SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6,poleg »Katoliške BukyarneJ. 1 Oznanila (inserati) s_e sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., ■ če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. * Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. 't Vreduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 aG. uri popoludne. Letnik XIX, Štev. 105. 7 Ljubljani, v ponedeljek 11. maja 1891. O raznih narodno-gospodarskih predlogih državne zbornice. V. Prememba postave o vojaški taksi. Še-le malo let je v veljavi ta postava, ki ima sama na sebi kaj lep in pravičen namen, ker ravna se za to, da oni, ki so iz važnih uzrokov oproščeni vojaščine, plačujejo skozi 12 let, torej za čas dobe, ko njih sorojaki, sposobni za vojno službo kot vojaki morajo služiti, primerno svoto, takozvano vojaško takso. Ta denar se steka v zaklad, da bo mogoče iz njega podpirati one vojake, ki so v vojni ponesrečili se, ali vdove in zapuščene otroke vojakov, ki so na bojnem polju padli. Kaj je tedaj pravičnejše od tega, da oni, ki so prosti te velike dolžnosti, rekel bi, tega krvnega davka, iz svojih zaslužkov nekaj malega donašajo v zaklad, ki ima tako blag namen, namreč v pomoč onim revam, ki so na bojnem polju zgubili svojega ljubega roditelja, očksta, ki je zii-nje s svojimi žulji poprej skrbel, a vojaška dolžnost odzvala ga je od doma na bojno polje, kjer je zgubil zdravje ali celo življenje za domovino. A kmalu začele so se pritožbe proti tej postavi, opravičene in neopravičene, ia došla je zbornici cela kopica peticij za odpravo, oziroma za premembo te postave. Od udeležencev čujejo se pritožbe, da se od revnih težakov primerno več zahteva, ko posebno bogati primerno premalo plačujejo, in istina je, da so dotičniki razvrščeni v 14 razredov, kojik najnižji plačuje po 1 do 2 gl. na leto, najvišji 100 gl., a ima kot podlago, da ima dotičnik 10.000 gld. čistega letnega dohodka. So pa tudi taki, ki im^jo nad 10.000 gld. čistega letnega dohodka in ti tudi le 100 gld. plačujejo, ko bi pač tak izredno imovit človek imel primerno višji znesek plačevati. Revež, ki ima 300 do 400 gld. letnega zaslužka z žulji j svojih rok, tudi 2 gld. težko plača, ko oui, ki ima mnogo tisoč na leto, lehko kaj stotakov utrpi iu bi imel že iz človekoljubja dospevati v tak blag namen. A uajglavniša hiba pri izvršitvi te postave je v tem, da imajo občine neizmerno veliko sitnosti in troškov pii pobiranju te takse. Osobito pri najnižjih razredih, ki le 1 do 2 gld. plačujejo, katerih je pa ravno največje število, je treba izredno pogostoma celo po eksekutivni poti izterjevati te svote. Kako težavna je pa izršitev, kažejo nam razne peticije, došle zbornici od mnogih občin. Na Dunaju moral je magistrat od 7000 strank iz dveh najnižjih razredov od 4000 strank eksekucijskim potom iztirjati dotično takso. Nič bolje ni v Ljubljani, kjer se je morala od skoro % strank tem potom iztirjavati taksa. Koliko zamudnega dela in pisarenja! Prav tako je kaj pomanjkljiva določba, da se mora primeriti vsako leto posebuo dotična taksa, ko navadno dotičnik vsaj nekaj let približno ostaja pri enakem letnem dohodku. Pa čujmo, kaj je vse se poizvedelo pri pobiranju te takse. Le v enem letu imela je občina dunajska troškov za nabiranje vojaške takse, ki je vse skupno znašala 38.000 gld. celih 23.000 gld. 1! V Pragi nabrali so 15.400 gld., a troški za pobiranje znašali so 10.000 gld.! V Opavi, kjer imajo vsi razredi le 1100 gld. plačati, bilo je troškov za pobiranje 1050 gld., torej le za 50 gld. manj, kakor vsa predpisana taksa, a eno leto pozneje pa so nabrali v Opavi 974 gld., imeli pa po-biralnih troškov 985 gld.! torej več, kakor je vsa taksna svota znašala. Ko je ministerstvo državnemu zboru predložilo to postavo, računalo je, da bo po i tej postavi mogoče nad 2 milijona gld. vojaških j taks na leto skupaj spraviti, a dosedaj še nad | 1,200.000 gld. ni došlo v ta zaklad v enem letu. Jako nevarna je tudi določba, da dotičnik more rekurirati proti odmerjenju, izvršenem po domači občini, ki vendar najbolje pozna prihodninske razmere dotič-nega moža. In v tem oziru je znamenita bila opazka poslanca barona Rolsberga, ki je povedal, da v neki občini so občinski možje primerili nekemu bogatinu 100 gld., ker ima nad 10.000 letnih čistih dohodkov. A ta je rekuriral in višja oblast odmerila mu je namesto po občinskih možeh priznanih 100 gld. le 5 gld.! Odveč je tedaj nadalje dokazovati, da je taka postava pomanjkljiva. Vlada mora to sprevideti in zato je nje dolžnost, da to postavo primerno pre-uravna. V prvo potrebno je, da se občinam V6a nepotrebna silno obilna opravila pri pobiranju tega davka olajšajo in v to bi bilo pač opravičeno, da se dotične takse primerijo za dobo 5 ali vsaj 3 let, ker oni, ki ima stalno plačo, malokdaj vsako leto avancira, in zemljiški in hišni posestnik, kakor tudi trgovec ima pač malo nade, da bi kar skokoma leto za letom naraščal v svojih prihodkih. Koliko bi bilo že v tem občinam pomagano! Prav mnogo situostij iu pisarij imajo občine za poizvedovanje, kje dotičnik biva. Tako je iz došle peticije praške občine razvideti, da se ondotnemu magistratu ni posrečilo vzlic mnogoletnemu trudu, da bi vse dotičnike bil našel. Tu bi bil umesten postavni ukaz, da tudi dotičniki, prav kakor oni, ki so v rezervi sploh še podvrženi vojaški službeni dobi, sleherno leto obvestijo domačo ali domovinsko občino, kje da so. Tako je vlada na Ogrskem določila in s tem mnogo pisarij občinam prihranila. Iz vseh pritožb in peticij pa je presoditi, da imajo občine največ opraviti z iztirjatvami vojaške takse pri onih, ki so razvrščeni v najnižja razreda, to je v 13. in 14. razred. Najpametnejše bi bilo tedaj, da bi se ta dva razreda odpravila, ker navadno so v teh razredih ljudje, ki morajo iti s trebuhom za kruhom, in ki od težko zasluženega pač LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. Uvod. Raj i 11 pekel. Le malo ur od nabrežja Anglije in od te ločena le po ozkem morskem prelivu, katerega tisoč in tisoč ladij prepluje, vzdiguje se iz naročja valov deželica, kojo je nebo z vsemi svojimi blagri obdarovalo — a človek jo vsemi nadlogami preobložil. — Deželica ta, raj in pekel ob enem — je Irska — zeleni Erin. To je prostran, umeten gaj s prijaznimi holmci, zelenimi pašniki neprecenljive vrednosti in krasote. Jezera, s čudovitimi zalivi in jantarnobarvenimi valovi, so posejana z zelenimi otočki, ki se kakor mični šopki vzdigujejo iz zlatoblestečega zrcala. Po planjavah, koje je le lahno s plugom preorati, da dado najobilnejši pridelek, rasto mastite vrbe, plazijo se široke reke z rujavimi valovi; le tu i tam zablest^ iz njih biserne luske potujočega soma in bistre postrvi. V vznožjih holmov žubore hladni studenci pod slavoloki cvetic in mahu. S strani vsa-cega hriba šume penasto-beli valovi slapov, ki padajo iz visočine v črne bazaltove kotline, katerih robove s srebrobelimi valovi pokrijejo. Brezbrojno krdelo ovac najčistejše beline se pase tu brez strahu pred zvermi — in na tisoče volov in krav se živi ob blestečem „shamrocku" — detelji, katero so Keltje ob času svojega spreobrnenja baje vzeli za znamenje narodnosti svoje — ali pa prežvekuje v senci košatih dreves, ki se kakor zelena oaza vzdigujejo iz bagru enakih, pisanih livad. V gorskih krajih prizor ni mnogovrstnejši — a je resnejši. Tam, kjer ni sekira gozdov še čisto iztrebila, raste tako gosto drevje, da se njih veje druga v drugo zaraščajo. Pod to krono, ki se kakor obok gotske katedrale, polno sence in tihote, vzdiguje nad tisoči stebrov, vsplava duša v onih čutilih, o kojih nam Tacit govori, ko nam germanske gozdove opisuje. In čutila ti prikipe na vrhunec, ko zagledamo od wicklowskili hribov skozi temno ste-brovje hrastov in jelk črne vrhove bazaltovih pečin — in za temi v sinji daljavi modre valove neskončnega morja. Njega glasovi spajajo se s šumenjem temnega gozda v najveličastnejšo himno stvarjenja. Kjer pa so drevesa padla pod sekiro surovega vandalizma, kjer gola pečina menjava z bogatimi pašniki, tam je dobila Irska novo krasoto: velikansko polje, obsejano z rudečkastim resjem, s katerim se ogrinja to pečevje; kakor ubežna kraljica išče ostankov škrlatne obleke, da bi si pokrila golost — in krasota teh ostankov nam še izziva spoštovanje. Irska pa ima poleg tega še zelo enakomerno temperaturo, ki nekako posreduje mej zimo in poletjem in vsled te se odlikujeta vigred in jesen po raznobojnih cveticah, ki se druge za drugimi raz-cvitajo. Megleno podnebje, sicer sadežem neugodno, izvrstno pospešuje rast v bogatih pašnikih, ki rede vsakovrstno živad. To je deželica, v katerej bi industrija le izbirati smela mej močnimi vodopadi, ki morejo največja kolesa goniti; kjer bi se imela le pripogniti, da bi našla v močvirnatih planjavah neizmerno bogastvo šote za netjavo. Pri vsakem koraku se jej ponujajo: črni bazalt, bogati mramor, trdni granit, vsakovrstne kovine, stavbinski les in — da to vse uporabiti more — najde ob morskej obali najlepša nabrežja. Iu to nabrežje ima tako prostrane in varne pristane proti jugu kakor severu, vzhodu in zahodu, da je kakor vstvarjeno privabiti najbogatejše krajine, posebno Ameriko, da si tu osnove svoja kupčijska mesta. Irska je po višjej previdnosti vstvarjena za raj — a je le pekel. Irska je bila vstvarjena, da bi prosta, srečna bila — a je le preganjana sužnja — »Polonnia" Anglije! Ako iz srede morskega zaliva, ki jo na veke loči od njenega sovražnika, gledamo v daljavi ujene slikovite obali, zelene gore, bogate pašnike; ako se lepega poletnega dn^ pripeljemo v čaroviti pristan dublinski, ki se v ljubkem polukrogu — posejan z belimi vasmi, senčnimi gaji — tu pred nami širi, vsklikniti moramo s pesnikom: „Oj trikrat 6rečna Irska! Najlepši cvetica si na zemlji; ti si najkras- takse n pravične^ $ na ijo vsi oni, 2100 gld.! tndi goldinareek težavno dado. Kdor ne čuti, kdor je vedno preskrbljen z vsem, igi ima vedno lahek in dober dohodek, tak aevčdfi Baife zaroi&W in rekel: zakaj bi pa ta t^Mk ali bajtar ne plačevat A treba pomisliti, da Ijftftr ima malo, ta kiina{Mka borza. (Telecraličco poročilo.) 11 maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 91 g!d 95 kr Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16* „ 91 . 85 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 , 85 , Papirna renta, davka prosta......102 . — „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 999 . — , Kreditne akcije .... , . . 300 , 50 „ London...... . 118 , 30 , Srebro ........— „ — „ Francoski napoleond. . . . . . 9 „ 34 „ Cesarski cekini..........5 ., 54 „ Nemške marke . 57 „ 72\',. V prodajalnico z mešanim blagom se takoj sprejme ki je dovršil vsaj prvo Šolo, je zdrav, trden in poštenih starišev. Več pove (3-3) Ivan Vidmar, trgovec v Črnem Vrhu pri Idriji. Od bolesti potrti javljamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopalo našega pre-srčno ljubljenega očeta, oziroma tasta in deda, gospoda Alekseja Pavlina, posestnika in veletržca, danes, dne 9. maja, ob polnoči po dolgi in hudi bolezni, vsnrejemšega svete zakramente ia umirajoče, v 69. letu dobe svoje poklicati na boljši svet. Pogreb drazega pokojnika bode v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 9. uri na tukajšnjem pokopališču. Svete zadušne maše brale se bodo v župni cerkvi sv. Jakoba. Podbrezje, doe 9. maja 1891. Ivan Pavlin, misijonar v Amerisi; Franc Pavlin, c. kr. inžener; Alojzij Pavlin, posestnik in v-fletržec, sinovi. — Josip Tomše, c. in kr. stotnik, zet. — Ana Pavlin, Jose-pina Tomše roj. Pavlin, hčeri. — Marija Pavlin roj. Sturm, siuaha. — Ciril in Franc Pavlin, vnuka. (i) t Teodor Frohlich spolnuje s tem žalostno dolžno*t. da naznanja v svojem in imenu svojih starišev. bratov in sester vsem sorodnikom in sočuvstvujočim prijateljem, da je Djegov brat Eduvard Frohlich due 10. maja 1891 ob 7. uri zjutraj tukaj, kjer se je mudil, da se okrepča, v petindvajsetem letu, v Gospodu zaspal. Pogreb drazega pokojnika bode dne 13. maja ob 10. uri dopolne iz h:še žalosti, pivovarne na Vrhniki, na pokopališče. Naj v miru poč.va! , (i) Na Vrhniki, dne 10. maja 1891. Ois«*in odlikovnlnih kolajn 1 Priznano najboljše ročne harmonike dobe se pri Ivanu N. Trimmel-u na DUNAJI, VII., Kaiserstrasse 74, postajališče tramwaya, črta proti dvorcu. (24—9) Največja zaloga muzikalnega orodja, zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zaatonj. Razprodaj a. Bačli B «1 saj*« fi ■■ p xiOY] jen|s» prodnjalnice popolna razprodaja mamifakturnega, modnega in najraznovrst-nejšega kramarskega blaga MT po dokaj znižanih cenah. Fr. Petrič, <» v Ljubljani, Špilalskc ulice 6.