rVfc dan razen .obot. nadeli
to praznikov.
, dally except Saturday* ^P^aad Holiday.
PROSVETA
a.	I
glasilo slovenske narodne podporne jednote'
Uredniški ln upravniškl prostori: 2007 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 1687 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4804
Cena lteta Ja 884)0
jfSSj?, IS^^dS*^ I^Tci^ S iilrJTiUSr CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 27. AVGUSTA (AUGUST 27). 1846 Subacripilon 86.00 Yearly &TEV.—NUMBER 166
Acceptance fo^ mailing at apecial ratoofpoatage provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1U17, authoriaed on June 4, 1916.
jostavi j a protestira ti invaziji ozračja
ameriški letalci pokopani z vojaškimi častmi
Oblaki
Chicago.—Glavni urad SNPJ so zadnje dni obiskali: Anthony J. Rebetch'iz Delmonta, Pa., v spremstvu Louisa Pirmana iz Chicaga, Louis in Helen Dornik iz Uniontowna, Pa., Joseph Kle-ipenčič iz Clevelanda, Ilona Res-nik iz Johnston Cityja, 111., Frank Polšak z ženo in sinom iz Roundupa, Mont.
Nov grob v Ohiu Bridgeport, O.—Dne 18. avg. je umrl Mike Brecel, star 70 let, doma iz vasi Griža pri Celju, član društva 13 SNPJ. Zapušča ženo, štiri sinove, šest hčera in' brata Antona v Pennpylvaniji. Išče aeatro Duluth, Minn.—Janez Pogorele iz Dolnjega Logatca, Slovenija, Jugoslavija, bi rad izvedel za svojo sestro Frančiško Pogorele. Baje živi v Indianapolisu, Ind., in je poročena. Naj piše bratu v stari kraj.
Umrl v at aram kraju Braddock, Pa.—-Bivši Ameri-kanec John Varoga je lani meseca maja umrl v Ljubljani. 'On je bil dobro znan v Pittsburghu in okolici, kjer je živel pred svojim povratkom v staro domovino. V Pittsburghu zapušča brata Louisa.
Tone ftubel v novi poslcijl New York.—Znani operni pevec Egne Šubel je prevzel služ-tunanji tisk je kot rta pov^fsčT rSvnatelja Metropolitanske-
ijs0dba kampa-
j£ OBREKOVANJA
Llgrid. 26. avg.—Jugoslovan-, ministrstvo za informacije greklo nove obdolžitve proti iriškim in britskim letalcem Ijavilo, da so izvršili 110 po-nad jugoslovanskim ozem-v dobi od 10. do 20. avgu-Med letali, ki so invadirala pslovansko ozračje, je bilo 91 nih letal, 47 bombnikov in Hportov.
jbiitve so bile izvršene po in-itu 9. avgusta, ko so jugo-nnski letalci prisilili s stre-ijem prvi ameriški transport pristanek.
lelgradski list Borba, glasi-lomunistične stranke, je ob-uvodnik pod naslovom nipena kampanja proti Jugo-riji." Uvodnik vsebuje oblo zunanjega tiska, ker je •čil ameriško noto za ulti-Jugoslaviji.
ist Glas, organ ljudske fron-t Srbiji, je objavil dolgo po-ilo z naslovom "Kampanja in obrekovanja naše deže-Podnaslov je bil "Resnica risiljenih pristankih ameri-letal v Jugoslaviji."
aiel zlobno kampanjo proti viji," pravi Borba. "Ju-vijo je skušal očrniti kot
ko grešnico, zaeno pa je sku-ustvariti vtis, da Sovjetska ji podžiga jugoslovanske ak-. Ta kampanja je zavzela obseg, da je bila pariška mitt konferenca zasenčena. »yorški list Daily News je ■fogal, naj Amerika vrže a-bombo na Jugoslavijo, «tor Bridges pa je zahteval «eno ameriško akcijo proti toviji. Zunanji tisk je ttrl kršenje suverenitete jugo-Mskega ozemlja in številne, brezplodne proteste bel-m* vlade.
jobna kampanja je poskus lupljenja odnošajev med žarkimi državami. Ni samo Ma isti tisk, ki je bil za —"fo Amerike in se je na-P™! za Chamberlaina in lerja. ki sta izdala in pro-Cehoslovakijo Hitlerju, JWj vP'je in Skuša uničiti je bilo storjenega za mir. kakor tudi orga-Združenih narodov. Iz-w Sl J* grdo besedo 'sovjet-■kliti', dasi sam išče sate-l*> vsem svetu. Uverjeni ^ tud, v Ameriki in IrJV Mti pa v Franciji, J* kl ne nasedli zlobni Wndi reakcije."
Jugoslovan-
^ i* naznanilo, da so J* u}lii ameriški leUlci. ' ^ke letala, ki je bilo T* peni * vojaški ^ Pokopališču v Ko-u Njihova trupla bodo jf^ Speljana v Bel-EJ0*n4*nanil polkovnik PJ* watton, vojaški a-Lr^R-' i",slaništva v ^ pO kor f. r,-nci z mar-,n ««-'-ralom Da-, «*e* poveljnikSMI če-armade.
. c Patterson, ameri-i?* V ?"»«radu. je kon-
kr"Kl ^'Jo.da >	-sna Pat-
i in^u^ ** Je sedlom M. W dar-
' i/n l^'veljnik'jm a-
y,tuP*<l«ke tile v Av-
Domače vesti

ga koncertnega biroja, katerega je osnoval promoter Jack Pe-tr ill. "Do zdaj smo imeli avdicije," pravi Tone. "Slišali smo najmanj tisoč pevcev in pevk, pianistov, violinistov itd. Odkrili smo nekaj izvanrednih talentov in 20 od teh bo imelo dva koncerta v Carnegiejevi dvorani v drugi polovici septembra."
Is Clevelanda Cleveland.—V Euclidu je po kratki bolezni umrla Jennie Bostjančič, rojena Mikoletič, stara 46 let, doma iz vasi Kute-zovo. Tukaj zapušča moža, v West Virginiji polbrata Franka, v starem kraju pa tri brate in štiri sestre. V Ameriki je živela 24 let in bila članica SDZ.— Rose Kožuh se je vrnila iz bol nišnice, prav tako znani farmar Jože Grame iz Geneve, O., ki je bil v bolnišnici dva tedna in se mu zdravje polagoma izboljšuje, —Spričevalo graduirane bolničarke je prejela miss Frances Bučar, hčerka družine Frank Bučar. Izvežbala se je v bolnišnici Huron Road, kjer je tudi uposlena.—V Euclidu sta se po ročila John Braddock in Mary Pajk.—Umrl je Steve Strmac, star 64 let, doma iz Restova pri Žumberaku. v Ameriki 45 let. Tukaj zapušča ženo in nečaka, v Kanadi pa brata Marka.—V Euclidu je timrl tudi Nick Strai-nic, ki zapušča ženo in pet otrok.
Ruske avtoritete prevzele nemške tovarne
London, 26. avg.—Dopisnik ii »ta Observer poroča iz Berlina, da so sovjetske vojaške avtoritete prevzele čez 200 nemških tovarn v tvoji okupacijski coni V teh je uposlenih okrog 400,-000 nemških delavcev. Vsi so postali utlužbenci tovjetske ed ministracije.
Trije ierifski deputiji odstavljeni
Edwardtville, 111., 26 avg.— Trije šerifski deputiji to bili od stavljeni, ker to pretepli zamorca Luciana J. Hopkinta na pot« iz Altona v tukajšnjo Ječo. Od ttavitev je naznanil šerif Harry T. Hartman Deputiji to Del-mtr Monken. Marion Booth in • Vernon C rider
Turčija ne priznava ruskih pravic
Britske baze ob Dardanelski ožini
London. 26. avg.—Radio Moskva pravi, da je Turčija z zavrnitvijo ruske zahteve glede skupne kontrole Dardanelske o-žine jasno povedala, da ne priznava Sovjetski uniji legalnih pravic kot eni izmed glavnih sil ob Črnem morju. Turčiji je zra stel greben, ker se zanaša na pomoč Velike Britanije in Amerike.
Sovjetska kampanja za kontrolo Dardanelske ožine se bo nadaljevala. Turčija je izjavila, da bi bila skupna kontrola v nasprotju z njenimi interesi, za eno pa je naznanila, da se ne bo upirala reviziji pogodbe, ki je bila sklenjena v-Montreauxu in katera se nanaša na kontrolo Dardanelske ožine.
Ruaka časniška agentura Tass poroča, da je Velika Britanija ustanovila zalagalne baze ob Dardanelski ožini. Turško vojaško letališče pri Bahilu v bližini Ittanbula je pod britsko kontrolo.
ZdrUiitev arabskih dežel napovedana
Zidje zahtevajo diskuzije o Palestini
Jeruzalem, Palestina. 26. avg. —Dr. Izzat Tannous, bivši tajnik arabzkega odbora za Palestino, je napovedal združiiev a-rabskih 4*žel. Zadevna kampanja je Se v teku.
Združene arabske dežele bodo vodile skupno kampanjo proti Židom. Te dežele so Palestina, Trantjordan, Sirija, Lebanon, Egipt, Saudi Arabija, Jemen in Irak. Jeruzalem, sveto mesto kristjanov, bo postal del arabskega sveta.
Dr. Chaim Weizemann, vodja židovskih organizacij, je dejal, da ne bo umaknil zahteve glede diskuzij o Palestini. O svojem stališču je informiral britske avtoritete.
Židje ne bodo odnehali v kampanji, da Palestina postane njihova država. Obetajo se nadalj
ruski ust odobrava stališče jugoslav!
Demonstrirala je odi nos t v obrambi svojih pravic
KLOFUTA KON-GRESNIKU BLOOM U
Moakva. 26. avg.—Pravda, glasilo komunistične stranke, je pdprla Jugoslavijo kot zavezniško državo v sporu z Ameriko, "ker je demonstrirala odločnost in pogum v obrambi svojih legalnih pravic. Ameriški ultimat je bil oster odgovor Jugoslaviji, ki je le protestirala proti kršenju svoje suverenitete."
Pravda je objavilu člunek Jakova Viktprova, svojega dopisnika o zunanjih zadevah. Oh je ostro obsodil ameriško noto z zahtevo, da mora Jugoslavija takoj ozpustitl ameriške letalce, ki so bili internirani potem, ko so se morali spustiti na tlu.
"Ameriški tisk je zagnal silen krik in začel strupeno kumpu-njo proti Jugoslaviji," pravi Viktorov. "Zahteval je vojaški) akcijo proti zavezniški državi, ki le brani svoje legalne pravice."
Viktorov je okrcal tudi kon-gresnika Blooma, demokrata iz New Yorka in načelnika kongresnega odseka za zunanje za deve. On je napadel Jugoslavijo in izjavil, da mora Amerika zavzeti agresivno stališče v izvajanju zunanje ]*>litike. "Gospod Bloom je dvignil pest in zapretil ne samo Jugoslaviji, temveč tudi drugim mulim državam," pravi Viktorov. "Pokazal je sovraštvo do Rusije. Bloom je pripravljen uporabljati organizacijo Združenih narodov za dosego svojih namenov."
Viktorov je obsodil hkupno britsko-ameriško potezo v noti poljski vladi v Vuršavi, ki ji je bila dostavljena v istem čaau kot ultimat Jugoslaviji Notu vsebuje očitek, da so bile izvršene nepravilnosti pri referendumu nu Poljskrm, ki je bil povezan s pripruvumi zo splošne volitve. To je odprto vmešava
Bitke v kitajskih provincah *
Komunistične t sile v ofenzivi
Peiplng. Kitajska. 26. avg.— Ljute bitke med vladnimi četami in komunističnimi silami divjajo v devetih provincah, ki se raztezajo od Mandžurije do Šantunga.
Nobenega izgleda ni, da bo civilna vojna končana. Prizadevanja generala Marshalla, po-sebnegu odposlanca predsednika Trumana, za izravnavo konflikta med vlado generalising Kai-šeka in komunisti so se izjalovila.
Poročilo iz Mukdenu, železniškega centra v Mandžuriji, pravi, da so komunistične sile v o-fenzivi. Obkrožile so mesto Tiehling, kjer je vladna vojaška posadka, in pričukuje se, da bo kmalu pudlo. Poveljnik komunističnih sil je general Lingpiao.
Kaišek je poslal nove čete iz Mukdena in Kaiyuana na fronto, du bi ustavile prodiranje komunističnih sil. Srdite bitke divjajo v več krajih.
Glavni stan komunistične stranke v Jenanu poroča o pogajanjih med Kallekom in re-prezentanti Amerike. Kaliek skuša dobiti umeriško orožje in vojni material, ki predstavlja vrednost čez pol milijarde dolarjev.
Napetost na mirovni konferenci v Parizu
nji konflikti med Židi in Arabci. Slednji so proti priseljevanju |nnje v poljsko notranje zadeve. Židov v Palestino.	Diplomatični pritisk na Poljsko
Nadaljnji mornarji se vrnili na delo
Detroit, Mich., 26. avg,—Na daljnjlh tisoč mornarjev te je vrnilo na delo. Pričakuje ae, da
bo stavku mornarjev kmalu končanu. Stavka je ustavila promet parni kov na Velikih jezerih. Nekatere kompanije so že podpisule pogodbe z unijo.
Bitke med Italijani in vojaki
Rim, 26. avg.—Bitke so iz bruhnile med zavezniškimi vo Jaki in italijanskimi civilisti. Ubiti so bili en ameriški vojak, en britski vojak in ena Itulijan-ka, nO civilistov in vojakov pu je bilo runjenih.
in Jugoslavijo razkriva pruve namene in cilje britsko^inyfri-škega bloku proti malim držu-vum.
Član indijske vlade zahoden
Bojazen pred . novimi izgredi
New Delhi. Indija. 26. avg.— Ahmad Khan, musliman in član nove indijske medčasne vlade, je bil sedemkrat zaboden sinoči, ko se je mudil v Sinili. Avtoritete trdijo, da ima napad politično ozadje.
Khan se ni hotel odpovedati titelnu na zahtevo Muslimanske lige, ko je prevzel pozicijo v vladi. Formiranje medčusne vlade je prej naznanil lord Wavell, podkralj Indije. Predsedniitvo vlade je prevzel Jawaharlal Nehru, vodja vseindijske kongresne stranke. Wavell je dal zago lovilo, da bo imela vlada vso svobodo pri izvrševanju svojih poslov.
Napad na Khana je ustvaril bojazen pred novimi izgredi med muslimani in Hinduti. V New Delhiju so izbruhnili sinoči. Dve osebi sta bili ubiti in 30 ranjenih.
Wavell je apeliral na muslimane za sodelovanje z novo vlado. Voditelji Muslimanske lige, ki trdijo, da govore v imenu 80,-000,000 članov, to apel ignorirali. Zapretili so celo s bojkoti ranjem vlada, v kateri Intajo Hinduti glavno besedo.
Vodja Muslimanske lige Jin-nah je dejal, da Je Wavell podal zavajalno naznanilo, da so kili trije muslimani imenovani za člane medčasne vlade. Dalje je rekel, da bo vztrajal pri za htevi glede ustanovitve separatne muslimunske države v Indiji.
Nota jugoslovanske vlade izgubljena
New York, 26. avg,—Organizacija Združenih narodov ne-znanja, du ne more najti note jugoalovanske vlado z zahtevo /u preiskavo plovbe nu reki Donavi. Notu Ji Jc bila dostavljena Ki. avgusta. Organizucija trdi, da se je nota najbrže izgu-bila ali zamešala, ko so bili pre nešeni njeni rekordi v nov glavni stan v BronxUr'
Dele vac ne sliki gradi tieno s opekami v obliki flaaevnic. da saleal naraščajočo inflacijo.
Senator Knowland zahteva informacije
San Francisco, Cal., 26. avg,— Senator William F. Knowland je naznanil, da se je obrnil do državnega departments z zahtevo, naj ga informira, kaj se je zgodilo a tremi ameriškimi vojaki, ki so bili aretirani v Belgradu |m> napadu na nekega runkcga vojaka v februarju. Ti vojaki so Kenneth E, Kchuttel, Nelson in Scott,
• *'
Grčija preklicala izjemni zakon
Atene, Orčljt, 26 avg —Juttič-ni miniater Je naznanil preklic izjemnega zakona, na čigar podlagi to vojaške čete in pollcijtk! oddelki zatlrtli terorl/em v Ur» ' Olji Odpravljena to bila tudi I vojaška aodišča, ki to nalagalt ' kt/ni kršiteljem /akona. Ko Je | bil zakon uveljavljen, Je Izzval vihar proteatov v levičartklh krogih.
Milijarda dolarjev izplačana veteranom
Wathin*ton. D C, 26 avg.— Okigtf 4,800.000 vojnim veteranom Je bila izplačana vtota 61,* 10fW.820,l44 v obliki brezpoeel nottne podpore po zakijučenju I vojne. Naznanilo Je objavil federalni zakladnl department,
Ukrajinski delegat obsodil britsko vlogo v Grčiji
BEVIN OpPOTOVAL V LONDON
Parit. 26. avg,—Na mirovni konferenci, kl se je pričela pred Štirimi tedni, je nastala napetost zaradi diplomatičnega spora med Ameriko in Jugoslavijo. Včeruj Je dospel v Pariz aenator Vandenberg, republikanec iz Michigana, On bo igral dvojno vlogo kot svetovalec državnega tajniku Byrneaa In član komiai-je, ki je sestavila mirovne pogodbe za poražene drla ve — Italijo, Rumunljo, Bolgarijo, O-grško in Finsko.
Mirovna konferenca je poata-lu pozorišče igre veleail. Na eni strani so zapadne države, na-drugi pa vzhodne, ki so pod vplivom Sovjetske unije.
Bombo je vrgel Dimitrij Ma-nuilsky, ukrajinski zunanji minister in načelnik ukrajinske delegacije, z naznanilom, da bo vložil formalne pritožbe proti Grčiji pri varnostnem avetu Združenih narodov. Izjavil Je, da grška monarhistična vlada, katero podpira Velika Britanija, ograža mir na Balkanu. On Je ostro obsodil britsko vmešavanje v Grčiji in naglasi), da je to glavni faktor poaiabianja situacije.
Grčija," Je reke! Manullaky, "skuša provooirati Oborožen konflikt z Albanijo in Bolgarijo. Ona je odgovorna za spopade v
obmejnih krajih."
Ruski zunanji miniater Molo-tov in Manuilaky sta zapustila oder, ko so se vršile proslave druge obletnice oevoboditve Pariza, To je bil protest proti a-ranžmi. Delegati Amerike, Velike Britanije, Kitajske in Francije so zasedli sedele v prvi vrsti, Člani sovjetske in ukrajinske delegacije pa v drugi vrati. Ko je godba odigrala francoako narodno himno, ata Molotov in Mumillaky zapustila oder. Nista 1 hotelu čakati oa govor Georgeaa Hidaulta, predsednika fruncoske vlade ln zunanjega ministra.
Bldault Je v svojem govoru naglašal potrebo enotnosti. Delegate je prosil, naj ne dopuste, da bi politične razlike ovirale delo mirovne konTerence.
Naznanil/), ds Je Rusija imenovala Grcgorija Zarubina za novega potlunika v Londonu, je presenetilo brlttke kroge. Za-rubin je bil rutki potlanlk v Kanadi v dobi, ko je vlade v Ottawi naznanila, da to bili nekateri člani .tovjetskega poslaništva v zvezi s špiont, ki so iskuli tajnosti produkcije atomske !>ombe. Pozneje ja bilo dokazano, da so bile obdolžitve brez podlage.
Zarubin ho naaledil sedanjega poalanika Fedora Gusijeva v Londonu, 1* bo britska vlada odobrila imenovanje.
Kanudaki premier King je za puatil Pariz in odpotoval domov. V London te je vrnil tudi brit-aki zunanji minister Ernest Be-vin Mnenje prevladuje, da bo ottal v 1/ondonu več dni. Nekateri trdijo, da t« ne bo vrnil v Pariz.
Amerika in Anglija ščitita zločince
London, 26 avg.—Radio Moakva Je obdolžil Anglijo in Ameriko, da ščitita italijanske vojne zločince. Držite te ne dogovore, da bout a izničili vojne zločince Jugoelaviji. Slednja zahteva 415 Italijanskih vojnih zločincev, kl to pod tmeriško in brittko zaščito.
T0REKJ7^AVGUSTa
p^osvsta
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDN0T1
Organ of ud published by Slom« National Banafil Sodety
Naročnina ta Združeno driare (Uran Chicaga) ta Kanada SMt na lato. $3.00 ta pol lata. 11.50 ta 6atrt lata; ta Chienge ta okolico Cook Co.. »7.50 ta oalo lato, 13.71 ta pol lata; ta Inotemstvo M JO.
Subscription ratasi for tka U nI lad States (axcapt Chicago) and Canada M JO par year. Chicago and Cook County S740 pat year, foreign countries M .00 per yeer.
Cene oglasov po dogovoru^-Rokoplal dopisov la člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, porasti, drame, pasmi itd.) te vrnejo poiiljatelju le v slučaju, če Je priložil
Advertising ratee en agraamani.—Manuacriptt of oommunieeiiont end unsolicited articlas will not be returned.' Other masnaeripta. such as stories* plays, poams, etc, will be returned to tender only when accompanied by tolf-tddrettod and slam pad envelope.
Naslov na vse, kar Ima stik s liatonti
PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois
Datum v oklepaju na primer oyugust 31, 1040), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono vito jo pravočatno, da se vam list ne ustavi.
yia&Dvi ii* nablk, noMlbht
PISMO IZ SV. RUPERTA NAD LAfiKEM
u0ne World or None"-11
<"M,	v.
Tukaj pa naletimo na največje vprašanje današnjega časa: na zaostalost socialne in politične vede, ki marSlra cele generacije za aplicirajo vedo. Ali z drugo besedo, tukaj naletimo na mentalno zaostalost človeka, in sicer ne samo širokih ljudskih mas, marveč tudi onih, ki so trgali hlače po visokih šolah in ki so če-stokrat politično bolj nezreli kot pa preprost, progresivno ali radikalno usmerjen delavec. Na eni strani se je človeštvo v zadnjih 200 letih silno dvignilo—na polju teoretične In aplicirane znanosti, na drugi strani: na socialno-političnem polju se pa široke množice ljudstva, preprostega in "izobraženega", še vedno nahajajo v srednjem veku ignorance, vraževerstva, ki koraka predvsem pod znamko vere, in političnih konceptov in tradicij v zvezi z državnim ustrojem, ki spadajo v preteklost. Ena izmed teh zastarelih tradicij je koncept narodne ali državne "suverenosti", ki je največji kamen riH'potl "one worlda" aH svetovne federacije. Tega koncepta se trdno drže tako burbonci v kapitalističnih državah kot so se ga zgditja leta oklenili tudi ruski vodilni komunisti, ali kot se ga držl<tudi mnogi socialisti—posebno kadar pridejo do oblasti!
"Kaj, da bi se kdo umešaval v naše zadeve ... da bi nam kdo diktiral, kaj smemo In kaj ne smemo: kakšno orožje izdelujemo in v kakšni količini ali kako veliko armado smemo imeti ., . da bi se mi odpovedali kakšni pravici—NIKDAR! To hell s svetovno vlado. Mi—Amerika—Rusija—Anglija—Francija—Poljska—Jugoslavija—Brazilija—Avstralija—Itd., nikdar ne bomo priznali kakšne višje, mednarodne oblasti . . . Nad nami je le—Bog .. ." • Pa si v tem skrčenem, medsebojno povezanem in medsebojno odvisnem svetu, nad katerim frče raketna letala s hltrico bliska g kontinenta na kontinent—pn si pomagaj s tako mentallteto, ki spremlja tako visoke državnike, državne poslance In kovače javnega mnenja kot preproste ljudske mase. Na eni strani svet kuje najstrašnejše orožje proti samemu sebi, na drugI strani pa je ukle-njen še vedno V srednjeveško politično in versko temo, vse skupaj pa je zabeljeno s šovinističnim nacionalizmom In imperialističnimi ambicijami.
To je največje dilema današnjega časa. Svet hrepeni po miru, trajnem miru. V bojazni pred novo vojno, ki mora biti za svet največja kataatrpfa, kuje najhujše orožje, vežba ali hoče vežbati največje armade, vse uklenlti v obvezno vojaščino in sploh vse dežele spremeniti v gigantlčen mllitaristlčnl stroj, kar vse skupaj ne more poroditi drugega kot totalno zasužnjenje ljudstva In nov svetovni polar. Vse to blazno početje odeva v fraze narodne - (državne) suverenosti, demokracije, komunizma, "svobodnega podjetništva", liberalizma, vere ali karkoli že.
Na ta način človeštvo ne bo zgladilo—"enega" ali enotnega sveta, marveč se z atomsko vedo vred prevrnilo v brezmejno brezno. Na nebu je zapisano:
"ONE WORLD OR NONE!"
Radi bi bill optimisti glede tega vprašanja, sploh bodočnosti, toda s tem bi se le udajall Iluzijam. Izgledi za "one world" so zelo slabi. Čez deset let bodo morda boljši—lahko pa tudi slabši. Računamo, d« bo odločitev padla v prihodnjih desetih letih, da-ll si bo človeštvo zgradilo "one world", aH pa se pomaknilo na rob prepada In se slepo vrglo v samomor.
Ce pride do nove, atomske vojne, zna ta usoda zadeti velike dele Amerike, lahko pretežno večino vseh večjih mest, kakor tudi Evropo in velik del Rusije. Na to lahko računamo, kajti v prihodnjih desetih letfh bo tudi Rusija imela svoje atomske bombe In lahko Še kateri druga dežela v'Evropi. Imela bo tudi dovolj velika raketna letala, ki se bodo lahko kosala z ameriškimi, kajti tudi Rusija podeča velik del vede, ako ne sploh pretežni del vojaškim "potre!!:.m" In militarizmu.
Odločilne v«n<»*ti na tem področju bodo zaključki tekoče atom tke konferenqj v New Yorktf Ako na tej konferend pride do kakšnega stvarnega zaključka glede efektivne svetovne kontrole atomske energije, tedaj bo ustvarjena tifdl možnost, da se bodo začeli razjjrinjCti črni oblaki na svetovnem horizontu. In efek tlvna svetovna kpntrola atomske energije Je mogoča le pod takim ali pod«»brdp rptfrtom kot ga je predložila Amerika—kakšen je ta
načrt. stwAe pisali.
Ce glede tega vprašanja ne pride do stvarnega sporazuma, trda bo t« ponu dilo ft* vet^jo oboroževalno tekmo kot jo je gvet vide kdaj v preteklosti. Rezultat taki tekme mora biti le eden: tretja gvetovn« vojna, v kateri bo žrtev predvsem civilno prebivalstvo —le v veliko vgfcjl meri kot je bilo v zadnji vojni. Sploh bo zadnja vojna na polju ttrahot In ra*dejanja komaj senca v primeri g novo katastrofo. To nt nobeno prazno twtedtčenje all strašen)«, tnarve* Je U sodba bazirana na možnosti In tu<¥ gotovosti, ako
vojne. In bazirana je na m<»dcrnem orotju. ki so « še izmislili človeški možgani—na orožju, ki v ni prišlo fte v veljavo. Atomska bomba je le vrst orožja,. C« pude do borbe na življenje In da ae bodo vm- države posluževale vaeh sred-vojne o katert znanatventkl pravijo, da m mm apmn nugmm v- atomske i	k..)ti pokončala bi vse živ-
ljenje -človeško in raetlintko-^n janjem bakterij (kužnih to bo-
lsnonakth klic) iz sraka. Tnrei če se človeštvo Kot«- Uognitt taroorooru mora prisiliti s
slepoto udarjene državnik* da ^no graditip«! lenemu
^svirtovn. iladi, ali pa ae bo »valilo x~pr*p°* ONE WORLD
OR NONE.*
pride eno
smrt. Je štev, UiBi bt bila sploh
Yukon, Pa. — Prejel sem pismo od mojega brata Karla Ma-čkovska iz Sv. Ruperta nad Laškem. Glasi se:
"Dragi brat! — Prejel sem poslani paket, za katerega se Ti najlepše zahvaljujem. Vsi smo ga bili zelo veseli, kajti v teh časih si res ne moremo pomagati sami in kakor kaže, si ne bomo mogli v bližnji bodočno«* stl. Letina kaže pri nas srednje dobro, ozimno Žito je nekoliko ozeblo, vsled tega je bolj redko, spomladanski posevki kažejo dobro, sadja pa ne bo veliko, ker je bilo suho skozi vso zimo in pomlad. Tudi za živino ne bo dosti krme. Suša traja kar naprej, le tu in tam je malo padavine z nevihto.
V zadnjem pismu sem Ti poročal nekaj primerov strašne vojne, kateri so se dogodili v naši neposredni bližini. Danes Ti pa hočem poročati o naših doživljajih od okupacije do o-svoboditve. Ko so Nemci vdrli v našo domovino, so pričeli takoj kazati rogove. Naj prvo smo imeli vpisovanje v tako zvani Heimatbund. Morali smo v dežju in blatu na pregled h ko-m1si)t\z vso družino, od novorojenčki do najvišje starosti. Naša družina menda ni bila prave ra&e, kajti nismo bili sprejeti v Heimatbund, ampak smo morali z vso družino pogostoma iti v Laško na pregled.
Za vpisovanjem v Heimatbund so pričeli vpisavati nas v Wehrmannschaft, v organizacijo, ki je bila naperjena proti partizanom. Pritisk je bil zelo velik in skoro od vsake družine so vzeli nekaj članov, ki so morali ti na delo. Tako sem tudi jaz moral iti delati k nekemu stav-binskemu podjetju, ker pa nisem maral sprejeti navadnega ela, so me uvrstili med zidarje.
delu so me držali skozi vse eto in nikakor me niso hoteli oprostiti, čeravno se mi je godila krivica na mojem posestvu. Sel sem večkrat v Celje s prošnjo, da bi me oprostlU, toda mi ni nič pomagalo. Naposled pa sem svojevoljno pustil delo, na-1 kar so prišli pome gestapovci z avtomobilom, a me niso našli doma.
Ko smo bili na prisilnem de-u, amo morali gledati silno ža-ostne prizore: naše ljudi, starčke, žene in otroke so odpelja-vall z avtomobili in jih izseljevali v koncentracijska taborišča. Vsi so krčevito jokali, gf-stapovri pa so imeli kamne v srcih in se niso zmenili za njih ok in stok. Ko sem šel na de-o v Jutranjih urah, sem večkrat videl avtomobile, ki so bili na potu k slovenskim družinam, az pa sem se tresel in bal, da bodo odpeljali tudi mojo družino brcy moje vednosti.
Partizanska moč je rastla In pričeli so rušiti mostove, podirali drevesa in jih nametall na ceste ter tako preprečili Izseljevanje našega naroda. Partizani so pričeli polagoma osvajati vas za vasjo, Nemci pa so se jih z vsakim dnevom'bolj bali, kajti mislili so, da imajo silno moč v hribih. Partizani so slednjič prišli tudi v našo vas Sv. Rupert in Malo Brezo. Ker pa je okupator razpolagal z veliko večjo oboroženo silo, so se morali partizani neprestano čuvati pred njim.
Pred božičem 1. 1944 pa so za čeli Nemci t belogardisti in usta li, kakor tudi a četniki. prodi rati od Brežic proti Planini, kjer Je bil glavni partizanski stan Na poti so vse požgali, živino odpeljali, prebivalatvo pa po bill. V bližini glavne ceste nI oatalo nobeno poelopje celo, nobenega človeka živega, nikjer nobene živine.
pri srcu, boječ se, da nam bodo vse uničili. Končno je strašna bitka prenehala in poraženi Nemci so se morali umakniti.
Ker je zapal globok sneg in je bila huda zima, so si morali partizani iskati zavetja. Med njimi je bilo mnogo ranjencev in tako amo imeU pod streho tudi mi od 10 do 15 partizanov.
Druga večja postojanka je bila v Laškem, od kjer so pošiljali vohune v naše kraje in večkrat je prišla močna nemška patrulja, ki je iskala partizane. Toda naše ljudstvo je bilo dobro organizirano. Kadar so prišli po glavni cesti in spraševali ljudi, kje se neka ja j o banditi, kakor so imenovali partizane, so jih zmeraj napotili v napačno smer. Vzlic temu pa smo bili neprestano v hudih skrbeh. Ako bi vdrli k nam in našli najmanjšo sled za partizani, bi nas takoj odpeljali ln premoženje zaplenili ali pa požgali. Prizanesli ni so nikomur, ki je sodeloval s partizani.
Mnogi naši slovenski fantje-partizani so bili pravi veseljaki, vzlic temu, da so bili v stalni nevarnosti. Kadar so čutili, da se jim ne bliža nevarnost, jim ni manjkalo humorja, če pd sem prinesel kakšno kangljico iz kleti, so takoj pričeli prepevati naše lepe narodne in partizanske pesmi, naš Slavko je pa igral na citre, medtem pa so partizanska dekleta pripravljala jed, tako da smo bili vsi zadovoljni in srečni. Medtem ko so rajali, pa je moja dobra že niča stala na straži ter čuvala, da ne bi bili radi izdajstva napadeni od kakšne strani. Povem Ti, da so živci moje žene bol. trpeli kot pa borcev v najhujših bitkah. Bolj se je bala za partizane kot za samo sebe. To stanje je trajalo do 9. maja 1945, ko Je kapitulirala Nemčija.
Po nemški kapitulaciji pa so pridrveli ustaši iz Hrvaške. Prihajal je vlak za vlakom z vso vojaško opremo itd. Nameravali so zasesti Spodnje Štajersko, kakor so se domenili s Hitlerjem. Naši partizani pa so ustavili vlake in pričeli razoroževa-tl vojaštvo. Ustaši so spoznali, da so zajeti, zato so ostali, ki še niso bili razoroženi, zažgali vagone oz. vlake, kateri so se nahajali drug poleg drugega tja do Maribora.
Največ vlakov pa je stalo na 5rogi med Zidanem mostom in Sv. Jurjem. V njih je bilo na-tovorjene veliko municije in nastala je strahovita eksplozija. Pokalo je tri dni in tri noči, tako da smo mislili, da je konec sveta. Vse je bilo uničeno in pokončano, kar je bilo v bližini železniške proge. Ostanki uetašev so udrll čez Sotlo in bili so jih polni vsi hribi. Nenadoma pa so se pojavili bosanski partizani, kateri so priskočili našim na pomoč, in vnela se je strašna bitka. Krogle so švigale vsepovsod. Zbežali smo v skrivališča in opazovali to grozno morijo. Bitka je trajala dva dni, toda k sreči ni bilo požgn-
nih mnogo poslopij. Ubitih je )ilo veliko ustašev, partizani pa niso utrpeli veliko izgub.
Končno smo dosegli svobodo in zopet pričeli normalno življe-nnje. Danes živimo svobodno in z upanjem na boljše čase. Ob zaključku se Ti še enkrat zahvaljujem za poslani paket. Prav tako hvala lepa za časopis, katerega smo čitali z zanimanjem, posebno o atomski bombi. Pridi domov za Tvoj god, kajti tedaj bomo že imeli novo vinsko kapljico. Karel Mačkovsek in družina."
Mike Mačkovsek.
Blizu Planine se Je vnel krvav boj, ker pa je bila premoč sovražnika prevelika, to se morali partizani umakniti Ko smo o tem zvedeli, so pričeli hitro kopati bunkerje, da bi tako rešili vsaj neka) živeža in naša Življenja. Dm pel i ao že blizu Tro-
ibemloln in vae polzeli. Lahko si misliš Itako tesno nam je bilo
PISMO IZ PREGARJEV
Cleveland, O.—Prejela sem še eno pismo iz Pregarjev, katero je pisala moja nečakinja Ivanka Konestabo. Datirano je 24. junija t. 1. in se glasi:
"Ljuba moja teta! — Včeraj smo prejeli tri Vaša pisma, enega od svaka in dva od Vas, katere smo komaj čakali. Mi smo Vam že popisali in bi še kaj več, pa smo se bali. Bomo zdaj kaj več. '
Ravno včeraj je bila v Pre-garjih birma; birmatl je prišel škof iz Reke. Prišel bi iz Go rice ali pa iz Trsta, pa narod ju ni hotel, ker sta bila za drugo stranko, za domobransko in proti nam. Mi nočemo takih ljudi, ki so se borili proti nam. Naš duhovnik pa ni bil proti nam, pač pa je tudi on bežal z nami v gozd, kot vsi drugi in ni nikogar izdajal. Kadar je kakšen borec padel za svobodo, ga je šel hitro pokopat, čeprav je bilo še bolj nevarno. Naša cerkev ni nič poškodovana, žup-nišče je pa pogorelo. Pa se bomo še toliko borili, da bomo zmagali pri obnovi v naši porušeni domovini. Bojevali se bomo še naprej, da bomo premagali ostanke fašizma in še tisto reakcijo, kolikor jo je. Kakor smo premagali glavnega sovražnika, fašizem, tako bomo premagali ostanke fašizma in reak-cionarje.	1
Naši vojski smo dosti pomagali. Smo v velikem strahu prenašale pošto od vasi do vasi. Pisma sem skrila v lase ali pa v čevlje, tako da sem vsakikrat srečno prišla skozi. Med časom naše Osvobodilne fronte smo nosile našim hrabrim borcem hrano v gozd in kar je bilo potreba. Smo tudi njim prale in šivale in pletle nogavice. V zadnji borbi, ki je bila tam pri Bistrici in pri Harijah, smo med vsem streljanjem in pokanjem kanonov in žvižganjem mitra-ljeza, šli dekleta, žene in vse, kar je moglo, pomagati našim, da čimprej uničimo tiste domobranske zveri, ki so se vezale z nacisti in fašisti in izdajalci. Tiste vasi, ki so cele in nepo-žgane, niso toliko občutile stra hu in vojne. A mi, kar nas je v Brkinih in v hribih, smo od začetka pomagali za našo vojsko, med italijansko in nemško okupacijo. Tako smo skrbeli, da sovražnik ni bil brez straha. Mi smo bili takrat močno orga-


Daniel Duke, pomožni gene ralni pravdnlk države Georgije, kaže na sliki kopijo propadlega nemškega fašističnega lista in kapuco teroristične organised Je Ku Klux Klan. Duke pravi, da ima dovolj evidence, da dokaže, da so klanovci povezani s fašističnimi bundiaii.
Skupni nastop atevkerjev unit It Steber v Now Yorku Je lo varno.
CIO In ADF pri drašbi flehrant
tkebom. de niao mogli v
nizirani in smo tudi danes. Se daj imamo vse organizirano, moške, ženske in mladino, kot tudi pionirje, to so otroci. Tako se med seboj pogovorimo, kako moramo delati, da se čimprej obnovi naša uničena in o ropana država. Spomnimo se tudi, kakšno življenje smo imeli za časa vojne. Ob spominih preteklosti včasih sami ne verjamemo, kako smo mogli vse to prenesti.
Med časom borbe smo se na sestankih pogovorili, kako moramo delati in tajiti naše partizane, jih skrivati in jako tajno delati. Kadar so prišli v našo vas Nemci, so navadno-vprašali: 'Kje so banditi?' Mi smo jim odgovoriU, da jih nepozna-mo in da v naših krkjih jih ni. Ampak mi smo dobro vedeli zanje. Raiši bi se bili pustili ustreliti, kakor pa da bi bili partizane izdali.
Našo mamo so Nemci enkrat hoteli ustreliti, če ne pove kje imajo partizani svoja stanovanja. Ona jim je odgovorila: 'Streljajte me, povem vam pa ne.' Potem so se zadrli Nemci: 'Vse vas bomo uničili, ker ste vsi partizani.' Mi smo Nemcem dopovedali, da partizanov sploh ne poznamo. Naša mama je bila velikokrat v nevarnosti. Nekoč je bila sama doma, ko so prišli Nemci in tiste proklete domobranske zveri, pa so ji grozili, češ, da bodo vse postrelili, ves slovenski narod uničili. Pa jim ni uspelo.
Prišel je dan, ko je svoboda zasijala. Zdaj smo lahko ponosni z našim slovenskim jezikom; zdaj lahko svobodno zapojemo slovensko pesem. Ml smo dobro vedeli, da nas pravilno vodi naš maršal Tito in nas bo tudi v bodoče. Zmagali smo s Titom v borbi in bomo zmagali s Titom v svobodi! Zdaj ko je svoboda, smo jako zadovoljni. Prišlo je vse tako, kakor smo si želeli, da ne bomo več pod tujim jarmom. Saj smo bili zadosti dolgo, celih 25 let. Zdaj imamo slovenske šole. Tudi otroci so jako zadovoljni, ker se lahko u-čijo materinski jezik.
Zdaj imamo v naši vasi občino, in sicer pri nekdanjem Gr-gurjevemu Albertu. Tam so ne kaj popravili. Za bolj važne stvari, gremo pa v Ilirsko Bistrico. Sedaj delamo na polju ln pri obnovi in dela je zmeraj veliko in ga še bo, dokler bomo živi. Saj smo vajeni delati in potrpeti. Tovariši ln tovarlšlce. skupno smo se borili in tudi skupno hočemo živeti. Ivanka Konestabo." Josephine Ladvlk.
POPRAVEK
Gowanda. N. Y.—V Prosvcti z dne 14. avgusta se Je vrinila mala pomota v poročilu o prispevkih za otroško bolnišnico v Sloveniji Tam. kjer se Je glasilo, da sta darovala Mary Žužek in Peter Jeran $20, se bi moralo glasiti. da je darovala Mary Žužek 125, Peter Jeran pa $20.	Martin Matkovich.
O SMRTI ROJAKINJE IN DRUGO
Unity. P.. - Le redk slišimo glas i, naših tukai naselbin, iz Unityja pa spi«! za o sem se namenil ZJ. tukajšnjih razmerah, da n« kdo mislil, da nas ni več na tu. Jaz sem eden onih, ki čitajo kot pišejo, zato se bojim, da ne bi urednik ot te čečkarije v nenasitni
Po navadni dopisniki zač. pisati o delu, jaz pa ne del zato nimam pravice, da bi j o tem predmetu, kajti lahk se zgodilo, da bi mi kdo d naj se ne spotikam v nekaj sar ne opravljam. Jaz vle pokojnino, toda vsak lahka kako je s pokojnino — ne m ne živeti in ne umreti. M bo kdo rekel, da je vseeno I še kot nič. To je resnica, o di ne bi pokojninna znašala kot pet dolarjev.
Kakor sem že omenil, o ne bom pisal, vseeno pa 1< liko omenjam, da dokler i človek delati "in če ima pri dobro delo, se mu še najbol di in se čuti srečnega. Seda lavci še povsod prilično zas jo, seve, draginja je velika, da ostane le malo za deži dni, če sploh kaj ostane.
V naselbinah Unity, Cent* drugih bližnjih mestih se si mo in med nami je precej i kov, ki so stari nad 70 let. ' smrt je tukaj precej na deli preži ter nič ne izbira, kaj zadnjih letih je pobrala pi moških in žensk. Naj ome da se je smrtno ponesrečila jakinja Marija Kosmach, i svakinja, oziroma sestra i pokojne žene. Ona je dolg< sa bolehala in oči so ji tak slabele, da je le slabo \\i Nameravala je iti v svojo i pomotoma pa je zavila -j fetopnjicam in padla v spol prostore. To se je zgodilo traj 7. avgusta, ob osmih zv istega dne pa je v bolni! podlegla poškodbam.
Pokojnica je bila rojen 1876 v Stari Oselnici nad Sli Loko. Njeno dekliško in* bilo Lazar, po domače pa B kova Micka. Bila je pozi daleč okoli in mnogi so jo znali še iz stare domovine, greb se je vršil 11. avgusta veliki udeležbi članstva dni 33 ABZ, katerega je bila čla
nad 40 let.
Pokojnica zapušča moza P Kosmacha, štiri sinove in tri re. Vsi so poročeni. Poleg tudi več sorodnikov tu in v ri domovini. Naj ji bo U zemlja, sorodnikom pa moje
boko sožalje! .
Frank Shilrl
ROJAKINJA IZ PALERNA PROSI POMOČI
Palerno. Italija.—Cenjeni
rednik! Ne zamerite mi, Vam pišem. Slučajno sem bila Vaš naslov in obračali na naše rojake v Amer U. bi mi mogli kaj ^gatU nahajam se v veliki rH Vse bi mi prišlo prav. ceprl bilo staro in ponoseno.
Jaz sem Slovenka in ** ves čas vojne z mozem pn tizanih v Gorici, sedaj p.-hajam v Palernu. v mestu mojega moža^ mladoletno otroke, m««Uj bolehen. V vojn. *m * bili. Moje ime m n ' gomira Bran^vi^ Imperatore Fed« rn 7. Palerno. Italia
Begom lr«
Listnic« Ker vsako
tročkanls ▼
dopisnike, ki
svojih druil" nUari). aH
mečkanja, »a*®* .11 tombulskih «2;
nje določea.
eprava
j iz nove, prerojene wnije in
Jelo si utira pot
državi,
Ino
ipm kmetijstvu
je pri nas sedaj v polju Ponekod so pšenico li in je na vrsto prišel Letošnja žetev se bistve-ikuje od prejšnjih po na-^la v vseh onih krajih, iBijo strojne postaje svoje pred pričetkom žetvene so strojne postaje sestavni načrt in preko ra-i časopisja opozorile kme-na nove žetvene stroje 0ve prednosti pri delu. ko je žetev v popolnem u se nam nudi prilika, tovimo uspeh in razvoj t žetve v Sloveniji.
govorimo o strojni že-mo predvsem na trak-samovezalke. Še pced nam je bil ta stroj malo le redko katero graščinsko je razpolagalo s takim Danes vidimo v ljudmi, kjer so tehnične pri-in moderni stroji vsem -polago, samovezalko na njivi srednjega in malega kakor tudi na zadružnih vnih posestvih. Razveje dejstvo, da si ravno stroji proti pričakovanju najhitrejše pot tudi v in srednja kmečka gospo-. Prvi vzrok tega uspeha dvoma v stroju samqm, delo z njim je hitrejše, saj požanje v enem dnevu 6 pa k hektarjev, za kar bi bi-7 potrebnih 50 žanjic. važno dejstvo za uspeh žetve pa je kakovost de-nizka cena v primeru z i deli.
|i kmetovalci so ob začet-ve gledali z manjšim in nezaupanjem na samo-V poedinih krajih so fesenti zbrali k poizkusni in ko je bilo požeto in po-prvo snopje so drug za stopali k traktoristu in i: "Danes popoldne priženi .. » "Jutri k meni" Nezaupanje je odstranjeno vezalka si utira pot predporodnih predelih ter kmetu naporno delo v po-časih. ko ie prezaposlen ! drugimi poljskimi deli. mniti moramo, da so se Ike pri nas komaj začenjati, in da so jih naši Po kratkih tečajih Prvič upravljali. Prepri-P» «mo, da bo šlo v prihodom kampanji delo še bo-1 pravilneje od rok. Da wPešno in hitro opravili j® Potrebno, da vsi oni ki se poslužujejo alt se J bodoče posluževali samo-
*	vnaprej javijo naj-kmetijski strojni postaji,
* treba žeti in na kakšnih ih Le tedaj, če ima P*taja pregled del, ki
*	opraviti, bo lahko stro-n° ra7Poredila na poedi-
mesta in žetev hitro
P*ve, ki jo z uspehom )4)° Jm®tljske strojne po-k . delf> v torti polet-Med osvobodil -
*	»e bil«. Vtf rnlatilnic u-Krnetijske strojne po-
«; : e naloge, da v da-
ki a jih. kjer ni ■ »otrebno je bilo pre-tj *r*>* mlatilnl-
,,21 n"vv- !^nes H*
Z* !1^	da vsi
ftlatnn i
»r.K
kti<
m-h
dela, ki ga opravljajo kmetijske strojne postaje v letošnjem poletju, moramo omeniti tudi njihovo sodelovanje pri zatiranju koloradskega hrošča, ki se je v letošnjem poletju pojavil pri nas. Za uspešen boj proti hrošču in za omejitev razširjenje tega nevarnega škodljivca je potrebno zadostno število škropilnic, cistern, prevoznih sredstev in obiralcev hrošča. Da bi se ta sredstva hitro in koristno uporabljala, jih je treba načrtno razdeliti po ogroženih krajih. To so zmogle kmetij she strojne postaje na ta način, da so mobilizirale vse razpoložljive škropilnice iz drugih predelov in dale na razpolago traktorje in tovorne avtomobile za prevoz v ogrožene predele. V kratkem času so strojne postaje poškropile okrog 130 ha ogroženih krompirjevih nasadov, dostavile so na okužena mesta z arzenikovimi preparati ter prevažale v oddaljene kraje obiralce hrošča. Le na ta način in s sodelovanjem vsega kmečkega prebivalstva je uspelo o-mejiti razširjenje koloradskega hrošča.
V strojnem obdelovanju smo letos pri nas dosegli že lepe u-spehe. Tretja bo seveda še precej naporov in truda, da bo naS kmet prenehal s tradicionalnim pa obenem neracionalnim in napornim obdelovanjem, ki ga je prevzel od svojih prednikov, in bo povsod, kjef so razmere za to ugodne, začel z moderno strojno obdelavo. Led je marsikje že prebit. Sedaj je predvsem naloga naše ljudske oblasti, naših ljudskih odborov, zlasti pa kmetijskih odborov in kmetijskih zadrug je, da v tej smeri našemu kmetu pomagajo k napred-ku.	jfcv
Inž.
Pred izvedbo Artiičeve-ga "Koncerta za violino in klavir"
Is rasgovora s skladateljem
Arničeva dela, zlasti simfonična, poznamo že iz nekaterih predvojnih koncertov, zadnje velike kompozicije s snovjo iz osvobodilne borbe pa so znane le ozkemu krogu njegovih sodelavcev in prijateljev. Prav bo, če pogledamo pred izvedbo novega dela, Koncerta za violino in klavir, na dosedanje snovanje in še posebej na novo delo Blaža Arniča, ki sodi nedvomno med največje mojstre sodobne slovenske glasbe.
Arničevo dosedanje delo obsega predvsem simfonije in sini fonične pesnitve, ob dokaj delal tudi na komorne glasbe. Že pred vojno je dosegel velik uspeh zlasti s svojo simfonično pesnitvijo ."Pesem planin", ki jo je izvajala v
Ljubljani Beograjska filharmonija ob svojem gostovanju. Med simfoničnimi pesnitvami je še "Zapeljivec" — to smo slišali na enem izmed koncertov Ljubljanske filharmonije — za največje delo te vrste pa šteje avtor sam veliko "Peto simfonijo 1940 — 1945" s snovjo iz osvobodilne vojne. Ta še ni bila izvajana. Tako tematiko ima tudi simfonična pesnitev "Gozdovi pojejo." Ta skladba, nastala v vojnih letih, je doživela po osvoboditvi svoj krst v Ljubljani, kjer jo je izvajala Tržaška filharmonija, slišali pa smo jo tudi drugod po Sloveniji in v Beogradu. Prav tako so izvajali po osvoboditvi drugo Arničevo simfonično pesnitev "Pričakovanje". Vsebina te je: iz suženjstva v svobodo. Že pred vojno so nastali prvi trije deli Dume (simfonični del), v vojnem času pa je napisal četrti del, za zbor in orkester (na besedilo Župančičeve Dume).
Druga plat Arničevega ustvarjanja sega na področje komorne glasbe. — Sem sodita predvsem dva tria za violino, klavir in čelo. "Vragova podoknica" za klavir in pa novi Koncert za violino in klavir.
Ta nojnovejša Arničeva skladba je doživela krstno izvedbo že aprila t. 1. v Zagrebu na koncertu Karla Rupla (violina) in Zore Zarnikove (klavir). Prav ta u-metnika bosta izvajala Arničevo kompozicijo na koncertu, ki bo v sredo 15. t. m. v veliki filharmoniji dvorani. »
Skladba ima tri dele: prvi ima sonatno obliko, drugi del je romanca, tretji pa fuga.
"Hotel sem podčrtati," pripoveduje Blaž Arnič, "resne smernice dela na področju komorne glasbe. Delo je revolucionarno, nasprotje snovanjem impresionističnih in ekpresionističnih skladateljev. Vsebinsko je prvi del nekak samogovor, obtožba tujih zavojevalcev in ima dramatski značaj. Drugi del je romanca. Hotel sem ji dati seriozno vsebino in se nisem izgubljal v bolestni, romantični sanjavosti. Tretji del, fuga, je postavljen na satirično temo, ima nekako porogljiv značaj. Hotel sem podčrtati, da fuga nima zgolj mono-tematske oblike, ampak scher-ciozno.
Vsa skladba je revolucionarna. Hotel sem poudariti koncertni značaj dela in mu dati svečano obliko."
O pripravah za izvedbo svojega dela sodi Arnič najboljše. "Rupel in Zarnikova," pravi, "sta res mojstrsko zajela vse misli celotne skladbe, kar tehnično ni lahko. Pri generalki sem se prepričal, da bosta podala moje delo res tako, kot sem si ga zamislil sam, v pravi luči in pravi interpretaciji."
Prisrčen sprejem mladih češkoslovaikih umetnikov v Ljubljani
Ljubljana, 9. julija.—Popoldne je prispela iz Zagreba v Ljubljano skupina mladih češkoslovaških umetnikov, ki se mudi žc dobrih štirinajst dni v Jugosla tem pa je vi j i. Na kolodvoru so jih spre-področju jeie čete VJI. slovenske mladinske brigade, ki so Jim priredile prisrčne ovacije. Češkoslovaške mladince je pozdravil v imenu Mestnega ljudskega odbora tov.
Kdo ovira enotnost kitajskega ljudstva
Reakcionarni elementi v vo-jaško-političnam vodstvu Kuo-mintanga, ki so izkoristili zamotan položai v deželi po kapitulaciji Japonske, so začeli provoci-rati oborožene spopade z enotami VIII. in Nove čerte armade, ki so se med vojno borile proti Japoncem v raznih kitajskih pokrajinah. Stališče reakcije, kakor je o tem pisal kitajski in tuji tisk, je pomenilo izzivanje kitajske demokracije. Reakcija si je prizadevala zadušiti demokratično gibanje za nacionalno združitev in mirno povojno obnovo dežele.
Po mnenju kitajskih in tujih opazovalcev, so dobili oboroženi spopadi značaj "državljanske vojne", ki je po pisanju angleškega časopisa "New Statesman and Nation" zajela 11 kitajskih pokrajin. Ob kohcu lanskega leta je prihajalo do oboroženih spopadov med četami nacionalne vlade in oddelki VIII. in Nove četrte armade vzdolž železniških prog Lunghap, Pejplng-Sui-juan, Pejpin-Mukden in Tient-sin-Pukou na severnem Kitajskem in v nekaterih področjih osrednje in južne Kitajske.
Nevarnost, da se notranja borba razširi, je povzročila obsežno gibanje protestov Kitajske in mednarodne demokratične javnosti proti provokaterjem državljanske vojne. Ko je demokratična javnost opožorila na poslabšanje političnega položaja na Kitajskem, na nevarnost, da kitajski medsebojni boji lahko povzročijo novo vojno na Daljnem vzhodu, je začela odločno zahtevati, da se konča državljanska vojna, uvedejo demokratične reforme, da se Združe-ne države ne vmešavajo v notranje kitajske zadeve in da odpokličejo čete s Kitajskega. V zvezi -s tem je treba opozoriti na sporazum treh ministrov za Vu-nanje zadeve na moskovski konferenci o "prenehanju držav ljanskih borb in o široki pritegnitvi demokratičnih elementov v vse organe kitajske nacionalne vlade."	!
Fran Albreht, v imenu Glavnega odbora LMS pa tov. Smole Jože.
V imenu Češkoslovaške mladine se je zahvalil za prisrčen sprejem tov. Jira Holy, Mladinci so navdušeno spfajeli njegove besede, vzklikali so Jugoslovan sko-češkemu bratstvu in skandirali imena naših voditeljev Tita, Beneša, Stalina. Češkoslovaški gostje so nato zapeli v srbohrvaščini pesem "Imamo armiju, imamo Tita . .," nakar so se uvrstili v sprevod in odkorakali v mesto.
•
Skupina češkoslovaških mla dinccv se imenuje Gledališče mladih pionirjev (Dlvadlo mla dih pionira) in šteje 35 članov. Iz Prage so odpotovali pred štirinajstimi dnevi. Doslej so nastopili v Beogradu, na "Mladin-ski progi" In v Zagrebu. V Ljubljani bodo imeli dve prireditvi. nakar bodo odpotovali v Opatijo in Daruvar.	,
V Prosvetl so dnevne sveto* ne In dolarske vesli Ali 11» dsn*
"•žiji kme-J IFstaj oziroma WjC" r" "Povijajo to haUtt""1 mlstilni-
b
t) m!
«rm P"u<5

i' toinji mlsčvl, »riti dejstvo, da je • več za nima-velikih str> to zdrav po-mlatilnf-'n da bolj-''*if*e bo treba Ak» predele na-*'rn večje mlatil-


*7
m važnoeU
Brltske čete la tanki v pristanišč«*« mestu Hsjfi begunci so se april nasilnemu Isgonu brltsklh oblasti.
v Palestini pstrullrale po eeetak* ki so te noreča Ure odgnale v
rTl ŽE*	' -J"
Židovski tsborlšča
Sklepi moskovske konference so omogočili nova pogajanja med vlado Kuomintanga in Komunistično partijo Kitajske. Začela so se 27. decembra v Cung-kingu. Med predhodnimi pogajanji sta se obe pogodbeni stranki sporazumeli, da že pred začetkom dela Političnega posvetovalnega sveta prenehajo borbe med četami nacionalne vlade in oddelki VIII. in Nove četrte armade. 10. januarja letos je bilo objavljeno dnevno povelje Četam nacionalne vlade in oddelkom VIII. in Nove četrte armade o prenehanju medsebojnih borb.
Kitajska javnost je gledala t)a to ustavitev vojaških operacij kot na izredno pomemben dogodek, ki je pokazal dobro voljo obeh strani, da se vzpostavi mir ter doseže demokratična enotnost, pa tudi kot dober znak za uspešno delo Političnega posvetovalnega sveta.
Ta svet, ki ga je sestavila nacionalna vlada iz 38 zastopnikov Kuomingtanga, Komunistične partije In drugih političnih strank ter tudi Iz vrst oseb izven strank, je začel zasedati 10. januarja.
Na zasedanju so posvetili glavno pozornost reorganizaciji centralne vlade in oboroženih sil ter obravnavi osnutka ustave. Razpravljali so tUdI o sklicanju parlamenta, ki naj bi sprejel to ustsvo. Po tritedenskem zase-dsnju je svet sprejel pdmembpe sklepe o demokratičnih refor-mah'in o vzpostavitvi demokrs-tične notranje enotnosti na Kitajskem.
Glede reorganizacije vlade je bilo sklenjeno, da bo Kuomin-tang pred sklicanjem parlamenta obravnaval novi zakon o nacionalni vladi kot ukrep pred uvedbo ustavnega režima zaradi razširitve seatsve državnegs sveta. Razen novih zastopnikov Kuomintanga bi naj vstopili v svet zastopniki Komunistične partije in drugih političnih strank ter osebnosti izven strank. Potemtakem bi bil svet pred sprejetjem ustave vrhovni organ koalicijske vlade.
V sklepu o reorganizaciji ki tajskih oboroženih sil je nagla šeno, da vojska ne sme pripada ti strankam, temveč da mora vsa pripasti držaVi. Strankam je prepovedano spreminjati vojsko v orodje svojih strankarskih interesov. V sporazumu o reorga nizacijl kitajske nacionalne armade In o vključitvi v to armado vojske, ki jo vodi Komuni stična partija Kitajske (podpisan 25. februarja letos v Cuhgkin-gu), je določeno, da bo kitajska nacionalna armada v poldrugem letu reducirana na 60 divizij, med katerimi bo 50 vladnih in 10 komunističnih divizij. Vodil ni organ oboroženih sil bo obsta jal pri Izvršnem juanu, a ne pri strsnki Kuomintang, kakor je bil doslej.
Svet je sprejel tudi sklep o obravnavi zastarelega osnutka ustave z dne 5. maja 1926. Parlament nsj bi sprejel predelam osnutek ustave. Njegovo skli csnje je bilo dyloČeno na 5. msjs t. 1.
Demokratični krogi ns Kitsj skem in po svetu so pozdravili te sklepe polltičnegs posveto vslnegs svets in zsgotovile voditeljev Kuomintsnga, Komunistične psrtije in drugih strsnk, čel da so priprsvljeni uresničiti (e sklepe. Sodelovanje dveh glsvnih političnih strsnk ns Kitajskem — Kuomintanga in Ko munistične partije — bi omogočilo združitev naporov ljudstva za demokratično preureditev d<-žele.
Toda že med tem zasedsnjem je postslo jasno, da reekclonsi ne klike v krilu Kuomintanga iscvijsjo rszkrajalno delavnost ter si prizadevajo uničiti sadove dela ns zasedanju političnega posvetovalnega svets. Nekaj dni pred koncem zaseden je so agenti kitsjske tajne policije vdrli v stanovanja nekaterih delegstov Kitsjske demokretične lige v j svetu ter nsprsvill preiskavo. 10. februarja je prišlo na enem cen-tielnlh trgov Čungkings, kjer se je zbrale kitajska jsvnost na zborovsnju. da bi odobrila sklepe polltičnegs posvetovslnegu svete, do krvavega obračunavanje, ki so gs razvneli agenti kl-tejske posebne policije, In sicer
med organizatorji in udeleženci zborovsnjs.
Drugo plensrno zasedanje centralnega izvršnega,.Odbora Kuomintanga od l7do 17. m rac a so reakclonarji izkoristili, da so na njem nupadali sklepe političnega posvetovalnega sveta. Da bi postali ti sklepi brzepomembni, so reakclonarji napadli na plenarni seji program mirne obnove dežele, ki ga je svet sprejel. Kakor je poročal list "Sinhuaži-pao", so reakclonarji nastopili proti proporcionalnemu zastopstvu v parlamentu In proti sporazumu o reorganizaciji oboroženih sil, kakor tudi.proti načelom sprememb osnutka ustave.
To aktivlziranje kitajskih re-akcionarjev nI naključje. Kitajska je na pragu velikega političnega dogodka, sklicanje parlamenta, in kitajska reakcija si prizadeva okrepiti svoje pozicije ter si zagotoviti gospodovalni položaj v prihodnjem parlamentu.
Nastopi reakcije ln odnos oblasti do nje, ki jo ta ščltl, sta povzročila ogorčenje vseh naprednih sil na Kitajskem.
Llat "Kuanminžipao" Je objavil 18. marca poročilo is Pejpln-ga, v katerem je rečeno, da Je zastopnik Kitajske demokratične lige Cang Sen Fu izjavil v razgovoru s dopisnikom agencije "Sinhua" o vprašanju izpolnitve sklepov političnega posvetovalnega sklepa, da so te sklepe sprejele skupno vse politične stranke in da morajo biti soglasno izpolnjeno, "Toda", Je dejal Cang Sen Fu, "nekateri elementi mislijo, da jim ti sklepi škodujejo in zato se borijo proti tem sklepom javno ali skrivaj." Kuomintang skuša izmallčlti sklepe sveta in zavreti njihovo izpolnitev. Sekretar Centralnega komiteta Komunistične psrtije Kitajske Cu En Laj je podal posebno izisvo zs tisk 18. marca letos v Cungkingu, v kateri je označil sklepe drugega zaaedanja centralnega Izvršnega odbora Kuomintanga kot likvidacijo sklepov političnega posvetovalnega sveta v demokratizaciji Kitajske. Ni potrebno pojasnjevati, kakšne resne posledice ima lahko to ruvnanje ki tajske reakcije. Dežela se je komaj rešila vojne. Sveže so še globoke rsne, ki so jih ji prlza dejsll jsponski imperialist!. Kitajsko ljudstvo, ki je Junaško brsnilo svojo domovino nsd o-sem let, si želi mir in enotnont dežele. Toda napori kitajske demokrscije, da bi se združile politične strsnke in skupine na Kitajskem ns široki podlsgl političnih, gospodarskih in socialnih reform, zadevajo na odpor kitsjske reskcije, ki deluje v zvezi z japonskimi agenti, ki Še vedno niso zatrti. Reakcija od. krito nastopa proti tej enotnosti, proti sklepom polltičnegs posve-tovalnega sveta in hoče zastrašl ti in razbiti demokratično gibanj« s provokaterskimi obračunavanji z naprednimi elementi.
Zato se torej demokratična kitsjsks jsvnost, ko nsglsša pozitiven pomen sklepov polltičnegs posveto vslnegs svets, hkrstl s studom zgrsžs nsd spletkami kitajske reakcije, ki ovira enotnost in demokratično preureditev dežele.
Konstantin Jevgenljev.
Mosa Pijade o ' tržaškem statusu V
Pariz.—ONA—Dr. Moša Pijade, član jugoslovanske delegacije, je izjavil našemu poročevalcu, da je dejstvo, da obstoji-jo štirje različni predlogi zs tr-Žsški statut, najboljši znak resnosti tegs problems.
"Britanski, ameriški in francoski predlogi odrekajo Tržača-nom vse osnovne človeške svoboščine. Vsa oblast je predana v roke governerja, kateremu je >lana možnoat, da vlada na podlagi diktatorskih dekretov—le ruski predlog daje oblast od naroda izvoljenim predstavnikom ljudstva, v smislu pravih demokratičnih tradicij."
Poudaril je, da ima ljudstvo le na podlagi ruskega predloga možnost samouprave, dočim bi na podlagi vseh drugih predlogov takozvano svobodno ozemlje postalo brezmočna kolonija pod diktatorakim režimom svojega governerja. Opozoril je ns dejstvo, da kontrola Zedinjenih narodov nad tem |overnerjem nikakor ne bi jamčila ljudstvu ozemlja, da bi ostalo svobodno.
"Vzemimo, da pride do nesporazuma glede governerjevega ravnanja v okviru varnoatnega sveta Zedinjenih narodov. V tem slučaju," je poudaril Pijade, "bi mogel nadaljevati svoj režim in viadatl na podlagi dekretov, vse dokler ne bi bil nesporazum izravnan. To pa pomeni, da bi mogel ostati diktator ozemlja v nedogled."
Zamotanost tria-škega problema
TRST.—ONA—Zadnji dogodki v Tritu In demonstracije, so se odigrale v Tržiču, so pokaza le, da bistvo problema nI Izključno narodnostnega značaja, temveč da obstoja tudi vprašanje Ideoloških razlik med levico ln desnico. V teku zadnjih demonstracij v Tržiču so Slovenci in Italijani skupaj naito-pili proti sklepom zunanjih ministrov štirih velesil glede bodočnosti Primorske.
Jugoslaviji naklonjene organizacije, katere je preteklega meseni napadala nacionalistična italijanska mladina, so deloma Italijanske, doloma pa slovenske. Stavke, ki jo bila prirojena v znak protesta proti tem desničarskem izgredom, se Js udeležilo številčno več Italijanov kot Slovencev,
Tržič sam je dober primer za-motanosii toga problema. Mesto leži zilaj v coni A, toda tako blizu italijanske meje, da bo naj-bržt prlsojono Italiji, Kraj Ima 23,000 prebivalcev, ki so po večini Italijani- navzlic temu pa Je večina prebivalstva naklonjena Jugoslaviji. Ostali si žela internacionalizacije,
Kar se Tržačanov tiče, so pred vsem ponosni na to, da so 'Tries-tinl'. Njihovi gospodarski interesi jih utegnejo potisniti v Italijanski ali Jugoslovanski tabor, toda redko je, da bi storili to is nsrodnostnih rsZlognv.
Ali sle nsročenl na dnevnik
"Prosveto"? Podpirajte svol listi
ARMADNI VETERANI!
OBRNITE VASE *MOS V DOBRO SLUŽBO
MOVE VltJE PLAČE tO ZDAJ V VELJAVI
t
Ako »Is Imeli eno setevlh sv ma4oih Mllltsry OeeueStteaet Special tlet «e lahko aeds| v pital« v rsfulsrno srmado po rs. du v tkladnll i vašo isurjenosl' |e im lskoAonost|o. ped pofe-jem. de m vpišete -s Irt let« ter v predpfcenem tesu po vašem «a4eveljtvem ve|eškem •luibeveaju.
•Military Occupational Special!t«t
Iti W. Vsa ■uren St. t001 Irving Psrk Blvd. 1100 So. Rerlne Ave.
Prlllks ss nspredovanle. <M*o. •isin« del*, o.hrbite si ese polk. p»ri aeiytftleei U. S.
y nabornem uradu sli
postali. .	. f, .ja
U. s. A n
PRCSVETA

MRTVA SRCA
Povest
SPISAL DR. IVAN TAVČAR

(Nadaljevanj s)
V zavesti se je zibal, kakor bi se bil z razburkanega vesoljnega morja rešil pred viharji in pred burjo srdito v skrito zatišje, kjer se za rešilno goro valovje pomiri in izpremenl v srebrno vršino, kjer niti nejslabši dih ne moti harmonije v prirodi in kjer se nad krasno tro-pično krajino kroti neskaljeno, preciato tro-plčno ohnebje. S tega obnebja pa so mu sijale žarne oči kontese Line! In kakor pluje pre-slepljeni rikar za vabečo povodno vilo v smrtonosni vrtinec, tako se je vdal Bogomir Lesovej smrtonosni strasti, ki ga je morala dreviti v propad.
Da je kontesa kmalu opazila, kakšna strast mlademu znancu razsaja po srcu, se ve. In niti trditi nam ni moči, da ji Je bila ljubezen, ki je Bogomiru prt vsaki priliki sijala Iz pogledov in se nehote kazala iz vsega njegovega vedenja, neprijetna. Kjer živi na svetu ženska, ki bi ji kaj takega neprijetno delo! In če bi se bil Terzlt zaljubil v Pentesilejo, junakinjo mogočne krasote, bi se bila smejala morebiti, e smejala s srčnim zadovoljstvom nad grbastim častilcem! Zategadelj se ni čuditi, da mlada kontesa ni samo ničesar storila, kar bi bilo gasilo ogenj v navdušenem srcu navdušenega Bogomira, temveč da je z lahko koketnostjo še bolj zanetila plamen in da je s pogledi, ki si jih Je Bogomir tolmačil sebi v korist, mu zmedla zdravi premislek ter mu sebi v šalo nastavljala mreže, v katere ga je morala zaaačltl prej ali pozneje.
Nekdaj ata bila aama v sobi. Stopila je bila pred ogledalo ter si z roko, na kateri se Je ko-ketno blesketal drag kamen, popravljala lase. Pri tem ao ae kraane črte vitkega njenega telesa kazale v taki jasnosti, da je Bogomir Le-sovej nehote pristopil bliže. Nikdar do aedaj ae mu kontesa še ni videla tako krasna! Ko je z belimi prsti medla po laaeh, je odpadel oni cvet, ki je tičal med kodrcl. Morda ga je sama sprožila, da bi videla, kako se bo vedel Bogomir.
Tik nje je sedel na stol ln že mu je hotelo srce preklpetl ln že jI je hotel govoriti o nesrečni svoji ljubezni! Obrnlvšl pa pogled po vitki ponosni njeni podobi, mu otrpne takoj srčnost ln v zavesti svoje nlzkostl v zavesti vsakdanjosti svoje, ne upa ae ni izpregovoriti.
Tedaj je omenjeni cvet padel Iz njenih laa ter se polagoma spustil po njeni obleki na mehko preprogo, ki je stala na njej. Konteaa ni hotela ničesar opaziti, dasi je v svetlem steklu, lz katerega se jI je nasproti žaril njen obrazek, prav dobro videla, kam je drobni cvet izginil z mesta svojegs. Da se Bogomir izkušnjavi ubraniti ni mogel, je naravno. Sklonil se je lahno, pobral cvet ln ga ravno tako lahno pritisnil k uatnom. Potem pa ga je skril v obleko na razburjeno srce ln občutil je srečo, kakor Jo občuti zaljubljeni dijak, če mu je usoda slučajno v posest dala pisan trak aH kaj takega, kar je poprej nosila ona, ki si jo je izbral v rano, prvo ljubezen svojo! Kontesa Je tudi to opazila v jasnem steklu. Lahna zora ji je zakrila nežno lice, potem pa je izpregovorila tiho, tako tiho, da je Bogomir s težka čul njene besede:
"Gregor Lesovej!"
Zdlhnll Je za njo: "Gregor Lesovej!"
Oba sta se spominjala pradeda njegovega, ki je nekdaj morda ravno v tej sobi nosil s sabo bolno svoje srce!
Obrnila se je proti njemu in njeno oko se je uprlo nanj nekaj trenutkov. Koprnel je pod tem pogledom in brel v njem—ljubezen. A to kar je menil, da je ljubezen, bilo je morebiti samo—usmiljenje!
"Gospod Lesovej," je dejala nato, "midva sva pač odrastla—otroka."
Glas ji je bil zopet trd, kakor bi se sramovala mehkote svoje.
Od tedaj je živel Bogomir Lesovej v nekaki duševni omamljenosti. Kjerkoli je bil, povsod ga je spremljala podoba njena. Vedno jo je v duhu gledal pred svetlim zrcalom, kako si je z ročico popravljala svoje lase in kako se je po beli njeni obleki spuščal cvet, podoben rdeči kaplji rdeče krvi! Od tačas pa je Bogomir Lesovej za trdno verjel, da bo razrušiti moral vezi, ki so ga vezale z Nižavo. Zategadelj je prišel tudi na ženitovanje ln sicer s trdnim sklepom, poiskati si prilike, pri kateri bi izpre-govorl ločilno besedo. Ves dan se je dolgočasil in ko se je pričelo plesati, je moral na plesišče ter iz priljudnosti plesati z domačo gospodično Ano. Ker mu ni bilo po všeČi v gneči plesati in ker je bil poslednji čas, če je hotel opravek, glavni opravek današnjega dne izvršiti, je zvabil dekleta, da sta se zopet podala v jedilnico. Sedla sta k spodnjemu koncu mize, da bi ju ne čula ona dva, ki sta še vedno pila pri zgornjem koncu. Ali stari Sodar ju je takoj opazil. Z lehtjo sune soseda svojega, zavleče usta, pokaže z roko proti spodnjemu koncu ter pomenljivo zamežika.
"Tam doli se nekaj prede, ljubi Malec moj, ha! ha!" reče zadovoljno in tako glasno, da je tudi Ana umela njegovih besed pomen. Po bledem obrszu se ji razgane kakor rdeča tenči-ca, ki pa takoj zopet izgine.
"Če ae kaj sprede, meni prav!" govori Sodar, "imetje je pri hiši ln ta je prva!"
Ko Malec ničesar ne odgovori, dostavi: "Ali mu nisi ti še nekaj dolžan, kaj?"
"Ej ni toliko, kolikor se je govorilo, ne!"
Ernest Malec je odgovoril to srdit, ni mu bilo prav, da se je govorilo o tem.
"Naj je, kolikor hoče," pravi Sodar lahkodui-no, "kolikor je dolgov, toliko jih je preveč. Naj se sprede, naj se sprede! V to naj Bog pomaga! Potem bosta dva srečna človeka več pod tvojo streho, Malec, hal ha!"
Malec se ni hotel smejati!
"Smej se, ali ne"—in Sodar dvigne kozarec —"piva na srečo tvojih otrok, ki si jih tako dobro h kruhu spravil. Bog živi!" '
Trčila ata s kozarci.
Tu spodaj pa je bil Bogomir v hudi stiski. Sam ni vedel, kako bi pričel govorico. Dekletov obraz je bil tako prečudno bled in tako močno je bila upadla, kar jo je v poslednjič videl, da se mu je nehote pričela smiliti in da se je skoraj sramoval besed, ki ao mu že bile tičale na jeziku. S povešenlml očmi je aedela pri njem ln vdano pričakovala udarca, o katerem je vedela, da pride. Batlatno rutico je stl-skala med prsti in z lahnimi zdihi al je sedaj ln aedaj olehčavala notranjo bolest. Ko Bogomir ni ničesar izpregovoril, je dejala lahno: (Dalje prihodnjič.)
Prešlhov Voranct
Junak
(Nadaljevanje in konec)
"Jože Kamnik."
"AH al res Kamnik*" je vzdih-nil komisar.
"Kamnik."
• Satan al, a ne Kanviik!" je vzkliknil komisar ln ga dal vreči v bunker. Nato ao ga pustili spet teden dni brez hrane na golih tleh, tudi vode mu niso dali Tako je ležal zvezan ob zidu in pazniki ao ga bodlll gledat skozi lino ln ga zunaj kllcaU za Raketa. Toda Kamnik je ležal nepremično y bunkerju in skoraj mesec dni in je živel.
Potem so prišli nekega večera k njemu v celico trije gestapov-ci ln mu naznanili, da bo dnigo Jutro ustreljen v Dragi, če do zore ne pove svojega pravega Imena Takrat so v Dragi vsak teden streljali talce. Rakež je bil S svojim novim imenom tako zraste!. da je bil kakor ke pa. Bomo pe šli. si je mislil medtem ko )e moral prlsluik vati tarnanju nekoga, ki ao «a mlatili v sosednji celici Dru«o Jutro eo ga le ne dvorišču vpra šali. kak« ae piše. in ko ao dobili atari odgovor, ao ga z drugimi takt odpeljali v Drago. V Dragi ao ga privezali na kol. na tretjega v vrati Ko Je bila privezana cela vrata, eo ge vprašali za ime
"Ce si Rakež, boš pa živel."
"Kamnik," je zaškripal ta še
enkrat.
Potem so streljali in devet talcev se je zgrudilo za kole. Kamnik pa Je ostal živ. Nanj niso merili. Gnali so ga nazaj v bunker in ga spet pretepli, zvezali in pustili stradati. Potem so ga še trikrat gnali z drugi talci vred v Drago na streljanje, ge vse trikrat privezali h kolu ln ga trikrat pustili živega.
Gcstapovci so kleli in tisti, ki Je reševal njegov slučaj, je si-kal:
"Saj vemo, da Je Rakež. Radoveden sem pa, koliko ta človek prenese. Bomo videli."
ln potem so minevali meseci in meseci. Kamnik Jože je bil vedno v Begunjah v bunkerju. Vedno je bil zvezan in hrane eo mu dajali le toliko, da ga nlao našli mrtvega. Od čaaa do čas« *> k« še zasliševali, tudi v bun kerju, ali samo to, kako mu je »ne Dalje zaališevalcl niso pri kli Podoba Je bila. da ao Imeli nad njim svoje veselje. Parkrat ■o ga gnali še v Drago na streljanje in ga nikdar nlao uatrelill. Tricnec Rakež Je moral vedno Kledatl smrti v obraz. Od vsega t<*ga se mu )e začelo (Mimaletn blesti in včaaih je cele ure tiho pel v svoji celici. Sedaj te davno nI bilo več trm« v njem aH usti dlaclphnr ki ga je spočet ka držala v odporu, sedaj je že sam mislil, da je morda res Jo-
že Kamnik. Približno Je tudi sam slutil, da Gestapo ve, kako se on prav za prav piše, kajti večkrat so mu to celo rekli. Dejali so, da je takoj vseh muk konec, ali prizna svoje pravo ime, takoj ga odpošljejo v lager, Kjer je laže ln kjer bo zdrav dočakal konec vojne. In tako je ležal v tem bunkerju, zgnll pe nI.
Počasi, ko so minuli Že dolgi meseci, se je začelo razmerje
med njim ln ječarji spreminjati. Najprej med ječarji, ki ao bili navadni vojaki kdo ve odkod. Ti so ga začeli spoštovati mu dajati na skrivnem kako hrano in tobak, toda govorili nlao ž njim kdo ve kaj.
Kamnik Jože je začel rasti Kamnik Jože je bil še vedno zvezan, toda zvezan ni bil več tako trdo, kakor spočetka, in vtaaih se je zgodilo celo to, da ga Je ta ali oni stražar pusti kako uro neuklenjenega. Nekako tiho spoštovanje se Je začelo širiti lz bunkerja številka U Mimo te številke so stražarji hodili a tihimi koraki in med sebo ao ae atražarji menili:
-Kaj dela on? Ali spi? . . .M
Tudi komande ali pisarne m J# sčasoma oprijel ta odnos Na uata ao govorili 1 nJim s prezirom. ga paovall, daslravno so za-alllevanie že davno opustili, ko pe ao bili sami. so priznali, da Jih fe strah pred tem človekom.
"Kakšen Človek je to prav za
prav? To ni človek, to je zverina. Ničesar bi se mu ne zgodilo, če bi priznal svoje ime. Njegova identiteta je jasno ko beli dan. Prizna pa ne."
"Kakšen narod* pa je to?" se je večkrat vprašal neki nemški častnik, ki je bil Prus po rodu. Zažgal si je cigareto in odšel z mrkim licem po hodniku.
Sčasoma je prišlo tako, da je na hodniku v bunkerskem oddelku že čieto javno vladal Kam-nikov ali ifekežev duh. To se je poznalo ne le straži, ki se je de-moralizirala, ampak tudi drugim jetnikom, ki so se nalezli tega duha in postali trmasti. Enkrat, a*no enkrat ao ga spustili na sprehod po dvorišču in takrat se je pokazalo, kaj je ta jetnik celemu zaporu. Vse je bilo na oknih, od vseh strani so ijiu mahali, čeprav so se pazniki drli na meh. Rakeževi koraki so bili rahli, slabotni, ker mu je nagajala dpevna svetloba, ki je je bilo na dvorišču preveč. Toda za tiste, ki so ga opazovali, je korakal po dvorišču velik, svetal junak. Potem ga niso več dali na sprehod.
Tako je terenec Rakež počasi zmagoval tudi v ječi. Komanda je počasi aprevidela, da je podlegla in da je treba tega jetnika spraviti atran. Lahko bi ga bili ustrelili kakor druge, formalno pa te pravice niso imeli, ker ničesar ni priznal. Zato so ga hoteli odkrižati kakor koli. Bil je čez leto dni v bunkerju in ves čas uklenjen. Zato so ga nekega dne odposlali z drugimi vred lager kot Jožeta Kamnika. Preiskava je bila za Rakeža prestane, akoravno ga tudi v lager-ju še latyco ubijejo. Toda zaradi tega nihče ne bo prizadet in nobena mreža se ne bo odmo-tala.
Rakež je ,zmagfl. V lager so jih pripeljali lepega popoldneva. Ko so stali na dvorišču, vsi izmučeni, so jih zaželi klicati po imenu. Vrsta je prišla jianj.
"Kako se pišeš?" ga je vprašal gestapovec. .
"Rakež Anton," je odgovoril mož po trinajstih mesecih prvikrat. ' v
"Ni res, ležeš pes. Ti si Kamnik Jožef. Svinja partizanska!" In pri tej priči ga je gestapovec udaril z bičem čez glavo.
Nato so ga vtaknili v bunker in ga zasliševali zaradi identitete. Pri tem so ga pretepali in zverinsko mučili, ker so mislili,
da taji svoje pravo ime iz kakega posebnega vzroka. Rakež je zopet visel za noge pod stropom in močil z znojem cementna tla pod seboj. In na vsako vprašanje je odgovarjal: "Rakež Anton." Potem je Rakež nekega dne umrl. To se je zgodilo kar tako nepričakovano. Ko so njegovo smrt zapisovali v lagersko kartoteko mrličev, je pisar malo razmišljal, pod katerim imenom bi ga vpisal, ker ni bilo jasno, ali je Kamnik ali Rakež. Po kratkem premisleku pa se je odločil in zapisal:	J "Junak, umrl tega in tega dne."
Novo sredisce Zagreb*
Stanovanjska stiska je tudi v Zagrebu huda. Treba je zgraditi nove stanovanjske bloke. V Zagrebu so čvrsto zavihali rokave. Nedavno so bila izvršena vsa pripravljalna dela in te dni so pričeli na prostranem zemljišču med Varaždinsko in Za-darsko ulico kopati temelje za prvi del bloka, ki ga bo zgradil zagrebški mestni ljudski odbor.
Odbor je dobil pri Državni hipotekami banki zelo ugodno posojilo v znesku 30<) milijonov dinarjev. S tem denarjem bo mogoče zgraditi precejšnjo kolonijo novih velikih hiš, ki bodo kolikor toliko ublažile stano manjsko stisko, pospešile gradbeno živahnost ter po novem regulacijskem načrtu položile temelj novemu delu Zagreba. Tu bo v bližnji bodočnosti središče naglo napredujoča hrvatske metropole. Po regulacijskem načrtu mesta Zagreba je središče razvoja mesta preloženo na prostor južno od sedanje železniške proge proti Savi. Sedanja Va-raždinska ulica bo po tem načrtu že v bližin j i bodočnosti glavna prometna žila Zagreba. Skozi ta del Zagreba—po Zadanski ulici—bo tekla tudi avtomobilska cesta proti Beogradu.
V prvem delu izgradnje bloka stanovanjskih hiš bodo postavili štiri petnadstropnice. Vsaka hišo bo dolga 92 metrov, široka 12 m in pol, med hišami pa bo po 40 m presledka. Vsaka zgradba bo imela po 4 stopnišča, v vsakem nadstropju bodo po 4 stanovanja, tako da jih bo v vsaki hiši 80, in sicer 40 enosobnih in 40 dvosobnih. V prvem delu gradnje bodo torej napravil^ 320 stanovanj. Na presledkih med posameznimi zgradbami bodo
trate z nasadi, kakor to zahteva sodobna urbanistika v prid higieni in udobnosti. Stanovanja bodo opremljena z vsem udobjem, vsako stopnišče bo imelo lift. Sobe bodo urejene na vzhodni in na zapadni strani, da bodo kolikor mogoče na jsoncu.
Zidanje naselja novih štano-vanjskih kolonij v Zagrebu bo pospešeno. Poleg strokovnih delavcev bodo pri delu pomagali Zagrebčani, ki so se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom prispevali 331,000 delovnih ur, s čemer bodo prihranili tri milijone dinarjev izdatkov. Ko na enem delu že kopljejo temelje, so v pripravi načrti za nadaljnje zgradbe na prostranem zemljišču med Varaždinsko in Zadarl sko ulico. •'
Te dni so si predstavniki mesta in strokovnjaki s predsednikom zagrebškega mestnega ljudskega odbora Dragutinom Saj lijem ogledali započeta dela. Predsednik Dragutin Sajlije je dal še nekatera potrebna navodila, da se bo zidanje čip& bolj pospešilo in da se bo čim bolj uveljavila domača gradbena industrija pri izvedbi tako obsežnega načrta ljuskde oblasti mesta Zagreba.
tore^t=avguSTa l^?1" mali og||
Punch PreaaO
bench mecha
* testes
auto screw mxrv OPEBATORs
PLATER HELPERS Good paying jobs-St» Also Shippmg Room P.
Garden City & Mfg. Co
1430 S Talman Ave
reliable
to take charge of 3 month ol
Light housework Must stay on premises.
Phone: MONROE 3673
Got
POMOČ! - POMOČ!-POMOČ!
MOŠKE POREBUJEMO TAKOJ ZA TOVARNIŠKO DELO
8talno delo akosi vse leto ▼ stabilni Jedilni Industriji
NAJVI&JA PLAČA ln
DOBRA PRILIKA ZA NAPREDOVANJE f Isvrstnl delavski podporni programi DOBRE DELAVSKE SORODNOSTI Zglaalte se prt katerem koli navedenem uradu:
CORN PRODUCTS REFINING CO.
•3rd AND ARCHER - ARGO. ILLINOIS
U. S. E. S.
S17 • S25 Exchange Ave. - Chicago, Illlnoia
v	U. S. E. S.
_SSS1 S. Aahland Avenue - Chicago. Illlnoia
diamond t motor car co.
NEEDS AT ONCE
-	SILLER
i
Tkal can operate International Electromatlc
-	STENOGRAPHERS
-	TYPISTS
-	ST00K RECORD CLERKS
-	SWITCH BOARD OPERATOR
m"
Automatic Multiple S Position—12 Trunk Board
Ideal Working Conditions - 40 Hour Week Good Starting Rate
Apply
DIAMOND T MOTOR CAR CO.
4517 W. 26th Street
OPERATOR® ŠIVALNIH STROJ
dobra prilika
ZA DEKLETA IN ŽEN s izkušnjo in bres iiku Zeučimo vas. ako imata zakl&dne sposobnosti PLAČANE POČITNICE . 40-URNI TEDEN
SEALY MATTR1
CO.
3140 W. Roosevelt Rd
Rasni mali oglasi
girls & women
WANTED FOR GENERAL FACTORY WORK
GOOD SALARY STEADY POSITION Food Processing Plant 44 hour week . M Time and one half over 40 hours
Southland Products Co.
2129 W. Pershing Road VIRGINIA S006
GIRLS
with
High School Education
ae INSPECTORS Capabla of raadine Blua Prints and
us« of Micrometer 00c per hour to 'start with auto malic monthly increase Steady position Excellent working conditions
NOWAK MILLS
1031 North Throop Street
MEN & WOMEN
ASSEMBLERS
RIVET MACHINE OPERATORS PACKERS
Steady work - High rate of pay Time and ty for overtime Excellent working conditions Hospitalization Insurance Paid rest periods and many other benefits
E-Z Electric Manufacturing Co.
564 W. Adama Street
NAROČNIKOM
Datum t oklepaju, na primer (Aug. 31. 1946). poleg vašega Imena na naalovu pomeni, de ram Je e tem datumom potekle naročnina. Ponovite Jo pravo-čaano. da ee earn list ne ustavi

GIRLS - W0M
18-35
LIGHT FACTORY W0
S33.80 to $36.40. Starting
Automatic increase 2nd It 4tl Earn up to $65 00 per wi on Piece Work
Permanent job, free life and h insurance. Sick benefits. Ci in plant. Vacation with pay and evening work. Bonus f< ning work. t
NACHMAN CO
4560 W. ARMITAGE

ALI GLEDATE ZA DO PLAČO IN STABILNO«
Telefon
kompanija ima takih prilik
HIŠNICE
(JANITRES3ES)
Tako) od sačetka plača 72V uro, po treh mesecih 77 tte a ln po testih mesecih po 12 uro
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V \ DELIH MESTA
Delovne ure od 5:30 pop. ure ponoči.
Oglasita sa pri
ILLINOIS BEL TELEPHONE COMPANY
v uposlovalnem uradu sa k . v pritličju
309 W. WASHINGTON
naroCtte si dnevnik prosvet
Po sklepu IS. radna konvencije se lahko naroči aa list Prosvato prišteje eden, dva, tri. štiri all pat članov Is ene druilne k eni as« nlnL Ust Pros vata stena sa vsa enako, ss člane ali aačlane P •ne latno naročnino. Kar pa člani te plačajo pri asesmentu II* tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni "roka. " da Je lisi pradraf sa člana SNPJ. List Prostata Je veia lastaiaa gotovo J« v vsaki drušint nekdo, ki bi rad čiial lUt vsak d«««-
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti« SNPJ, aH če se preseli proč od družine in bo zahteval sam IPOJ« tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki Je tako c*up naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnUtyu\ m ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako te* i stori, tedaj mors uprsvnlitvo mižati datum za to vsoto narocr
Cen« listu Proeveta Jat Za Zdruš. d rte to in Kanado UM Za Chicago in okolico Ja «
1 tednik in S tednika in . 9 tednike in .„ 4 tednike ln... I tednikov in
3.00 2.40 1.20 nič
1	tednik in
2	tednika in ~
3	tednike ia -
4	tednike in
5	tednikov ia ......$1.00

Za Evropo Je--------
Ispolnite spodnji kupon, prilošite potrebno	f^L
Money Order v pismu ia si naročite Prosveto. list. ki >•
PROSVETA, SNPJ. 1007 So. Lawndala Ave. . Chicago 33. I1L
Priloženo pošiljam naročnino sa Ibt Prosveto 1 t Im____________________ČLdruitvatt.-
Naslov....,............................ .........
Ustavite tednik In fa pripišite k a»|i n>r' " ni članov moje druilne i
1___________
3._________________
etd
eidn*"* ti ir*"* čl dre**1 *
Drtavs ---
g*, aeročaik 0