68. štev.
V Ljubljani, v četrtek 11. junija 1871.
Letnik i f.
Inserati se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
1.» 2
n n n II - >i
IS n n n ii « M Kolek (stempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino pre jema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu b. št. 16
/
8 gl. 40 kr [i
Političen list za sloveiisKi nerofl.
Po polti prejeman velja:
Za celo leto . . 10	gl. —	kr.
za pni leta . . 6 .. —	.,
za četrt, leta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto .
za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Linhljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja p< trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto.
.
Gregor Vil. in grofinja Matilda.
(Konec.)
Če je pa nemška kritika tako nepravična, tako enostranska, pa zgodovinar nikdar ne sme biti, sicer je paskvilant in ne zgodovinar, naj bi imel še toliko šolskih spričal ali diplomov. Kdor hoče pisati o papežih ali o papeštvu, ta mora kaj več vedeti, nego kar jeZiinmermann v sramotnem svojem listu ,,die Freiheit" pisal. On naj gre in naj bere Gfrorerjevega »Gregor VII." ali slavnega II ub ne rja neprecenljivo knjigo „Sixtequint. D' apres des correspondences diplomatiques inedites." 3. vol. Pariš 1870 (1537 strani), potem bo še le vedel, kaj je bilo papeštvo v zgodovini, kaj je storilo za napredek človeštva, omike, državljanske svobode, in kakšne zasluge ima za vede in umetnije!
Ne samo cerkvena, tudi posvetna zgodovina šteje Gregorja VII. med svoje največe može, med velikane prve vrste. Ni toraj smešno in jako nezagovorljivo, da neznano človeče prav zaničljivo pi.;e: ,.Nočemo se muditi pri Gregoriju VII." itd. in ga potem mimogrede prav krivično obrekuje zarad njegovega »prijateljstva do grolinje Matilde".
Kaj si mora misliti tak človek, ako ima enkrat priliko čitati besede, s kterimi jiopiše Gfrorer vzvišeni značaj grotinje Matilde (kn. V. str. 806 — 810) in še pred Gfrorerjem protestantiški zgodovinar g. A. H. S t e n z e 1 (Geschiehte Deutsehlands unter den Frankischen Kaisern. Leipzig 1 »27). Naj navedem na kratko besede Stenzel' nove : ,,V vsih državljanskih opravilih dobro izurjena je neutrudljivo potovala pa svojih deželah, da je vse v red spravila in v redu tudi ohranila. Najlepši kinč svojega sijajnega dvora jc bila ona sama. Radodarna revežem, pripomočna nesrečnim, je
zidala in kinčala mnogo cerkev in samostanov Tudi viharne vojske niso prerezale njenih duhovnih opravil. Ko je nesreča prišla čez njo, ko so jo zapustili njeni podložniki (vazali), napadena v svojem gradu Kanosi je našla še tolažbo v branji svetega pisma, kterega je bolj temeljito razumela kakor marsikteri škof tistega časa." In drugi, tudi protestantiški zgodovinar dr. Jurij \Veber piše („Allgemeine VVeltgeschichte" VI. knj. st. 3071: „Ona je živela kakor v samostanski odpovedi. Njeno srce je bilo neobčutljivo za radost posvetne ljubezni. Le za cerkvene ideale papeža Gregorja je plamenela duša njena." — Kronisti enajstega stoletja nam pripovedujejo, da jo je ljudstvo sploh imenovalo »veliko grofi njo" in na pečatu je imela geslo: ..Matilda, po božji milosti to, kar je, ako je kaj." Protestant \Veber reče, da ji je papež Urban VIII. ,.po vsi pravici" nadgrobni spomenik postavil med spouiinjki papežev pri sv. Petru v Rimu in imenoval jo »braniteljlco apostolskega stola".
Tako pišejo protestantiški zgodovinarji vkljub svoji narodno-nemški in cerkveni eno-stranosti, ker so prepošteni, da bi si laži izmišljevali in prevračali dokazane zgodovinske dogodke. Kaj pa »naši" katoliški pisači? Imenujejo se .,katoličani", a to ni nič nego hinavstvo. Naj rečejo ljudstvu, da ne verujejo v Roga, niti v večno življenje, niti v potrebe in svetosti vere in cerkve, naj rečejo ljudstvu, da tudi pri človeku kakor pri živini je vsega konec, kadar človeka v grob položijo, potem naj še-le pišejo o cerkveuih rečeh, o papeštvu itd. Potem saj ne bodo več ljudstva zapeljevali. Vsak bo vedel, kaj ima misliti od tacega brezbožnega pisatelja.
V Ljubljani 5. junija 1874.
I)r. E. II Costa.
Opombe K ..Narodovemu" Nasledki prisilnega celibata".
(Spisal ultramontanus.)
Iz štajarskega, 28. maja.
(Dalje.)
Prašajmo se pa zdaj, kakšni nameni da so dotičnega pisatelja in vredništvo »Naroda" pri tem objavljanju voditi mogli?
Eden glavnih namenov modro vredova-nega časnika mora biti, nravni čut pri svojih bralcih kolikor toliko gojiti, jih nravnemu idealu bližej voditi; vsaj bi noben časnik ne smel temu naravnoč nasproti ravnati. Da je to res, temu menda tudi »Narod" ne bo oporekal. on, ki se vsega zavzetega kaže nad nravno popačenostjo »klerikalcev", ter nam tako rad moralo pridiguje. Je-li pa priobčenje škandaloznega spisa o nasledkih prisilnega celibata zmožno pri bralcih nravni čut gojiti? Ne bo-li velikoveč ravno nasprotnega učinka imelo, vsaj pri mnozih bralcih? »Na- * rod" mora ali prav nizko mnenje imeti o nravnosti svojih bralcev, češ, da jim je prijetno v takem blatu, ker so sami vsi umazani; ali pa previsoko, češ, da so tako visoko povzdig-njeni nad slabosti navadnih ljudi, da se jim nobena skušnjava bližati ne more. A mi ne enega ne drugega nočemo od „Narodovih" bralcev misliti. Kdo bi namreč zamogel o nravnem stanju vsih »Narodovih" bralcev tako nevredno misliti, da se bodo radovali nad takim blatom, ki jim ga predlaga? Ne moremo pa tudi previsokega mnenja o nravni omiki „Narodovcev" imeti, ker drugač bi morali s sveto nevoljo takemu časniku, ki svoje prostore s škandali polni, hrbet pokazati. Poštenega namena tedaj »Narod" pri tej objavi imeti ni mogel.
Podlistek.
Da se resnica prav spozna, Je treba čuti dva zvona.
V sedanji dobi človek verne katoliške vesti, kadar sliši ali bere o pesnih, ki jih je na svetlo dal nov ali mlad pesnik, koj plaho poprašuje, kake so le, ali se ne žali po njih vsaj resnica in pravica, morebiti celo lepota, svest si, da lepo ni, kar protivi dobroti in pravoti. Marljivo se obdeluje slovstveno polje naše, in slovenskega pesništva livade niso tako zanikarne in neprijazne, kakor se marsikomu dozdeva. Dokaj dobrih pesnikov ima mali narod slovenski, le premalo poznane in toraj premalo čislane so njihove — po raznih časnikih in knjigah raztresene poezije. Naj bi dobri pesniki skupaj dajali na svetlo svoje pesmi in naj bi za ranjcimi pobirala jih Matica slovenska ter priobčevala na slavo in v korist narodu slovenskemu!
Med mladimi pesniki slovenskimi sta nedavno zaslovela vrla brata dva C i m p er m a 11 a — Josip in Fran jo. Priobčevala sta po-skušnje svoje najpred po časnikih. Leta 1869 dd starejši, Josip, pesmi svoje skupaj na svetlo; posvetil jih je dr. E. H. Costi. Kar pomladanske cvetice ali kar tičke mladega pesnika so bile sploh vgodne. — Letos pa so prišle na dan v »Slovencu" že omenjene »Pesni. Zložil Franjo Ser. Cimperman, uredil in izdal Josip Cimperman. V Ljubljani. 1874."-Zbirki sami je pridejal spis življenja in pesni svojega lani umrlega brata ter lepo elegijo, ktero je zložila sloveča pesnica Lujiza Pes-jakova ranjkemu v spomin.
Kar tiče zbirko pesniško, obžalovati je to, da je pomanjkljiva, kar pa opis življenja in pesni, da je nedosleden sam v sebi, nekaj šaljiv nekaj žaljiv, nepraveden celo do ranjcega.
Ril je rojen Franjo 3. sept, 185J. Dečku že je huda bolezen pokvarila pogled, kar 11111 je v življenji pozneje delalo mnogo težav. Učil se je v mestni glavni šoli pri sv. Jakobu izvrstno. V strahu pred šolami latinskimi poloti
| se tiskarstva, potem bukvovezarstva, popustf oboje in zamudivši eno leto vstopi vendar v gimnazijo, kjer navadno med najboljšimi v vseh naukih prispe v osmo šolo, obolf ter umre 30. majnika 1873. »Zg. Danica" je o smrti njegovi ponatisnila prvi in zadnji spis njegov šolski: »Conscia mens reeti famae men-davia ridet", pa »O duhovadbi", ter rekla mu v spomin, da je bil biser med mladino, da je pel le čedne pesni, imel posebno bister um in blagočutno srce, pečal se veliko s slovenščino; bolelo bolelo ga je pa, da se je tolika neotesanost vgnjezdila v novejši slovenski književnosti. Kdor je ranjcega res poznal, rad pritrdi tem besedam; obče je bilo tudi sočutje med šolsko mladino, in marsikdo ga je b!a-groval, češ, najsrečnejši med vsemi je sedaj ranjki Franjo saui.
Bilo je majnika 1. 1869, da je prva pesem njegova prikazala se na svetlo v „Zg. Danici": Naša prava domovina, in po tej julija v .Učit. Tovaršu": Kriva jablana, ter v. .Besedniku": Na polji. V te časnike je tudi poslej pošiljal svoje pesmice; »Besedniku", ki
Ne bom deleč od resnice zašel, ako v naslednjem prave namene razkrijem, ki so mogli vredništvo »Narodovo" pri objavi onih pohuj-šljivih spisov ter pisatelja samega voditi.
1. Vstav celibata kot nenravnega in duhu sedanjega veka neprimernega proglasiti, ter kolikor toliko pripomoči, da se odpravi. Zares se dandanes veliko govori in piše za celibat in proti njemu, in mogoče, da so kteri tudi med duhovni v principu zoper celibat. Toda duhov-skemu stanu v čast moramo reči, da vsi duhovni, ki so pravega cerkvenega duha navdani, so tudi zvesti privrženci celibata. In takih je gotovo po vesoljnem svetu nezmerna večina, ter utegnejo nasprotniki le posamezni biti. Če so se pa med kat. duhovni više in nižje vrste našli in se še nahajajo izvržki, ki vsej nravnosti v obra/. bijejo, je-li tega edino samo celibat kriv? Se-li mora zavoljo tega, ker so eni grešili, vstav celibata kot nenraven proglasiti in v principu zavreči?
Prašam »Narod", se-li tudi v zakonih vse pošteno iu po postavah nravne godi ? Tudi zakon je nraven vstav, ali se pa v zakonih nič nenravnega ne zgodi? Kaj nam zgodovina, kaj sedanjost o tem pripoveduje? Nam zgodovina ne poroča o tolikih vladarjih in drugih visokih svetnih osebah, ki so poleg svojega pravega zakona živeli z drugimi v največji nered-nosti v veliko pohujšanje vsih podložnikov? Ali se ne slišijo toliki objokovanja vredni zgledi le vse prevečkrat še zmiraj? Nočem se truditi z navajanjem umazanih historij iz zakonskega življenja visokih zgodovinskih oseb, kajti Slovenec" ne hlepi po časti škandalarskega lista. Kakšen izgled nam daje v tem oziru med vladarji „il Re galantuomo", za kterega kot ječarja sv. Očeta pa ,.Narod" nima besedice graje! Mar pri liberalcu pregrehe niso graje vredne? I.aški ča-niki o njem lepih (?) reči pripovedujejo, ne da bi se dementovali ali zasegah.
In Če pogledamo v bolj nizke kroge navadnih človeških otrok, v zakonu iu zunaj zakona. gosposkih in kmečkih, po mestih in na deželi, ni treba popisovati, koliko obžalovanja vrednih neredov in zmešnjav se nahaja v za konih, koliko je zraven zakona nevrednih žrtev pohotnosti. Glej zadnje sodnijske obravnave o tej zadevi v Celji. Mnogo jih je, ki svoje sramotne nezvestobe celo več ne prikrivajo, cela okolica ve in se pohujšuje. Ali mar tako
življenje ni pohujšljivo? Doslednje bi moral tedaj »Narod" tudi zakon kot nenraven proglasiti in v principu zavreči. Tega pa ne bo on, ne kdo drugi pametni storil. Velja tedaj tukaj, kakor pri celibatu: »Servetur usus, tolatur abusus". Ali, dokler bo imel človek prosto voljo tako k dobremu kakor k hudemu, bodo zmiraj se nahajali tudi v najsvetejših rečeh taki »abusus", mnogotere pregrehe iu hudobije.
Ali mar »Narod" s svojimi liberalnimi principi in z nenravnimi pripomočki, to je, s pohujševanjem, meni človeštvo k n ravnemu idealu povzdigniti?	(Dalje, prih.)
Avstrijsko cesarstvo.
11. Ij j uhlja ne* 10. junija. (Izv. dop.) K popisu »obola" ali davka, kterega zahteva država od vsacega državljana, imamo še nekaj dostaviti, kar pobije vsako pritožbo zoper cerkveni »obolos". Ta obolos je kolek ali »štempelj", kterega zahteva država za vsako pismo, ki ima državno veljavo, za vsak prepis iz dav-karskih knjig, za vsako dolžno pismo, za vsako pobotnico, za vsak račun itd. In kako ostro se pazi na to, da se ta davek ali »obolos" gotovo odrajta! kdor pozabi prilepiti na tako javno pismo kolek, če se zgodi to tudi iz nevednosti, zapade denarni kazni, ktera se od njega, če je ne plača rad ali je ne more plačati, s silo iztirja.
Kak »obolos" je pri nas čolni na! Za vsak pridelek ali izdelek, ki se pripelje n. pr. iz Trsta, iz Dalmacije, Reke (in to so kraji avstrijskega cesarstva) se plačuje colnina
Najobčutljivši davek je pa za nas davek, ki ga plačujemo od tiste stvari, brez ktere ne moremo biti, namreč od soii. Sol moramo plačevati vsaj trikrat tako drago, kakor je vredna. To moramo, kajti neslanih jedi ne moremo vživati. Ta davek ui nikakor opra vičen, še manj kakor »obolos" od tobaka. Toda davek na tobaku plačuje se prostovoljno, kajti brez tobaka se lahko živi, brez soli pa ne
Pa tudi za pravico, ktera po vsaki postavi človeku gre m mora biti, moraš plačati »obolos", ako jo hočeš imeti, kajti zastonj se nič ne dobi od države. Plačuješ sicer davke od zemljišča itd. zato, da se ž njimi plačujejo tisti, kteri imajo braniti pravice tvoje, a za vsak slučaj moraš vendar-le še posebej davek plačevati.
ako hočeš, da se ti pomaga do tvoje pravice. In ta davek moraš plačati že naprej, brez ozira na to, ali boš dosegel pravico ali ne. Če iščeš svoje pravice zoper dolžnika, ki ti noče plačati, ali tožiš koga, ki ti pridržuje kako drugo iravico, moraš prej plačati koleke (štempeljne), uedno veš, boš li kaj dosegel ali ne. Kako „čuden" je včasih tak davek, to je pokazal n. >r. konkurs znanega »polomuha" Plachta na 3unaji. Upniki, ki so naznanili sodniji svoje tirjatve, da se jim odmeri njim pripadajoči del še ostalega premoženja, morali so plačati toliko koleka, da je imel konečno vsak, ki je dal za koleke n. pr. 75 gld., dobil pa le 30 gld. za svojo tirjatev, potem vrhu vsega, kar je prej zgubil, še 45 gld. zgube; toraj je moral za to, ker se je potezal za svojo pravico, ilačati na vrh zgube še 45 gld.
To je ,,obolos", o kterem bi se dali pisati gromeči sestavki. Če ima kdo človeka, vteremu uiora dati vsako leto več sto goldinarjev, se pač ne bo pritožil čez tistega, kte-remu daje sem ter tje prostovoljno kak krajcar. Ilic Rhodus, hic salta, »Tagblatt"!	*
■k ilirske Bistrice, 6. junija, —m— (Izv. dop.) Gromeči možnarji in slavo-glasno doneči zvonovi naznanjevali so delapust, sveta želja je navdajala katoličane in vse je hitelo stavit »mlaje" v čast presvetega reš-njega Telesa. To je bilo tolikanj bolj zaželjeno, ker so bili prejšnji sprevodi navadno po slabem vremenu zabranjeni. Kje ste bili pa vi, bogotajni brezverci, ko je bila tolika množica pravovernega ljudstva zbrana pri sprevodu? Kje bi bila zmaga, ako bi se ljudstvo vprašalo o klerikalstvu ali liberalizmu, vprašalo brez sleparske sile? Je mar vse to ljudstvo brezumno, če hvali brezkončnega Vladarja nebes in zemlje? Kje je breztaktnost? In vedno le nas grizete in s farizejskim maslom mažete, če le kje kaj zveste o posameznem duhovniku. Le grajajte napake, ne pa verskih resnic; grajajte pa tudi napake svoje, ker jih menda tudi nimate premalo, potem bomo rekli, da ste pravični. Lahko se je norčevati s polnim trebuhom iu s krepko zdravimi udi, pa le toliko časa, dokler božji srd norčevalca ne zadene, ker znano je, da bogotajci so ali ljudje, kterim se predobro godi, ali pa, ki so posebno slabo izrejeni; ker piškavo drevo cepiti je večjidel le prazno delo.
Veseli nas, da se tukajšnji gg. duhovniki in gg. učitelji tako lahko porazumejo, kar je
se je nekako najbolj prilegal njegovemu srcu, je zvest ostal prav do konca; v »Zvon" celo ni dopisoval, tudi »Zora" mu ni bila popolnoma po godu. Jako mikavna in podučna je v „To-varšu" 1.1870 poslovenjena: Nravno računstvo. — V »Danici" so razun omenjene 1. 1869 pesmice njegove: Spoštuj starost; Jutranja molitev; V te zaupam, o Gospod; 1. 1870: Razodenje v natori; Prepozne solze; O novem slovesnem po-svečevanji Marijnega spominka pri sv. Jakobu v Ljubljani 7. kim. 1870, pesem zgodovinsko znamenita; 1. 1871 sprelepa Sveta maša; Pred sv. obhajilom in po sv. obhajilu; Sveto Ilešnje Telo dvakrat, in značajni: Sklep. — In o vsej tej duhovni poeziji Francetovi ni ne besedice niti v zbirki niti v življenjepisu! Je li storilo se to vedoma ali nevedoma?
Kdor je opazoval ranjkega, kako je napredoval, ter poznal nekoliko njegovo blago srce, kdor prebira njegove pesmice, bere pesem v spomin A. Umeka Okiškega (f 15. jul 1871), bere v basnih, kar je pisal on sam o
Vodniku, Vilharju, Cegnarju, o prilikah in podobah sv. pisma, spis zoper obrekovalce itd.; on spreume pripis Borisu Miranu k pesmi Studenec izpoznan", pa tudi nekoliko drugače sodi ranjcega pesnika, kot ga je sodil brat Josip, vzlasti v spisu o duševnem razvitku njegovem.
Da bi mogel Franjo nazaj iz unega sveta, ogovoril bi brata svojega sedaj nekako tako-le: »Tako ni prav, Josipe! Nekdanji učitelj moj je pel: Perva struna, ki zapoje,— Božjo slavo nam zvišuje! — Naj unema sestre svoje, — In v soglasje jih združuje! — Tudi jaz se ne sramujem Boga (z veliko črko, ne z malo) in duhovnih pesni, kar sem jih na svetlo dal po »Zg. Danici", ue prostih in milih, kar sem jih dal po »Učit. Tovaršu", »Besedniku" itd. „I)anicel< celo ne imenuješ, »Tovarša" zoveš le nekov pedagogičen list? Je li greh pravemu pesniku, pevati po »Danici", »Tovaršu" ali »Besedniku"? Fanfaroner nočeš biti, pa si vendar le, govoreč o bratu v tako mogočni množini! Če že hočeš biti sam Antej velikan, ostani na zemlji ter se ne dvigaj ua
višave, da se po tvojem petji tudi tebi ne zgodi, kar se je zgodilo Ikaru. Modrih, vrlih mož nam je treba, ne šušmarjev. Kar eden poje, sto jih kvasi, in v čemur svariš druge, pregrešiš se sam. Če si že hotel pisariti preučeno o Preširnu kakor o nekdanjem kolosu na otoku Rhodusu, o edino pri naših Abderi-tih vladajočem brezpametnem okusu, o nekaterih napihnjenih možakarjih in neomejeni njihovi oblasti v literaturi, o literarnem hum-bugu pri Slovencih, o religijozni iu patrijotični prenapetosti in sentimentalnosti, o boji z ne-vednostijo in trmoglavostijo, o velikih glavah ostalih iz antediluvijalne dobe, o njihovi narodu neizrečno škodljivi eksistenci, o banderu slobode Stritarjeve, o mojem poetičnem maščevanji (oh!) za vse meni storjene krivde, o poezije čudodelnih panacejah za težke mi udarce osodine itd. itd.; — pisal bi bil mari drugam, že veš kam, le k mojim pesnim nikar! Čudni so res pesniki slovenski. Bolj čudni zde se meni pa — Sodniki vladajoči, — kerjim je proti, kar ni za; — Umetnost jim ne loči! — Umetnost, umetuost naj bi
gotovo vsim faranom v lep izgled; to priporočamo vsim tistim učiteljem, kterim je doslej čč. duhovščina trn v peti, ker lepi zgledi mnogo pripomorejo k povzdigi srečnega blagostanja.
Iz Blminja. 10. junija. „Deut. Ztg." poroča, da so vsi c. k. deželni namestniki zarad deželnih zborov, ki se imajo sklicati že 15. t. m., prišli na Dunaj. Nam se ne zdi neverjetno, da bi se deželni zbori v taki naglici sklicali in bi deželui poslanci pri največi vročini zborovali, ministri pa radovali se v toplicah. — Nek dopisnik „Augsburger Zei-tunga" poroča, da na jugu vse kaže na to, da sta se avstrijski iu ruski cesar pri shodu v v Petrogradu za trdno dogovorila o svoji poli tiki na jugu brž ko ne na podlagi nekdanje pogodbe med carinjo Katarino in cesarjem Jo žefom II. Za zdaj bi se izvršila le prva točka te pogodbe iu Bosna združila z Avstrijo, na ktero se ozirajo kristjani, ki od Srbske, odkar je knez Milan obiskal Sultana, ne pričakujejo nikakoršne pomoči. Da Avstrija na jugu nekaj namerava, pravi dopisnik, priča tudi to. da je škof Štrosmajer, ko je nadvojvoda Albreht bival v O s e k u, več ur se pri njem p o mudil in ž nji m r a zgo varjal se o Bosni. Tudi dalmatinska poslanca Klaič in Monti sta kmalo po odhodu nadvojvode Albrehta obiskala škofa Štrosmajerja in pri ti priliki pogovarjala se z nekterimi veljavnimi Srbi ter vprašala, kaj bi pač Srbska rekla, če bi Avstrija zasegla Bosno.
Na mejah se tudi že delajo nekake v o j s k i n e priprave in poštni vradniki imajo povelje, pripravljenim biti za bojno službo, lluska bi A v striji prepustila s rbskepokrajine, zato pa od nje dobila izhodno Galicijo in na Bulgarskem za enega svojih knezov ustanovila novo kraljestvo. To se je pa določilo v soglasju s Francosko ter priča, da napad je prav obrnjen protiPruski, ki čedalje ošabnejša prihaja.
Ali je kaj na tem. ali ne, tega še ne vemo, to pa je gotovo, ua blagostanje Dalmacije se bode le vtrdilo, ako Avstrija pridobi Bosno ter Dalmatiucem da priliko občevati z notranjimi deželami.
Čctkst, 10. Staro- in mladočeski listi pišejo, zastran bodočih volitev za deželni zbor, jako spravljivo. „Vsi imamo le euega sovraž-
nika, pravi „Pokrok", kteremu ves narod kakor en mož nasprotuje. Malenkostna pričkanja naj o važnem iu slovesnem trenutku odjenjajo, in v čemur se ne strinjamo, to bodemo že med seboj poravnali." Tudi »Narodni Listy" pišejo, da se mora zopet povrniti prejšnja sloga in bratinstvo. To so kaj vesela znamenja in nas navdajajo s trdnim upanjem, da bodo pri vo-itvah zopet zmagali vsi narodni kandidati ter ustavovercem pokazali, da vrli češki narod ni voljen ukloniti se pred stranko, ktera je v strašni manjšini, pa bi si rada podjarmila vse avstrijske narode.
Tirolska« 10. junija. Baron Prato se je državnemu poslanstvu odpovedal, ter v pismu, s kterim je to predsedniku državne zbornice naznanil, rekel, da katoliški duhoven kot poslanec ni popolno prost. Ravno tako je pisal tudi tridentinskemu županu, grofu Con solatiju. Če bi to trdil kak liberalec, bi se temu ne čudili, katoliški duhoven bi moral pa vedeti, da človek pri svojem ravnanji nikdar ue sme pozabiti na to, kar pravica in resnica, kar naravno iu mednarodno pravo od njega tirja. Kdor tega ne stori, tisti nikakor ni zmožen biti ljudski zastopnik, iu baron Prato je najbolje storil, da se je poslanstvu odpovedal.
Vnanjc države.
fniMkan 10- junija. Bizmark biva v Varziuu, pa njegovo zdravje je jako slabo; liberalci pa tega ne verjamejo in vpijejo, da Bismark ne sme bolan biti, dokler ne izvrši svojega dela. Pa to vpitje božje previdnosti ne bo obrnilo in tudi Bismark bo moral skusiti, da ima nad sebo j še enega Gospoda, kte remu se morajo podvreči tudi najmogočnejši vladarji na zemlji. Tudi on temu Gospodu ne bo odšel, in kar je pripravil, čegavo bo? Na Pruskem ga uimajo možaka, pravi „Germania", da bi nadaljeval Bismarkovo politiko iu ž njim bo konec tudi njegovega dela.
£j»aiij*ks«. 10. junija. Konhu zopet nagaja deževno vreme, kakor prejšnje dni Mori onesu. Njegov general Echague je bil od Liz-zaraga dobro uašeškan, ko je hotel s 4000 vojaki predreti v roncevalsko dolino in jo je komaj odnesel v Tafallo. Konha, kteremu primanjkuje vojakov in denarjev, je šel k staremu Esparteru, da bi se ž njim posvetoval, kaj bi počel; pa Espartero mu bo težko zamogel svetovati, ker je on svoje dni proti Karlistom zmagal le vsled izdajstva.
ločila, in razsojevale naj bi se pesni po pravilih vede in umetnije, ne pa po slepilih stranke in uličarije. Kdaj boste Slovenci, složni med seboj, na slovstvenem polji hvalili, kar je hvale, in grajali, kar je graje res vredno, pravični živim, pravedni vsaj mrtvim? Prosil sem glede pesni svojih bralca slednjega, toraj tudi tebe, Josipe:
Le ostro jih sodite, a ne krivo, Mlatite snop, da zernja kaj dobite, Če nij li klasje prazno in suetivo.
Za zeruje nikdar plev mi ne jemljite, Da dobro raste, trebite si njivo; Če prave so, mi zdravi jih berite!
Pač res, klasje, kar nabral nam ga je na pesniškem polji slovenskem blagi Franjo Ser. Cimperman, ni prazno in ni snetivo. Pesni prave so, in toraj brez strahu vsakdo z Josipom sme reči, da spodobi se ranjkemu me sto med najboljšimi pesniki mile domovine slovenske. Občna je tudi želja, naj pokupijo domoljubi omenjene pesni, da v drugi boljši zbirki kedaj Franjo Ser. Cimperman v istini pokaže morda se svetu slovenskemu. Du
se resnica prav spozna, čuti je treba res oba zvona, in nekoliko o tem v dokaz naj se ponatisne v »Slovencu" njegovih v ,,Dan." 1871 priobčeuih pesni duhovnih vsaj sklep, kteri tolikanj soroden s prvo znano pesmico njegovo »Naša prava domovina" glasi se tako-le:
Sklep.
Življenje jaz naj zaigral bi svoje
In večno srečo dal za pest pralni? O svet, ne maram za sladkosti tvoje, Ki smertni strup v podobi so uiedu!
Naj duh visoko k ndbu se dviguje
In prazno mi je slepih želj sercč,-Po sreči zdmeljski ne vezdihuje, Ki nič ni kakor skrito le gorjč.
Posvetni hrup nikakor me ne moti,
Zastonj mi meče ladijo vih&r ! Obup in strah se nikdar me ne loti, Dokler mi sije svete vere žar.
Naj svet vesvoljni se okrog potresa,
Naj iz oserčja zemlje vro moči, Naj svoje luči zatemne nebesa: Udan Gospodu bodem žive dni.
(Resnicki.)
Domače stvari.
(Vabilo k besedi Ljubljanske čitalnice), ki bode nedeljo dne 14. junija 1874 ob 8. uri zvečer pri lepem vremenu na čitalničnem vrtu. Program: Tovačovsky: »Straža na Više-gradu". Veliki moški zbor. — 2. Engels-berg: „Kak daleč". Moški zbor. — 3. Ned-ved: »Zvezdi". Moški zbor in baritonsolo: solo poje g. Pucihar. — 4. Četverospev. — 5. Abt: »Plesalna". Moški zbor. — 6. Herold: Napitnica iz opere »Zampa". Zbor in bariton-solo; solo poje g. J. Nolli. — 7. Ned ved: »Pesem lovčeva". Moški zbor. — Med posamesnimi števikami igra c. k. vojaška godba. — Ako je vreme neugodno, bo beseda prihodnjo nedeljo.
{Iz seje deželnega odbora 5. junija.) Na povavilo deželnega predsedstva se deželni glavar vitez dr. Kaltenegger vdeleži komisijskega posvetovanja 8. junija v Novem mestu o razdelitvi 30.000 gold. državne podpore za Dolence. — Deželnemu zboru se bode predložil načrt o prenaredbi instrukcije za deželno računovodstvo. — Sklenilo se je, obrniti se na deželno vlado za podelitev denarne zaloge ali posojila iz državne blagajnice za plače učiteljev ljudskih šol, ker c. k. davkarije še zdaj niso začele priklad za učiteljske plače, iz deželnega zaklada se je pa od 1. oktobra 1873. 1. do zdaj že toliko za učiteljske plače založilo, da bi imenovani zaklad iz navadnih za leto 1874. preračunjenih in v zadnjem deželnem zboru sklenjenih dohodkov več ne mogel dajati zalog za plače ljudskih učiteljev. — Vsed dopisa deželne vlade zarad vpeljanja deželnih okrajnih živinskih zdravnikov se povpraša Štajerski deželni odbor, kako je tam s to rečjo, koliko okrajnih iz deželnih dohodkov plačanih živinskih zdravnikov imajo tam, kako so ti plačani in kake študije imajo. — Županstvu na K ... se na vprašanje, kako ravnati z onimi, ki hiše in druga poslopja brez dovoljenja stavijo, odgovori, da naj postopa v takih slučajih po §. 28. točki 10. občinskega reda in po poduku, ki je občinskemu redu dan o oblasti in opravkih občin in županov (stran 35. in sledeče I. svezka v mali obliki na svitlo danih zakouov in ukazov za Kranjsko).
(Banka ,,Slovenija".) V nedeljo 7. t. m. je bila prva seja novo izvoljenega ravnateljstva, v kteri so bili odločeni za ravnatelje gg. Brus, Pakič, Fr. Ravnikar in Solmajer. Voditelj g. Blaške je bil sostavil natančen stan banke in poročal, da se mu je posrečilo z najboljšimi pozavarovalnimimi zavodi skleniti jako ugodne zveze, ki dajo zavarovancem popolno poroštvo. Sklenilo se je tudi, obrniti se z okrožnicami do si. kuezoškofijstev, naj bi priporočala banko za zavarovanje cerkvenih poslopij; banka je pripravljena prepustiti cerkvam za to del čistega dohodka. Tudi bo društvo jelo samostojno in previdno delovati po Laškem, Angleškem in Francoskem, da pomnoži svoje dohodke.
V korist banke so se zgodile premembe po podružnicah in tako je po pravici upati, da je »Slovenija" zdaj na poti k boljšemu. Naj bi tudi zlasti častito duhovstvo izdatno podpiralo ta narodni zavod, edini te baže, česar se je tem bolj nadjati, ker je naše duhovstvo sploh za domače, vsim Slovencem koristne naprave bilo še vselej vneto. — Po vsem tem sme vsak pošteni narodnjak z dobro vestjo priporočati banko »Slovenijo" zavarujo-čemu občinstvu. Bog daj dober vspeh marljivemu delovanji novega opravilnega sveta in ravnateljstva!
(Črepaha jia papiga.) Pravijo da je v nekem razredu više gimnazije g. profesor Heinrich te dni dijakom iz nemškega slovstva dal naslednji dve nalogi: a) Želva ali črepaha pa tica, in b) opica pa papiga naj se primerite, v prispodobi popišete, češ, opica je pa piga mej ticami! kaj pa je g. Heinrich sploh in med profesorji posebej ? so prav nalašč iz nemškega slovstva te reči — kali ?
Razne novice.
—	G. Ilab ian č i č, vodja mestne dekliške šole v Mariboru je imenovan za šolskega nadzornika mariborskega mesta.
—	Iz Vuzenice na Štajarskem, 7. jun se nam piše: 1. t. m. je v hlevu našega bogatega učitelja g. Rotarja začelo goreti. Pogorela mu je hiša skoraj z vsem, kar je bilo na dilah, pa tudi vsa živina razun konj. Škoda je tem veča, ker je imel jako veliko žita, mesa, slanine itd. še shranjenega.
—	Od sv. Jožefa na osojanskemjezeru se nam poroča: G. Ignacij Zupan, orglarski mojster iz Krope, je pri nas naredil nove orgije, ki imajo jako prijeten in krepek glas. Srenja je ž njimi prav zadovoljna in g. Zupan sme se z dobro vestjo priporočati vsim srenjam, ki potrebujejo novih orgelj.
—	Iz Slovengradca, 9. junija, —k Kar se vedo ljudje spomniti, še ni bilo v naši dolini nikdar tako strašno hude ure, kakor včeraj med 4. in 6. uro popoldne. Deževalo je, kakor da bi iz vedra lilo; nekoliko časa je tudi toča med dežjem šla; mah na mah se je bliskalo in gromelo. — Pri grajščini Gal-lenhofen je strela ubila neko mlado žensko, ki je na polju delala, pri sv. Martinu je treš ščilo v zvonik, pri sv. Miklavžu pa v farovško pristavo in jo zažgalo. Jako veliko drevja in bolj visoko molečega kamenja je strela razdrobila. Pri nas v mestu je trikrat vdarilo, enkrat, žalibog. tudi v zvonik naše lepe mestne cerkve, kterega je strela jako poškodovala, čeravno ga ni zapalila. Že 1. junija popoldne je na Veliki kapi tje doli do sv. Barbare padlo toliko toče, da je še drugi dan dva prsta na debelo ležala; pri nas je navadno predpol-dne strašna vročina, popoldne pa nevihta z bliskanjem in gromenjem. Če vse to prevdar-jamo, nam se je prihodnje jeseni res bati.
—	Iz marberškega okraja, 9. jun. (Izv. dop.) O. Včerajšnjega dne zaradi silne nevihte ne bomo pozabili. Ob peti uri popoldne otemni nebo in sliši se glasen hrup, in kmalo je začelo strašno bliskati se in grometi. Ob enem se je vdrla ploha, kakor da bi iz vedrice lilo. Čez dobro uro je deževalo neprenehoma. Silni dež je naredil veliko škode. Ako greš iz Vuhreda v Ribnico, povsod vidiš sled strašne plohe. Cesta je na petih krajih pretrgana in tako visoko zasuta s kamenjem, z bruni in drugo šaro, da komaj peš naprej kobacaš. Jezovi pri mlinih in diloreznicah so zelo raztrgani in sem ter tje poplovljeni, da ne najdeš sledu, kje so bili. Nek kmet iz Vuhreda je peljal bruna domu, nenadoma pridere hu dournik in kmetič s silo reši sebe in vola, voz z bruni pa hudournik odnese. Vrh tega je pa po nekterih krajih toča tako ropotala, da je vse pokončala. Vulierijancev toča sicer ni zadela, toda ploha je naredila veliko škode pri milnih, diloreznicah, na njivah in travnikih. Ker ste bili že dvakrat prav slabi letini, revščina prihaja čedalje veča, zlasti ker les nima skoraj nobene cene, in so ljudje jako navajeni mastnih jedi in močne pijače. No, njim bodo pa liberaluhi protiverske postave v žitnice in I
kleti nasuli, da bodo imeli dokaj jesti in piti; saj pravijo, da po verskih postavah bo ljud stvo še le prav prosto in se bo po revni zemlji cedilo mleko in strd.
— Iz Brkinov, 9. junija. (Izv. dop.) Toča — revščina. Včeraj popoldne ob 4. je toča pobila na široko in dolgo več ali manj; popolnoma je stolkla vasema: Pavlica in Stu-dena gora, v podgrajskem okraju. V bistrškem okraju so veliko trpele vasi: Mala in Velika Bukovica in Soze. Toča leži še danes opoldne, dasiravno solnce pripeka, daje v senci 19 0 R. Ker je bila že popred velika revščina, bo zdaj gotovo nastala lakota. Ljudje po več hišah le enkrat na dan kuhajo ! Zaslužka ni nič in reveži so prisiljeni seno še v travi prodajati po 40—50 soldov cent in v 14 dneh zajedo voziček sena ! Zdaj prodajajajo seno, v jeseni bodo morali prodajati živino, in potem?!! Denarja na posodo dobiti je v teh krajih nemogoče; ali če ga dobi, dati mora od 100 gl. celo do 36 gl. obresti! Nek mož, ki ima denarja, je neki rekel, da ga rajši v vodo vrže, kakor da bi ga kmetu posodil. Slab vtis dela to, da imajo nekteri ljudje visoke plače, pa malo dela, da sami ne vedo, zakaj plačilo dobivajo, kakor se je nekdo šaljivo izustil. Tukajšnji kmetje se urno bližajo popolnemu propadu, ker v svojih velicih stiskah ne pomislijo, kje in na kak način bi pomoči iskali, in če gre dobro, jo sem ter tje dobč. — Ko bi se naš oče okrajni glavar kaj potrudil nam pomoči dobiti, nam denarja na posodo za poštene obresti preskrbeti, ne bilo bi napačno. V Istri posojujejo nadžupani revežem denar, kterega so menda dobili od deželnega odbora, ali od kod drugod. Vi, ki imate v svoji oblasti moč pomagati, pomagajte, da kraj popolnoma ne uboža, da se ne začne tudi lakota in bolezen.
Umrli so:
1. junija. Albert Ohoczky, čevljarski otrok, 4 1., za krvotokoin iz pljuč.
3.	junija. Jurij Hren, posestnik, 72 1., za spridenjem jeter. — Marija Popit, otrok čevljarske vdove, 3 1., za spridenjem krvi.
4.	junija. Marija Krivic, delavka, 40 1., za oslabljenjem. — Marija Kosteneto, gostašk otrok, 4 1., za prehlajenjem čev.
5.	junija. Blaž Perko, berač, 88 1., — in Marija Rozman, inšt. reva, 89 1., oba za oslabljenjem. — Lucija Pihler, fabr. delavka, 20 1., za pljučno sušico. — Marija Ruperšek, delavka, 21 1., za mrzlico.
6.	junij«. Marija Petjani, delavska hči, 14 1., za pljučnim oslabljenjem. — Jožefa Nagode, otrok pisarske vdove, 2 tnes., za božjastjo. - Marijana Kušar, strežnica, 23 1., za pljučno sušico.
7.	junija. Albin Gerstenmayer, prstnega uradnika sin, 3 mes., za razlivom v možg. votline.
—	Alojzij Tomec, pisač, 44 1., za pljučno Bušico.
—	Alojzija Jenko, delavsk otrok, 19 dni, za drizgo.
8.	junija. Ana Lap, šivilja, 18 1., za pljučno sušico.— Anton Dovjnk, delavec, 59 1., za oslabljenjem možgan. — Henrik Sluga, uradniška sirota, 13 1., za mrzlico. Frnost Rudež, posest-nišk otrok, 1 uro, za slabostjo. — Cecilija Kngler, čevljarska hči, 22 1., za vodenico. — Miha Verbič, delavec, 54 1., za pljučnico.
Razglas.
V	s finančno postavo od 26. aprila 1874 potrjenem državnem proračunu za tekoče leto je dovoljenih petnajst tisoč goldinarjev, ki se imajo obrniti takole:
a)	za naročila na polji obrazil ne umetnosti;
b)	podeljevale se bodo penzije umetnikom, kteri so že kaj hvalevrednega storili in
c)	dajale se bodo štipendije potrebnim, pa nadepolnim umetnikom.
Ministerstvo za bogočastje in uk si pridržuje, naročila dajati le v izpeljavo a v n i h umetnih del na polji figuralne plastike in zgodovinske slikarije, in pri podelitvi penzij postopati tudi ne glede na posebne prošnje, so vsi umetniki iz vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, ki obdelujejo pesništvo, muziko in obrazilno umetnost (zidarstvo, podobarstvo in slikarstvo) in kteri mislijo, da imajo pravico do štipendij, povabljeni, da se zarad tega oglase
do 30. junija t. 1. pri dotični deželni vladi. Prošnjam se mora pridjati:
1.	Spisek, iz kterega se spozna, po kteri poti se je prosilec v svoji umetnosti izobraževal in v kterih razmerah živi;
2.	spisek, v kterem prosilec povč, kako bo štipendijo, ako jo dobi, rabil v svoje daljno izobraževanje, in
3.	mora priložiti i z g 1 e d k e svoje umetnosti.
V	Ljubljani, 19. maja 1874.
Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko.
Eksekutivne dražbe.
15.	junija. 3. Lor. Ferme-vo iz Jelenka (799 gl.) na Brdu. — 3. Mart. Perman-ovo iz Pirmanj (1160 gl.) v Ložu. — 2. Jan. Oprizek-ovo iz Preval (400 gl.) v Senožečah.— 1. Mat. Rahne-tovo iz Dragočanj (1657 gl.)v Kranji. — 1. Jož. Pregelj-ova hiša in vrt v Trnovem št. 16 (4500 gl.) v Ljubljani.
16.	junija. Jož. Rojc-evo iz Vrbiee (800 gl.) Bistrici. — 3. Fr. Gril-ovo iz Sp. Semena v
Bistrici. — 3. Jan. Zakrajšek-ovo iz Vel. Blok (1515 gl.) v Ložu. — 3. posestvo občine Ubelj ■ ske (6440 gl.) v Senožečah. — 3. Jur. Mušec-evo iz Drapatuša (479 gl ), — 1. Mat. Magaj evo (1007 gl.), — 2. Mih. Majerle-vo iz Prcdgrada (40 gl.), vse v Črnomlji. — 2. Jan. Orl ovo (450 gl.) v Ipavi. — 1. Jož. Knific evo iz Sv. Val-burge (610 gl.) v Kranji.
TeleKrafiriK" ilt-imni«* e«*it«-
10. junija.
Papirna renta 69 30. — Srebrna renta 74.t."i, — lSfiOletno državno posojilo 107 50. — Bankine akcije 987 — Kreditne akcije 217.75. —London 111.65. — Srebro 105.75.— CVs kr. cekini —. —. — Napoleon 8.94.
Dcnarstvi.|i«. cene.
9. junija. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . .
5*/o renta v srebru.....
Srečke (loži) 1854. 1.....
„ „ 1860. 1.. celi. . . „ ,. 1860. 1., petinke .
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 6%........
Kranjske, koroške in primorske po 5°,
Ogerske po 5%........
Hrvaške in slavonske po 5°/0 . . . .
Sedmogradske po 5'/0......
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.......
tlnionske banke........
Kreditne akcije........
Nižoavstr. eskomptne družbe . . . .
Anglo-avstr. banke.......
Srečke (loži). Kreditne	po 100 gld. a. v. .
Tržaške	„ 100 ., k. d. .
,. 60 „ „ .. . 40 gld. a. v. .
40 „ „ „ .
„ „ „ •
40	,.	„	„	.
40	„	„	„
20 „	.,	.,	.
40 ,,	„	,,	.
Biulenske
Salmove
Palffi-jeve
Clary-jeve
St. Geuois
Windischgratz-ove
Waldstein-ove
Srebro in zlato.
Denar.	Blago.
6ŠT35"	69.45
74 60	74 70
	98 50
101.26	108.50
lil.—	112—
131.—	132.—
93.—	___
86 50	—.—
74.50	74,—
75.50	76.25
71.50	72,—
	P88
100. —	100.50
226.50	226.75
860.-	870 —
127 50	127.75
161.50	162.50
___ 53.50	___
—.—	24.00
31.75	32.25
23.50	21.—
—.—	27.50
—.—	24.—
19.-	20.—
•	21.75
Ces. cekini . Napokonsd'or Srebro
r..33
8.03 1
5.34 8.94
105.70 105.90
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.