva, med niimi neumornega Koše-nino. Igra jc bila prav lepa, kajti igravci, zavedajoč sc, da se nc bije boj za ločke, so skušali v resnici pokazati svoje tehnične sposobnosti brez navadnega prerivanju in oslrosb. Prav z užitkom smo spremljali v prvem polčasu divno igro mladih llirijanov, ki so zasnovali in izpeljali lepo število premišljenih napadalnih akcij. Serija ostro plasiranih strelov jc našlo šestkrat pot v Mermcsova vrata. Siškarji so po nekaj minutah uspešne igre prvega polčasa izgubili medsebojni slik in kar ni.so mogli nudili dovolj odpora izvrstno disponirani Iliriji. »Kaj bo šele v drugem polčasu,« tako so sc izpraševfili klubski prijatelji Hermesa, ko jc sodnik olvoril drugi del igre. Prav ugodno je iznenadilo mošivo Hermesa, ki jc započelo igro z njemu lastno žila-vostjo in voljo. Napadalni Irio je prodiral izredno hitro in odločno in ustvaril jc par nevarnih pozicij pred ilirijanskim svetiščem, kjer je debu-tiral zopet Kreč, ki jc doslužil svoj vojaški rok. Igra se je v naglem lempu prav lepo menjavala. Hermes jc na momente osvojil teren tudi v škodo Ilirije, ki ic prišla v igro šele proti koncu — Žc omenjeni Kreč ni pa prav ničesar izgubil pri vojakih, kajti opravil jc svojo nalono odlično, kot nekdaj v »svojih najboljših časih«.
Primorje — Svoboda 8 : 2.
Na igrišču Primorja ic rez. Primorja s 4 : 3 premagala enajstorico Kolesarskega bataljona. Nalo pa sc jc vršila Ircning lekma med prvim moštvom Primorja in Svobodo. Igra jc končala z rezultotom 8 : 2 v korist Primoria.
Lahka atletika
ASK. Primorje - Lahkoailelska sekcija. Tekmovanje zn prvenslvo mošlev države sc bo vršilo dne 29., 31. maja in 1. junija na našem igrišču, in sicer kakor sledi:
V	četrtek 29. moja ob 9 dopoldne: 100 m minimum 12.6, krogla minimum 10.30, 400 m minimum 58, skok v daljavo minimum 5.60. — Popoldne: disk minimum 28, 800 m minimum 2.17, skok v višino 1.50, tek 110 m zapreke 18.8.
V	soboto 31. maja ob 15.30 popoldne: 200 m minimum 26.2, klodivo minimum 25, 400 m zapreke minimum 1.07. troskok minimum 11.50, 10.000 m minimum 38, kopje 42.
V	nedeljo 1. junija ob 9 dopoldne: 1500 m minimum 4.50, skok ob palici 270, 4 X 100 štafeta 50.
Alleli prejmejo natančna navodila, v kalerih disciplinah lahko in v katerih morajo starlati. — Vsak allel, ki nc more slorlali iz kateregakoli j| vzroku, moro javili trenerju sekcije najpozneje do srede popoldne. — Dolžnost vseh atletov jc, da slartojo. Minimumi so za vse ollclc dosegljivi. — Alleli, ki nc bodo noslopili, morajo slavili klubu na razpolago opremo, katero so prejeli od kluba za treninge. — Isto morajo izročiti trenerju nu igrišču v sredo do 18 ure. — Star-tujoči idlcii morajo opremo čislo prinesli s seboj na igrišče. — Opozarjajo se alleli, dn morajo biti na igrišču najpozneje ob 8.30. Načelnik.
Hrvatski šport
Zagreb, 25. inaja. p. Danes sc jc nadaljevalo tekmovanje za prvenslvo zagrebške nogometne podzvezc. Vršile so se Ickmc Concordia-Zeli:/.-ničar 3:0, Uašk-Viklorija 3:2, Gradjanski-Sokol 2:1. V prvenstvu rezerv prvorazrednih klubov so igrali Hašk-Viklorija 3:2, Grudianski-Sokol 5: 1.
V nižjerazrednem Ickmovanju so sc dosegli sledeči rezultati: Orafičar-Zagrcb 6:1, Slaven-Orič 2: 1, Dcrbv - Tipografija 1:1, ZSK - Sava 0:0, Olimpiia - Pekarski 3 : 1, Maksimir - Zmai 5:1, Ličanin- Meteor 6:0, Trnje-Zet 1:0.
Zagreb, 25. maja. p. Za tekmovanje Jugoslovanske lahkoallclske zveze za prvenslvo moštev sta I lušk in Coneordia prijavila vsakt po 100 atletov, dočim jih jc Marathon prijavil 20. Polcmlakcm bo v sobolo in nedeljo tekmovalo v Zagrebu 220 allclov za svoje klube. Tekmovanje je važno, ker gre za naslov prvaka Jugo-slavijc za lelo 1930-31. V vseh mestih Jugoslavije, kjer obstojajo lahkoatlctski klubi, sc vrše isiočusno in po islem programu tekmovanja. Tekmujejo pu lahko vsi verificirani alleli in naraščaj. Vsak tekmovalec lahko nastopa v šestih disciplinah. Vsi rezullali sc objavijo, in siccr sc ocenijo po tablici. Po njej dobljeno število točk se scštejc in klub. ki ima največje število točk, bo prvak Jugoslavije. Določene so mnogoštevilne in bogate nagrade.
Inozemski šport
Dunaj, 25. maja. n. I lakoali—Admira 4 : 4 (2 : 2). S leni jc Hukoah zaradi zgube točko postal drugovrslni klub. Olcdalccv jc bilo 15.000. - Rapid—Spotlklub 5:1 12 : 0!..
Budimpešta, 25. maja. 11. Hungaria—Baslia 5:2 (2:0). - Ncmzelv-Buda II 5:1 (2:1). -lljpcst—Atila 4:1 (1:0). — Fcrenzvaros— III. 2:1 (1:0).
Kaposvar, 25. maja. 11. Somogv — Bocskay 7:4 (3: 1).
Pečuh, 25. maja. 11. Kispcsl—Pccs baranyu 3:2 (1 : 1).
Berlin, 25. maja. n. V Berlinu so igrali poklicni igralci birmighamskegn nogometnega društva proti kombiniranemu moštvu Preussen-Vicloria. Zmagali so Angleži s 5 :0 (J : 0). Gledalcev je bilo 12.000.
Odkritje Nebukadnezarjevega
svetišča
Na mestu starega kaldejskega mesta Ur, domovine. Abrahamove, na desnem bregu Evfrata, se je angleškim arheologom zopet posrečilo zanimivo odkritje. Ne daleč od mestu, kjer so pod tnkorva-nim Nebukadnezarjevim zidom našli nekake zemeljske sklade iu naprave za od\ajanje vode, so naleteli pred kratkim na koncu sezone izkopavanja na velik, krasen tempelj, ki ga je, kakor tolmačijo napisi, uredil Nebukadnezur. Ostanki so izredno dobro ohranjeni, zidovi iz opeke, ki so še sedaj visoki po 0 do 7 metrov, pa kažejo, da so bili včasih še višji. Iz napisov so pozneje dognali, da je tempel dovršil Nabonetus in sicer pol stoletja za Nebukadneznrjem. Tloris svetišča Je zelo znni-miv. Na eni strani teče po celi dolžini stavbe širok hodnik, ki ima v začetku in na koncu vrata. Potem jo spredaj nekak preddvor iu za njim leži šele pravo svetišče. Našli so tudi sledove bivših stopnic. V preddvoru so našli stolp, ki ga je dal ]K)slavili Nabonetus. Ker je brez strehe, so arheologi postavili čezenj streho, ki naj bi ga očuvnln poškodb in da bi mogli naslednjo zimo nadaljevat' z izkopavanjem.
Drugo arheološko odkrilje, ki jo pn ludi za svetopisemske zgodbe važnega pomena, pa je napravil profesor Guratang, angleški učenjak in ravnatelj britskegu arheološkega instituta v Jeruzalemu. Garslang je te dni predaval v Londonu o svojih izkopavanjih v Palestini. Med drugim je izročal tudi o svojih izkopavanjih v JeiiUi in je omenil, da je pri tej priliki lahko ugotovil zgodovinsko resničnost poročil v Jozvetovih svetopisemskih knjigah. Do tega spoznanja je prišel polom primerjave svetopisemskih zgodb, egiptovskih dokumentov in potoni arheoloških najdb. Po svetopisemskem poročilu so prišli Judje iz Egipta 180 let preje, preden je Salomon začel zidati svoj tempel, torej nekako 1100 let pred Kristusovim rojstvom. To dejstvo izkopnine popolnoma potrjujejo. Po Garstangovem mnenju je moral Jozve v resnici prili v Knnaan v 15. stoletju pred Kristusom, km' lahko spoznamo i/, razvalin Jeriho in mest A i in Ilnzor. Tu mesta so med bronasto dobo cvetela in tvorila najmočnejše strntegične točke dežele. 21 'eli kamninskih mest je po Garstangovem mnenju identičnih s kraji, ki so imenovani v analih kimonov 18. dinastije. Jozve sam je zapisal, du je Iri od teh mesl 011 sam porušil. Svoji* predavanje je Gurstang •zaključil z ugotovitvijo, da vsako liii izkopanih mest kaže na to, da je bilo razrušeno v sredi, oziroma bolj na koncu bronaste dobe, 7. drugimi besedami okrog lotu 1400 pred Kristusom.
Krematoršj zločincev
Iz Chicuga |>oročajo: Tukajšnji policiji se je posrečilo senzacijonalno odkritje. Našla jo kreuia-torij bauditov v katerem so sežigali svoje žrtve. Moderno preiskovalne metode so omogočale detektivom. da so izsledii marsikaterega morilca, di>-kler so banditi puščali trupla oseb, ki so jih po-strelili, kar na ulici, oziroma na licu mesta. Na sled do tega krematorlja je pripeljal policijo nepojasnjeno izginotje dveh članov tolpe vlomilskega kralja Al C«|>oneii. Po nekaj dnevih m> našli v nekem gozdu v okolici Chicuga ostanke dveh popolnoma zgorelih ljudi in končno je policija v severozahodnem delu mesta v neki kleti naletela nn napravo, ki je ."ličilu centralni kurjavi, ki pa ie biln preurejena za kronmtorij. Nobenega dvoma ni. du je lo prostor, kjer so zločinci sežigali svoje žrtve, kajli cela vrsta znanih zločincev iz chicaškega zločinskega sveta je \ zadnjem čnsu brez sledu izginila.
Drzen beg goljufa
Iz Budimpešte poročajo: Bivši ravnatelj akcijske družbe Vacuum Fischer, ki je po poneverbi pol milijonu pengti pobegnil v Montevideo, kjer je bil pezneje aretiran, bi moral le dni prispeli v Budimpešto. Po aretaciji v Montovldeu so ga prepeljali v Italijo, kjer jc do ureditve izročiluegit postopanja počakal v ječi. Te dni so ga pripeljali v naš Kotor, kjer so ga izročili jugoslovanskim orožnikom, da ge odpravijo do madjarske meje. Tu pa se je Fischerju na dosedaj še nepojasnjen način posrečilo ubežati. Vzel je s seboj tudi usnjalo aktovko, v kateri se je nahajal poneverjeni denar in ki bi moral služil kot corpus dclicli.
Od mehanika
do poslanika
To dni je dospel v Varšavo novi ameriški poslanik Willys. Kakor poročajo listi, 011 ni poklicni diplomat, ampak avtomobilski industrijalec. Novi poslanik ima za seboj edinstveno karijero. Povzpel se je iz najnižjih krogov. Ko je bil star 17 let, je Imel malo delavnico za popravila koles. Pozneje pa se je posvetil trgovini z avtomobili in končno ustanovil v Ameriki velik avtomobilski koncem. Danes Ima poslanik Willys pod palcem nič manj kakor 60 milijonov dolarjev. Poleg tega poseduje ludi ve like zasebne galerije umetniških slik.
r>*	i }■>■+>	■£ » t'- t*	'-i-'* vf ■>	...K A >. ŽE lit'.,*. * jf
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znanccm, da jc go-
spodična
Ana Lassnik
posestnlea
dne 24. maja ob >i5 popoldne, po daljši, težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno umrla. — Pogreb drage, pokojnicc bo v ponedeljek dne 26. maja ob 5 popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu-
Ljubljana, dne 25. maja 1930.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega nninanlla Mestni pogrebni zavod » Ljnblj»ni
Leto strahote 1793
»Ta brazgotina tu na vašem čelu,« je izprego-voril Gauvain, naslonjen na komolca, »je od udarca sablje, ki ste ga prestregli, da ščitite mene. Še včeraj ste stali v bojnem metežu tu zraven mene, da me varujete. Če bi vas ne bila Previdnost postavila k moji zibelki, kaj bi bilo postalo iz mene? Bitje, obdano od vseh strani od teme in mrakov. Če imam pojem o dolžnosti, se imam za to zahvaliti vam in samo vam. Bil sem rojen v okovih predsodkov; vi ste jih sneli z mene in mi vrnili mojo mladost v svobodni rasti; po vas sem postal človek mesto pokveke. Vsadili ste v mojo dušo vest in mesto v omejenega fevdalca sem zrastel v državljana, iz državljana pa v duhovnega človeka. Dali ste mi ključ resnice, da odklenem kraljestvo človečanstva, in mi izročili luč, s katero sem mogel prodirati v oblast nadčloveškega. O učitelj moj, kako sem vam hvaležen, da ste me preustvarili!«
Cimourdain se je vsedel zraven Gauvaina na slamnjačo. »Prišel sem k tebi, da skupaj večerjava.«
Gauvain je prelomil črni hlebec in ponudil krajec Cimourdainu; potem mu je ponudil vrč.
»Le pij ti prvi!« je dejal Cimourdain.
Gauvain je pil in izročil vrč Cimourdainu; izpil je samo mal požirek. Cimourdain pa je hlastno izpil ostalo na en dušek. Gauvain je bil lačen, Cimourdain pa žejen: dokaz, da je prvi bil miren, drugi pa mrzlično razburjen.
Po ječi se je razprostrla skrivnostno-grozna ve-drost. Oba moža sta se pomenkovala.
»Velike stvari se porajajo,« je dejal Gauvain. »Kar revolucija sedaj dela, je skrivnostno. Za vidnim delovanjem se skriva nevidno. Kar je vidno, je grozovito; kar snuje nevidno za njim, to je pa vzvišeno. To zdaj jasno spoznavam. Strašno in obenem lepo! Zidarji revolucije se morajo posluževati starega ma-terijala; iz tega se razlaga to leto strahote 1793. Za odrom barbarstva se gradi svetišče človečanstva.«
»Tako je,« je dejal Cimourdain. Iz tega prehodnega stanja sc bo razvilo definitivno, to je: vzporednost pravic in dolžnosti, proporcionalno progresivno obdavčenje, obvezna vojaška služba vseh državljanov, splošno izenačenje brez izjem, nad vsem in ;vsemi pa ravna črta postave — z eno besedo, absolutna republika.«
Meni bi bila ljubša idealna republika,« je odvrnil Gauvain in nadaljeval:
>0 učitelj moj, kje je v vsem tem, kar ste tu omenili, mesta za žrtev, samozatajevanje, velikodušno usmiljenje in ljubezen do bližnjega? Splošno ravnovesje je dobro, še boljše je pa splošno notranje soglasje. Nad tehtnico pravice je lira ljubezni. Vaša republika človeka meri, uvrščuje in ureja, moja pa iga vznaša v nebesne višave. Med njima je taka razlika kakor med matematičnim pravilom in orlom.«
Otrok moj, ti se izgubljaš v oblakih.«
»Vi pa v preračunavanju.«
»Obče soglasje, to so sanje.«
»Tudi algebra se kreče v kraljestvu domišljije.«
»Jaz bi hotel, da bi bil človek konstruiran po Evklidu.«
»Jaz pa bi želel nasprotno: da bi ga bil ustvaril Homer.«
Cimourdainovo lice se je zresnilo.
»Pusti ti te pesniške utvare, ki so te zapeljale.«
»Poznam ta ugovar. Vse je utvara po vašem: pihljanje pomladnih sapic, blesk solnčnih žarkov, de-htenje rož in sploh vse lepo.«
»Od tega se ne da živeti.«
»Ali vi res to tako natančno veste? Tudi ideje so hrana za dušo.«
»Ideje da, toda ne utopije. Republika, to je: dvakrat dve je štiri. Če vsakemu dam, kar mu gre . . .«
»... potem ste mu kljub temu še ostali dolžni.«
»Kaj?«
»Nekaj neizrekljivega, česar meščanska pamet ne razume — nekaj, kar je nad strogo pravico in njeno enoličnostjo.«
»Govori jasneje!«
»Torej: vi hočete splošno vojaško obveznost. Zakaj? Da ubijate sočloveka. Jaz stremim za splošnim mirom. Vi hočete revežem pomagati s podporami, odmerjeni po možnostih budžeta, jaz hočem, da se revščina sploh odpravi. Vi zahtevate progresivno obdavčenje, jaz sem proti davkom sploh in hočem, da se državni izdatki, reducirani na najmanjšo mero, plačajo iz prebitka družbe.«
»To so Babeufove ideje.«
»Čegaverkoliže, meni se zdijo edino prave, dragi učitelj. Onemogočite izrabljanje sočloveka, uničite zajedavce družbe, potem eksploatirajte bogastvo zemlje v splošen prid, v prid vsakega človeka. Tretjina Francije nc proizvaja nič, izorite vso zemljo in jo razdelite po enakih delih med vse državljane. Danes Francija svojim otrokom, izvzemši višje sloje meščanstva, ne nudi več ko štirikrat na leto grižljaj mesa; če bi se racionelno obdelala, bi redila tristo milijonov ljudi, vso Evropo. Izrabite naravo, to našo najmogočnejšo zaveznico; po njenih žilah tečejo neizčrpni sokovi vode, ognja in olja — prerežite te žile, da boste imeli pitne vode v vaših vodnjakih, olja v svetilkah, ognja na štedilnikih. Opazujte plimo in oseko oceana, ali ni to ena sama ogromna neizrabljena sila? Kako je bedasta zemlja, da se ne zna poslužiti oceana!«
»Plavaš na širokem oceanu svojih sanj.«
»O ne! Nahajam se sredi istine, ki pa še ni uresničena.« In po kratkem presledku je bivši vi-komle nadaljeval: »In kaj ste naredili iz žene!«
»To, kar je po naravi,« je odvrnil bivši duhovnik, »družica, ki ima služiti svojemu možu.«
»Ki ji ima mož služiti!«
SŽ s Oli llofo*
ili N
•F .oDO —
2B -v— qO|D>n
Jj^JTb »» eri—- ^ s1
"Cw< p* 8,
B-aS-PiS sfiž
»Kaj?« je vzkliknil Cimourdain, »mož služabnik žene? Nikoli! Mož je gospodar v domu.«
»Soglašam, toda pod enim pogojem: da je žena domu kraljica.«
»Ti torej zahtevaš, da bodita enaka?«
»Enakopravna.«
»Sanje! Saj sta ustvarjena popolnoma različno.«
»Rekel sem: enakopravna, ne pa identična.«
Nekaj časa je nastal molk. Potem je zopet povzel Cimourdain:
»Vrni se n azemljo, Gauvain. Treba je uresničiti, kar je mogoče. Ponavljam, ti sanjaš neuresničljivo.«
»Moj dragi učitelj, to niso neuresničljive sanje, ampak postopoma uresničljiv ideal, samo, če resno hočemo. Med mojim in vašim idealom je le ta razloček, da vi hočete obvezno kasarno, jaz pa šolo. Vi sanjate o človeku-vojaku, jaz o človeku-tovarišu. Vi sanjate republiko meča, jaz republiko duha.«
»In dokler se to ne uresniči, kaj hočeš?«
»To, kar je.«
»Ti nas torej ne obsojaš?«
»Ne; vaš čas je čas viharja. Vihar vedno ve, kaj dela. Če izruje hrast, naredi prostor klicam bodočega življenja. Človeška kultura je bila okužena, sedanji vihar jo očiščuje. Sicer ne izbira preveč, toda drugače ni mogoče. Njegov bes je razumljiv. Sicer pa, kaj mi mar viharja! Imam kompas, ki mi kaže pot v najhujši vihri, svojo vesti«
In tiho, kakor v najslovesnejših trenutJnh, je dostavil:
»Je nekdo, ki se mu moramo brezpogojno pokoriti, naj dela, kar hoče.«
»Kdo?« je vprašal Cimourdain.
Gauvain je pokazal s prstom navzgor. Cimourdainu, ki je prstu sledil, se je zdelo, da skozi svod ječe vidi zvezdnato nebo.
Zopet sta oba umolknila.
»Po čemer hrepeniš, tega narava sama ne dopušča. Ponavljam, to so nemogoče sanje.«
»Ne sanje, nego končni cilj. Če ta cilj ni dosegljiv, čemu potem sploh človeška družba? Zakaj potem nismo ostali pri naravi, v stanju prvobitne divjosti? Otahiti je paradiž, toda paradiž, v katerem se nič ne misli. Inteligenten pekel je boljši od takega paradiža bebcev. Ne! postanimo človeška družba, ki bo zrastla preko mej narave. Ako naravnega stanja ne bi bilo mogoče premagati, čemu smo potem stopili preko njega? Potem se zadovoljite s tlako, kakor jo opravlja mravlja, in z medom, ki ga izdeluje čebela. Ostanite sužnja žival namesto da hočete biti svobodni ljudje. Človeška družba je povzvišana narava. Nositi večna bremena, to ni namen človeka. Ne! stran parije, suženjstvo in tlačanstvo! Človek je rojen za svobodo, za višjo kulturo, za resnično po-bratimstvo. Nismo ustvarjeni, da vlačimo verige, marveč da razpnemo krila! Ne plazimo se torej po tleh ko črvi. Hočem, da se buba razvije v metulja, hočem, da se zemeljski črv preobrazi v živo letečo cvetlico, hočem ...«
Si
a
N
_ h: o
P
I»Si**
»sRP-sI
»SgsJB
51 o
~ p as-«
to P- •
ro —. < <
(D
t"
~z-> < ..
Hffi
PP M
o 33 n .j ggl
OP*«?*
Plašil
Najvarnejše in najboljše ualožite denar pri
¥ Celju
registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palaCI na vosalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog oad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnesa davka
SALDA-KONTE ŠTRACE - J0URNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Edini siouenski zaood brez tujega kapitala |e
Vzajemna zavarovalnica
o Ljubljani, Dunajska cesta t?
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zv< nove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
NAJNOVEJŠO IZBIRO
pomladanskega moškega in damskega blaga nudi po zelo konkurenčnih cenah
ODIAtllNICA
io Slovcnifo v llublfoni, MittfosiCcva T
Brzojavk Gospobanka	Miklošičeva cesta 10.
Telefon štev. 2057, 2470, 2979.
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 480,000.000'— Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih.
Špecerijsko m hoionifalno blago, umetna gnojila, cemenl Ud. ifd,
dobavlja
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki (ranko. .TRIBUNA" F B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. St, 4.
illi ste že član Ljudske samopomoči v Mariboru?
Ako ne, zahtevajte še danes brezobvezno pristopno izjavo 1 Na podporah izplačali že nad 1,000.000 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče praktične knjige:
ŠOFER IN SAMOVOZAČ. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Stolla. Vezano 140 Din.
RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 60 Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din.
PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Spisal M. Humek. Vezano 80 Din.
BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din.
NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj cebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žmderšič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din.
ZEL IN PLEVEL. Kako se zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so pm zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din.
Najnovejši katalog brezplačno na razpolago.