Sfcv. 102. (Posamezna številka 8 Vinujer.) VTMH,« 913. aprila 1*17 Letnik Xlir. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Ure '' wt\o: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20, I. nadstr. — Vsi Jop i p3j se pobijajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma sc ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I 'av-itclj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konzorcij Hiia „Edinost'. — Tisk tiskarne r Edinosti*, vpisane zadruge z cr cj 'ti poroštvom v Trstu. ulica Sv. FrančiSka Asiškega 5t. 30. Teiefon urcdm.'tva in uprave ste v. 11-57. Nar ><"nina znaša: Za celo !eto.......K 31*20 Za p 1 leta.................15-60 za mesece.........• 7*S0 za nedeljsko I z d n J o za cc!o leto . 620 Z3 : * ! leta ■ 3*60 Posamesne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i ns era t ni oddelek „Edinosti". Naročnina in reklamacije se po?iljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t fcO. — PoStnohranil nični račun št. 811.«»52. Avstrijsko uradno porotno. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. aprila 1917. Vzhodno i ti jugovzhodno b o-j j * * e. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Na Go-Hštf m so prodrle včeraj zvečer na5e napadne patrulje pe^polkov št. 71 in 76 v so\i žne jarke vzhodno Spodnje Vrtojbe, ujele • <»flc!r}e in 135 mož in uplenKe dve si j :i In 1 mino v k e. Topovski boj In boj 7 minami na posameznih točkah primorske fronte je bil časa do časa zelo živahen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. i-ensško uradno poročilo. BEROLIN. 12. (Kor.) Veliki glavni stan. 12. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na severnem bregu Scarpe «o bili ob srditem topovskem boju napadi Angležev na Vhny in pri Fampouxu odbiti. Južno nižine potoka ie izvršil sovražnik naoad na naše črte z močnimi silami. Po večkrat izjalovljenem navalu smo izgubili Wonchy. Severno in južno kraja so se angleški napadi, ki so se jih udeležili tudi konjenica in oklopni avtomobili, izgubonosno razbili. V bojih pri Bulecourtu je bil prvotni uspe:» sovražnika izenačen s protisun-kom: pri tem te ostalo v naših rokah 25 oiicii jev, nad tisoč mož in 27 strojnic. Iz boij pri Hargicourtu vzhodno Peronna je bilo privedenih 100 ujetnikov in pet strojnic. St. Ouentin je bil tudi včeraj močno i K-*creijevan. — Armada nemškega pre- : lasiedmka: Topovski bol od Soisson-sa Jo Reimsa le naraste! do skrajne srdit« »ti: p sameznl odseki fronte so bili na več t~;kah v bobnajočem ognju. V za-pad -i Jampanji topovski boj fctotako narašča. Pcizvedcvslfii sunki francoske pehote so bili odbiti. — Armada vojvode Albrehta Virten.berškega: Bojno delovaje le v omejenem obsegu. — Kljub vikarju so bili letalci zelo delavni. Sovražnik je Izgjbil v zračnih bojih 23. potom pehotnega ognja eno letal«*. Metanje bomb na sov ražna četna taborišča in municij-ska skladišča v dolinah Vesle in Suippes je iio znatno škodo. Ritmojster ba- ron Rit:.thoffen je sestrelil 40. nasprotnika. V zhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Brodili, ob železnici Zločov-Tamopol in na obeh straneh Dnjestra živahno rusko topovsko delovanje. Pri armadah nadvojvode Jožefa in generala Mačke.isena nobenih bistvenih d(H(<>dkov. Macedonska fronta. — Položaj je nespremenjen. Prvi generalni Isvartirmojster: p!. I udendorff. VEČERNO POROČILO. BEROLIN, 12. (Kor.) Močni angleški napadi pri Sovchezu ter sunki pri Fam-pou\u in severno, oziroma vzhodno Arra-«a so se izjalovili. Pri St. Ouentlnu traja dalje živahno ?riiljerijsko delovanje. Med Soissonsom in Reimsom močen topovski boj. Na vzhodu in v MacedonQi Jiič posebnega. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Naše konjeniške čete so južno Feiudže razpršile dve angleški stotniji in dospele z desnega na levi breg Ev traja. Pri tem je bik; 5 Angležev ujetih in 30 ubitih. Na obeh straneh ligrisa ni prišlo do bojnih akcij. Napredovanje niših čet na severnem bregu D Hale se nadaljuje. Pred našo fronto nahajajoče se so.r .žne konjeniške divizije >o bile vržene i : njihovih postojank. — Ka\ Laška fronta: V splošnem le obojestransko patruljno delovanje. Ena naših stotnij je prodria v del sovražne varnostne postojanke in se tudi vzdržala« Sovražnik je izgubil pri tem 30 mož. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. ___ O BOJIH NA ZAPADNI FRONTI. BEROLIN, 12. (Ko-.) VVolffov urad poroča: V ozemlju vzhodno črte Souchez— Neuville—Vitasse so se vršili tudi včeraj živahni boji. Kakor naglašajo Angleži sami. se je pričel angleški napad z zastavitvijo takih mas artiljerije, kakor še nikdar dosedaj. Sovražnik je pihal tukli plin. Z dobro umerjenim, skrajno močnim toj)ovskim ognjeni so bili deli nemške posadke v sprednjih jarkih popolnoma odrezani. Izguba obvladujočih višinskih grebenov v sprednji črti je zahtevala na nekaterih točkah umaknitev za 4 km. Topovi, ki so bili ostavljeni, so bili poprej uničeni in razstreljeni. Pri Givenchy en Gohelle ob višini Vimy so napadli Angleži ob 3 popoldne in izvojevali manjše krajevne uspehe. Angleški napad pri Farbu-su, ob vznožju obronkov višine Vimy. 2 km jugovzhodno vasi Vimy, ija se je popolnoma izjalovil. Dalje južno* so Angleži od poldne izvršili z gostimi masami hude napade na našo Črto ob cesti Arras— Cainbrai, ki so bili vsi brezuspešni in stali sovražnika težke žrtve. Neko angleško gnezdo je bilo očiščeno z izgubo 80 mrtvih za sovražnika. Jugovzhodno Arrasa je poizkušal sovražnik obnoviti že v jeseni 1915. ponesrečeno taktiko; zbral je namreč močne konieniške rnase, ki pa jih je artiljerija tatvoj razpršila. Tudi dalje jugovzhodno Bulleoourta je bil napad dveh angleških bataljonov po močni topovski pripravi odbit ob težkih .zgubah za sovražnika. Iz poročila generala Douglas Ilaigha je razvidno, kako važnost pripisuje višinam pri Vimy. Tamkaj je pričakovati najhujših bose v. Značilno je, Colardovhu pisiiioin pa je prišla tudi neko drugo pismo iz Bruslja in sicer na naslov gospe Briobete. To pismo je pisal čevijar l^lgeot. Ki je naznanjal svoji hčeri, da se je zapletel v neko jjolitično gibanje in da so ga njegovi prijatelji skrivali toliko Masa, ua se mu je posrečilo pobegniti. Sedaj da je na varnem v Bruslju. Pisal je tudi svoj novi naslov. — Najbrž je dJvdlrika v Nancyju smatral za policijskega zaupnika in je zato tako skrbno skrival svoj sled prej njim. — >1 je mislil Brichet, ko mu je njegova s:-i r< ^a po-tovanja in da naj se vrne v Pariz, kakor hitro se mu vrne zdravje. do zmage, ker si je armada svesta. da bi bil celo mir, ki bi vzpostavil stare meje, in mir brez privoljenja zaveznikov gnil mir ki bi ogrožal svobodo Rusije in pomenil izdajo, mir, ki bi nas ločil od svobodne Anglije, republikanske Francije, Belgije, Srbije, Crnegore in Romunije, ki so pretrpele opustošenja za svoje prijatelje, in bi pomenil prelomitev slovesne prisege; vzpostavitev svobodne Poljske, ki naj obsega poljska ozemlja Nemčije in Poljske. V dosego teh ciljev predlaga skupščina sledeče zahteve: Napram odseku »delavskih in vojaških poslancev: Podpira naj vlado z vserci svojimi močnii, dokler bo ta varovala i.iterese naroda in dokler bo zmožna, da vzpostavi v sedanjem tre-notku neohodno potrebni red. Uresničuje naj svoje zahteve izključno potom provi-zorične vlade, ki je edini organ, ki sta mu prisegla Uežela iu armada; dalje naj odpravi vsa nesporazumljenja med delavstvom, kakor tudi med osobjem in tehniškim vodstvom v tovarnah in orožarnah, ker je desorganizacija industrije velika nevarnost za armado; predloži naj svoje gospodarske zahteve odsekom strokovnjakov, ne da bi zaUrževal za deželno brambo taJco potrebna dela, ki naj jih še pospešuje in odloži v to svrho tudi udej-stvitev 8urnega delavnika. Napram vojakom in oficirjem: Zbiranje vseh sil v pospeševanje priprav za boj; prosti, nizkih skrbi, morajo vojaki zopet vzpostaviti v armadi strogi red na podlagi novega demokratičnega reda in ne smejo nikdar pozabiti, »dia je le armada, ki pozna red, nevarnost za sovražnika, ne pa boj oboroženih ljudi; zvesto držanje prisege provizorični vladi in stroga podreditev poveljnikom tvorita sveto dolžnost vojakov vseh šarž; vojaki, morajo imeti popolno zaupanje v oficirje. »Rječ« o vojnem razglasu nove vlade. PETROGRAD, II. (Kor.) »Rječ«, ki je nekako glasilo ministra za vnanje stvari Miljukova, razpravlja o proglasu vlade glede vojnih ciljev in pravi: Nekatere ekstremne stranke zagrešajo veliko napako, ker označujejo vsa naravna stremljenja, da se zajamčita sigurnost na zunaj in gospodarski razvoj Rusije, za imperi-jadizem. S tem, da'proVizoričria vlada zavrača cilj, tfa bi se moč Rusije povečala na stroške drugih narodov, pa nikakor ne dovoljuje možnosti poniževanja domovine ali zmanjšanja njenih življenjskih sil in starih pravic. Konkretne mirovne pogoje bo sestavil narod skupno z aliiranci. Zveza ruskih kmetov za provizorično vlado. BERN, 11. (Kor.) Glasom »Tempsa« je zveza ruskih kmetov, ki ji pripada 10 -pili jonov članov, izrekla vladi zaupnico in odobrila doseditnje njene korake. Rusija inora postati republika. Fideikomis;:a in samostanska posestva se morajo zapleniti iu uvesti v Rasiii šolska obveznost. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 12. (Kor.) Včeraj popoldne se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika, grofa Clam Martinica. daljša sej i ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi člani kabineta. Viharni prizori povodom ođgoditve odrske zbornice. BUDIMPEŠTA, 12. (Kor.) Današnja seja zbornice bi se morala pričeti ob V>7 zvečer, a se je otvoritev nekoliko zakasnila. Ob %7 >e stopil podpredsednik Szasz v dvorano. Sledili so mu ministrski predsednik in ostaii ministri. V tem tre-ootku je nastal na levici velik šum. ki so ga vprizorili poslanci ljudske stranke in Karolvjeve skupiiie. Posl. Szmrecsr.nyi je zaklical: »Živela splošna, enaka in tajna volilna pravica!« Viharni klici na levici: V tej zbornici sc mora govoriti samo o volilni pravici! Zbornica ne sme bui od-godena!« Poslanci so klicali ministrskemu predsedniku: »Defnisijotirra>te!< Ko je pO:predsednik otvori! se><>, se je g'ušeči hrup nadaljeval. Poslanci so neprestano vpili na grofa Tiszo: »Demisijomrajte! Fuj! Predložite volilno pravico!« Kadar- Po štirinajstih dnevih se je vrnil Colard zelo slab in popolnoma izčrpan in izmučen v palačo svojega gospoda. To je bila edina neprijetnost, ki jo je drugače uslužni tast napravil svojemu zetu. Odtlej je Co'ard pošiljal čevljarju rento v Bruselj namesto v Nancv in je sprejemal odtamkai pobotnice. Žal pa nič ne traja večno, in to velja, tudi o sreči! Brichet je tudi moral izkusiti to. Njegova zakonska sreča ni trajala več kot sedemnajst let, kajti te aj je zbolela njegova soproga iu ti mrla. Obvdoveleinu soprogu je ostala v tolažbo samo dražest-nu hčerka šestnajstih let. Bila je zelo dobro in ljubko dekletce ter se je imenovala Pavlina, kot njena mrfti. Ne pretiravamo prav nič, če trdimo, da je smrt j£ospc Brichetove zvestega Co-larda potrla še bolj kot pa gospoda Bri-clicta samega. Stari služabnik je tej nežni, skromni mi res čednost ni ženi izkazoval \ edno naj is krenete spoštovanje. Kot običajni njen posredovalec v razdeljevanju koli si »e hotel podpredsednik poskrbeti mir, je buknil hrup iznova. Tu se je dvignil posl. Szmrecsany, da bi govoril. Viharni klici. Sredi hrupa je predsednik suspendiral sejo. Po več ko enournem prekinje-niu je pl. Szasz zopet otvoril seja Vnovič so za donel i klici proti grofu Tiszi: »Demi-sijonirajte! Sfce-li prinesli1 volilno pravico? Drugi so vpili: »Poslušajte! Posl. Szmrecsanyi bo govoril o Panami!« Koje hotel podpredsednik stopiti na predsedniško mesto, je nastal zopet silen hrup, ki so ga vprizorili večinoma poslanci ljudske stranke in KaroIyjeve skupine. Slišati je bilo klice: »Živela splošna, enaka in tajna volilna pravica!« Vpitje se je nadaljevalo nepretrgoma. Ker ni mogel napraviti reda, je predsednik vnovič suspendiral sejo. Drugo prekinjenje je trajalo le malo časa. Po par minutah, ob 8T0 zvečer, sta predsedstvo in ministrstvo zopet stopila v dvorano, kjer ju je sprejel oglašujoč hrup. Sredi hrupa je podpredsednik Szasz prečital Najvišje lastnoročno pismo, ki odreja odgoditev zbornice. Dcsnica je za-donela viharne »Eljen«. Seja je bila zaključena ob d oči in se hrup na levici še vedno nadaljuje. bogate miloščine, je veJiel on najbolje, kak zaklad dobrote človekoljubja ie bil skrit v srcu. ki je sedaj prenehalo biti. Toda tudi gospa Brichetova je znala ceniti Co-Tardovo vdanost, in ko je v njeni zadnji uri jokal ob njeni postelji poleg njenega | soproga, je pošepetala zvestemu služabniku: — Čuvajte mojo hčerko. Zadnja želja gospodarice je bila Co-Iardu najsvetejša stvar, in zato je odtlej vse svoje spoštovanje izkazoval hčerki prav tako, kot ga je Uotlej izkazoval materi. Nikdar ni bila nobena deklica v tako ljubeznivi oskrbi, kot je bila mlada Pavlina odslej. Izražena ♦njena želja, da že njena beseda je vnetemu služabniku veljala za ukaz. Skratka: dan in noč jc bil njen suženj. Brichet je veliko vzdihoval in pretočil cele potoke solza; vertdar pa je bila njegova bol le kratka. (Dalje.) HemSkl državni Jezik in Trst Dr. V. M., ki je v torkovi številki >Triester Tagblatta« skušal utemeljiti »potrebot nemškega državnega jezika, je v svojem utemeljevanju zagrešil temeljno napako, vslcd katere sart\e že razpada vse njegovo v ostalem precej naivno utemeljevanje v prazen nič. Že takoj njegov začetek, navedba odloka železniškega ministra, s katerim se je pod zagrozitvijo težkih glob uvedel na avstrijskMi železnicah takoimenovani »notranji nemški uradni jezik« in se nastavilo kot pogoj za sprejem v železniško službo znanje nemščine, kaže jasno, da izhaja elankar s čisto napačnega stališča. Isto kaže tudi na Jal ju a navedba razsodbe državnega sodišča v stvari občevalnega jezika trgovinskih zbornic s centralnimi uradi. Avstrijska ustava sploh ne pozna drugih jezikov kot deželne jezike, ki so pa popolnoma enakopravni v šoli, uradu in javnem življenju. Član 3. državnega osnovnega zakona pa določa: Javni uradi so za vse državljane enako pristopni. Tako-imenovanega notranjega uradnega jezika naša ustava tudi ne pozna, in vse, kar se je doslej godilo s tem notranjim uradnim jezikom, da se je nemščina uveljavljala kot notranji uradni jezik, se je godilo le potom naredb, ki pa nikakor niso utemeljene v državnih osnovnih zakonih, ki jim bolj ali manj nasprotujejo, ali jih celo naravnost kršijo. Da je nemško-nacijonalni železniški minister uporabil vojni čas v to, da je sporazumno z vojaškimi činitelji 'zda! zgorej omenjeni odlok, ki naravnost krši državljanske pravice pripadnikov ne-nemških narodov, pač ni dokaz, Ua je tak jezikovni odlok zakonit, da, niti dokaz, da je praktično dober in da bi ga bilo treba posnemati povsod. Izključil je ta odlok iz železniške službe milijone avstrijskih državljanov, katerim državni osnovni zakon enako cfc pira vse urade in katerih po istem zakonu nihče ne sme siliti, da bi se morali učiti drugih deželnih jezikov. Praktično pa je ta odlok povzročil, kar je splošno znano, toliko in toliko nepotrebnih zamud, toliko in toliko zmešnjav in tudi toliko in toliko — nesreč, ker za redno in pravilno železniško službo pač ne zadostuje samo nemščina kot notranji uradni jezik, temveč je predvsem treba pameti v glavi. Enako kot ta odlok železniškega ministra pa tudi razsodba državnega sodišča v občevanju trgovinskih zbornic s centralnimi uradi absolutno ne daje nikakršne podlage za uvedbo nemškega državnega jezika. Državno sodišče se sklicuje na praktično potrebo državne uprave, češ da ta praktična potreba zahteva, da sc trgovinske zbornice poslužujejo v svojih poročilih osrednjim uradom onega deželnega iezika, ki je obenem notorično poslovni jezik državnih (osrednjih) uradov. Torej zopet isto vprašanje: s katerim zakonom se ie pa uzakonil eden enakopravnih avstrijskih deželnih jezikov kot »poslovni jezike državnih osrednjih uradov? Ce jc nemščina danes »notorično« poslovni jezik osrednjilruradov, je posipa to nezakonito, kajti če so po zakonu vsi deželni ieziki enakopravni, potem nazi-vanie cne^a dežehtega jezika za poslovni jezik držav nih uradov 'Jajc temu dežehie-mti jeziku one predpravtce, ki so v svojem bistvu kršenje državnega osnovnega zakona, ki ra\ no določa enakopravnost vseh dcžehiih jezil ov. Praktične potrebe, če bi tudi obstoiale, zakon absolutno ne pozna; drugače bi tudi človek, ki nima žepne ure, imel pravico, da prvemu, ki ga sreča, izmakne uro iz žepa, kajti njegova praktična potreba zahteva, da ima žepno uro! Značilno v tej razsodbi pa je. da Uržavno sodišče pozna v resnici le enakopravne deželne jezike, in tudi le deželni jezik, ki je vsled praktične potrebe obenem »notorično poslovni« jezik državnih osrednjih uradov. In odtod izvaia potem v »Triester Tag-blattu« oni dr. V. M. potrebo nemškega državnega jezika, češ za svetovno velia-vo nemščine je vseeno, ali kaka krajevna oblast dopisuje s centralnim uradom nemški ali drugače, za državo pa ni vseeno. Tu da je potreben enoten poslovni jezik, da ne bo zmešnjave. Čudno! Vsak posamezni avstrijski državljan ima pravico občevati z vsemi državnimi uradi v svojem jeziku in vsi ti uradi mu morajo odgovarjati v njegovem jeziku. Ravno tako tudi avtonomne oblasti z državnimi oblastmi. To ne napravila nikakršnih zmešnjav, posebuo tedaj ne, čc gre n. pr. za nemško občevanje kake posamezne osebe z uradom v popolnoma slovanski deželi. Strahovite zmešnjave pa mora povzročati, če bi n. pr. v slovenski deželi slovenski državni uradnik na slovensko zasebno ulogo zabeležil »dospelo____« namesto »eingelajtg:____«. Ali da! Dr. V. M. je šel še nekoliko dalje. On ne zahteva namreč enotnega, seveda nemškega, poslovnega jezika morda na ljubo Nemcem, temveč zato, ker je med vsemi deželnimi jeziki edina nemščina svetovni jezik in obenem notorično poslovni jezik osrednjih uradov, on hoče varovati pravice posa-neznih narodov do gojitve njihovega narodnega jezika, tona veljavo naj bi imeli deželni jeziki le tiri — krajevnih ob las i'h in uradih. To se pravi: le s krajevnimi oblastmi naj bi avstrijski državljan smel občevati v svojem narodnem jeziku, z vsemi drugimi oblastmi, posebno z osrednjimi, pa samo v »državnem Jeziku«, torej nemščini! In Še nekaj: v /jezikovno mešanih ozemljih se mora dati Nemcem prilika, da se nauče deželnih jezikov, da bodo zmožni za tekmovanje z drugimi narrdi. Drugim narodom naj se pa tudi da prilika, da se nauče »državnega jezika . Stvar bi bila torej taka-le: Osrednji uradi popolnoma, izključno nemški, za sprejem v državno službo tudi najuiž.Uh kategorij, znanje nemščine predpogoj, deželni jeziki dopustni samo v občevanju s krajevnimi oblastmi in uradi, nemška konkurenca tudi tam, kjer je znanje deželnih iezikov potrebno. Kaj naj potemtakem praktično pomenja uvedba »državnega jezika« za nenemške narode? Nič drugega, kot preplavljenje vseh državnih uradov skoraj Izključno po Nemcih, germanizacija šole, uradov in javnega življenja, izključitev nenemškiJi narodov od državne službe, ali da se izrazimo drugače: popolno razveljavljanje najvažnejših določeb državnega osnovnega zakona, avstrijske ustave! In sedaj Trst! Za Trst naj bi bila nemščina posebno važna kot državni jezik, ki naj bi dajal prvemu državnemu pristanišču splošnodržavno označje, potem pa kot posredovalni jezik in sredstvo zveze z zaledjem. Ali da! Nemščina v Trstu, na Primorskem, v Dalmaciji, sploh niti deželni jezik ni! Kako naj se nam potemtakem na-riva »državni jezik«, ki v naših primorskih deželah nima niti pravic deželnih itzikov, kateremu na Primorskem pripada komaj 3Jo prebivalstva, v Dalmaciji pa niti en odstotek? In Trst sam! Kako zaledje pa ima Trst? Tristo kilometrov naokoli sama slovanska zemlja! Ali je za občevanje s tem zaledjem treba nemščine? Ali je za občevanje s svetom pred Trstom potrebna nemščina? Kje ob Adriji. v Levanti, ob Sredozemskem morju, potem tja do Indije in Kine in Japonske iu na drugi strani do New Yorka — kje je tu treba nemščine? Kolikor je tržaška trgovina potrebovala nemščine je je tudi vedno znala, toda poslovni jezik, tržaške trgovine ni bila in ne bo nikoli nemščina, ker poslovnega jezika trgovini ne narekuje šovenlstlčna nemškonacijonalna politika, temveč trgovsko načelo praktične koristi, ki nalaga trgovcu občevanje s kupcem v kupčevem jeziku, ne pa v kakem narinjenem »državnem Jeziku« L Nuj bi se država ravnala napram narodom po tem načelu, pa bi bilo Jezikovno vprašanje hitro rešeno! Stali smo vedno na stališču onega pregovora: ki pravi: »Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš«, toda da bi ravno bila taka velikanska nesreča za človeka, če ne zna nemščine, kot pravi dr. V. M., pa vendar ne verjamemo. Milijoni in milijuni prebivalstva naše monarhije so doslej prav lahko izhajali brez nje in bodo prav tako lahko tudi še nadalje, ako Bog da. In ravno nekaj drugega je pokazala sedanja vojna, ne pa ono, kar trdi dr. \. M., namreč da bi se vojaštvo vseh narodnosti v monarhiji sporazumevalo med seboj in s prebivalstvom s pomočjo nem-čine. Nemščina ravno nasprotno izginja vedno bolj in bolj, ker se vojaštvo med seboj in z ljudstvom sporazumeva v svojem ali priučenem ljudskem jeziku. Ravno sedanja vojna jc popolnoma vrgla ob tla ono neresnično nemško trditev, da je Slovanom, da se razumejo med seboj, treba nemščine. Celo Nemci in Madžari so se po raznih bojiščih privadili v toliko drugih jezikov in izgubili toliko svojega narodnega šovenizina, da so že zdavnaj opustili svoje »sainonemštvo« m »sanio-madžarstvo«. Kako se je po vsem tem dr. V. M. mogel *>ovzpeti do trditve, da bi nemščina kot državni jezik tudi zelo vplivala na udarnost vojske, nam jc pač Stran II. EDINOST* štev. 102. V Trstu, dne 13. aprila 1917. neumljžvo, posebno še zato, Ker ne moremo pojmiti, da bi bila hrabrost, poguin- uosi, žilavost, vztrajnost, požrtvovalnost aii morda celo vojaška disciplina tudi le količkaj odvisna od — nemškega jezika, ki ga od avstrijskega vojaštva razume morda komaj &na tretjina, od ogrskega pa morda niti ena dvajsetina ne. Strinjamo se pa žnjim, da Je v jezikovnem vprašanju najvažnejši činite!] šola, kjer tudi hočejo nemški nacijonalci nastaviti nož na vrat viLin hcnemškim narodom vkljub najjasnejši dol ;i>i državnega osnovnega zakona, da sc n'!iče ne sme siliti k učenja drugega deželnega jezika. S-)lošno pa moremo reči, da člankar »Triester Tagblatta« razkril s svojimi izvajanji marsikaj, kar so doslej nemški nacijonalci skrbno skrivali, in boj z raz-kriukanim nasprotnikom je vedno lažji, kot z osiHn, čigar naaneni so neznani. Naj bi torej dr. V. M. le še nadaljeval svoja razmatranja o »jezikovnih vprašanjih«* _ Razne politične vesti. Rusko delavstvo za mir. Iz Arnsterda-se poroča 11. t. m.: Kakor javila ne-a'.ajšiiii list, poročajo londonske »Ti-1 iz l'etre,grada: Odsek delavskrh po-icev objavlja v ofiJ»eInem glasilu več I r;>v ter napoveduje sestavitev komi-*za z\eze z inozcir^tvom, z namenom, se pri: io direktna pogajanja s sovražim. V ta namen oJide odpcslai.sivo v | ;KhuIm, kjer uvede posebno kurirsko Ve med Rusijo »n Švedsko. Komisi.ia i z, da ie vodi teli delavskega! ka Židovski odvetnik Steklov, ki, i<> ta:.o kot Ceidze. nima pravice, da t veri! v imenu Rusije. (Kor.) rovanje avstrijskih parlamentarcev v j o>e o z osebi se člani ritrra 1 I . & I ti vi . jo tudi »strni pi (K Zedinjene drža\e za zgradbo ladij. Ren- i :oroča iz VVashlngtona 11. t. j .'nik \V ilson je odobril načrt j oddelka, da se zgradi bro-l senib 'adi? po 3000 ton, da se , ibe ladijskega prosttrra, ki ga j podvodniška vojna. Kongres | to 50 miBomrv dolarjev. Po-i j Jbo so že sklenjene. — Gie- ! l'i east s lOOO i ijejo izg »v z ročili >vo'.il za e za zg VR< ikai Iv Ai vl C» i K pri nas vla» c in Naša v k la ^o po na Duna Z velepe tnva! s s nega po^ojua se govori, sto in najbrž 312 odstotno.! vlada namerava od drugih j ad kupiti obligacije, ki imajo enako rezino roer«» kot obligacije Zedinjenih žav. (Kor.) Odpoteanje Ame'iV aocev iz Avstrije. šVor se peroča z Dunaja, odpotujejo še bivajoči zastopniki amerikanske' drogi Amerikanci te dni z Dunaja." ida jim v ta namen da 11a razpo-! eben vlak. Amerikanska kolonija j iu se ie tekom vojne zelo skrčila, sanikcmi Fentieldom, ki je odpo-\ - .jo soprogo že .30. marca, ie od-veleposlanišrveni tajnik rz njegovih src k Vsevišnjemu za tak srečen trenutek. V torek, 10. t m., je Trst zopet mogel pozlJravIjati v svoji sredi svojega Gospoda, svojega vladarja. Prva pot mladega našega vladarja, ko je zasedel prestol svoeih slavnih pradedov, je bila tedaj sem doli k nam, kjer kot kraška skala trdno brani neomajni živi okop sinov našega naroda njegovo slavno dedščino, in Trst je tuiaj prekipeval radosti in navdušenja. In sedaj, komaj po štirih mesecih, ga ie privedla njegova vladarska pot zopet k nam. Nepričakovano je prišel, da ga nismo megli sprejeti tako, kot nam veleva srce, a prepričan sme biti, da nam je bil njegov prihod, dasiravno tisoči in tisoči niso vedeli zanj, 01101, kar je blažilni balzam na težko rano. Vid-eli smo v njegovem ponovnem prihodu, da je ostala tudi mogočnemu vladarju v srcu ona ljubezen l3o našega mesta. ki ga je navdajala že tedaj, ko se je še kot nadepoln mladenič brezskrbno še-tal ob divni obali naše sinje Adrije, vidimo, da ga tudi kot moža na najvzvišenei-šem, najodgovornejšem mestu vabi semkaj doli k nam veliko zanimanje za usodo našega mesta, za čigar posest se bije že skoraj »iVe leti najljutejši boj v njega najbližji bližini. Hotel je videti, kako mu njegove zveste čete neotnahljrvo branijo tisti njegov Trst, odkoder zre njegova država v široki svet, hotel je izreči zahvalo njim. a hotel je tudi pokazati svojo posebno na-klonjenost nam, našemu mestu Trstu, podajajoč nam s svojo osebno navzočnostjo najgotovejše jamstvo,da ie njegova najtrdnejša volja, da ohrani ta biser v svoji ccsarski kroni sebi, državi in nam. S svojim posetom nam je zopet zagotovi' kar najjasneje, da sme Trst od svojega Gospoda in vladarja pričakovati tudi v bodočnosti tiste blage naklonjenosti, ki mu je potrebna, da se zopet dvigne na mesto prvega emporija naše države ter poraste in vzcvete v eni veličini, ki mu gre po- njegovi veljavi za vso širno našo državo. Tržaško prebivalstvo zre v ponovnem posetu svojega vladarja najtrdnejše zagotovilo svoje srečne bodočnosti. Kratek je bil čas, ki ga je prebil nas vladar med nami, klicala ga je njegova dolžnost drugam: ali tuUi v tem kratkem času se je zopet lahko prepričal, da mu je Trst neomajno zvest m da le od njega, njegove milostne naklonjenosti pričakuje vrnitve svoje sreče. Naj bi le že prišel kmalu tisti čas, ko bo mogel Trst pozdravljati svojega vladarja, osrečen po blaženem miru, in čim preje se zgodi to, tem siineje mu bo vrela iz src vsega tržaškega prebivalstva v pozdrav neizmerno vdana hvaležnost!_ Apra^^iciin^e stvari. Prodajalcem kruha. Aprovizadjska komisija naznanja prodajalcem kruha, da je cLrezke krušnih izkaznic, prejete tekom tedna 76.-77., od 2. do 13. t. m., oddati tekom dni 14.. 16., 17. rn 18. t. m. med S m pol dop. do 12 op. in med 3 pop. in 7 zvečer v kontrolnem uradu za izkaznice v ulici Lazzaretto vecchio št. 52. — Obenem z ctfrezki je predložiti tudi predpisani zapisnik, zaključen s 13. t. m. Ob tej priliki se prodajalci kruha opo-zarJjMo na odret?bo, cfa kruha al smeti pre mimi proti odrezkom ki so že odtrgani od izkaznične matice._ Domale vesti E rodi p< . V ui da prik;ri v pes Jamstveni svetnik Grew. r <.)e veleposlaništva, odooiuje se-j";h prostorHi veleposlaništva i hi o življenje, ker prihajajo j državljani, zlasti ženske, po potne l;>te za potovanje v donriovino. — A-iier- arci se f^ipeljejo preko Švice. — Varstvo amerikanskih koristi je prevzelo špansko veleposlaništvo. Varstvo koristi sov raž n;l 1 dežela, ki ga Je doslej izvrševala An .r ka, ie prevzela Švica. Te dežele s f rancoska. Angleška, Italija, Japonska in Romunska. Cesar zopet«svojem Trstu. Težko je današnje življenje vsepovsod, a pri nas v Trstu, kjer čujemo že skoraj dve leti dan za dnem grmeiije topov z bližnje fronte, v mestu, ki je takorekoč odrezalo od vse ostaJe državne, v svetovnem pristanišču, ki prej v svojem bujnem trgovinskem in prometnem življenju ni poznalo niti trenutka postanka — pri nas v Trstu je zavladalo mrtvilo, zastalo življenje. tako da se le še komaj čuje njega lahni utrip. Kako si tu potem ljudstvo želi nečesa, kar bi mu dalo zopet nove izpod-bude, da more še nadalje prenašati goric, ki ga mu ie zadal prekrvavi boj narodov, da more z novim pogumom, z novim upom zreti v bodočnost, ki naj mu vrne zlate čase blagostanja in mu otvori nova pota do tistega razvoja in pnocvita. ki mu ga mora prinesti blaženi, povsod in oli vsakogar tako željno pričakovani mir. Redki so trenutki v sedanjem življenju tržaškega mesta, da mu posije blagodejen žarek srečno bodočnost za sedanje nezgode obetajočega soinca; a tedaj, ko prodre tak žarek temne oblake grozeče nevarnosti, tedaj vzkipi v srčni radosti duša tržaškega prebivalstva in iskrena hvaležnost vre Na ribfem trgu je bilo včeraj sardel, da Nemške predstave v gledališču »Eden«. Danes se ponovi Auernheimerjeva »Velika strast«. — Jutri, v soboto, se prvikrat uprizori znano Molnarjevo delo »Vrag«. DAROVI. — Preostanek od plačanega oglasa K 1*24 daruje Nek^io moški podružnici CMD. Denar hrani uprava. CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. !4, vhod v ulici Giorgio Ualatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALS OdLAii dobi službo takoj. Pojasnila daje Ina, odd. Edinosti pod št. 30»">G. si jiii je mogel nabaviti vsakdo. Sardele iz Izole, ki jiii je preskrbela aprovizacijska kofiiiisija, so se prodajale po K 2'40, one iz Barkovelj, ki jih je preskrbelo vojaštvo, pa po K r44. Tri svoje drage le izgubila družina Fr. Sar tori iz Uhan j pri Ajdovščini tekom te vojne. Med 11. in 12. junijem 1913 je padel v Galiciji 18-letni sm Fran pri 97. pcspolku. Dne 3. junija 1916 je padel v Tirolih sin Stanislav, ki je služil pri 27. domobranskem peš-polku. 13. t. m. pa je ugrabila kruta smrt 24-ietno hčer Kristino, ki je službovala pri c. kr. davkariji m c. kr. podporni komisiji okrajnega glavarstva goriškega, sedaj v Ajdovščini. K'io ne bi iz globine srca sočustvoval z rodbino, ki so jo zadeli tako kruti udarci?! »Jeli mogoče?« Na dopis dolinskega •občinskega odbornika pod tem naslovom v včerajšnji »Edinosti« zaradi plačtf za mlinarska dela moramo odgovoriti danes !e toliko, a4oi a 4 a! A>*rt a % naj prinese oboje k blagajni postaje drž. železo o pri Sv. Andreja 1052 Pfssrja ali pisarno z nekaj prakse v odvetniški pisarni sprt'jme takoj dr. Kimovec, Piazza Oaserma 5. — Ztrltsiti se po štirih popoldne Hišica bliza kolodvora Sv. Ane. z dvema sobama, veliko kuhinjo z majoiič^im ognjiščem, čementirani 2 kleti, vodnjilt s p tno vodo približno 60 klf. že obdelanega vrca (s krom-piijem in zelenjavo), z lepim razgledom na morje, ' se proda za K 13.0C0. — Obdelano in ogr-ijeno ■ zemljišče 525 klf pri Sv. Ani K 15.00O. Pojasnila ! Jaje Kolarši^, Kavarna Corso 9—11, 3 7. JADRANSKA BARKA Trst, Via Cassa di Risparntlo S (Lastno poslopje) Kapital in rc*erv» K 8,899.000.— FILIJALKi: : Di n ij Tegtt .ofstrasse 7-9, Dubiovnlk. Kotor, Ljubljana, .Metković, Opatija Split, Šloenlk, Za^a-. vloge~na"knjižice --3i| .i - 2 O oIda« (4730) »Lucia« (6771), »Marta WashLngftam« (S312), »Teresa« (3769); »kupaj 42.637 ton. Tvrdka D. Tripkovič i dr. ima v Ameriki 3 parnike: »Campania« (3550), »Franco-nia« (4637), »Hšmalaia« (4948); skupaj 13.136 ton. Ogrski parniki so 3 v Ameriki: »Borneo« (3621), last reške družbe »Oriente«, »Budapeit« (3651) in »Mora-\virtz (4795), ki sta last budimpeštanske družbe »Atlantica«. Vseh naših ladij je torej v Zedimjenih državah 13 s skupno 67.640. cem ln cenikr.m naj e pošilja na nasio Josif Frenetić, Landol 33, pošta Hrašče pri Postojni. 10 flfSrm\M ut! Trsi - Vin Stadion 10 - Trst Odprt ođ 8'2 zuečMPfgJ Ceno: L crste K Z. 11. vrste K1. M, mEiSS — Corso 7-9. ZAHVALA. Podpisani družini globoko ginjeni se iz dna srca zahvaljujeta slavnemu upravnemu svetu delniške avstrijske parobrodne družbe „Dalmatia", slavnemu ravnateljstvu „Banco operaio di mutui prestitifa, slavnemu konzorciju družbe parnlka „Jadera" ter vsem onim, ki so na katerikoli način počastili spomin in pripomogli do toli Častne udeležbe pri pogrebu njunega nad vse dragega pokojnika brodolastnika. za Sv. Istočasno javljata, da se bo darovala maša zadušnica pokojnika v sredo 18. t m. ob 9 uri zjutraj v farni cerkvi Marije pri Jezujitih. Družini Negrl-Steiner. Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi hčerke ln sestre ZAHVALA. izgubi naše Iskreno ljubljene KRISTINE SARTORI c. kr. rfsvtno uradnic* Da ta ali oni način tešili našo britko bol, izrekamo tem potom našo naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo blagorodnemu g, Štabnemu nadzdravniku g. Chajesu, vodju vojaške bolnišnice ter vsem drugim gg. zdravnikom ln gg. sestram, ki so ji ob njeni neozdravljivi bolezni blažili ln lajšali muke. Nadalje g. vojnemu kuratu Andreju Zenbrincky-mu, vsemu cenjenemu vojaštvu, k! je pokojnici oskrbelo in okrasilo mrtvaški oder ter tudi skrbelo za lepo spremstvo k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tem potom tudi vsem gg. uradnicam in gg. uradnikom c. kr. uradov v Ajdovščini za njihovo udeležbo, ter sploh vsem onim, ki so spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI. Žalosti potrti naznanjamo prijateljem in znancem, da je gospod ANTON DREHER najmlajši enoletni prostovoljec nekega poljskega topniškega polka, dne 1. aprila t L, v 18. letu, padel junaške smrti. Sv. maša zadušnica se bo čitala v Sv. Ivansko-Vrdel-ski cerkvi 18. aprila t 1., ob 8 uri predpoldne. TRST, 12. aprila 1017. Pivovarna A. Drehar.