List 2.
V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada.
Navadna misel je, dasenožeti ali travniki so ravno zato veliko vredni, ker trava sama raste, travnika ni treba ne orati ne gnojiti, ne za seme skerbeti.
Kdor je s tem zadovoljen, da mu le kaj merve in otave zraste, in mu ni mar zato: ali bi je mu ne utegnilo dvakrat, petkrat ali desetkrat več in pa boljše zrasti — tak res nima s travnikom nič opraviti. Al vprašanje je: je li gospodar moder gospodar, ki svoj kapital naklada na slabe obresti (činže), da mu 100 goldinarjev nese komaj 2 ali 3 gold. na leto, namesto da bi ga lahko naložil na dobre obresti, da bi od 100 gold. potegoval 10 in še več gold. ? Gotovo je, da tace g a gospodarja nihče ne bo modrega imenoval. „Mož ni pameten, da noče večjega dobička, ki bi si ga lahko pošteno pridobil" — bo vsak rekel.
In ravno tako je večidel pri nas s senožeti ali travniki. Silo silo veliko mertvega kapitala leži v njih, — gospodarji ne marajo za-nj. Morajo že dosti dnarja imeti, da ne gledajo, kje bi ga mogli še več si pridobit/. Jez pa mislim , da ni taka, — da nimajo bankovcov odveč, in da le v tem je krivica, da ne vejo: kako bi si jih utegnili več pridobiti.
Že Adam je menda vedil, da trava sama raste,— ali malo časti je za nas, če s svojim umom ne vidimo dalje in globokeje v zemljo, kakor je Adam vidil. Saj nam že ker t kaže, da tam, kjer je on oral in zemljo raztrošal, lepša trava raste! Saj že vsako mestice, kjer je na travnik kaj več vode pritekalo,očitno razodeva, kako košata trava tam stoji memo druzih krajev ravno tiste senožeti! Saj že na spašniku se vidi, da tam pa tam, kjer se je lani kaka živina na paši očedila, je letos več šopkov večje trave.
Vse to ljudje vidijo — pa ne u č e se iz tega ničesar. Če že trava sama po sebi raste, da imamo kaj merve in otave  kositi, koliko   več  in koliko bolje  bi je še le zrastlo, če bi ji tudi gospodar pomagal rasti. — To zapopasti je lahko.  Ali sin ni tega od očeta slišalne vidil, — kmetijstva se ni nikjer učil, in tako ni storil  oče ničesar  in  tudi sin ne.    Po tem takem so pa pri vsakemv gospodarstvu gotovi dohodki vsako leto  okrajšani.   Če je  podnebje  in  zrak  kakega kraja posebno vlažen, in če je lega travnikov posebno vgodna rastlinam -  so senožeti res same po sebi rodovitne — ali naše dežele   imajo celo malo tacega sveta, ki bi ga podnebje in lega sama gnojila. Treba je tedaj ,  da jim gospodar  pomaga.   In pomaga se jim z majhnim trudom in z majhnimi stroški.
In res je zadnjičas, da bi tudi naši kme-tovavci vsi to spoznali, daje živa potreba obdelovati senožeti. Naj bi posebno naši umni gospodarji in veči kmetje prav pridno se vergli na gleštanje travnikov in tako manjšim svojim sosedom dajali lepe izglede!
Mi pa bomo skusili gleštanje senožet enmalo bolj natanko razložiti. Prav ljubo bi nam bilo, če bi se ta ali uni tistih naših častitih bravcov, ki so kmeto-
vavci, z nami v pretres te reči spustil, da bi to razjasnili od vsih strani. Mi pišemo, kakor mislimo, da je prav, in radi imamo, če tudi kdo drug svojo pove.
Ta predgovor končavši se podamo v pretres svojega predmeta. —
Da se na senožeti veliko in dobre merve in otave nakosi, je ena naj poglavitniših potreb, da senožet ima dobro in bogato tako imenovano spodnjo travo.
Če prepušamo natori sami, da raste trava kakor-šna koli, bo dostikrat rastla malopridna, včasih celo slaba in škodljiva, in gospodar s takim senom ne bo mogel svoje živine dobro rediti, po tem pa tudi dobrega gnoja ne bo dobival od nje.
Pri obdelovanji senožet je tedaj poglavitna potreba, da si take rastline (takotravo) izbiramo, ali da skerbimo, da takošna trava raste, ktera je kar naj bolj živini tečna klaja.
Da bomo pa pri izberi trav prave zadeli, moramo imeti dvoje pred očmi: l)dabo lastnosti in različnosti zemlje si izberamo travne semena, in 2) da gledamo tudi na to, za kakošno živino ima pridelano seno biti.    (Dalje sledi.)
V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada,
(Dalje.)
Ker se na vsaki zemlji ne obnaša dobro vsaka trava, nam je treba pazljivim biti, da po lastnosti zemlje: ali je suha in gorka, ali bolj močirna in merzla, izberamo travne semena; zakaj v mokri ne iojo take veselo rastle, ki hočejo imeti suho zemljo, in nasproti v suhi take ne, ktere so hčerke mokrega zemljišča.
Pa tudi na živino je gledati, ktero redimo. Res je sicer, da travo, ki se prileze enemu plemenu,jedo tudi druge plemena; vendar so nektere trave, ki teknejo nekterim plemenom bolj, nekterim manj. Skušnje uče, da izmed navadnih divjih in pa sejanih rastlin jih goveja živina 276 rada je, 218 pa ne, — konj jih je 262, 212 pa ne, ovca 387, 141 pa ne, koza 149, 126 pa ne.
Po vsem tem, kar smo dozdaj povedali, hočemo v kratkem pregledu rastline (trave) po njih vrednosti našim kmetovavcem pred oči postaviti, in ta pregled tako osnovati, da bomo naj pred imenovali rastline za suhe senožeti in spašnike, potem trave za bolj močimo zemljo; dostavljali bomo temu popisu, ktere rastline so bolj za spašnike, ktere bolj za senožeti, in pa: kteremu plemenu je ta, kterem je una rastlina bolj priležna.
Od rastlin za suhe spašnike in senožeti.
1. Trave.
Izmed veJicega števila trav, ki rastejo po senožetih in spašnikih, burno našteli le tiste, ki so spoznane dobra, tečna živinska hrana (klaja).
1.  Ojstrica (aira, Schmiele). Med mnozimi sortami ojstric je le tista, ki se imenuje zvita o j s tri ca (gebogene Sch,) tečna klaja, zlasti na spašnikih za ovce. Cvete mesca junia in julia; zori augusta in septembra; zraste 1 do 2 čevlja visoka. (Siva Ojstrica, graue Sch., ni sicer veliko vredna klaja, pa to ima, da raste na naj slabejši zemlji; gr i vas ta ojstrica raste celo v svižnu.
2.  Lesičji rep (alopecurus pratensis, Wiesen-Fuchsschvvanz) je ena naj boljših trav, toda globoko in močno zemljo ljubi, v kteri tako hitro raste, da se zamore trikrat*kositi; cvete julia in augusta, zori augusta in sept., zraste 1 do 2 čevlja visoka. V suhi in pusti zemlji pa kmetovavec ž njo ne bo nikoli ničesar opravil, naj počenja kar hoče.
3.  Rosula (anthoxanthum odor., gelbes Ruch-gras) — to je tista trava, od ktere ima merva svoj posebni, prijetni duh. Raste tudi na zlo peše-nih pašnikih in senožetih. Same rosule pa živina ne je rada, posebno take ne, ki je bila pokošena, ko je že odcvela. Če je v 100 funtih (1 centu) merve 1 ali 2 funta rosule, diši merva kaj prijetno. Cvete junija in julija, zori julija in augusta; zraste pol do poidrugi čevelj visoka.
4.  Ovsula (avena elatior, Wiesenhafer, franzos. Raigras) je naj več vredna med vsimi travami na senožetih zato, ker se je na močenih in gnojenih senožetih naj več pridela in je tečna klaja za živino, posebno če se meša z navadno ali pa z nemško deteljo. — Kdor hoče mervo na svojih senožetih obilo pomnožiti, naj poseje ovsule; prepričal se bo, da je ni trave čez ovsulo, ktera je med vsimi travami naj bolj pripravna za take zemljiša, ki imajo le začasne senožeti (senožeti za nekoliko časa) biti. Cvete junija do augusta; zori julija do septembra, zraste 2 do 4 čevlje visoka.
Je še več trav ovsulje sorte, ki se dobro spona-šajo na pusti zemlji in so dobra klaja, pa zdatne niso.
(Dalje  sledi.)
V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada.
Od rastlin za suhe spasnike in senožeti.
(Dalje.)
2.Detelje in druge zelišča.
Razun rastlin, ki se prištevajo travam, in ktere smo ravno priporočevali, so še druge rastline j ktere ne spadajo v versto trav, pa so tudi za suh svet priporočila vredne.   Te-le so:
1.  A rman (achillea millefol., gem. Schafgarbe). Posebno prijeten ovcam, tekne vsaki drugi živini in rad raste tudi v pusti zemlji. Cvete mesca junija do jeseni in zraste pol do poldrugega čevlja visok.
2.  Divji grah (astragalus glyciphyllos, Tragant oder SiisskleeJ je hvale vredna rastlina na pašnikih. Dosti je bila ta zel že priporočana, pa pri vsem tem je še premalo obrajtana.
3.  Marjetice ^bellis perennis, Ganseblumchen) znane vsacemu, so dobro zelišče.
4.   Navadna k umna fcarum carvi, gemeiner Kiimmel). Vsim živalim, če je ni v mervi preveč, je všečna in tečna; ker pa njene korenine globoko v zemljo segajo, raste veselo le v globokem svetu.
5.   Kozja rutica (gallego off., Geisraute) je mešana z drugimi rastlinami prav dobra klaja. Cvete julija do septembra, zori večidel septembra; zraste 2 do 5 čevljev visoka.
6.  Turška detelja, tudi sladka detelja ali petelinova glavica imenovana (hedvsarum ono-brvchis, onobr. sativa, Esparzette oder tiirkischer Klee). Ta* detelja je zlasti za govejo živino ena naj boljših detelj, ktera ima to lastnost, da se tudi na zlo suhem svetu dobro sponaša.
3.  Pravi regrat (taraxacum off., gem. L6wen-zahn) je posebno dobra rastlina za tako imenavano spodnjo travo, ktera ima to zlahno lastnost, da krave po nji dobro molzejo in je tudi mleko dobro.
4.  Stročnata detelja ali Marijni šolniči (lotus corniculatus, gelber Schotten-, Honig- oder Hornklee). Ta detelja se pogostoma nahaja na suhih pašnikih in je dobra. Cvete junija do sept., zori au-gusta do oktobra, zraste po poldrugi čevelj velika.
9.  Nemška detelja, metelka (medicago sativa, Luzerne), je ena naj boljših detelj in je vredna, da se z drugimi travami zaseje na sonožetih, ki imajo globoko zemljo, ker s svojimi koreninami globoko sega. Enega plemena s to je pol ž ar ca (med. falcata, Schnecken- oder Sichelklee), za suhe in prav puste pašnike kaj dobra detelja, ki cvete že maja in zori* septembra, in 1 do 4 čevlje velika zraste.
10.  Terpotec, perpotec srednji in ozkoper-nati (plantagomedia, pl. lanceolata, Wegerich, We-getritt breiter und spitzblatt.) na senožetih neprecenljiva spodnja trava, prijetna in tečna vsaki živini.
ii. Korninšica ali pimpinelica (poterium sanguisorba minor, kleine Bibernelle, Pimpinelle) raste tudi na prav pustem in suhem svetu, in je za ovce dobra.
\2. Hudičev ogriz (scabiosa succisa, Teu-felsabbiss) in križnica ali gr in to v a zel(scabiosa irvensis, Ackerscabiose) ste živini prijetna klaja, do-tler ste mlade; prešiči rujejo radi nje korenine.
13.  Gabez (symphytum off., gemeine Schvvarz-vurz) je dobra klaja, če se zgodej kosi, in živina ja le rada je, kadar je suh.
14.  Kozji bradec (tragopogon pratense, Boks->art) je na senožetih z globoko zemljo izverstna klaja.
15.  Detelja (trifolium, Klee) in sicer: rude ca letelja (trif. pratense, rotherKlee), Ki je z ovsulo ili pahovko za senožeti kaj dobra, — mala bela letel j a (trif* repens, weisser Klee), ktera na spalnikih zavolj svoje dobrote vse druge prekosi in se te-laj za suhe gorate pašnike ne more dovelj priporočati; cvete majnika do sept., zori julija do oktobra, zraste do  6  pavcov  visoka; —  bela  gorska de-
elja; ta detelja zraste enmalo večja kot una in je udi prav dobra; prav bi bilo, če bi jo na planinskih se-ložetih bolj obdelovali. Tudi veliko rumena detelja jnelilotus off.,Me!ilothenklee, Steinklee) da dobro klajo. i6. Grašiča, in sicer tičja grašica (vicia jracca, Vogelwicke) in pa plot na grašica (vicia »epium, Zaunwicke) je tudi priporočila vredna.
(Dalje  sledi.)
V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada.
(Dalje.)
Rastline za mokre senožeti in spašnike.
Trave, ktere navadno na mokrih senožetih in spa-šnikih rastejo in tako imenovano kislo seno dajejo, spadajo v versto ločja in bičja.
Tiste trave pa, ki dajejo sladko seno, [čeravno na mokri ali saj zlo vlažni zemlji rastejo, so:
1.   Moč irska pahovka (agrostis palustris, Sumpfstraussgras); ta trava se tudi na suhi zemlji dobro sponaša.
2.  Kihec, kihecna pahovka (agrostis stolo-nifera, Fioringras); ta trava potrebuje zlo vlažnega podnebja; da se pa dobro sponaša na suhi zemlji, se mora na travnik pridno vode napeljevati. Za napravo le začasnih travnikov je ta trava kaj pripravna. Ker dolge korenine dela, se da kakor pirnica izrezati, in če se ta rezanca raztrosi po zemlji, se sama po sebi prime in raste. Angiičani so po mnozih skušnjah se prepričali, da med vsimi travami, ki potrebujejo vlažne zemlje ali pa močenja, daje kihec naj boljo živinsko klajo. Če je pa zemlja suha in pusta, je kihec tako terd in pust, da ga nobena živina ne pokusi.
3.  Členasto travo ali členasti lesi c j i rep (alopecurus geniculatus, geglied. Fuchsschvvanz) priporočajo za bajerje, iz kterih so vodo izpustili.
4.   Vodna o j stri na (aira aquatica, Wasser-schmiele).
5. R e p li 1 a ali v e 1 i k i g 1 j i s t n i k (bromus gigan-teus, Riesentrespe) je posebno za nizko ležeče, mokre in osojne senožeti pripravna.
6.  Vodna sladka trava (festucafluitans, Man-nagras oder Mannaschwingel.
7.   Mačji rep (phleum pratense, Thimotheus-gras) je med tistimi travami, ktere na mokri zemlji sladko seno dajejo, ena naj bolj i h. Mačji rep pa raste tudi na suhi zemlji. Iz mačjega repa se nakosi veliko merve, in on ima to lastnost — pravi Schwerz — da tudi na ilovnati merzli, pa tudi na šotni zemlji rada raste; za take travnike, na ktere se voda napeljuje, je posebno dober.
8.  Mečičja trava (poa aquatica, Wasserrispen-gras) je dobra trava in na močirnih senožetih še raje raste kakor mačji rep, cvete junija in julija, zori augusta in septembra, zraste 4 do 6 čevljev visoka.
9.  Marijne solzice, gladke in plave (me-lica nutans, caerulea, glattes und blaues Perlgras).
Druge zeli, ki niso trave, in so na mokrih trav-nicih dobre, so:
1.  divja angelika (angelica silv., wilde An-gelika),
2.  senožetna kresa (cardamine pral, Wie-senkresse),
3.   grenjka detelja (menyanthes trifol., Bit-terklee)5
4.  rasebnik ali prunelica velika in mala (prunella major in minor, grosse und kleine Brunelle)7
5.  ježeva jezica (sparganium, Igelskopf).
Plevel na senožetih in pašnikih.
Med koristnimi rastlinami pa raste na pašnikih iu senožetih tudi plevel, to je tako rastlinje, ki za živinsko klajo ni nič vredno, in ker seno še le po-kvarja, naj se tedaj trebi in odpravlja ž njih. Take rastline so: kolmež (gem. Kalmusvvurzel), terstje (Sumpfschilf), repinec ali lepir (gem. Klette), povodna zlatica (Kuhblume), smerdela (Wucher-blume), kokorik, kokotica ali tanica ali predan ca (Flachsseide), žabj a prešli ca (Zinnkraut), kaček (Storchschnabel), medvedov koren ali medvedova taca (Barenklaue), klegje, smi-lika in ušesna žličica (lychnis), vse sorte mete, posebno povodna in poljska (Wasser-und Acker-miinze), mačkovec (Hauchechel), dres en ali d ris t (Flohkrauf), gosinja trava (Ganseblume), -petlistna trava, vrednik; zlatenca, bradavic ni k, samo je j a; ki sli ca, divji ž al bel j, kozja Ibrada in osi a dj e (skalna jagoda), vrateč, lapuh & še več družili.
Strupene zeliša.
Na senožetih in spašnikih rastejo tudi strupene zeliša, izmed kterih imenujemo posebno sledeče: p as j i p e t e r š i I j (mala trebelika, Hundspetersilie, ki. Schier-ling), veternice (Anemonen), kimovnica (Kii-chenschelle), volčje jagode (se večkrat nahajajo na lokah ali logih), podlesk (ušivec), srn e rdi j i-ve c (trebelika, gefleckter Schierling), pasje zeli še ali červenka (Nachtschatten), mleček (Wolfs-milch), bela čmerika (vveisser Germer), tel o h beli in zeleni (Niesvvurz), zobnikovo perje (Bilsenkraut), kristavec ali strupeno bodeče ja-belko (Stechapfel), ljulika (Taumelloch), in še druge.  (Konec sledi.J  _________
V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada.
(Konec.*)
Našteli smo zdaj vse rastline — trave, detelje in druge zeliša — ktere dobre , pa tudi take , ktere slabe senožeti in pašnike delajo, da jih zdaj gospodarji popolnoma poznajo.
Da pa si napravimo dobro in gosto travo, ni zadosti, da sejemo le dobre trave, ampak treba je pred vsem, da zemljišče, ki ima senožet biti, prav pridno obdelujemo , to je, da svet prav na globoko zrahljamo (prekopljemo, izorjemo in povlečemo) in , kar naj bolj moremo , zemljo zdrobimo, sčistimo in na plan denemo. Vse to pa je treba storiti zato, ker tiste trave, ki jih štejemo k stanovitnim, s koreninami veliko globokeje sežejo, kakor eno- ali dveletne žita, in ker senožeške trave pervi čas počasi rastejo in jih tedaj plevel lahko zaduši, ako zemlja ni do dobrega očišena bila. Sicer pa je treba tak svet, ki se ima v senožet predelati, popred prav dobro pognojiti.
Po tem se sejejo trave. Kako naj se to stori, v kolikšni meri in kdaj, bomo govorili v drugem spisu, ki nam ga je gosp. senožetni inženir Preu-schen podal, da ne bomo ene reči dvakrat razlagali.
V čem pa obstoji daljno oskerbovanje senožet in pašnikov? Vse dela, s kterimi hočemo si dobre senožeti ali pašnike napraviti in jih tudi dobre ohraniti, pa obstoje v sledečem:
i. Da premokro ali močimo zemljo denemo na suho, to je, da branimo, da se preobilna voda ne more stekati na senožet, ali da tisto vodo, ki je ima senožet preveč, odpeljujemo po odpertih grabnih ali podzemeljskih cevih (po drenaži).
2.  Da skušamo zmiraj več dobre parsti na senožetih si napraviti, to je, da potresamo večkrat mešanega gnoja, parsti, cestnega blata, blata iz |jrab-nov, svečarskega pepela in enačili stvari po senožeti, in da ob pravem času napeljujemo gosto mlakužo nanje , ki ima dokaj zemljin v sebi, ktere popuša na senožeti.
3.  Dapokončujemo plevel in mah z ojstro brano (naj bolje z obteženo brabantsko), da v jeseni ali spomladi sejemo na povlečene kraje travnih semen, da senožet včasih gnojimo z dobro mešano parstjo, ali da nektere bolj škodljive rastline izru-jemo. Ako je senožet le zlo plevelna, je prav, da se začasno preorje v njivo.
4.   Da senožet večkrat gnojimo po različnosti zemlje ali s prahom mineralskih stvari, kakor z apnom , gipsom 3 gnojno soljo, s pepelom, cestnim blatom, mešano zemljo itd., ali z dobro podelanim gnojem ali z gnojnico. Od vsega tega bolj natanko bomo govorili drugikrat.
5.   Da po suhih senožetih in posebno po spašni-kih sadimo drevje ali germovje, in jih obdajamo z živimi mejami.
6. Da vode napeljujemo na-nje, ako nam je le mogoče, ker voda je pervi živež rastlinam. Tudi od tega bomo še bolj natanko govorili.
To so poglavitne dela na senožetih in spašnikih — to so pa tudi potrebne dela, da vzdignemo iz njih tiste zaklade, ki v njih zakopani in tedaj mer t vi leže, namesto da bi nam dvakrat, petkrat ali tudi desetkrat več merve in otave dajali, ktera je perva potreba za več in bolje rejene živine.
Naj bi umni gospodarji na vekomaj tisti napčni misli slovo dali, ki je le preveč še dandanašnji navadna , da travnik je zato naj bolji, „ker ni ž njim nič opraviti".                                  (To Hlubek-u.)