Poitnina plačana v gotovim. tfjtMi. tu mbb. po*. s. Ur. UR E D NIŠ T V O in UP R A VA v Oorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Leto II. Štev. 30 KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poitni čekovni rabin i*. lil SOH GORICA DNE 25. JULIJA 1946. Cena L. 4. Rimsko in slovansko mišljenje V naš.h dneh očitajo poštenim slovenskim duhovnikom vse mogoče in nemogoče reči. Med razni ml očitki je tudi ta, da smo duhov n:ki preveč »rimski«. Zato baje ne razumemo sedanje dobe, kajti Rim naj bi bil vedno sovražno razpoložen do Slovanov. Očitki so Judi. Ali so utemeljeni/ Kaj nas uči zgodovina? Sv. Ciril in Metod Sv. blata Oiril in Metod nista bila samo apositola Slovanov, temveč Itudi velika Jjubiiteja Slovanov, diva škofija na Velehradu, tako je v naših dneh izrazito slovenski škofija ona v Ljubljani. Ustanovljena je bila 1. 1461 V svoji poltisočletni zgodovini je ljubljanska šk< fija storila za prebujenje narodne zavesti in za podvig slovenske kulture toliko, kot nihče drugi. Ljubljanski Škofjo go v preteklosti založili in omogočili velika slovenska slovstvena dela. Če se omejimo na zasluge ljubljanskih škofov v prvi polovici tekočega stoletja, moramo omeniti, da so ljubljanski školje bili tisti, ki so med strašnim pritiskom avstrijskega g«, i inanizaua ustanovili prvo slovensko gimnazijo, dali tiskati prvo slovenske srednješolske knjige za vse predmete in razrede, oni so u-vedli v svoji škofiji obrednik v živem slovenskem jeziku, tako da se v ljubljanski škofiji vsi cerkveni obredi lSazon sv. maše opravljajo v živem narodnem jeziku, kar je pač edini primer v katoliški cerkvi. Maribor Druga slovenska škofija je lavantinska s sedežem v Mariboru, na Spoclnjenj Štajerskem Njen prvotni tedftž ;e bil v St. Andražu na K n ri škem, toda škofija je bila tedaj jz Življenja cerkve Spreobrnjenja v Ameriki V Ameriki mnogo ljudi spoznava, da je le katoliška Cerkev tista, ki jo je ustanovil Kristus. Zato mnogi vstopajo vanjo, Posebno med izobraženci je mnogo spreobrnjencev. Neka statistika iz leta 1935 pravi, da bilp v Združenih državah med zadnjimi 3000 spreobrnjenci 372 ministrov, lij zdravnikov, 120 odvetnikov, 45 poslancev- in senatorjev, 180 častnikov, 206 pisateljev itd. Katoličani v Indiji V Indiji pripravljajo novo ustavo. Voditelji katoliških Indijcev so predložili sveje zahteve, da morajo imet kristjani iste pravice kat drugo veroizpovedi. Poudarili so, da so za skupno in svobodno Indijo, a hočejo, da se jim priznajo pravice ter imajo svoje zastopnike v usta-vodaj'1 skupščini. Na zahteve je odgovoril Nehru, ki ima za Gandijem prvo besedo v Indiji: »Kristja ni naj bodo mirni, je rekel, »mi jim bomo priznali vso verske pravice, saj sestavljajo del indijskega narod^. in so v' 15 stoletjih veliko pri-poniogli k duhovni in kulturni vz-geji Indije.« Škof Garic umrl »Osservatore Romano« poroča, da je umrl v Gradcu banjaluški škof nions. Jožef Štefan Garie dne 30. junija. Pokojni škof je bil frančiškan, el; iua iz Bosne. Star je bil 76 let. Iz Banjaluke se je umaknil lani ob zlemu Nemčije. V Banjaluki :e bil ffcol' od leta 1912. Lep slučaj Pri kanonizaciji sv. Frančiške Ksaverijo Cabrini dne 7. julija Letos ••ta bila r.avzeča tudi dva moža, ki sla brla e-udežno ozdravljena na pri-pi < šil jo nove svetnice. Pa pravijo, da so čudeži no gode več! Japonski cesar posluša krščanski nauk Prvikrat v zgodovini Ja]xmske je cesar Hi rebulo skupaj z žeao in o-troki poslušal konferenco o katoli- ški ven, ki jo je imel minister zu sl sivo 'lanaka Kotro, UatoJičau. Cosar in vsa cesarska družina so se aa predavanje zelo zanimali in zastavili tudi več vprašanj. Se zdi, kakor da znova beremo zgodbe iz Apostolskih del, ko je a-postoi Pavel imel prvo konferenco o krščanski veri pred rimskim namestnikom Festom iu kraljem A-gilpo. ~~ Poroke in razporoke na Angleškem is e verjetno veliko je šitevilo deklet, k; sc v Gorici poročijo z zavezniškimi vojaki. To so predvsem Amerikauci, toda tudi Angleži so rit d njimi. Kaj čaka taka dekleta v Ameriki in v Angliji? Težko si morejo predstavljati, da imajo tam l.c vc-poročenoi iste težave, kukor l>ri nas: skrb za stanovanje, težavo dobiti službo ali delo, še težjo se vživeti v novi svet, ki je v Ameriki in Angliji povsem drugačen kot tu. O težavah v novih zakonih na Angleškem pričajo bolj zgovorno od vsega drugega razporoke, ki se njih število veča z neverjetno naglico Angleški družina je bila do zadnjih let prccej zdrava; veliko bolj kakor v Ameriki ali v drugih protestan-t« vskih deželah. Razporoke so bile prava redkost. N. pr. leta 1858 je bi lo na vsem Angleškem samo 24 raz-porok. Tedaj je razporoka veljala kot nekaj sramotnega Pozneje se :e položaj začel spreminjati. Prodirati je začelo napačno mnenje, da jo poroka samo pogodba z ozirom n» otroke. Filmi in knjige iz Amerike so tudi opravili svoje delo. Pogubue 1- oslediee so se začele kazati na šte-vJu razporok, ki je začilo rasti: 1913 lota 600 razporok; 1921 že 3000 ii- letos čaka voč kot 4000 slučajev razporok na razsodbo samo v mestu Londonu. Na deželi in v drugih metilih je baje enako. Anglikanska cerkev je zaradi tega zaskrbljena. Anglikanska škofa v Y orku in v Canterburyju sta na-stopila zoper množeče se razporoke in zoper vzroke, ki rušijo moderno družino na Angleškem. Jz tega se vidi, da tudi anglikanska cerkev čuti, da je razporoka veliko socialno ;.lo. Prav tako moramo reči o laikih na Angleškem- Tudi eni soglašajo z obema škofoma in obsojajo ra.oporoko. Zanimivo pa je dejstvo, da so sko-ro vse razporoke med zakonci brez otrok (71u/o), razmeroma le malo jih je tam, kjer so otroci (8'’/o). Potem si upajo še trditi, da so zakoni brez otrok srečnejši kakor zakoni z otroki. Če bi bilo tako, kot ti pravijo, ].(tem bi si lako veliko število zakoncev želelo iti narazen od prevelike sreče. Sto let krščanstva v Avstraliji V Avstraliji so praznovali z velikimi slovesnostmi prvo stoletnico, odkar se je ustanovila katoliška Cerkev v zapadni Avstraliji. Slovesnosti se je udeležil novi kardinal Gilroy, par škofov, številni lai-ški zastopniki oblasti in neštevilna množica ljudstva Katoliška Cerkev v Avstraliji je kar dobro organizirana. Šteje 25 škofij, ima 2500 duhovnikov in 280<> cerkva. Redovnic je okrog 12000. Vatikan Sv. oče je sprejel v posebni avdienci lepo število izdajateljev m dopisnikov največjih ameriških časopisov, ki so na potovauju pq Evri pi. Zaujo je imel lep nagovor. Na dvorišču sv. Damaza je sprejel tudi kolesarje in oraganizatorj® d^rke okrog Italije. Tudi zanjč Je imel spdbudno besedo. Prišli so v I opolui opremi za na pot. Povsod enako Komunistična organizacija v In-dekini sj imenuje »Viet-Minh«. Tme je čudno, duh pa je znan. Pokazala ga je že spočetka iu ga kaže zmeraj bolj, ko preganja misijonarje iu vernike v Indokini. V apostolskem vikarjatu Vmh-Long' so umorili tri misijonarje in požgali lepo število cerkva in misijonskih postaj. V va si Tan-qui so požgali cerkev in vas ter pomorili kristjane. Desetim ženskam so iztrgali jez:ke, p redno so jih umorili, ker so v cerkvi prepevale. Torej brezbožni komunizem poti to ali ono krinko ni slovanski monopol. lfelgijska prestolnica delavcev iu 7«0 letnica praznika sv. R. T. Letos obhajamo 700-letiuco praznika presv. R. T. Prvič so ga praznovali v mestu Liego v Belgiji leta 1246. Zato so v tem mestu imeli v preteklem juniju posebna slovesnosti, ob sklepu katerih je sam sv. oče govoril zbranim vernikom po vatikanskem r.^diu. Najbolj zanimivo pri teh slovet nostih je bilo sodelovanje delavcev. Liege je mesto premoga in je-kia, prestolnico belgijskega dela in belgijskih delavcev. V tem mestu so se rodili* razna belgijska delavski- udruženja, med katerimi igra ptifcbno vlogo udruženje katoliških delavcev To te je izkazalo posebno pri teh slavnostih. Vsi so sodelovali. da bi slavje sv. R T. kar najlep ':e uspelo. Delavci so radi žrtvovali svoje proste >.n e, da so vse kar naj-lopše pripravili. Tisoči in tisoči deli, voev so so pripravljali za petje in skupno molitev pri slovesnostih. Mizarji so pripravili oltar za slo \ iv n osti na prostem, delavke iz tekstilnih tovarn so pripravke platno ii čipke za oltarne prte, rudarji so poskrbeli za razsvetljavo in častno stražo pred Najsvetejšim, delavske družino so poskrbele za hostije in vino za sv. maše, urarski pomočniki so izdelali nov kelih za to priliko, sti vci iz tiskam so napravili novo mašno in evangeljsko knjigo, vrtnarji so okrasili oltar z najlepšim cvetjem iz svojih vrtov. Da so se lahko udeležili posebne delavske pobožnosti, je bila zanje slovesna škofova «»v. maža sveč»r ob devetih, med katero je govoril vodi- telj belgijske katoliške delavske mladine kanonik Cardiju. Tako je to mesto pokazalo, da se n' izneverilo veri svojih očetov. V Pl oteklosti je dalo namreč mnogo svetnikov iu Cerkvi kar štiri pape-Zanimivo je v tem delavskem 'ti e s,tu tudi to, da že stoletja sem po i na politično strpnost m pravo demokracijo. £e nad osem sto let ima v mestu tudi ljudstvo svojo bedelo, seveda ne v takem čuduem smislu, kot jo ima pri nas danes. Vodstvo mesta je vedno upoštevalo gias ljudstva in resno skrbelo za skupni blagor, no pa za osebne koristi posameznikov. O Bolgariji, ki je sicer pod komu-nii tično diktaturo, ne moremo še reči, da je tam že pravo preganjanje ' ere, čeprav je stanje tudi tam zelo tezko. Iu težkoče vedno naraščajo. Katoličani Katoliška Cerkev štoje v Bolgariji le 60.000 vernikov. Ker jih je malo, ne polagajo komunistične o-bJasti nar jo velike važnosti. Vsi trije katoliški škofje še lahko vršijo svoje j oslanstvo nemoteno, le škofu v Xikopolis-u so ruske čete zasegle škofijsko palačo. Odkar je na oplasti Osvobodilna fronta, je izginil en duhovnik P. Flavijan, frančiškan, ker jo 20. X. 1944 v Sekiro-vem v pridigi omenil, da Cerkev komunizem obsoja, ker ogroža vero. — Katoliško šole, ki jih vodijo po večini francoski redovniki, so še odprte, lo bolgarski otroci ne smejo obiskovati njih srednjih šol, ker - kot trdijo vladni krogi — ne dajo dovolj narodne vzgoje. V resnici pa ne dajo dovolj politično vzgoje4, kot jo hočejo komunisti. — Dozdaj je bil v časopisju le on napad na katoliško Cerkev na Bolgarskem in še ta Je bil od strani ruskega judovskega pisatelja Ilija Ehrenburg-a. Pravoslavni Vse drugučo pa jo v Bolgariji , pravoslavno cerkvijo. K tej spada 84°/» Bolgarov. Zato jo komunisti preganjajo, kjer le morejo. Velik udarec jo dobila po treh zakonih, ki j;h jo v teh dneh izdala vlada: 1) •/.akou •) ločitvi cerkve od države, ki b(’ pravoslavno cerkev močno zadel, ker ji bo odvzel možnost vzdrževanju. Pravoslavna cerkev je bila vedno mm go »x>lj povezana z državo od katoliško; 2) zakon o agrarni reformi, ki jo ho razlastil, iu 3) zakon, ki zabranjuje versko vzgojo. Ta zakon bo zmanjšal vpliv pravoslavne cerkve na javno živ) jenqe. Ta zakon še ni bil razglašen, čeprav je bil verski pouk po šolah ijp ukinjen. Veliko zlo aa pravoslavno cerkev na Bolprskem jq »skupina demokratičnih dubovniko.v«, ki se upirajo škofom in oznanjajo razne novotarije, ki niso v skladu s tradicijo cerkve. (Agencija C3P). Kjer rdeča zvezda sveti, je povsod enako. Niso proti veri, a jo povsod na razne načine izjHKlrivajo. Vse jim pride prav, da ovirajo delo duhovnikov in kvarijo ljudstvo. Sadovi vsega se bodo pokazali v bodoč nosti. Kje je vir življenja in moči? Kaj je ciuša brez Bogat — To, kar jo telo brez duše. Telo razpade, duša zgubi nudnaravno življenje. Kaj jo država brez Boga? — To, kar je čreda brez pastirja. Zaide in se razkropi. Zakaj Cerkev že 19 stoletij živi in pri vseh vihrah proti nji ne razpade? — Zato, ker ima Boga v svoji sredi. — Posamezne veje tega mogočnega starega drevesa odpadejo, ko pretrS* jo zvezo z Bogom, a druge veje tem bohotneje rastejo in ode sauove krščanskega življenja. Pradria Jiigoslavlja — pdzi se !8i na potu, da zgubiš Jloga in posta-neš odpadla veja. OKNO V SVET JUGOSLAVIJA. Dne 15. julija so v Beogradu razglasili razsodbo v pnioo.su proti gen. Miliajloviču in 23 soobtožencem. Generala in še 10 drugih so obsodili na smrt z ustrelitvijo, 13 pa na prisilno delo od 20 let do enega leta in pbl. Nekaj izmed obsojenih (10} je še v inozemstvu. Vsi pa so vložili priziv na prezidij narodu) skupščine. — Da bi bil ta mileje razpoložen, ne verjamemo dosti, a za mir in spravo v Jugoslaviji bi le bil storjen velik korak, £ ko bi se prezidij pokazal plemenitega. Pa priziv je bil zavrnjen in Mihajlovič ustreljen 17. 7. Prel črtanjem razsodbe je predsednik sodišča še ostro grajal delovanje britanskih in ameriških zveznih častnikov v Mihajlovičevem glavnem stanu, češ da so izvajali na generala pritisk, naj se bori proti komunizmu, in ga prisilili, da je v boju proti narodni ustaji sodeloval z okupatorjem. To je ravno prekletstvo zahrbtnosti OF, ki ni bila zadovoljna samo z ljudsko ustajo za osvoboditev, ampak jo je izrabljala v istočasno širjenje komunizma med ljudske množice. Ce bi te zahrbtnosti ne bilo, kako vse drugače bi bilo danes v Jugoslaviji. In tudi pri nas bi se danes ne prerekali, kje naj tečejo naše meje. Na POLJSKEM vodit rij Kmetske stranke izjavlja, da se je glasovanje vršilo tako nepravilno, da ga je treba razveljaviti. Kmetska stranka je dobila le 3 1/2 milijona glasov, levičarji pa okrog 8 milijonov. Ta mož se že boji tudi za svoje lastno življenje. Rdeča »svoboda« je povsod enaka. V ROMUNIJI izjavljata oba voditelja opozicije, da od vlade razpisane volitve ne bodo nič drugega kot »ponarejanje ljudske volje«. Stara pisem po vseh diktatorskih državah, kjer volja: ljudska volja enaka volji diktatorja. MOSKVA V vzhodnih sovjetskih 1 okrajinah kaže biti ena najboljših žilnih letin. S tem bo izravnan primanjkljaj Ukrajino, kjer je bila suša. PODGRAD. Na mirovno konferenco v Pariz bo šel Edvard Kar del j kot načelnik odposlanstva, t njim pa še 16 delegatov, med njimi od Slovencev minister Drago Marušič, Boris Kidrič, Aleš Baebler in dr. Jože Wilfan. Tudi Egipt zahteva da bi se udeležil mirovne konference. — Ali bodo ti narod osvobajali — ali ga rdoči internacionali prodajali? HAAG Na Nizozemskem so tudi i senat izvolili največ katoliških senatorjev (17); komunisti so dobili 4 tedože. LONDON. Manchester Guardian piše o Nemčiji, da bi jo Sovjeti radi imeli za molzno kravo, ki naj jo krmita Anglija in Amerika. Jn »Ob-server« piše, da je Rusija odstopila od Sredozemlja zato, da bo v Nemčiji večji del plena dobila. Sovjeti so baje. zelo velikodušni napram bivšim nacističnim nasilnežem, ki so pripravljeni svoj posel pod njihovo zastavo nadaljevati. LONDON Iz otoka Bikini, kjer so izvršili prvi poizkus z atomsko bombo, poročajo, da je sicer mnogo živali preživelo prvo katastrofo, a de sedaj poginjajo kot muhe vsled zastrupljanja krvi potom radijskega izžarevanja. RIM. Ti se pa vršijo seje Ustavo dajne skupščine, kateri se je že predstavila nova De Gasparijeva vlada in ji je začasni državni poglavar De Nicola naslovil svojo poslanico. Seje so mestoma tudi bur re. WASHINGTON. Ameriški minister za trgovino je pri seji za mednarodno nadzorstvo atomske bombe rekel: Čas atomske energije je v stanu pripeljati človeštvo do miru in do še nepoznanega blagostanja, a je tudi v stanu privesti ga do samomora. \VASHINGTON. Za senatom Je tudi poslanska zbornica ZDA po dolgem obotavljanju in ob resnem nasprotovanju opozicije izglasovala z 219 glasovi proti 155 odobritev posojila Angliji v znesku 937 milijonov in 500 tisoč šterlingov. Predsednik Truman je takoj naslednji dan to odobiitev podpisal. Tako bo Angležem, ki so v pretekli vojni res mnoge) zgubili na imetju, spet po-magano na noge. Ameriško posojilo •bo treba vrniti v petih letnih obrokih od leta 1951 dalje m obresti bodo dvaodstotne. FRANCIJA so ZDA dovolile posojilo v znesku 650 milijonov dol., A-besiniji pa 3 milijone. Stric iz Amerike je res bogat in ima dobro srce. Kako bi se svet opomogel od lakote in iz razdejanja, če bi ne bilo tega novega sveta in njegovih zakladov? PRAGA, Iz Češkoslovaške odpe-/jejo vlaki vsak dan 12 tis>1 Nem cev v Nemčijo. Vsak sme vzeti s teboj 50 do 75 kg prtljage. Gotovo je to hudo in morajo trpeti tudi nedolžni za krivce, a koliko milijonov ljudi je moralo bežati pred Nemcem brez veake prtljage! Še vedno velja pravilo »zob za zob« in zato ne bo miru. Zunanji ministri so sc razšli MIK NA VIDIKU Zunanji ministri sp se po enomesečnem zasedanju v Parizu razšli domov. Pripravili si vsaj v glavnih potezah podlago za mirovne predloge, ki jih bc obravnavala širša mirovna konferenca 21 držav, sklicana za 29. ju-1 ja v Pariz, na katero se bjdo seveda tudi 1 'zastopniki Velikih vrnili. V gavnem so se Veliki zedinili glede teh točk: italijanske meje s Fr.' ncijo in Jugoslavijo se popravijo, meja proti Avstriji ostane kakor je bila. Trst postane mednaroden pod ZN. Italija plača vojno odškodnino s sc ojimi proizvodi. Italiji se kolonije odvzamejo. Ako se tekom enega leta Veliki ne bodo mi gli zediniti, kaj bi z njimi, pridejo tudi one pod upravo Združenih narodov. Glede ureditve Nemčije in Avstrijo niso našli še skupne rešitve in eo sklenili, to zadevo obravnavati na posebnem sestanku v jeseni. Po večini je že vse predvidevano, kaj bo ta nova širša konferenca sklenila. Vsaka izmed prizadetih manjših držav bo pač smela zastopati svoje stališče, predlagati spremembo k mirovnim pogojem Velikih, a ni dosti upanja, da bi kake večje spremembe dosegla. Nas zanimajo predvsem naši kraji. Trst z zelo ozkim pasom od Devino do C. Struuice je določen pod upravo ZN, vse drugo naj bi se razdelilo med Jugoslavijo in Italijo tako, da bi mesta v Istri padla pod Jugoslavijo, Gorica pa brez vsakega zaledja pod Italijo, s katero naj bi bila zvezana le z ozkim grlom proti Ločniku in Podgori. Koliko Brd bi padlo še sem, ni znano. Italijani že besnijo zaradi Poreča in Pole, nam pa tudi ne more biti vseeno, kam bo pripadla Gorica brez zaledja, brez vodovoda in menda celo broz lastnega pokopališča. To bo nestvor, ki ga je ustvarila etnična črta po načelu: kolikor najmanj drugorodcev v tujo državo. In vendar je Gorica povezana z zaledjem po vezeh stoletnih stikov in nujni gospodarski potrebi. Brez ;aledja bi propadla. Zato moramo pač terjati, da pride vse ''to spet skupaj, Ker pa pod Italijo kot Slovenci zaradi žalostnih skušenj nočemo in nas pod Jugoslavijo ne mislijo dati in si tudi komunističnega nasilja ne želimo, tedaj nam ne kaže drugega, kot da glasno zahtevamo cd plenarne mirovne konfe-ltnce, naj tudi Gorico z zadostno okolico priključi mednarodnemu ozemlju Trsta. Tako bo Trst laže dihal iu mi bomo narodno zavarovani. V svobodnem Trstu bi morala biti italijanski in slovenski živelj približno enako zastopana. Kako bo po sklepu miru, je Bvrneš povedal po povratku v Ameriko. Rekel je: Devetdeset dni po ratifikaciji teh i pogodb morajo okupacijske čtte, razven tam, kjer ščiti jo prometne zveze, zapustiti ozemlje. Med Trstom in Avstrijo bodo torej še ostale, dokler bo Avstrija zasedena od Zaveznikov. BELGRAD. Maršal Tito je govoril v Cetinju, da je smrtna odsodba Mihujloviča obenem obsodba mednarodne reakeje. — Glede Trsta je rekel, da Jugoslavija ne bo odobri la, kar so določili štirje zunanji ministri. Da pa se ne bo spustila v nikaka pustolovstva vslcd tega, ampak da bo nadaljevala legalen boj v upanju, da zapadni narodi spremene njib zadržanje do Jugoslavije. V EGIPTU, LIBANONU IN CELO V DALJNI BURMI so razpustili komunistično stranko in so prepovedali vsak poizkus, jo znova organizirati. Države prihajajo do spoznanja, da je taka stranka začetek konca mirnega državljanskega življenja. Seveda se bodo komunisti poskrili iu podtalno naprej rovarili; v tem so mojstri. Toda vse <-fronte» in »pete kolone« so prišle na slab glas in ne bo več lahko va rati ljudi. Iz BUDIMPEŠTE pa poročajo, da je njih denar pengo zgubil vso vrednost in so ga vzeli iz prometa, D > avgusta si bodo pomagali z začasnim novim pengo, takrat pa bodo vjeljali novo valuto — florin. Mi stari bivši Avstrijci se dobro spominjamo florinov — goldinarjev in se nam ob teh spominih milo stori. Z enim goldinarjem si se tedaj peljal iz Ajdovščine v Gorico, tu pošteno kosil, še kako stvar kupil in se spe: peljal domov, pa ti je še kaj ostalo od tistega enega goldinarja — P J eri n smo zamenjali 1. 3898. c krono, to 1920 z liro — vedno je šlo na slabše. BEOGRAD. Na dan usmrtdve Miha jijviča je podpredsednik vlade Kardelj govoril v skupščini o problemu Trsta in Julijske Krajine. Iz govora zvemo, da je Gorica od ministrov res prisojena Italiji, a da Jugoslavija tega ni in ne bo odobrila. Na podlagi 1 ju Iških štetij je ugotovil, da bo ostalo zapadno od francoske črte še vedno okrog 150 tisoč Slovencev, iu da bo prišlo pod Jugoslavijo okrog 80 tisoč Italijanov. RIM. V Pariz je bilo poklicano nenadoma zastopstvo italijanske vlade, da bo pred komisijo za mednarodnost Trsta predložilo svoje že lje. O istem vprašanju bodo zaslišani tudi Jugoslovani. PRAGA, Iz Poljske beže spet Ju-eje skozi Češko proti taboriščem UNRRE v amerikanskem okupacijskem ozemlju. To je res ubog narod. Progresivna demokracija in fašizem Fašizem 1. En poglavar (Mussolini), ki nikoli ne pogreši (Mussolini ha sempre ragione), ki zastopa ves narod, (Duee, tu sei tutti noi)! Mali bog. 2 Ena stranka (II Partito fasc-ria) brez opozicije 'Partito ur iuuj. 3. Enoten tisk, ki piše, kar mu vlada naroča. Vsak opozicijski časopis ukinjen, da ne moti enoglasnega petja. 4. Tajna policija (OVKA) s popotno oblastjo nad vsemi državljani, ustanovljena za državno varnost ali za varnost vladajoče stranke. 5. Masa ljudi, ki vpijejo po tak.u: DU - CE !!! 6 Uradni pozdrav: ELA, EIA - A-LALA’. Pod krinko narodnosti... Komunizem se jasno zaveda, da je njegov najresnejši nasprotnik ka-toličanstvo. Ker sila proti njemu ne zadostuje, se poslužuje vseh vr9t zvijač. S prevarami išče sobojevnikov tudi med tistimi, ki bi morali biti prav za prav njegovi nasprotniki. Tako komunistični pajek povsod na svetu zapreda v svoje mreže zlasti narodnjake, in to s tem, da Ss dela, kakor da bo le on mogel rešiti vsa narodna vprašanja. Kakor delavstvo vara s tem, da mu predstavlja katoliško Cerkev ket sovražnico delavskih koristi, take jo predstavlja Kot sovražnico narodnih koristi — tudii tam, k.ier je Cerkev sploh največ storila za narod, — kot na pr. pri nas. Komunizem je mednaroden oziroma breznaroden, hujska pa s svoji mi lepimi besedami in se zavija v narodno ljubezen do skrajnosti Tako pri Baskih, v Kataloniji, na Kitajskem itd. * # # Čangkajšek, voditelj Kitajske, je prosil misijonarje za pomoč v boju proti komunizmu in izjavii: »Le krščanska vera je zmožna, uspešno pomagati, kajti le ona ima v sebi moč in edino ona je zmožna, to moč uveljaviti.« Progresivna demokracija 1 En nog L'var (Tito-S talin), ki nikoli ne pogreši, ki zastopa ves narod (Tito naš, mi smo Titovih Mali bog. 2 Ena stranka (Partija m njene pritikline) brez opozicije. Enotn si naroda. 3 Enoten tisk, ki piše, kar komunistični.. partija želi. Vsak opozicijski list prepovedan kot reakcionaren, ker moti edinost naroda. 4 Tajna policija (OZNA) ustanovljena za zaščito naroda ali za zaščito vladajočo stranke s popolno oblastjo nad vsemi državljani. 5 Masa ljudi, ki vpije j i po taktur TI - TO!!! 6. Uradni pozdrav: SF - SN!! J Proti slabemu tisku 3 Kanadi jo katoliška mladina u-stanovila organizacijo, ki hoče onemogočiti javno prodajo slabih in nemoralnih časopisov. Ta boj, ki se ga udeležuje 400.000 članov katoliških mladinskih organizacij angleškega in francoskega jezika, obvezuje vsakega posameznega člana. Vsak, kdor je stopil v to organizacijo, se mora namreč s pismeno o-bljubo zavezati: 1. da bo sam črtal samo dobre knjige in časopise, 2. da na noben način ne bo sode-Itval pri izdaji in prodaji nemoralni!. časopisov, 3. da bo bojkotiral založnike in knjigarne, ki take spise izdajajo, prodajajo in širijo. Kanadčani in predvsem kanadska mladina razume kvarno moč slabega časopisja in tiska, ki počasi zastruplja ljudi. Koliko takega strupenega časopisja bere naše ljud stvo in srka vase strup po kaplji eah, zato ni nič čudnega, če postaja vedno bolj surovo in slabo. Komur jo mar vere, poštenosti in zdravja naroda, naj posnema kanadsko mladino in naj ne bere veri sovražnih či sopisov ne drugih spisov, ki se zdi, da jim je pri srcu le to. ua bi našo ljudstvo postalo pokvarjeno. Marjanka-. <12) Marjetica vn. Kot najdražji biser se je lesketala narava, umita po včerajšnji nevihti. Vsa sveža in prenovi jena se je zdela v sončnih jutranjih žarkih. Poživljajoče sonce je počasi dvigalo glavice sklonjenih cvetk in nežno poljubljalo tiste, ki jih ni moglo več priklicati v življenje. Tudi drevesa so začutila topli senčni dih, rahlo zatrepetala in se otresla vse groze, ki jim je legla v veje in se zarila globoko v nje do korenin. Prodrlo je dalje, prav nizko do u-pognjenih žitnih klasov, vrnilo jim moč, da n* se zopet dvignili in za valovili v srečni hvaležnosti. V čistem ozračju je gostolel škr-janček, prepelica v žitu mu je odgovarjala, vesela da ji je njeno drobno gnezdece še ostalo. Vse se je zbujalo k novemu življenju kot v presrečni zavesti, da jim je vihar prizanesel. Pavle se je s prožnimi koraki vzpenjal po klancu proti Marjetiči-nemu don u. Osvežujoči zrak ga je popolnoma prenovil, tako da se je čutil lahkega ir skoro srečnega. Njegovo srce, v soncu se lesketajoča narava, ažurno nebo nad njim, dr Toni ptički v goščavi dreves, vse mu je klicalo v spomin samo eno presrečno ime: Marjetica! Prišel je mimo kozolca. Tedaj ga jo pogled na zoglenele tramove, ki so samotno moleli v zrak malo prev-;,el. A ne za dolgo, kajti pred seboj je '/egledal v soncu se lesketajoči beli Marjetioin dom in pomiril se je popolnoma. Stopil je na dvorišče: vse prazno, vse tiho! Vznemiril se je nekoliko iu stopil v kuhinjo. Mama Marjeta je pripravljala zajtrk. Ob pogledu nanjo mu je zastalo srce. Obličje ji je bilo bledo in izmučeno, poznali so se na njem sledovi solz. Obšla ga je temna slutnja: »Mama Marjeta, kaj se je zgodilo?« »Marjetica je bolna. Včerajšnja nevihta jo je dobila na poti, močno se je prehladila. Vso noč jo bledla v vročici.« Vsaka beseda je bila zanj nož v srce. Radostno razpoloženje ga je na mah minilo. Kruta, do takrat Se nepoznana bolečina ga je popolno- ma prevzela. »Mama Marjeta, ali jo smem videti?« Za hip je pomislila, nato vseeno pristala ua njegovo prošnjo »Pogledam prej, da morda ne spi.« Odšla j. po stopnicah v gornjo sobo ii. s kmalu spet vrnila: »No spi, lahko pridete.« S trepetajočim srcem ji je sledil. Marjetica je ležala na postelji vsa izmučena in bleda. Ko ga je zagledala, je rahlo zardela, nato še bolj pobledela »Marjetica, deklica moja, kako ti je?« jo je Pavle vprašal in komaj premagal svojo bolest. »Hvala, gospod Pavle, sedaj mi je bolje, a ta noč je bila tako huda.« Ob misli nanjo so je v grozniei stresla. Za hip jo zaprla oči, tedaj ji je v srcu vstal trpek očitek: »Marjetica, zakaj tožiž, ali nisi 11 ipravlj« na, zanj vso žrtvovati, vse pretrpeti? Pokaži mu vesel obraz, ua ne bo slutil tvoje žrtve, kajti le veselega darovalca Bog ljubi.« Pogledala je Pavla in videla nje gov zaskibljeni obraz; da bi ga razvedrila ir. potolažila, se mu je pri jazuo nasmehnila: »Gocpod Pavle, zakaj ste tako potrti, saj je že »koro vse minulo, mrzlice nimam več, jutri bom lahko že vstala. O, ne bojte se, kopriva ne pozebe.« Ob njeni vedrosti se jo nekoliko pomiril »Marjetica, saj veš, kako zelo te imatn rad; glej, vpričo mame ti to povem, zato so ne čudi, če trepetam zate, akornvno morda brez potrebe«, je skušal tolažiti Marjetico, a Sc bolj sami ga sebe. »Gospou Pavle, v kuhinji me čaka toliko dela, pozneje se spot vrneva k Marjetici.« »Na svidenje, Marjetica, skušaj zaspali, da boš jutri res že zdrava!« jo je Pavle pozdravil in težko sledil mami Marjeti. Na vratih se jo še enkrat ozrl. Dvojo velikih modrih, prosečih in rotečih oči je zrlo vanj. Slutil je dobro, česa ga pr.osijo. Po vesil jo oči in tiho odšel za mamo Marjeto. Hotel je v delu zadušiti vso svojo nestrpnost in negotovost. Pripravil si je stojalo in barve, a že po prvih potezah jo spoznal, da danes z delom ne bo nič. Spravil je vse spet nazaj ir. se brez misli in cilja napo til v gozd. Taval je po gozdu, ne me neč se za steze in poti; hotel jim je zbežati, kakor da se bo s tem zne bil tudi merečih skrbi, ki so ga težile. Šele ko je v njem začela prevlu dovati utiujenost, se je nekoliko u miril. S težavo je dobil pot nazaj do Marjetičine hiše. Na dvorišču je srečal mamo Marjeto: »Kako je Marjetici?« jo je hlv slno vprašal. »Prav ta hip sem bila pri njej. Spi. Mislim, da ne bo hudega.« Pomirjen je odšel v vas ir se vrni šele proiti vočoru. Marjetica je bila še vodno vedra, a lica so ji tiarah!) zaiclela. Ni mu povedala, da ima spet malo vročine. Ostal je pri njej do noči. Tedaj ga je rosni pogled mame Marjet® o-pomnil, da je čas, da odide. Marjetica se je nehote oddahnLa. Tako tožko je že skrivala vročino in bolečine v prsih pred njim. Ko je oriala sama, je v njej prišlo do spoznanja: Marjetica, Bog je tvojo prošnjo uslišal. Zavpila bi od radosti ob tej pre srečni ugotovitvi. Ni pomislila na njeno v cvetu lot uničeno življenje, na ločitev od ljubljene mame in bratcev, na ločitev od domačega kraja, e sleherno žilico oboževanega in ljubljonega. Niti na Pavla ni po- Cerkvena kazen izobčenja Božji Ustanovitelj je svoji Cerkvi dal tudi kraljevsko oblast, to je o-b;ast dajati zapovedi, soditi in kaznovati. Cerkev je to oblast vršila ves ca-. Že iz nnjstarejšili časov 1-mamo poročila, kako je Cerkev ne poslušne kristjane in posebno veliko grešnike kaznovala na različne načine. To se pravi, kaznovala jih je z duhovnimi kaznimi. Odrekla jan je zakramente, udeležbo sv. maše, cerkveni pogreb, a včasih jih je kar izobčila iz cerkve. P v. Ambrož jo cesarju Teodoziju prepoved il vstop v cerkev, ker je z. krivil pokolj nedolžnih ljudi v Te-salomki. Sv. Janez Kiuzostom je javno odrekel sv. obhajilo cesar in Eudoksiji, ker je pohujšljivo živela. Najhujša cerkvena kazen pa jo vednG bilo izobčenje. Kaj je to? Vsak zdrav organizem ima v nebi moč. da izloča škodljive snovi, ki sc zašle vanj. Tako izloča naše telo strupene sokove, ki se teorijo v r.;;i-j7i, in različne strupe, ki zaidejo \; n j iz zunanjega sveta. Tako izločanje je za vsak živ organizem življenjske važnosti. Kadar tega ne zmore več, mora umreti. Sv. Cerkev je tudi organizem. Sv. Bavci jo je primerjal človeškemu telesu. Zato tudi Cerkev izloča iz svoje srede velike in nevarne grešnike: pravimo, da jih mobčuje. Sv. Pavel je prvi to storil. V korintski cerkveni občini je bil hud slučaj grešnega življenja. Nekdo je grešil z ženo očetovo (mačeho). Apostol je sklenil, da ga mora kaznovati. Zato jo pisal: »Jaz sem sklenil njega, ki je tako storil, izročiti satanu v pogubo mesa.« Razlagalci sv. pisma tolmačijo te besedo tako, da je apostol Pavel grešnika izobčil. Cerkev je pozneje to kazen večkrat uporabila zoper velike krivoverce in nevarne grešnike: izobčila jih je, izključila iz . cerkvenega občestva v moči pravic, ki jih jo prejela od Kristusa. Izobčenje ni kazen, s katero bi Cerkev hotela kaznovati hudobijo greha, temveč je v prvi vrsti ukrep v blagor vernikov, S tem da izobči tega ali onega kristjana, hoče Cerkov predvsem poskrbeti za var-noet ostalih vernikov, da bi se ne ckužili ob njegovih zmotah. Lahko b; jo primerjali z izobčenjem gobavih ali okuženih iz človeške družbe, ki se izvrši zato, da se drugi zdravi ljudje ne okužijo. V zgodovini je Cerkev večkrat iu katere ljudi imenoma izobčila: krivovorce Arija, Nestorija, Jana Husa, Martina Lutra, angleško kraljico Elizabeto in cesarja Napoleona. Sedaj pa Cerkev le redkokdaj koga imenoma izobči. Toda določila ji to kazen za nekatere zločine, ki so našteti v cerkvenem zakoniku. N. pr. kdor oskruni sv. hostijo, napade papeža, zaide v krivovero ali v odpad od Cerkve; kdor tiska ali bere krivoverske knjige, ki jih jo Cerkev obsodila; kdor se poroči pred aekatol iškim duhovnikom (protestantom, pravoslavnim), kdor namenoma povzroči splav ali pri tem sc deluje i’d. Sme pa tudi škof ali papež izobčiti tistega, ki se hudo pregreši proti cerkveni disciplini. Kaj pa pomeni izobčenje? Pomeni, da se izobčeni izključi iz cerkvenega občestva tako, kakor da bi ne bil več član Kristusove Cerkve. Zato so izobčeni i; ključcni od verskih pobe žnosti, niso deiežni odpustkov in molitev sv. Cerkve, ne morejo biti za botra, ne morejo prejeti zakramentov, u di spovedi ne; če umrjejo, še jim mora odreči cerkveni pogreb itd. Ta kazen ostane nad njimi, dckler jih Cerkev spokorjene znova ue sprejme v cerkveno občestvo. To pa ni tako lahko. Odvezo od izobčenja more dati v najtežjih slučajih edinole papež, v lažjih tudi škof. Spovednik more odvezati od izobčenja samo s posebnim škofovim ali p? peževim dovoljenjem. V vsakem s lučaju pa se zahteva velika pokora, predno so kdo znova sprejme v Cerkev in se odveže od izobčenja. Izobčenje je torej najhujša cer kvena kazen, ki jo Cerkev uporablja t; krat, kadar je treba zaščititi Kristusovo čredo pred nevarnimi grešniki, ki bi sicer dobrim vernikom mogli neizmerno škodovati. Toda istočasno je tudi v prid grešniku, ki se morda iztreznjen po tej kazni poboljša, kakor je zapisal sv. Pavel; »Sklenil sem grešnika izročiti satani v pogubo mesa, da se duša reši ob dnevu Gospoda Jezusa.« Brezverci, to nam razložite... Brezverci, ki zanikate bivanje božje in se norčujete iz čudežev, poja-:nite nam čudež božje Previdnosti, ki se vrši pred očmi vsega sveta že desetletja v Kotolengovih zavodih v Turinu. Kotolengov zavod »Mala hiša božje Previdnosti«, zavetišče pokvek, beračev, dušno in telesno bolnih, celo mesto nesrečnežev... Do cleset, petnajst tisoč nesrečnikov živi tamkaj od same — miloščine. Bilo je v letu 1938. Dnevno so porabili nad 20 kv. kruha, 700 kg krompirja, "00 kg mesa, 300 kg riža, 100 kg soli, 3000 jajc... Istega 1. 1938. so v Kotolengovih zavodih porabili 10 tisoč kv. pšenice, 2650 kv. krompirja, 1015 kv. riža, 860 kv. testenin, 291 kv. sladkorja, 4707 kg. kave, 200 kv. oljčnega olja, 324 kv. soli, itd. V tistem letu so plačali lir 209.000 za ribe, polenovko in slično. Kuhinja in perilnica je požrla 8346 kv. nafte, lfO kv. lesa, 1200 ton oglja... Poleg tega so porabili dnevno za drobne potrebe 50.000 lir, kateri znesek je kaj kmalu radi draginje poskočil v bajne številke. Leta 1943. je bilo pol milijona premalo za dnevne potrebe. In nato so stroški zrastli v astro-n- mične številke... In danes? Danes je treba p< pravil ■•adi vojnih poškodb, je treba hrane in obleke za tisoče oskrbovancev! Dobri poznavalci »Male hiše božj -Previdnosti« trdijo, da se porabi dnevno deset milijonov! Deset milijonov — iz same miloščine! Hiš i nima ne posestev, ne glavnic. Vzdržuje se iz samih milodarov. Ju čudno: onih deset milijonov ne zmanj- ka nobenega dne. Kdo jih oskrbi? Božja Previdnost! Krščansko usm: ljenje! Bog! V Kotolengovih zavodih ni treba verovati v Boga: tamkaj Boga vidiš! Brezverci, bogotajci, zasmehovale] vere in Cerkve, kako nam razložite ta čudež? Vi, ki pljujete na Cerkev in obljubljate, da boste osrečili vse zatirane in nemaniče, pri tem pa jih tirate v 'i dno neznosnejše življenjske pogoje, imate v Kotolengovi u stanovi dejanski primer, kako Cerkev preživlja in materinsko oskrbu je desettisoče najnesrečnejših ljudi, in to že desetletja. Vas še ni bilo, ko je Cerkev osvobajala sužnje in dvigala tlačane, vas pa tudi ne bo več, ko bo Cerkev še ščitila zatirane in hranila nemaniče. Nič me ne skrbi, jeli Bog na moji strani ali ue. Kar trdno u-pam in prosim, je, da bi bil jaz e o božji strani. Ameriški predsednik Abraham Lincoln Tisi, ki kritizirajo papeža Angleški dnevnik »Daily Miror« je priobčil dolg članek z naslovom: »Nehajte kričati zoper tega moža!« V tem članku pravi o papežu med drugim:, »Če papež molči, ga obsojajo, češ: strahopetec je. Če papež spregovori, ga spet obsojajo, češ- kaj se vtika v te reči. Ni papež tisti, ki se vtika v politiko. Kadar se pa politika vtika v duhovno področje njegovih 400 milij. vernikov, ne more nihče reči, da to papeža nič ne briga. Ravno na sprotno. Tedaj postanejo zanj politične zadeve še posebno važna stvar. Vrh tega pa papež samo opominja, spodbuja k molitvi in obsoja barbarstvo. Vedno je bil previden, razumen, dosleden in nad vse pogumen vodnik. Ali moremo kaj takega tiditi o gibanjih, ki jih je papež kritiziral ali o ljudeh, ki so čez papeža zabavljali in ga kritizirali?« To je prav primeren odgovor tistim našim nergačem, ki jim tudi ni nobeno papeževo delo po volji. Obrekovalci papeža, škofov in duhovnikov so 1. ali grešni nevedne-ži v rečeh, ki bi jih morali vedeti; 2. ali nespametni zapeljanci; 3. ali zlobni sovražniki Cerkve in vsake vere; 4. ali vse to skupaj. Zaveden katoličan bi moral biti o Cerkvi in njenem delu tako poučen ir. po značaju tako plemenit, da bi se mu zdelo grdo govorjenje o predstavnikih Cerkve, ki je prišlo iudi med nami v navado, kratko in malo ogabno. Ne imejte opravka s hujskači za-per predstavnike Cerkve od papeža do zadnjega kaplana! To so sumo nespametne, strastne, jezične babe v hlačah — ali brez njih. MOLITVENIK Goriška Mohorjeva družba i ma na razpolago še nekaj izvodov lepega molitvenika »Moli-•o«. Dobi se na upravi lista in v stolnem župnišču. Miselnost današnjih ruskih vladajočih krogov Nad vse zanimive članke je prinesel list Ne\v York Times izpod peresu časnikarja Box Achensona, ki j j 10 mesecev prebival v Rusiji. Ko je prišel domov v Ameriko, je na-p:sal svoja opazovanja. Njegov zaključek jo, da bi mogle zapadne demokracije pač z Rusijo živeti v miru, a ne v prijateljstvu. V miru zato, ker uvidevajo boijševiki, da je mir vsaj zdaj potreben ter da ga ni mogoče drugače ohraniti kot !e s sodelovanjem obeh svetov. — Prijatelj ;tvo pa ni možno vslod pope lnoma različne miselnosti med njima. Ker je popis te različne miselnosti zelo važen za razumevanje daru šnjih svetovnih dogodkov in bi pregled teh diferenc mogel koristiti tudi našemu ljudstvu, se bomo pomudili pri izvajanjih ameriškega časnikarja v par člankih. 1. Sedanji ruski vladajoči krogi si- ločijo od zapadnih demokracij predvsem v tem, da smatrajo uveljavljenje socializma v vseh državah za edino možno sredstvo, da se ohrani mir na zemlji. V Rusiji so izvedli nasilno socializacijo družabnega življenja do najskrajnejših mej — in zato gleda ruska politika v vseh onih vladavinah, ki se temu nasilnemu načinu socializacije upirajo, reakcijo in fašizem. Taki reakcionarji in fašisti so po ruski miselnosti pri državnem krmilu predvsem v Angliji in Ameriki. Ti dve držvi sta zgrajeni na sistemu kapitalističnega gospodarstva in zato sta po njih mnenju nujno proti Sovjetom. V vseh 10 mesecih ni novinar našel v ruskih listih niti ene vrstice, ki bi prijateljsko govorila o Amcrikancih, Anglijo p« prikazujejo tam vse prej kot prijazno, dasi jo vlada laburistična stranka, torej stranka socialistov, ki si prizadevajo vpeljati velike socialne reforme, seveda na nekrvav ji. nenasilen parlamentaren način. Tako bolehajo vladajoči sloji v Rusiji na veliki bolezni, ki bi se ji lahko reklo strah pred preganjanjem, in so prepričani, da njih država živi obdana od samih sovražnikov. — Naj mimogrede omenimo, da jo tak strah lasten vsem, ki jih težijo hudi zločini. O njem bereš že v zgodbi svetopisemskega Kajna. -- Ti je zapisal ameriški časnikar. Ta je prva usodna zmota sovjetskih mogotcev, a ni največja. To največjo zmoto časnikar niti ne o-menja, ker je hotel ocenjevati komunistični pojav le s političnega vi-::ika. Vemo namreč, da prištevajo boijševiki med reakcionarje prve vrste Katoliško Cerkev. Toda o tem 1- ozneje. Da je bc.Ijšoviška miselnost o potrebi uvedbe nasilnega m v začetku krvavega socialnega sistema v drži \ Lanskem sožitju zmotna, ni treba dokazov iskati daleč. Za to najdemo dokaz v človeku samem. Človek že po naravi teži po mirnem in pravičnem razvoju življenja v svoji (■količi. Po naravi skrbi vsak člo- vek za svojo lastnino, jo ceni in zate po vsej pravici terja, če že občni blagor zahteva njeno omejitev, da se mora ta izvršiti pravično po dog-o-voru ali po državnih zakonih in ne z nasiljem na ukaz diktatorja ali ene stranke . — Z žalostjo gleda v: ak kmet na nevihto, ki mu uniči sad njegovega truda na polju, na vojaško četo, ki mu pomandra senožet ali njivo; laže se pa vda v u-sodo, ako mu jc treba za skupni blagor oddati tam pokošeno seno in tam pridelani živež, čut samoobrambe in pravičnosti, ki je lasten vsem ljudem, torej že dovolj dokazuje zmoto, ki ji je zapadel komunizem z nasilno socializacijo; ta narn-leč ni ne mirna ne pravična. Ako je že vsakemu človeku prirojen upor proti taki socializaciji, je naravno, da ga tudi med državniki zapadnih demokracij odklanjajo za svoje države. To je le znamenje, da upoštevajo človeka kot osebno in socialno bitje s svojimi neoddatni-mi pravicami. In zato je razlika v miselnosti zapada napram vzhodu iav tu, v človeški osebnosti. Boljševizmu človek ni osebnost, ampak številka v velikem številu, kolesce v stroju — brez lastne volje, brez pravic. Zato mu sme vsemogočna socialna država vse vzeti, ga sme poslati na delo kamor hoče, mu dati plačilo, kakršno in kadar le ona hoče, mu sme razrušiti družinsko skupnost. — Človek postane suženj uril ve. Kdor drugače uči, ta je reakcionar in fašist. Ker zapadm dižavniki drugače pojmujejo človekovo osebnost, so reakcionarji. — In ker tudi in predvsem katoliška Cerkev po Kristusovem nauku uči, da smo vsi ljudje otroci božji, ustvarjeni po božji podobi, in da i-mamo svoje osebne neoddatne pravico, je ona reakcionar številka 1. Naravna pamet in vera nas učita, da so ti reakcionarji na pravi poti ii. da je komunizem le veliko nasil-stvo nad človekovo osebnostjo m rjegjvim dostojanstvom. Naši ljudje, Id nas imajo za izdajalce, reakcionaren, i. t. d. — delajo sebi in nam največjo krivico, ker odklanjajo tiste, ki branijo njih človeško dostojanstvo. Zaslepljeni po tisku in govorih, verujejo zmoti in resnico zametajo. Umska zmota o vrednosti človeške osebnosti je torej prvo navzkrižje med mišljenjem Vzhoda in 2a-1 oda. DUHOVNE VAJE ZA FANTE Im do v Gorici od 17. avgusta zvečer do 21. avg', zjutraj. Podrob, liejša navodila prihodnjič. Obvestilo Podpoveljstvo Mostnih Straž (ul. Mazzini 7) naznanja, da sta se našli denarnici črne in rjave barve, ki se sedaj hranita pri blagajni Občinskega Ekonomata. Kdor more dokazati, da je lastnik kake izmed denarnic, naj se zglasi. mislila, na njegovo grenko žalost in obup, ko go bo zapustila. Ne, kajtj prežarko je gorel plamen čiste žrtve v njej, prosveta! je 1 T, da bi ob njom vso drugo no zn-temneJo. — Rešila bom njegovo dušo za večno življenje! — Ta svetla misel jo je popolnoma prevzela. Sedaj je vedela, da jo vsa svoja dekliška leta hrepenela bolj po žrtvi iz ljubezni, kakor pa po lj bozai sami. ...Ne, nisem zaman živela, če njegovo dušo rešim... Tam v večni pomladi bova živola večno združena... — Glej Pavic, kako lepe marjetice rastejo tu ...pomagaj mi jih nabira ti. ..nebeški Mamici bova spletla venec v zahvalo...« Mama MarjOta je čez čas spet pogledala v sobo. Ob pogledu na Marjetico ji je na ustih z as ta' krik groze, Zopot jo njen obraz žarel v vročici,, zopet so njene oči v blodnjah begalo po sobi. Zaman jo je klicam mama, zaman božala in poljubljala njeno razgreto čelo in lica, zaman, Marjetica je ni več slišala, predaleč je bila njena duša. Colo noč uo jutra se ni zavedla, vendar pa so bile njene sanjo mirnejše kot prvo noč. O rožah je govorila in o pomladi, klicala je zdaj mamo zdaj Pavla, z neizmerno nežnostjo izgovarjala ime nebeške Matere. Proti jutru so se njene blodnje izgubile v mirno spanje. Mama je vsa utrujona odtavala v sobo dečkov in ju zbudila: »Otroka, napravita so, k maši bo-tta šla danes!« »K maši? Saj danes ni nedelja?« je zaspano odprl oči Cirilček. »Marjetica jo hudo bolna, le pojdita zanjo k maši, otroka moja, da i am jo Bog zopot ozdravi,« Na moč sta se bratca prestrašila. V ogenj bi šla zanjo, če bi bilo ‘treba; saj sploh nista vedela, koga l-mnta rajši, ali njo ali mamo. »Pa še včeraj mi je rekla, da bo drnes že vstala,« je komaj izdavil Metcdek. Po licih so mu vrele solze kot lesnik debela Tudi Cirilček je zajokal in se oklenil mame okoli vratu: »Mama, pa menda ne bo umrla tako, kot je umrl atek?« »Beži, beži, Cirilček, ozdravela bo, le pridno morata moliti zanjo«. Kmalu sta bila za njo v kuhinji. Dala jo vsakemu skodelico mleka in kruh, ki ce ga pa nista dotaknila. Mama jima ga je zato dala v šolske torbe. »Le pridno molita, pa po šoli pridita takoj domov, da ne bom v skrbeh še za vaju.« Bratca sta odhitela po klancu v dolino. V prvih sončnih žarkih so se lesketali rosni travniki. Prebujene cvetne čašice so razlile ves svoj prijetno dišeči vonj v sveže oračje, ki ji prijetno rezalo v razgreta lica malih dečkov. Hitela sta na vso moč proti cerkvi, ne meneč se za vso lepoto svežega jutra, ne za sonce na sinjem nebu ne za dišeče cvetko ob poti. Marjetica, njuna ljuba Marjetica je bolna, težko bolna, kako bi se moglo še veseliti? Pa ali ne ve soneo, da je njuna sestrica bolna, zakaj še sije? Zakaj še cvetejo rožico po travnikih, zakaj ptički prepevajo, ali ne vedo za njuno žalost? Glej, e-d:no zvon ju še razume, kajti čuj, zabrnel je žalostno otožno, kakor bi jokal... Ustavila sta se bratca in odmoli'a ar gelovo češčenje. Na sklenjene roke so jima kapljale solze, nista se jih sramovala, še bolj kakor z rojstvom sta bila povezana v ljubezni do Marjetice. V cerkvi sta molila vroče in prisrčno, niti enkrat nista odmaknila oči od oltarja. Bila sta prepričana, da. ju bo Bog uslišal, da ne prosita zaman. Po maši sta se še pomudila pred cerkvijo, kajti za v šolo je bilo še prezgodaj. Sedla sta na kamnito klop pod lipo in tam ju je našel gospod žup-r.'k. ko je prišel iz cerkve. »Hvaljen Jezus!« sta pozdravila in hitro vstala, ko sta ga zagledala. »Bog daj, otroka moja. Danes jta Pa pridna, toda nekam žalostna sta, kaj se je zgodilo?« »Gospod, Marjetica je bolna...« je izpregovoril Cirilček in zajokal. »Pa vendar ni tako hudo, da bi jokal,« ga je skušal gospod potolažili. Mod solzami sta mu povedala vse, kar sta vedela. Rahla skrb mu je legla na resno obličje. »Le mirno pojdita v šolo, nič ne bo hudega. Šo to juiro bom pogledal k Marjetici.« Odšla sta potolažena po molitvi in pr besedah dobrega gospoda župnika. Gospod župnik je opravil svoje najvažnejše posle v pisarni, nato vzel palico in se odpravil v hrib. Na razpotju je srečal slikarja. Pozdravila sta se in skupno nadaljevala pot. Gospod župnik mu je po-v* dal vse, kar je slišal od dečkov. Pavle!,: so zadnje novice zelo vznemirile. »Gospod Zalar, bojim so, da je to pljučnica« — je zdajci kakor blisk udarilo v misel, pred katero je Pavlo že dva dni zaman bežal. »Tudi jaz se tega bojim, zato Je ladje, da gram že takoj to jutro po zdravnika, samo prepričam se še, ali je res tako hudo-« Gospod župnik je sočutno poslušal njegov glas, iz katerega je trepetala velika skrb in bol. Kaj naj mu reče, da ga potolaži, ko pn Boga ne i>ozna? Vsa človeška veda je v takih slučajih tako neznatna, kajti edino Bog je Bog vse tolažbe »Marjetica, je mlada in mladost marsikaj prenese, zaupajmo.« Debro je cmdel, da so te besede e kap’i'ca vede v ognjenem morju, zat i tudi Pavla niso dosti potolažile Da bi ga pa vsaj za nekaj časa odvrnil od morečih misli, je gospod napelial pogovor uti umetnost, za. Katero se jc tudi sam zelo zanimal. (Nadaljevanj*) • Cerkev brez ilutaika Zagrebški humoristični list »K.> rompub« se norčuje iz g'. Randui-pha Churchilla, češ da je, zapazivši tgromeii oder pred zagrebško katedralo, nameščen radi popravil, zaključil, da očigledno komunisti stolnico podirajo m dragocenejše dele prenašajo'v Rusijo. Na ta način skušajo osmešiti trditve omenjenega novinarja o preganjanju Cerkve v Jugoslaviji. Sploh oblastniki nove Jugoslavije pogostoma poudarjajo, kako oni nikjer ne podirajo cerkva, kar naj bi bil najjacnejši dokaz, kako oni sploh niso proti vori, marveč le prati posameznim nevrednim duhovnikom. Čudno pa je vsekakoi-, da je teh nevrednih duhovnikov čezdalje več, kakor da so duhovniki najslabši izmeček človeške družbe... Toda ni naš namen, razpravljati o tem čudnem pojavu, marveč razmisliti o vprašanju: »Kaj je večja škoda za verno ljudstvo v župniji: ali če ostane brez dušebrižnika, ali če ostane brez cerkve?« Cerkev brez duhovnika je sicer Bogu posvečeno poslopje, okrašono z n nogimi svetimi slikami in kipi, določeno za molitev..., toda vendar mrtva, stavba brez življenja. Kadar m več Najsvetajšega (ker Jezusa mora v podobo kruha priklicati ie duhovnik), ni več duše v cerkvi: ona spominja na mrtvašnico. — Je I >i cerkev brez duhovnika tudi žare* prava mrtvašnica... Prva rakev v njej je oltar, ki otožno sameva brez daritve sv. maše in brez obhajila... Druga truga je spovodnica, kjer ni nikogar, ki bi omadeževane in i/mučene duše zdravil, tolažd in izmirjeval z Bogom... Tudi prižnica je mrtvaški zaboj, kajti onemela so usta duhovnika - učitelja, bodri-telja in voditelja... V cerkvi vlada grobna tjšiua. Pomen duhovnika jo živo izrazil znameniti francoski pesnik Lamar t;r.e: »V vsaki župniji se nahaja človek, ki nima družine, toda je član vseh družin v kraju. Zato ga kličejo •/a i.ričo, za svetovalca, za udeleženca pri vseh uajslovesnojših dejanjih. Op je pozvaa pri rojstvu in pri smrti. Novorojenčka sprejema iz n ateriuega naročja in ga ne zapušča do groba. On blagoslavlja zibelko, posvečuje poroka, oskrblja u-n ra joče in spremlja rajnke. Majini i otroci imajo radi tega človeka, a tudi starejši mu pravijo oče. Kleči pred njim, mu odkrivajo dušo. Ta človek je že po svojem poklicu to-lažnik vseh žalosti in bolečin, posrednik med bogatašem in revežem. R’ njegovim vratom prihajata oba: prvi, da mu skrivaj pusti miloščino; drugi, da jo sprejme, ne da bi mu bilo ti ba zardeti.« Da, resnično, cerkev brez duhovnika je ko zapuščena njiva brez se-javca; župljani brez župnika so ko cr< da brez pastirja. Če ljudstvo ostaue brez cerkve, je zelo hudo, vendar je nesreča manjša. — Pred leti je hud potres blizu Plovdiva (v Bolgariji) veliki katoliški župniji, ki jo vodijo kapucini, ] opolnoma uničil cerkev. Stiska je bila volika., vendar duhovno pastirstvo ni zastalo. V zasilni baraki so kji čevali, spovedovali, poročevali ler hranili Najsvetejše. Nihče ni moral umirati brez tolažilnih sv. zakramentov iin tudi cerkveni pogrebi so so lahko vršili. Služba božja se je opravljela na prostem, čeprav j+. bil mraz ali jo pripekalo solnce. Trpeli so i duhovniki i ljudstvo; toda duhovne škode ni bilo; nasprotno, povečala se jo verska zavest in požrtvovalnost. In naposled, črez nekaj let, so ljudje s svojimi prispevki in s pomočjo od drugod sezidali neprimerno lepšo in večjo cerkev od prejšnje. (Tudi pri nas in Goriškem bomo norda mogli zapn-žeti podobne primere.) Zato bi tudi v Jugoslaviji bila za versko življenje (zlasti mladine) manjša nesreča, ako bi bilo število razdrtih cerkva vooje, samo če bi no bilo toliko duhovuikov pobitih in zaprtih. — Brezbožnoži nas imajo za zelo neumne... Kot da nam niso njihovi nameni jasni!... Ko se bo v prazni in mrtvi cerkvi v nekaj letih nabralo prahu in pajčevine, kaj bo prirodnejše, nego da bo na nekem r.estunku kak .tovariš z dobrim na-meriom’ predložil, naj bi ljudstvo, ki je nekoč cerkev iz svojih sredstev zgradilo, zdaj to stavbo, kor začasno ne more služiti svojemu namenu, u- porabilo v kak drug splošno koristen namen, — dočim oni, ki šo vedno žele moliti, lahko to opravljajo duma: saj jim tega nihče ne brani v demokratični državi, kjer je vsakemu zajamčena verska svoboda.« Socialno vprašanje 4. Kateri so socialni vzroki gospodarske bede? Vzroki gospodarske bede so neu-i» jene gospodarsko in socialno razmere. Gospodarstvo je dandanes gotovo v silnem razmahu. Proizvaja se neizmerno dobrin. Lahko se reče, da šo nikdar ni bil svet tako bogat, kakor je dandanes. Toda to gospodarstvo nosi v sebi trojno zlo, ki je krivo gospodarske bedo delovnih stanov, zlasti delavstva. Prvo zlo je> da se dobrine, ki se proizvajajo, no porazdeljujejo prav. Najbolj so jih namreč deležni tisti, ki najmanj delajo, najmanj pa tisti, ki največ delajo. Lastniki velikih podjetij (akcio-uarji) dtstikrat nič ne delajo, pa begate, delavci trdo dedajo, pa si i:c morejo opomoči, temveč jih siti-! bka vedna beda. Drugo zlo je, da je delo nestalno, fedaj se v tam podjetju, sedaj v o-t.ern ustavi delo in sicer zato, ker se p) e več proizvaja in se na trgih ne moro toliko prevesti. Tako nastaja prečuden pojav >'Hya je preveč, delavske družine pa stradajo. Brez dela namreč delavci nimajo zaslužka, zato ne morejo kupovati potrebnih dobrin, pa naj si jih bo na trgih še toliko. Zato ponekod potapljajo pšenico In kavo v morje, ker je je preveč. (A zakaj je ne prevažajo v kraje, kjer delavci stradajo? Zato ne, ker so prevozni stroški preveliki in delavci niti teh stroškov ne morejo pokriti.) Tretje zlo je, da so socialni zakoni nezadostni. Socialna oblast ti morala ščititi delovne ustanove, ki si sami ne morejo pomagati, a te zaščite ni ali vsaj ni zadostna. S> svet in ki so bili postavljeni ii stojijo še vedno pred za to postavi jeni at svetovnim sodiščem. Ravnotako tudi Vas no čaka dru-gačou konec. Čaka Vas nečastna smrt. Pravična kazen za one, ki se omadežujejo z nečastnimi umori in uboji. Smrt \ boju za svobodo je častna. Smrt zahrbtneža in izdajice je sramotna. Vojak ,ki je bil umorjen včeraj, je umrl, kakor je živel, častno. Ni imel sovraštva do nikogar; služil je' svoji in Vaši domovini. Bil jo pošten vojak. Na večer svoje smrti je dobil dopust, da gre v Trst na od dih. Ko se je vračal na svoj začasni dom v Gorici, je bil zahrbtno napa don in ubit. ZAHRBTNO! To je neodgovorno in podlo dejanje, ki se more primerjati samo ", .uiimi krvnikov, ki so bili nedavno od nas premagani. Taka dejanja presedajo vse mejo civilizacije in .razsodnosti. Morajo biti obsojena. Molčati k temu, pomeni odpuščati :u pospeševati te ostanke barbarizma nacizma in fašizma. Vsem! Vi, prebivalci Julijske Krajir-.e Goriškega Področja, brez razlike na pleme, vero in politično prepriča nje, bodete brezdvomuo moralno odgovorni pred vsem svetom za ta dejanja, dokler ne bodo krivci postavljeni pred sodišče. Vseh oči so obrnje ie na Vas! Danes je Vaš prapor t madeževan s krvjo! Vi g n mc.raU) zbrisati! Vi in samo Vi morete zbrisa* i; kri, s katero so se umazali Vaši sorqja-ki. To je kri Vaših sipov in sinov drugih demokratičnih dežel. Oči vseh svobodnih narodov so obrnjene na Vas! Ali Vas bodo videli kloniti glavo vsled sramotnih dejanj? gti ognjišča ne moremo predstavljati družinskega življonja. Prebivalci novih stanovanj, če bodo iino-h otroke, jih bodo morali dati v skupno vzgojevališče. Tako bo tisto, kar tvori bistvo družinskega življenja, t. j. zbiranje okrog ognjišča in domače mize, uničeno in kolekti-vizirano. Iz tega se vidi, kako si boljševiki praktično zamišljajo družinsko življenje. novice Glejte svojim bližnjim vodno odkrito v. oči. Bodite ponosni na dediščino Vaših prednikov, na Vas rod na Vašo ideale in na Vašo vzgojo! Ne pustite so zavesti od onih, katerih dejanja bi Vas ponižala in bi i: 2 vala obsodbo Vseh pravičnih ljudi. Bodite ponosni na Vaše dobro ime. Prebivalce Julijske Krajine prosimo, naj sporočijo vsako vest, ki b> mogla biti koristna ZVU pri iskanju tistih, ki so odgovorni za zločine, stotniku A. Bernurd-u, su-perintf ndeutu ameriške policije v Gorici. Nova maša v Otaležu Dne 14 t. m. je v naši cerkvi da-; rcval svojo prvo slovesno daritev naš rojak č. g. Janez Filipič. Lepo vremfe je privabilo od blizu in daleč mnogo ljudi. Na nobeni letošnjih novih maš na Primorskem še ni bilo toliko vernega ljudstva. Ljudje v naših gorah se še drže starega reka, da se splača strgati par podplatov, da je človek deležen sadov liovs; n aše. Velika, bogato okrašena cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. Msgr Lojze Filipič je v jedrnatih bosedali govoril o dostojanstvu in o križih duhovniškega stanu. G. novomašniku želimo obilo božjega blagoslova na nori poti! Kaj je z Alojzijeviščem? Žo več moseeev sem obljubljala svojemu desetletnemu sinu, da pojde v šole v Gorico. Skrbelo me je le, kje bo stanoval. Zuio mo je silno razveselila vest v Slov. Primorcu, da se bo spet odprlo Alojzijevišče. Silno sem bila srečna, da bo prišel otrok v krščanski zavod. Pa sem se odpravila te dni v Gorico, da poskrbim svojemu otroku prostor v zave du. Toda kako sem so začudila, kj sem stopila v Alojzijevišče! Del zavodovega dvorišča je spremenjen v —; javno plesišče. Na cementirani tribuni je bila godba, velika množica je hrumela, mlada družba je pa plesala,.. Kaj je z Alojzijeviščem? Kako si predstavlja šolska oblast dijaški zavod? In povrh še duhovniški zavod, nadškofijsko usta-uovo? Ali je mogoče, da bi bila plesna dvorana tik kapelice z Najsvetejšim! Kako neki gresta skupaj hrupna godba ter mir in tišina, ki .sta nujen predpogoj za učenje? Kaka zveza je med plesnim norenjem ter resno katoliško vzgojo? Kako si neki to zamišlja zavezniška oblast? V imenu slovenskih mater, katerim je tako pri srcu dobra vzgoja ter resno učenje svojih o-tiok, kličem in rotim: »Odprite našim sinovom resen vzgojni zavod! Vrnite nam Alojzijevišče! .Dajte nam možnost, vzgojiti svo-Ije otroke v pravem krščanskem duhu! Slovenske matere to zali tovarno!« Slovenska mati v imenu mnogih. Višnjevik Marijino znamenje, ki smo ga blagoslovili v naši vasi na dan sheda sv. Mohorja, je kaj lično in pobožno. Ne le mi domačini, ampak v$ak popotnik so pri njem rad u-stavi, ,ga občuduje tor ob njem pomeli. Ta kapelica nas spominja na »Mc.donuino«, ki jo na ločniškom mostu. Kip Srca Marijinega je še posebno lep, bel kot sneg, in že od daleč opozarja .prihajajočega. Posebno mladini kliče, naj bo njeno srce čisto in nedolžno kot Srce Ma tero božje. Vse je bilo lepo pri tej naši slovesnosti, četudi nas je dež nekoliko motil, a ne pregnal. Zdolo se nam jo, kot bi sam Bog blagoslavljal prelepo znamenje in nas, ki smo stali krog njega kot otroci krog svoje matere- Prekrasen je bil govor na prostem. Poslušali smo ga ,vs: kot pribiti in skoro vsem so bile oči svareče od veselja in ginjenosti. Nič nas ni torej v resnici metilo, prav nič, saj jo bilo vse po naši želji, vso sam:) cerkveno in pobožno. Zato smo bili lahko vsi zadovoljni. Nekateri »tujei« bi' pa le radi videli še kaj dragega zraven: zastave in zvezde. Zastavo so bile, a nabožne, ker je bila pobožnost; zvezd pa ni bilo, ker je bilo oblačno. Le eno smo progrešali: tisto tako milo in prazniško pritrkavanje zvo nov, ki smo jih nekdaj imeli, a se zu njimi zastonj oziramo in zdihu-jimc. Kdaj jih bomo spet imeli? Kakor kaže bomo morali le -ami 1 oskrbeti. Če bo dobra letina iu če Lojno naše vino kaj dobro prodajali, se bomo lahko tudi tega lotili. Kant bomo poslali otroke v šolo? Treba je, da so si starši na jasnem :5e v poletju, v kake šole bodo poslali otroke v jeseni, Niso vsi za gimnazijo ali učiteljišče. Danes bo bolje, .-.ko otrokom izberejo kak praktičen poklic. Izučen deiavec, obrtnik, trgovec bo v bodoče imel boljši kruh, kot ga dajo prosti poklici. Zavezniška vojaška uprava jo tu di na to mislila in je ukazala otvo-riti v jeseni srednjo trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom, kakor jo imajo Italijani že dolgo v Seuola Favetti. Šola bo trajala tn leta in bo usposobila učence za vešče trge vske i uistavljence. Za obrtmški stan pa je priporočljiva nižja strokovna šola s slov. učnim jezikom, ki je že letos imela prvi moški razred, a bo s prihodnjim šolskim letom odprta tudi dtklienm. Taka šola je za bodoče obrtnike in izvežbane delavce na i boljša podlaga in jo slovenskim staršem v mestu in okolici priporočamo. V prvi i'azred bodo v jeseni imeli vsi op učenci, ki so dovršili peti razred osnovne šole s povoljniiu uspehom. Mogoč pa je tudi prestop iz g'immsijo na to šolo. Starši, premislit' in poskrbite vašim otrokom, da dobijo dobro izobrazbo kot podlago za svoje bodoče življenje. Pojasnila daje ravnateljstvo v ulici Croce RAZNO Po nevihti Si že opazoval naravo po hudi nevihti z viharjem? Poteptana polja, pomandrana žita, oskubljena drevesa, odlomljene cele veje. Kaka žalost! Duševna nevihta divja nad ua^iin narodom. Le oni, ki so utrjehi v milosti božji, bodo vzdržali. Vse suho. omahljivo v veri, nakažimo in od črvov strasti izpodjedeno, ki se ne drži nepremagljivega drevesa sv. Cerkve, je že in bo še odpadlo. Kaka žalost za nebesa, satan pa od veselja vriska. Hočeš ostati ohranjen za dan Go spodove sodbe? Drži se trdno sv. Cerkve, prejemaj vredno iu pogostno sv. zakramente, išči moč v molitvi in živi kot cel kristjan! I‘;tx Romana zboruje »Pax Romana« je mednarodna organizacija katoliških visokošol-cev. Vsako leto prireja mednarodne kongrese po vsem svetu. Lytc*s so se prvikrat po končani vojui zbrali na Španskem zastopniki iz 15 C.ržav na 19. mednarodnem kongresu »Pax Romane«. Druga leta so se teh kon-giesov udeleževali tudi Slovenci, letos pa so bili zelo slabo zastopani, ker je doma hudo za kat. Cerkev. Španijo pa so si izbrali za sedež letošnjega kongresa zato, da so istočasno praznovali tudi *tolet-ncc velikega španskega jurista Francisca De Vittoria, začetnika modernega prava Darovi: Iz Ronkov 250; otroci iz Dornberka 447; radodarni čitatclji iz Gorenjega polja 445; Rihenbork 50; izpod Čavna 50; od svobodoljubnih v partizanski svoboai 1200; mlade deklice i« Fojane, ki rade čitamo naš list lOG; zaveden Medanec 750; v čast sv. Antonu od Biljanca, o katerem vsi Biljauci mislijo, da je komunist 3C0; za pravo spoznanje resnico v čast .iv. Antonu 500; iz Solkana /. željo, da bi nam sonce svetilo brez -vead 500: nekdo iz Sovodenj 150; Šempetra, ker so mo imenovali »l