SL 6 KUB HUM I IttlM MlomU O U PM Uhaja, Izviemši pondcljek. vsak Asižkega St 20, L nadstropje, pisma se De »prejemajo, rokop Anton Gerbec. — Lastnik znaša za mese L 7.—, 3 mesec Za inozemstvo mesečno 4 lire vef. ro: ulica iv. FranCiika pošiljajo uredništvu. Ne rankirana vračajo. iiSfujateij in odgovorni urednik Frii. ' j^fa&skarne Edinost N> 12— J t —cuno 7. tmmumrtm f23.| II NOSI Posamezna HcrRb 10 cent. Letnik Xlvm Posamezne številke v Trstu la okolici po 20 cent — Oglasi se laSunajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -trn po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon arednittva in uprava 11-57. Po dveh mesecih MussolinUeve viade Pojav, razvoj in končni pohod faš'zma v Italiji je bil izraz zunanje in notranjepolitične krize povojne Italje. taš^em je nastal kot odpor proti boljševizmu, ker je bila buržoazna vlada preslabotna, da bi bila nastop la s potrebno energijo proti komunističnemu gibanju, k; je ogrožalo pridobitve vojaške zmage. Toda potem ko je b ia nevarnost boljševizma odstranjena in fašizem opravil i Kaj je dosegel M us solini v zunanji politiki? V koliko se je njegovo delo razlikovalo od prejšnj h doplomato* m kakšne uspehe ima zaznamovati italijanska vna-n j a politika, ki jo vodi Mussol m osebno / Ne da bi hoteli omalovaže ati sposobnosti sedanjega mnistrskega predsednika, vendar pa smemo trditi, da je Mussolini v glavnem sledil svojim prednikom. V zboru štrih je bil zelo prijazuo in vljudno sprejet, laskavo besedo na ne Anglija je po mnenju buržoazije — _ svojo nalogo, se je začela nova doba za | slišal je marsikatero ^ fašizem, ki je posta! med tem politična svoj račun, toda ne ^an-^. stranka. Za vsakega količkaj paznega mo- nista dejansko pokazali, da bi smatrali t rilca dogodkov je bilo jasno, da se ne bodo pustili fašisti potisniti v ozadje, ampak bodo zahtevali plačlo za dveh okolnosti se je dalo svoje z delo. Iz Mussol'nijevo Italijo za več nego prejšnjo. M lis sol ini je predložil načrt za rešitev odškodninskega vprašanja, toda ta nacrt m gotovostjo!ugajal ne Franciji ne Angliji, ah z drugimi sklepati, da pojde faš zem do skrajnosti, in j besedami, tudi ■ y 1 -- K ___K51 cni nc drugi zaveznici svojih zantev ne ~~ "" " ini bo prisiljen se odločit: Anglijo ter na ta način doseći kakšno ugodnost za svojo državo, ali pa igrati vlogo ekvil bnsta ter * « i t " vrr ki je bila pokorna njegovan poveljem. V odločilnem hipu, ko se je šlo za r.ad- ostati vlad je fašizma, se je zdelo,., da pride do I praznih rok. In če si o^ledamo vprašanje meščanske vojne, toda nič takega se nirapallske pogodbe, tedaj ne vidmo mil v zredilo. Fašisti so se brez krvoprolrtja tem ozmi nobene izpremembe polastili države ter vzpostavili svojo dik-' 1 * " 1 4* 9 taluro'. To se je zgod lo vsled popolne onemoglosti liberalne vlade m vsled nesposobnosti predstav nikov konstitucionalnh v italijanski zunanji politiki. Glede notranje politike je eno dejstvo novo: fašistovska diktatura, a istočasno je treba povdarlti, da se nasilja ponavljajo v strank. In tako smo videli, kako je liberali-j jn So * v krvavih torinskih dogodkih do-prooadel, umaknivši se brez boja; segla tako obliko in tak obseg da spomi-folinijevi volji. 1 njajo na najhujše čase boljševiško-fašistov- i.i_ L: — rio io takozvana ^e tfverilje- Kaj bi govorili še o ricinovem olju fn o drugih takih sramotnih činih! Tudi ta vlada ne more torej trditi, da je v no- žem Mussol inije v Reklo bi se lahko, da se je fašistovska revolucija izvršila ob indife- rentnosti širok h ljudskih slojev. Ne more _ w----------- ^ ^^ se reči, da je ljudstvo z navdušenim po- tranjosti vzpostavila mir- Ona stranka, ki reči, ;e danes vlada, se poslužuje sredstev, ki koristna. zdravilo fašizem, pa tudi ni mogoče reči, |e da je vladalo tedaj proti njemu ogorčenje j nj^o za vlado ne častna, ne tdi sovraštvo. O kakšnem odporu pa se-I Morda bo bolje pozneje, ko bo ustanov -veda ri b lo niti misliti. Še več bi mogli tr- 1 ^ena narodna milica. V to narodno milico diti. Nastop fašizma na vlado so mnogi SJ>rejmc Musaolini najboljše ljudi iz faš -sprejeli z občutkom olajšanja, ker se je ^^vske vojaške organizacije. Na ta način končal neznosni položaj v notranjosti,! ^ jZvrši izčiščenje in discipliniranje fa-zakaj v zadnj h časih pred fašistovsko re- j g^tovskih čet. Istočasno se izvede poeno-volucijo smo imeli pravzaprav državo v stavljenje policijsko službe. Zato se je kra-državi in torej dve vladi- Tako ni moglo straža ravnokar razpustila, kar je dalja. i izzvalo nekaj nemirov v Tisrinu in Neape- In končno tudi po odstranitvi boljševiske jj^ Tudi vojska bo nekoliko reformirana, nevarnosti je ostal položaj Italije kritičen.: f ako sc prezenčna vojaška služba podaljša In v teh kritičnih čas h polnih odgovornosti; na jg mesecev. vala dosedanjo finančno politiko, ter je pozvala ljudstvo, da ne moti miru, ki vlada v vsej državi. se je našel mož, ki si je nadel nalogo ozdraviti sedanjo Italijo. Musaol'ni se je pri tem popolnoma zavedal težav in odgovornosti, T • r 1_ _ ! _ _^ «r i rl /»k I »v» Hi t O t* F! f\ ■ Najeniergsčnejše delo je započela Musso- lini jeva vlada v gospodarski in finančn pc4Hiki DržavnJ proračun se ima skrčiti s ki č.- kajo njegovo vlado. In morda je ravno j cn;em ^o je že već naredb, s ka-strah pred odgovornostjo in pomanjkanje £er:mi ge 'Qkrčuje število državnih usluž- vere v st?ar tako oslabilo 1 beraliie vlade. Tri nalete so čakale Mussolinija odporno moč ; bencev, y kratkem se ima odsloviti tudi . I 40.000 železničarjev. Država bo na ta na~ \m j čin zares priiiranila miljone, toda cena bo še čakajo), in te tri naioge so1: zunanje-po-! kakor smo ^^ kratkim amienili na tem i i Učen položaj Ital je, notranja politika an mes{n pavačanjc brezposelnosti in nara-gc^podarska kriza. rašcanje nezadovoljnosti. Kaj je boljše, ozi- Znano je, da so fašisti vedno napadali, ^^ .. . z\0 aii deficitni državni vse dosedanje vlade zaradi ^nerodne a.h | proračun aH bneigjoselnost, bo pokazala slabc» vnanje pcl tike. To je bilo eno na1-1 bodočnost uspešnejših sredstev;za ^fašistov^«j Davčna poHt.ka nov« vlade gre za tem, acionalishcmh vrsUh ln^rkoh ^lače delavcev in vseh usluž- no mogii, so ovrak italijansko d;plomacnc> K_^v popularni davek, ki tudi ne prinesel. Vlada se bavi z raznimi načrti, po katerih se izroče deficitni državni obrati pri- tJando v nacionalističnih vrstah. In kjerkoli ^ mogli, so ov-rali italijansko diplomacijo popularni - hotkMn ^ mestu< Atentat se smatra kot čin trjenih nabornikov vsakega letnika naa j prenapcteža< Vlada ie izjavila, da bo nadalje- 300.00Qmož. Todia finančni položaj države 1 «-•-■■ • - .-.-i ---- ne dovoljuje, da bi bili poklicani v vojaško službo vsi tisti, ki bi se morali udelež'ti kake nove vojne. Zato predvideva načrt za preuredbo armade razne oprostitve. Predvsem bodo vzdrževalci družin popolnoma oproščeni in se ne bodo klicali pod orožje kot nadomestni rezervisti. To radi tega, ker se je pokazalo, da je izučba takih vojakov pomanjkljiva in da se v slučaju mobilizae je morajo znova vežbati- Radi tega je vseeno ali so kili kdaj prej v vojaški službi ali ne. Po novem načrtu bo imelo nadalje vojno ministrstvo pravico oprostiti od vojaške sl-<2be tudi tiste mladeniče, ki imajo kako telesno hibo, dasi so jih komisije kljub temu proglasile za sposobne. Nadalje bo ministrstvo lahko puščalo, domov pred1 potekom predpisanega reka vse t ste, ki pokažejo, da so si pred tem časom pridobili zadovoljivo vojaško izobrazbo. In slednjič se bo ministrstvo lahko oziralo tudi na posebne in uvaževanja vredne družinske razmere. Novi načrt predvideva slednjič tudi kratke dopuste ob času nujnega poljskega dela. Kar se tiče preurecfbe armade same, ■ je treba predvsem naglasiti, da se ustanovi poseben Odbor za državno brambo, kateri bo imel proučevati vsa vprašanja, ki s« t čejo armade in organizacije države. V pehoti predvideva načrt razne izpremenibe-Predvsem se bodo ustanovili posebni oddelki za strojnice, topiče itd. Organizacija planinskih čet po divizijah se odpravi, temveč se ustanovijo razne skupne teh čet (planinska pehota in planinsko topništvo). Na ta način bodo omenjene Čete izdatneje služile kot zaščita mobilizacije 'n se bodo tudi lažje uporabljale pri operacijah. Eer-saljeri se ohranijo in iz nj;h srede se bodo jemali biciklisti za druge enote ter vojaki za posebne naskočne oddelke. Ustanovijo se končno tudi posebni oddelki za naskočne vozove. Za kooijištvo predvidiva načrt razne preuredi) e, podobne preuredbam za pehoto, ki grejo za tem, da se ustanovijo večji in hitri oddelki, ki bodo uspešno in brzo sodelovali z drugimi vrstami orožja- V -poljskem topništvu se tudi ustanovijo gibčne enote s tem, da se uvedejo oddelki s topovi na konjih. Na drugi strani pa se uvedejo v poljsko topništvo tudi havbice, tako da bo tepnštvo moglo dlati pehoti čim izdatnejšo pomoč. V velild meri se uvede tudi avtomobilni tren. V žemjskih četah se namerava napraviti že v mirnem času posebne kome enote, ustanovi se poseben radk>brzr>javnf polk, oddelka za prevoz in povebni oddelki za vojaško kemijo. Za slu' čaj mobilizacije bodo po novem načrtu morali bit! vsi armad ni zbori preskrbljeni z vstem, kar je potrebno za čim hitrejšo mobilizacijo vseh Čet in vseh skupin, k! spadajo k aTmadnemu zboru. Vse te potrebščine bo moral imeti vsak armadni zbor na svojem lastnem ozemlju. Načrt je bil enoglasno sprejet vatnim podjetnikom. Vprašanje je, ali bodo ta podjetja potem aktivna. V slučaju pasivnosti bi morala priskočiti država na pomoč. Zakaj recimo brez železnice, pošte in brzojava ne more eksistkati država. In po-zahteva je biLa. da mora biti Italija v zboiu j tem bi bili spet pri starem, velikih zmagovalnih držav popolnoma ena- j yejrke važnosti je izseljeniško vprašanje, kopravna 'in vsaka dipl oni a ti čn a pomoč jta^ja velik prebitek na človeškem Italije mora fc ^ m0ra vsakoletni prebi- glasnejša zs-hteva, da je treba vzpostaviti ^ isJiati kruha po svetu. In Mussolini- drzavno avtonieto, vlada mora brezob- - - ----*—-- — zimo nasteoiti proli vsem onim elementom, strankam in posameznikom, ki nimajo jeva vlada posveča temu vprašanju po •pravic? največjo pažnio. Zakaj italijanski gospodarski tsroblem je rešen v tistem hipu, ko se Mussoiiniju posreči spraviti v inozemstvo en miljon svojih rojakov. Ravno sedaj se vrše pogajanja z državami Amerike, ki potrebujejo delovnih sžL bto-tisoči natde jo zaslužka preko oceana. Tako ----------------------. | razbremene domovino, a s svojimi po- položć? ju zlasti gleae notranje politike njlvrinki fo pošiljajo domov, pomagajo zaradi gospodarske krize. Kar se lice ^"l^cktno svoji domovini n-nie politike, pa n:so fasisti nikoli pred j množicami omenjali, da je Palija v mar- D---a«^* sičem odvisna od močne;s:h zmagovalk in programu dobrobit Italije. V gospodarski poldtiki pa, da je treba doseči ravrrovesie v držamem proračunu, ravnavesje v trgovinski bilanci. To so bile v glavnem zahteve fašistov. Trs Italija se je res nahajala v kritičnem da je popolnoma samostojna zunanja po l-tika težko izvedljiva, nemogoča. Poglejmo si sedaj bilanco pivega dvo-mesečja Mussolinijeve vlade! ___ v mar- Prvo dvesmesečje Mussolinijeve vlade ne ' more zadovoljiti onih, ki so pričakovali čudežev, nevedoč, da čudežev ni Seveda ni mogoča končna sodba, ker doba dveh mesecev je prekratka tudi za današnjo naglo se izpreminjajočo dobo. Italija Preuredba italijanske armade. - Važni sklepi ministrskega sveta. - Vojaška služba določena na 18 mesecev. RIM. 6. Včerajšnja seja ministrskega sveta, ki se je sestal cfc 15. uri in katerega so se udeležili vsi ministri, je bila posvcena skoraj izključno vprašanju preuredbe ar-Fr.ade- Poročevalec vojni minister general Armano Diaz je podal v svojem poročuu kratek pregled dosedanjih sistemov vo-jaAke službe, ki so se raftili v Italiji po zadnji svetovni \ojni. Po vojni — je rekel — je prevladalo na splošno načelo oboroženega naroda. In to pod vtisom izkušenj iz vojne, kjer se je videlo, da so si stali nasproti celi narodi in ne samo posamezne armade. Na drugi strani ^e je pokazalo z vojno, da se dajo precej hitro obrazovati relike vojaške mase. Vsled tega in da bi | se pritegnilo k vojaškemu vežbanju čim večje število mladeničev, so se odločile vse države za skrajšanje vojaške službe. V Italiji je trajala doba vojaške službe prvotno tri leta, a že* pred vojno je bila zn;-žana na dve leti Po vojni, in sicer 1. 1920. je bila pod vplivom raznih obzirov politične narave izvršena prva preuredba vojaške službe. Z odlokom 30. aprila 1920. je bila določena vojaška služba na dobo 8 mesecev. Ali ta preuredba se ni obnesla, kajti letniki, ki so bili tedaj pocl orožjem, so morali radi raznih potrb ostati pod orožjem 22—24 mesecev. Vsled teh neprili je bil vojni minister Gasparotto prisiljen uradno naznanit«, da se« doba redne vojaške službe poviša na 12 mesecev. Toda tudi ta sistem se ni obnesel, kajti pokazalo se je kmalu, da je pod orožjem premalo iz-vežbanih vojakov in da je doba prekratka pred vsem radi tega, ker ni mogoče izvež-bati v tako kratkem času oodčastn-fcciv. Francija. Nemčija bo zaslišana pred reparacijsko komis jo« PARIZ, 6. Sporoča se, da bo reparacij-ska komisija v skladu z določbami dogovora dovolila nemški vladi, da se zasliši radi neizvršitve izročitev premoga s strani Nemčije za leto 1922. Proučavanje tega vprašanja se bo začelo jutri predpoldne pred re{parac'7sko komisijo med zavezniki; angleško odposlanstvo je zastopano. Re-p ara cinika komisija bo pozvala nemško vlado, da predloži svoje pripombe ustmeno pred komisijo v najkrajšem času in sicer v pondeljek ali torek .Do tozadevne odločitve bo torej prišlo najbrže že pred prihodnjim tednom« Angleško odposlanstvo zapustilo Pariz. PARIZ, 6. Bonar Law in britanska delegacija so odpotovali v London včeraj opoldne. Razpoložejne v Angliji po neuspehu pariške konference. PARIZ, 6- Listi poročajo iz Londona: Po neuspehu pariške konference se zdi, da se angleško mnenje na splošno lahko tako oznaiči: Predvisetrn se ne taji ne položaj ne potreba Francije; pojavlja se nato nekaka vznemirjenost glede usode entente. Neka zelo ugledna oseba, katera je ob začetku vojne imela važno nalogo, je izj*vila, da sedanji položaj ni sicer razporeka, pač pa razdelitev premoženja. Vladni krogi so sicer zagrenjeni in kažejo nekako žalost radi včerajšnjega nesoglasja, toda odgovornost zavračajo le na Francijo. Za bližnjo bodočnost izražajo nekak strah in pred vdevajo z vznemirjenjem posledice, katare bi lahko povzročile po svetu odklonitev angleškega načrta s strani Francije, Italije in Eelgije. Ako uradni krogi odobravajo, kakor je to neizogibno, pol'tiko Bonar Lawa, ga na drugi strani 'obseja^o kritike, ki so naperjene proti njemu, da je ravna! na najmanj diplomatski način, ki ga more ubrat: moderna diplomacija. Razen tega se govori, da mu britanska zbornica ni dala parlamentarne veČine zato, da bi uveljavi , politiko, kakršno je vodil v Parizu, ogrožajoč s tem entento, ki je podlaga zunanji politiki. Amerika ia vprašanje nemške odškodnine PARIZ, 6.Lssti iz Washingtona poročajo Komisija za zunanje zadeve in »snata je poverla senatorju Lodgieju nalogo, naj se poda k državnemu tajniku Hugnesu, da dobi vsa mogoča pojasnila glede pogajanj za reparacije in glede stališča vlade spričo predloga, katerega je stavil predvčrajšnjim senator Robinson v senatu. Robinsonov predlog se tiče eventualne udelež tve Ze-dinjenih držav pri delovanju reparacijske komisije. bo vse lepo končalo. Kakšne posledice bo lahko imel neuspeh pariške konference na nadaljnji potek konference v Lausanni? To je veliko vprašanje, ki si ga stavi marsikdo v Lausanni in na katero ni še mogoče odgovoriti, dokler se ne povrne iz Angore Hasan beg, ki je bil poslan iz Lausanne v Angoro po nadaljna navod'la za turško odposlanstvo. Neki francoski novinar se je obrnil te dni te dni do načelnika turškega odposlanstva s prošnjo, naj mu pove, kakšen vtis je napravil neuspeh pariške konfereee na Turke in kakšne bodo posledice. Ne mislim — je odgovoril Ismet paša — da ne bo ta dogodek imel nikakih resnih posledic. Naše delo se bo nadaljevalo in upam, da bodo naše upravičene zahteve sprejete. Vli bomo ostali glede vseh vprašanj na sta-išču, ki smo ga zavzeli». Ko mu je francoski novinar nato pripomnil, da so nastale zadnjem času razne težkoče, je genei al Ismet paša odgovoril: «Vse te težkoče proučujemo sedaj. Franc ja ne more pustiti v nemar miljard, ki jih je založila v Turčiji popolnim zaupanjem. Kakor se zdi, ni Francija dobila tistega zadoščenja, ki ga je zaslužila. Mi ne moremo sprejeti obvez, ld presegajo naše moči1. Imam zaupanje v voljo Francije. Če pridete po konferenci v Melo Azijo, bes te videli, ali je Turčija še bogata dežela. Razprave o gespodars kih vprašanjih se bodo nadaljevale in upam, da se bo dosegel sporazum.» Kljub tiem optimističnim izjavam pa je opažati, da delo v goapc.dargk Nemčiji --lolako kot Evropi pcaaagati iz g™? ^dtreke 'Vonjave, v katero je bila pahnjena vsled političnega razpravljanja o tem vprašanju, dasi je popolnoma g«?podar9ke narave. To upanje pa se ni izipolniio. V važnih pogovorih z osebamS kr dobro poznajo razmere nemškega gospodarstva, )z nemšlca vlada razložila natančno govedarsko meč Nemčije, je ddočiia v predlogih, ki grejo do skrajne meje, to meč ter je naslovila konferenci zahtevo za predložitev teh svojih predlogov m za pripustitev posebne-ga nemškega izvedienca, ki bi te predloge pojasnil. Toda Nemčija ni bila nikakor uslišana, akoravno ima na podlagi mVovne pogodbe pravico do tega. Ti predugi niso bili v Parizu niti sprejeti, doč'm so bili na londonski konferenci, kateri je predsedoval Bonar Law, vsaj sprejeti in p-roučeni, Spr:čo neodebritve angleškega načrta za reparacije je sklenila nu-mška. vlada, da ne bo več brez vabila sporočala konferenci svojih predlogov, ki v sedanjih okel nos t in niso imeli niti verjetnosti, da bi se preučevali- Klidb temu novemu razočaranju, ostaja nemška vlada v svojem trdnem prepričanju, da zamore samo pamitna reai-ev reparaciiskega vprašanja, odgovarjajoča red nemškim močem, obvarovati Evropo P propastjo, ki je drugače neizogibna. Nnn:š!ca vlada ne bo zapustila svoje poti, ki jo p točno začrtala s svojo spomenic d od 14. novembra 1. 1., ter sc bo strogo držala trdi drugih sklepov, odobrenih od državnega zbora. Strašna ekspla^a v sred 5cu Sofije. Številne žrtve, DUNAJ, 6. Brzojavijajo iz Sofije,^ da je v osrčju m-asta zletelo v zrak skladišče eksplozivnih snovi. Bolgarska vlada izjavlja, da je bilo skladišče privatna last in da ni vedela za njoga o-bstej. Tudi ni znano, kakšnim namenom bi meral ta ma-t eri jal služiti« Vsled eksplozije je b:lo porušenih 10 his in mnogo precej poškodovanih. Števil d mrtvih in ranjenih je precej veliko. Vsled nadaljnjih poizvedovanj se je doznalo, da je povzročil eksplozijo vojn" materij?.!, k? ga je bolgarska vlada v smislu mirovne pogodbe izročila medzavezniški komisiji, ka*. tera ga je potem predala piivatnrkom. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMI-SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! — It «EDĐfOST» V Trstu, dne 7. januarja 1921 Manjšinska politika Nisem nikdar dvomil ©i tem, da nas na- Ceravajo raznaroditi. Po izkušnjah teh atkSi, a vendar tako pomenljivih let, sem pa tudi dvomil, da bi se kdaj posrečilo, jih pripraviti do odkrilegala popolnega priznanja svojih namenov, in sicer iz ust mero-dajncga, raprszentativnega činitelja. Tudi Benito Mussoiini si je v pogovoru z menoj nalagal neke cmejitve. Govoril je o neki asimilaciji, da je neizogibna spričo stare, vse prevzemajoče in vsrkavajoče italijanske kftlture, a jc tudi povdarjal, da ne mara nasilne asimilacije, kakor da bi se nas močna Italiia bala. Vteh besedah sem vi_ del, želel videti podlago za boljšo bodočnost: če nas katerakoli pet mora dovesti v Rim. zakaj bi si težili skupnega potovanja s sovraštvom in nasiljem? Nanašajoč se ravno na oni pogovor, sem postavil na čelo ivoje takozvane «spomenice» nekaj splošnih misli, a v pesebnem dodatku označil v kratkih besedah svoje stališče glede avtonomij in pokrajinske razdelitve- Misl-m, da je sedaj čas za njihovo objavo: Slo vjetii * vzdržijo raznarodovanje^ Nasprotni pojavi so minljiv proizvod izjemnih položajev in sredstev. Prihraniti bi bilo treba, ki bi bil združen z zapravljanjem energij in nevarnostjo posledic cd zunaj. V interesu Italije bi bile, obdržati izključno nadzorstvo nencsrednili si-kov med obema sosednima narodoma in zato ohraniti jezikovno mejo tet Iran politične meje. Vsekako bi se itaUjanizadja, če je res potrebna ali neogibna, morala v čast in prid države izvršiti ne petem odrekanja, marveč kljub dovoljevanja sredstev za ohranitev. Slovenj cd svoje strani hočejo samo dobro živeti v Italiji, ne bolje ne slabše kakor drugi državljani; zato pač sprejemajo enakost dolžnosti in pravic, a zahtevajo bistveno enakost, ne samo formalne enakosti. Kakor zahteva eksistenčna pravica posameznika, po različnosti potreb (radi razlike spola, strrosti, zdravja letnega časa, podnebja), tudi različnost sredstev, tako velja popolna analogija za vkup nos tno (kolektivno) eksistenčno pravico. Enakost glede pouka, javne uprave pravosodja se ne mere uresničiti za narodno manjšino drugače kakor potom njenega jezika s sodelovanjem učiteljev in upravnih in sodnih funkcionarje v, ki so isfe narodnosti. Sle v eni sami želijo, da se, v mejah potrebe širi poznavanje "italijanščine, odklanjajo pa, da bi se to zlorabljalo v pretvezo za odpravo njihovega jezika kot ed;nega prirodnega upravičenega sredstva za njihov socialni, kulturni in narodni razvoj. Iz teh predpoclavk si dovoljujem izvajati sledeče zahteve: naj se ne postopa a Slo-v eni kakor da bi bili tuji, da, še hujše, nasprotni državnemu življenju in mnogokrat tudi kakor s talci za morebitne mednarodne spore; naj se vzbudi sodelovanje slovenskih fntel^geniov, četudi je njihovo Stekle skrčene frt njihov duh potlačen, in zato podviza tudi vrnitev izseljencev, sprejmejo opcije Slovenov, ki niso sami po sebi italijanski državljani, privlačuje slovensko kulturno življenje proti središčem, Gorici, Trstu, Pazinu in Puli; naj se zaveže malenkostni način zvez z nezavednimi in odpadlimi elementi; naj se preprečijo prenagljene obsodbe in represalije za nekontrolirane obtožbe, ki se pozneje izkažejo za prazne, (kakor za onečaščenie vojaških grobov in spomenika na Krnu); naj se proučujejo in ugotovijo resnične razmere slovanskega pra^valstva, brez predsodkov in brez zlobnih namenov (kakor se je nasprotno zgodilo pri zadnjem — morilnem ljudskem štetju); naj se izvrši potrebno vedinjenje s prevdarkem, ne da bi se zabile besede Luigi Luzzattija: «Mi smo vas odrešili,^ na vas pa je, da nas zboijšate,» ne da bi se slušali tistti, ki bolj ko razsodnosti in izkušenosti sledijo čustvu in zastarelim zameram, ker bi se sicer izpostavljali nevarnosti, da se uničijo dobre stvari samo iz želje, da se izbriše vsaka sled preteklosti in da se po možnosti hkratu zadenejo Slovani; naj se ustvari normalno ozračje sodelovanja in zaupanja in naj se potem žele odloči o končni ureditvi; vsekako naj se toliko v splošnih vprašanjih, ki so skupna vsem« prizadetemu prebivalstvu brez razlike narodnosti, koliker nadvse v pesebnih vprašanjih, ki se tičejo ravno slovenske manjšine, ne odločuje, ne da bi se prej zafctišaH njeni zastopniki, in naj se zato nudi prilika sorazmernega sodelovanja v zborih, ki so jim takšne naloge poverjene, potrebne udeležbe pri vseh posvetovanjih z vladnimi činitelji in pošiljanja posebnih delegacij. Razume se po sebi, da ca prisvajajo Slo-veni vse zahteve svojih sodeželanov^ italijanske narodnosti, ki sc tičejo skupnih koristi, zlasti tfcispcdafskih, med temi v prvi vrsti glede hitrega izplačevanja odškodnin za vojne škode in vobče glede vsega, kar je potrebno, da se obnovi gospodarstveno življenje novih pokrajin. Glede, upravne ureditve posebej bo prav malo koristilo državnemu ugledu, zelo pa škodilo mirnemu sožitju dveh nazodbv stremljenje, da se vprašanje pokrajinske razdettve izvede po enem edinem načelu, namreč preii Slovanom. Isto velja za vprašanja avtonomij (deželnih, oziroma pokrajinskih, občinskih, šolskih, cestne uprave itd.). Obe vprašanji sta tehnični ,v najčistejšem pomenu besede. Gotovo morajo biti msrodajne v prvi vrsti državne, in šele v drugi vrsti krajevne koristi. Vendar se pa ne bi smele meriti koristi velike Italije po merilu malenkostr/Ji jezikovnih bojev avstrijskega uzorca. Sedanja pekrajinaka razdelitev je proizvod1 prirodnih (zemljepisnih, gospcdarstven'h in podobnih) ter zgodovinskih činiteljev, ne pa kake kaprice ali zavratnesti. Avtonomije* so pridobitev modeme politične kulture in bi bile vsekako, v rokah driave in italijanske večine, kvečjemu protislovensko cirožje. Ne prenagliti se torej, zaslišali vse, poskušati, ne pa stvari nep-epravijivo oškodovati! Dr. J. WiUasi. issric is lugoslavlle Ljiibljaua- dne 4. januarja 1923. Jugoslavija živi danes v znamenju volilnega boja. Pred Božičem je podal min. predsednik Nikola Pa*ić denretjo svojega radikalno-dcfnokratskega. kabineta (v ka-ters^n je ?^del tudi e;i zastopnik slovenske < Samost. kmet jske stranke ^ in pa dva zastopnika desničarskih bosanskih musiisna. nov). Stari državnik je u videl, da se mu vladna večna vsled vedno csireisih nasprotij mzd Pribičevićevo in Davidovičevo strujo v demokratskem klubu vedno bolj maje, za to ni čakal eventualnega poraza v zbornici, temveč je podal demisijo. Vladna kriza je bila z ezirem na poprejšnje rešena zelo hitro in sicer tako, kakoi je slutil vsak poznavalec političnega položaja že dolgo, namreč z nastopom čisto ra-fSLkalna^a volitvenega kabineta. Ker je bila delazmožnest dosedanjega parlamenta od ttidna do tedna manjka, zlasti, odkar je zagrebški kongres poostril krizo demokratskega kluba, in je uvidel Rad:ć brez-plcdncst svoje abstinenčne politike, je poslal apel na narod neobhodno potreben Nova radikalna vlada je vedela, da mora v parlamentu računati komaj na tietj'no glasov, zato jc sledil nastopu nove vlade neposredno tudi razpust skupščine in razpis novih, volitev za dne IS. marca. In volilni boj se je faktično že pričel. Sicer se b:je v obeh dosedanjih volilnih strankah (demokratski in radikalski) še hud boj za vsebino oficielnega volilnega manifesta, toda volilni aparat vseh strank je že na delu. Vse kaže, da bo glavno, morda celo edino geslo predstojećih volitev vprašanje revizije sedanje centralistične vidovdanske ustave. To čutita tudi obe omenjeni vodilni stranki, zato se bije sedaj v obeh hud boj za vsebino manifesta, ki bo moral zevzeti glede tega vprašanja svoje stališče, enoinega naziranja pa ni v nobeni Doslej sta stali oficielno obe stranki strogo na stališču ustave, saj je bila ta njiju delo, tedia med radikalci jo je vehementno pobijal bivši mm. predsednik Sto-jan M. Prot'ć, ki je imel precej simpatizan-tov v radikalskem klubu; in mnogo somišljenikov med radiskalskimi vol lci, pri demokratih se pa nagiba na reviziorJstično stališče sam predsednik stranke in bivši min. predsednik Ljuba Davidovič. Kakor pa stoje danes prilike, bodo tozadevne točke obeh manifestov st lizirane najbrže zelo previdno, tako da bodo zadovoljili obe strani, na znotraj se bo pa dosegel kompromis in bodo stali na kandidatnih listah pristaši obeh stru j. Tudi dosedanja opozicija glede revizije ustav« ni enotnega naznanja. Odločno na g. Peska razvijal prav Iritro, tako da je imel pred kak m poldrugim letom že 9009 naklade, toda pozneje je začel hitro naza-devati, tudi v kvalitativnem pogledu, tako da je maral z Ncvim letom sploh prenehali z izhajanjem. Naročnikov-je imel premalo (komaj 4500 že), narodno socialistična stranka je pa gospodarsko tudi še pre§3>ka, da bi mogla kriti velike deficite, ki jih izkazuje danes velika večina dnevnikov. Na kulturnem polju je najvažnejša petdesetletnica ljubljanske »Glasbene Malice«, ki jo je proslavila ta prevažna slovenska kulturna ustanova sredi decembra z vrsto prireditev (koncerti in predavanji), ki so uspele vse naravnost sijajno. Še tekom letošnje sezone pa namerava prirediti matični zbor koncerte tudi po vseh ostalih večjih slovenskih krajih. Vsled naraščajoče draginje in zato vedno teije situacije inteligentnih slojev nam je grozila nekaj časa opasna kriza pri naših vodilnih beletrističnih revijah, tako da je bila resno ogrožena eksistenca «Ljublj. Zv ona» ter «Doma in sveta«. Kriza se je rešila na ta način, da bo izhajal «Lj. Zvon» v bodoče nekoliko pristrižen; «Dom in svet» so pa izročili lastniki (KTD) popolnoma v reke mlajši katoliški inteligenci, id mu, vrne poprejšnjo oblika. Za stalno sta pa menda zmrznili glasili' ekstreimrh modernih smeri, to je «Rdeči pilot« in pa «Trije labodi«. P. Si. reviafonlatičnem stališču stoji «SIov- ljudska stranka/ , Spahovi bosenski muslimani in seveda Radtčev hrvatski blok, dočim se nagiblj«jo socialni dfemokratje na proti-revizioniaiično stran; zemljcradniki, ki so gotovo zelo nevarni' konkurenti' radikalov py srbekih pokrajinah, pa glede revizije niso enotnega naznanja. Kaj bo z revizijo je težko prorokovati, ker je odvisna popolnoma od — rezisltata volitev. Če bodo mcigli sestaviti po volitvah radikalci trdno delovno vlado s proti-revkicnietičnimg strankami, bo ostalo seveda pri vidov danski ustavi in na kako revizijo potem v doglednem času še ni misliti, če pa doživijo ustavoverne stranke poraz, potem bodb obrnili tudi radikali plaSč po vetru in privolijo v primerno korekturo ustave, kajti na kako vlado brez radikalcev v Jugoslaviji še dolgo, dolgo ni m'sliti. Dosedanje opoziciosialne stranke stavijo* na volitve mnogo upanja. V Sloveniji je najvažnejši politični dogodek zadnjih tedinov povratek dr. Sušter-»iča iz emigracije in pa energični poizkusi raztegniti radikalno stranko tudi na Slovenijo. Prihod dr. I. Sušteršiča se je pričakoval že od pomladi dalje in je vzbujal v vrstah SLS precej vznemirjenja, ker je bilo z»nano, da sioji za njim precejšnji del starejše kranjske dtuhovščine, ki je hodila nekoč pod dr. Susteršičevo zastavo od zmage do zmage. Za lansko Vel ko noč je pa izdal dr. Sušteršič znano brošuro, v kateri ni cbsojal le svojih nekdanjih najagil-nejših sodelavcev, temveč predvsem — sebe, saj je znano, da je bil on pred vojno do malega absoluten gospodar v SLS. Težko je presoditi ali ima sedaj kaj izgleda na kak uspeh- Dvomljivo je celo, če si bo mogel izvojevati mandat vsaj zase. Takoj po svojem povratku je začel iskati stike s «Samost. kmetijsko stranko« in poznaje z radikalno (v preteklih dneh se je mudTl v Belgradu in posečal tam razne vodilne radikalske politike), a vse stranke čutijo, da bi jih dr. Suvteršičeva «pomoč > znala le kompromitirati. Svofo stranko poizkušajo rad kali razširiti na Slovenijo že delj časa. Glavni njihov emisar je sedanji mnister dr. N. Zupa-n*č, rodom Belokranjec, v Radgoni pa izdaja dr. L. Lenard radikakki list «Samoupravo« in v Kočevju dr. J- Sajovic tednik «Radikal«. Vsi ti poizkusi pa niso rod li doslej še nobenih uspehov, zato so se vrgli tem pridnejše na delo sedaj neposredno pred volitvami, toda veliko vprašanje je, aE bodo ti poizkusi uspeli, kajti stranke morajo vzrasti vedno iz naroda samega, če se hočejo v njem zasidrati. Zanimiv političen dogodek v Sloveniji je tudi ustavitev narodta? - socialističnega dnevnika «JugoslavijaLast se ie v rokah Dnevne vesti Rojakom v težki uri! Z novo porazdeli) o našito pokrajin, je nas v Julijski Krajini zadel hud: udarec. In da je bil vladi ta namen glavni, priča dejstvo, da 6e ni ozirala niti na občutljivosti in interese italijanskih deželanov, kjer se je zdelo potrebno1 za ta namen, ki ga ministrski predsednik Musso-lini očitno priznava v svojih poslanicah hudo zadetim Goricanom in PIrancem- Besedilo teh poslanic sicer ni naravnost robato, toda rezko je4 ventJar do neusmiljenja. Govori jam: Udajie se, pokorite se, ker tako zahteva udarec, ki sem ga namenil slovanskemu prebivalstvu! — V včerajšnjem članku smo že rekli rojakom: udarec je hud, toda položaj, ki je nastal za nas, ne dopušča in bi ne opravičeval obupavanja. Ta ki:c ponavljamo danes. Prišel je za nas čas, ki nam nalaga odlločno borbo in pomnoženo delo do skrajnih mej možnosti. V tem boju naj nas bodri zavest, da narod — kakor posamezen človek — nima 6amo materialnega življenja, ampak tudi dušo! Dokler je v narodih c&uša zdrava s krepko voljo za življenje, ne umirajo! Krepak duh zmaguje nad materijo! Dalje naj nas tolaži zavest, da vlade in tudi poKtične uredbe niso večne. Tem manje take, ki jih ni ustvarila potreba, marveč le politična špekulacija. V ljudstvu meramo ohraniti zd!ravo dušo! K temu cilji? bodi usmerjeno vse naše bodoče delo. Le v ljudstvu z zdravo dušo v vseh njegovih plasteh je sposcfcno za delo in odpor. Pred vsem pa naj bo ta veliki apostolat vršila odslej naša inteligenca. Utrja naj med ljudstvom moralo In dviga naobrazbo, da bo sorazmerno sledilo za inteligenco. To je edino pravi razvoj. Nsč naj ne bo med nama tistega nabijanja na boben načel in programov! Izogiba^mo se vseh mogočno dbnečih demagočk:h besed, ki Ie zavajajo ljudstvo v krive domneve in na kriva pota« Stremljenje zdra-žesih aetfh vrst bodi posvečeno praktičnemu delu za naobrazbo ljudstva, za mori lično zdravje njegovo, za zboljšanje njegovega gospodarskega položaja. Le tako delo bo ohranjalo vero v ljudstvu, da bo živelo! Vera, trdna vetra je, ki vse premaguje. Ta vera cam bo jekletrla voljo, da se ohranimo preko viharjev, ki nas čakajo, nam bo dajala -moči za odpor proti vsem naklepom. Preganjati morejo naš jezik iz uraiBov, ali, ljubezni do tega jezika ne morejo pregnati :Jz načih src, ne iz naših bivališč, ne od nadih ognjišč, če ne bo dopuščalo tega naše makdušje. Tega nas Bog obvaruj I Vemo, da bodo te dni bolestno utripala srca našega ljudstva širom Julijske Krajine. Kako ne?! * Saj je ljuto zadeto- v živo! Poživljamo ga pa, naj se krepko dvigne iz te razumljive hipne potrtosti k odločni volji za ohranitev svojega bistva v obrambo najvišjih svojih dobrin. To bo najprimernejši odgovor na udarec, ki nas je zadel! Pokažemo, da nas udbrec ni — stri! Sedanj« položaj proletarijata v Italiji. Ko se je ž« tukajišnje komunistično glasilo tako silno razljutilo, ker smo mi — izzvani v to — ugotovili, da po krivdi voditeljev prehajajo ljudje iz komunističnega v fašistovski tabor, naj mu postrežemo z nekoliko posnetkov iz članka v glavnem glasilu nemške socialne d: «Mtrssol'ni je označil svojo vlado kot «kraljestvo duha«. Je tudi veren in kx- mišlienia. Ta duh ie menda po. rodil božično pomHosčenje... Kar še ostaje delavskemu gibanju v Italiji na močeh, jih skuša vlada zlomiti,.. Italijanski proletarijat se mora danes težko pokeriti radi lUtsU in amwi svojih vedi t o! j s v! Masgi njih, ki so se zbirali okoli naših rdeč'h zastav, ko so iz Rusije pričakovali svojo državo, nosijo danes črno srajco in pričakujejo isti čudež cd Mussolinija! Naša stranka je doživela najtežji poraz radi te vere v čudeže, ki je ni mogla porušiti, ker ni imela ne poguma, ne moči za to. Danes je ta vera eden temeljnih stebrov fašislovskega gospodstva. Druge svoje temelje ima v mogočni koaliciji industrielnega in agrarnega kapitala in v organih države, ki si jih prisvaja. TodSa v tem, kjer je danes njegova moč, utegne biti jutri njegova šibkosti Socialistično glasilo potrja torej, kar smo trdili mi in kar je tako silno razburilo tukajšnje komunistično glasilo: da namreč ljudje poi krivdi voditeljev prehajajo iz komunističnega v fašistovski tabor, da je danes položaj proletariata v Italiji tako žalosten. «Lavoratore» naj sedaj računa z dunajskim socialističnim glasilom! Vojaa Skoda na javni imovini. Na želja Zveze slovenskih županstev v Gorici sem posredoval pri tukajšnji prefekturi radi okrožnice goriške vicc-prefekture, ki je bila vročena 20. pret. meseca in je določevala isti dan. za vložitev popravljenih, oziroma izpopolnjenih priglasitev vojnih škod občin itd. Na moj dopis od 23. pret m. sem prejel včeraj pojasnilo, da gre za nesporazumi je nje, ker je Ilo samo za rok, do katerega je vioe-prefektura imela poslati prefekturi že vložene priglasitve. Prefektura je že ukrenila, da se nesporazumIjen.;e pojasni, hkratu pa priporoča tudi meni, naj uplivam na to, da zastopniki javne imovine (občinski uradi itd.}, če jih še niso poslali, pošljejo čimprej svoje priglasitve tako popravljene ali izpopolnjene, kakor se ie od njih zahtevalo. — Poslanec Wiifan. t Avtoaoauja južne Tirolske. Pod označbo s križem naznanja glasilo ^užnolirolskih Nemcev smrt avtonomije. «Stojimo — pravi — ob svežem grobu južnoiiroLske avtonomije. Sklep ministrskega sveta je prav za prav le formalna osmrtnica. Kajti fašist o vska revolucija koncem oktobra 1922 je že pomenila dejanski konec vseh avtonomističeih sanj. Pripravljeni smo bili na to. Zato na«n tudi noče prava solza iz očesa. Ni treba se nam sramovali tega peraza. Proti nam je bil mogočni italijanski nacionali- a orzavp fri urad J li#, bodla pisi tičoči se pristojnosti IV. oddelka držav* ne£a sveta. Obveznost poznanja itatijanŠčisie. Vel niki bivše vladavine, ki služijo v Italiji, morali poznati italijanski jezik in položiti Q tem "izpit. — Dosega državljanstva in vpokofenci. Za rpo* kejene uradnike bivše vladavine in za- urad' nike potrj-ene v službi bo ve Hal za dan od kv; terega bo potekal sprejem ali pokojnina, na kateri bodo dosegli italijansko državljan*' stvo, če bo ta dan paoel v čas po asimilaciji. Za cerkve v osvobojenih in odrešenih deefo« lah. Iz Rima nam javljajo: Nova vlada je določila znesek 3 milfocov lir v prid obnovitvi cer« kva poškodovanih ec? vojne. Vršijo se tudi pogajanja, da se prepusti ministrstvu za nove po* krajine 600 naloženih slik, ki &e n-. ajajo sedaj v skladiščih naučnega ministrstva. Pozor telefonski naročniki. Poštno ravnateljstvo opozarja telefonske naročnike, da se mora plačati naročnina za tretji trimester do 1'?. t. m. pri poštni blagajni (poštna palača I. nad.) od 9 do 14K vsak dan. Kdor ne izvrši te oi>-veznosti, temu bo telefonski aparat odvzet, in če bo pozneje hetel imeti zopet telefonsko zve*-zo, bo moral plačati na novo instalacijske stre-ške, ki predstavljajo znesek odgovarjajoč n< » ročnini za pol leta. Procnct 2 zavarovanimi pismi (izvzemši za-bojčke) z Rumunsko. Tržaško poštno ravnateljstvo javlja, da bo ta promet vzpostavljen il 15. t. m. Natečaj za delo. Aiestni municipij javlja di bodo na javni dražbi oddana sledeča dela: a) 17/1 1923 ob 12. uri- pokritje neke lope \ ul. Regina Elena št. 65 b) 16/1 1923 ob 12. uri poprava zida, ki obdaja vilo Sartorio. c) 13/1 1923 ob 12. uri zidaive 14 kripi III. razreda na pokopališču pri Sv. Ani. Interesenti zvejo za podrobnosti v IV. oddelku občinskega urada v ul. G. D'Annunzlo št. 5 II nad, Mir ljudem na zeailji ali «Božični > večer za-vržene» (božično igro v 5 dejanjih), priredi danes popoldne ob 5. uri slev. Marijina družba v Rojanu v svojem domu (Vicolo delle Rese 13, I.) «Naša kri». Po znižanih cenah ponovi šentjakobska «Čitalnica» danes, točno ob 5, po-poi-dne v dvorani DKĐ pri Sv. Jakobu to Finž garjevo zgodovinsko dramo iz Napok-cr.ovii časov. V uysj srečujemo, kakor v znanih igrak «Rokovn;ači» in «Le£ijonarii» iste slike tihotapcev in vojnih beguncev. Igra drži skezi v« štiri akte občinstvo v napetosti in njena privlačna sila traja do zadnjega dejanja. Tri pre- * iuu ikuu u« iicuLjaium iiatiuiiuii- --------------* ■ J . . ■ zem, ki je z vso silo- štiridesetmiijonskega liud- ^iieri Je bila dvorana nabita do zadnjega ko-- - - a - '— tička, kar priča o lepoti m privlačni sili te igre. Dana je sedaj vsakemu lepa prilika, da vidi, kako so živeli v teh krilih tmM pradedje v dobi Napoleonovih vojn. stva smrtno tlačil zahteva 240.000 južnih Ti rolcev. Ob odprtem grobu naj ne bo v srcih grenkobe in škodoželjnosti. Zato naj molčimo o neSisevilnih obljubah visokih in najvišjih italijanskih državnikov. Molčimo na; o tistih določbah pfcneksijvkega zakona, ki je obljubljal ohranitev avtonomij v anektiranih pokrajinah. In hočemo se ob grobu naših avtonomij veseliti nad tem, da ob istem grobu stoje žalovalci, ki še težje, nego mi, občutijo izgubo avtonomne, ker sc* imeli več moči in nade, nego mi. Vsak grob nas spominja na minljivost vseh stvari, oživlja pa tudi nado do življenja. Kajti smrt ne more odpirati nikakih vrzeli v skladu rodov. Zato naj kcnec političnih nad ne vzbuja znalo-srčnesti v naših srcih vsfcd precenjevanj^ političnih sad. Kajti politični cilji stremijo vedno le po vnanjih spremembah. Mi pa moramo zaupati svofemu notranjemu mišljenju in narodni samozavesti našega ljudstva. Le, 6e bi ta zamrla, bi bilo zlo za naše ljudstvo! Mirno smemo pričakovati bodečega razvoja stvari, če ostane naše ljudstvo politično strnjeno. Le na nas samih je torej, ali bomo mogli rabiti svoje orožje — strnjeno edine ivo — za obrambo naše narodnosti, ali pa dopustimo, da to orožje otopi na lastno šk««Io.» Uradniki bivše vladavine in asimilacija. Naš rimski dopisnik javlja: Odlok za asimilacijo predvideva potrditev tistih uradnikov, ki so bili poklicani z ukrepi provizeričnega značaja; SrAeno ves*i Srednješolsko dr. «Zora» priredi dares izlet v Gabrovrco. Shajališče ob 2 uri pri vrtu v Barkovljah. Prijatelji društva dobrodošli. — Odbor. — ^Zavarovalnica goveje živine» v Bazovici priredi svoj redni občni zbor danes v nedeljo, dne 7. t. m. pop. ob 4, uri v prostorih < Gosp. Kons. društva«, s sledečim dnevnim redcin: 11 Pozdrav predsednika, 2) poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) slučajnosti. Čajev večer pri Sv. Ivanu. V nedeljo -4. t. m. se vrši pri Sv. Ivanu v Narodnem comu čajev večer 6 plesom. Začetek ob S. uri zvečer, konec pa ob 1 uri zjutraj. Čisti dobiček je namenjen refekciji otr. vrtca pri Sv. Ivanu. Bs tržaškega živltenla Gdsaevi težke nesreče v stari proati luki. Včeraj ob prvih jutranjih urah je umrla v mestni bolnišnici delavka Marija Ferrucci, stara 30 let, stanu./cča v ulici S. Giacomo ifl kateri smo poroč li Monte št. 3, o kateri smo poroč ii v včerajšnji številki našega lista, da je dobila težke po- __________a _ ^_______________________ . škodbe — na glavi, rokah in nogah — pri delu predvideva nadalje, da bodo obdržani v službi i v skladišču št. 3 v stari x>roši: luki. na podlagi mnenja posameznih uprav m na i Vinski duhovi. — Fijaa nr.c2 razb:l pol žga-podlagi zagotovila, da so dosegli italijansko j ^aTrjS. Pred včeraoroti večeru je pri-državljanstvo. Vsi drugi bodo odpuščeni in ne t^^ctJi v vdanian- ' - Burlič bodo imeli nikakih zahtev napram italijanski državi. Podrobnosti o preprečitvi prireditve v Koprivi. Kakor že javt'eno, so openski fašisti na Silvestrovo preprečili prireditev v Koprivi. 2e predi pribKžno 14 dnevi so se slišale grožnje po Opčinahi ki so pa zadnji čas utihnile, tako da &o priredSte^i Silvestrovega večera lafciko sklepali na miren potek prireditve. Pri-Slo je druga«Če. OkolS pete trre zvečer se f}e pripeljalo z avtomadbrlom, ki vozi iz Vipave v Trst 7 črnih srajc, ki sn z croijem (samokresi) v rokah planili v gosl'J /:ke prostore in izjavili, da se prireditev ne sme vršiti. Preiskali so ▼ eni sobi vse mlajše gc»te, potem odšli v kuhinjo in se utaborili pri mizi. Tam je eden izmed njih izjavil, da ima povelje («ordine») preprečiti prireditev in zapleniti gedala. To povelje se je seveda točno izvršilo. Zaplenili so sioer le dva mandolina, ker drugih godcev še ni bilo v Koprivi. Eden izmed prirediteljev je prosil poveljniška oddelka fašistov pojasnila k temu romanju. Odgovor na to so bile klofute. Tudi brat nekega vojaka-rekruta fe okusil fašistovsko roko. Eden izmed' fašistov se je sam zoperstavil temu ravnanju, toda tudi njega je doletela ista usoda. Fašisti so zapustili vas šele okoli 24 ure ter odnesli s seboj zaplenjene inštrumente. Omeniti moramo, da je bil brat vojaka oklofutan v navročnosti orožnikov, katerih eden je na to ravnanje le rekel proti fašistu: «Vi ste pa zelo gOrke krviU — To je približen potek dogodkov v KoprivL V zvezi s temi je pa tudi nastop fašistov na Opčinah. Od tam je imel eden izmed prirediteljev prepeljati berde. Toda fašisti so ustavili kcrijero in zaplenili berde ter pridržali tudi enega izmed prirediteljev, ki jim je potem sviral pri njihovem plesu v Mičel-ovi dvorani. Berde in mandolini so 5e vedno v njihovi oblasti in po Op-činah se Sirijo govorice, da obetajo fašisti onemu, kS pride po berde, dati pel litra rici-novega olja, za mandoline pa po četrt litra. Kaj je na teh govoricah, nI znano, toda vas le vseeno precej razburj"€na in tudi v Koprivi je nastop fašistov pustil mučne vtise in to tembolj, ker fe ljudstvo zadnji čas precej zaupalo energiji moža, Jcot je Mussolini in upalo na spremembo razmer. Nehote se sedaj ljudem vsiljuje v m*ca dvom. Dobro bi bilo, da vodstvo julijskega fašizma pojasni svoje stališče v tej zadevi in tudi oblasti naj pokažejo ljudstvu, da upoštevajo besede svo:-ega načelnika Mussoli-nfja : »Enake dolžnosti, enake pravice 1» Ergo...? Pravno stanje (stalo giuridico) raztegnjeno na nraćnike norih pokrajin. Z odlokom o asimilaciji bo raztegnjeno n« uradnik« novih pokrajin pravno fttanne (Giolitti^rr zakoni državnih uradnikov! veljali bodo tfkde niih ored- loroastil v žganjarn- - burite v ulic. Viale XX Setterabrc ^ož, ki >e bil tako piiian, da je komaj stal na nogah, loda klruti temu je bil &e tako «že^en», da si je moral na-rofciti večjo merico konjaka. Ko- je to pop-,1 je plačal račun ter odšel. Na pragu se je skesal ter se zopet vrnil. To pot pa si ni naiocil pijače, temveč je začel zmeriali lastnico z nah različnejšimi; mastnimi priimki. Ko sc pa tega naveličal, je začet preobračali stolice^ h mhe, nato ?e začel metati ob tla in v strop .kozarce, polne steklenice in drugo tako posodo. Na vpitje lastnice in žvenket posode sta prihitela v lokal. dVa orožnika ter aretirala nespodobnega gosta. Nato sta ga pcijala policijo. Tam se je identificiral za bre^ ' noga Umberta Dusenicha, starega 28 let, br«t stalnega bivališča. Diugo jutro, ko je bil Oirsevich že trezen, je iz.;avil, da se ne spominja, kar je storil Ker jc obljubil, da bo poravnal povzročeno škodo — okoli 700 lir, so ga izpustili. Preprečena tatvina. Neki nočni čuvaj ie našel včeraj po noči na pragu gostilne «Piave» v ulici deli'Annunziata zbirko vlomilnega orooja. Drug nočni čuvaj je našel tam v bližin* na ulici še nekoliko vloanilnega orodja. Domneva se, da so hoteli tatovi vdreti v omenjeno gostilno ali pa v kako sosedno trgovino, a so bili moteni. , . . Ncčno čiščenje- V noči od petka na tobcln ?o bik) aretiranih v raznih delili mesta petnajst takih oseb, kt so se posvetile po teptat vu. Policija se bo informirala, kakšna je nphova preteklost. Če bo dobra, jih bedo spustili, ojircma ekspedirali v svoje kra;e; če bo siaba, ?ih bode pa obdržali v zaporu._ ' V@s3i z 6@rlškcsa Iz Gorice. (Silvestrov večer. — Prireditev Tržačanov). Silvestrovo smo cbhajali lertos v Trgovskem dcmiu na način, ki je močna spominjal na predvojne čase. Vdo-ležba je bila sedaj obilna, ker je novo leto dogodek, ki bi se težko izčrpal iz kt>-ledarjev. Do polnoči so se vrstili prizor za prizorom na odru; vsi prccej srečno izbrani. Precej pogosto uporabljanje samokresa fre spominjalo na čase, ki jih preživljamo. Menda je to orodje precej pripravno, da se da vsaki igri krepek konec. Veliko priznanja zaslužita brata Ki UIi tjc zaigrali, bi bilo bolje že zato, ker bi bili iislužnejsi, Dovolite, da ob tej priliki šc enkrat omenim trisike igralce, ki so gostovali pri nas 23. deccrafora lani. «Ma-?ka Satana» je igra, ki zahteva velike spretnosti na odru, ker zamere biti samo dobra ali za nič. Tržačani so, kakor že podčrtano, igrali izborno. Glavno vlogo imata režiser in nova kandidat inja za oder. Režiserja so opisali igralci kot človeka, ki ni človek, to se pravi nič draziega kot živa krinka, ki se pojavlja na vse načine in oetane vedno le krinka. Režiser je vstopil in pri malem pri-zorčku dckazal resnica vpliva svoje; krinke Vstopi kandidatinja. On ji odsvetuje gledišče, ona vztraja. Ona pravi, da obstoja iz tisoč različnih Jaz-ov. Igra. Režiser posluša. Dražestno se £blje na cdru, gov ori sladke?, občinstvo, cel svet bi objela. Hipoma spremeni vlogo, vidi vara-nega mladeniča, ki se hoče maščevati nad njo. V grozi se umika, pade na tla in drhti v silnem p! a on. Zcpet vstane. Čisto nova vloga: — zaljubljena; bliža se neobčutljivemu režiserju, b^rno in strastno mu razkrije ljubezen. Režiser, mrzel človek plane jo koncu, ne more se usl&vljati notranji ril1 i, ves* jc omamljen ca njene ljubezni- Te-dai se ona zakrchota. cBedak, saj sem vendar samo igrala!» Učinek te prevare r.a režiserja je nepopisen. Pograbi samo-kres, sproži na goljufivo žensko, ki pade mrtva. Le trenulek zaveda svojega čina: ♦ Človeka sem ubil! «Ta pregrezna zavest tako močno in hitro učinkuje na njegove možgane, da pade v delirij, blazni zmiraj Iiuje stopnjevalno. Kliče državnega pravd-nka, poživlja čanrkarje naj pristopijo in opišejo ta lvurd': zlccin. Blaznost je čim-dalje huj:-a. 2e neve več, da je tista ženska njegova žrtev, vidi pred seboj samo se grozno pošast, ki leži tam, nalašč, nepremična in noče nikamor. Vrže se na stolico, mraz mu je, duši ga. Sočutje vzbuja nesrečnež. Tedaj vstane ena, preplašena. < Pvaj vendar uganjate režiser. saj sem samo igrala---!» On blazni dalje, ne sliši nič več. Oso so darovali: g.a Marica 5L, g. Brezovce, ker ni držal besede m ni Sel v Bazovico 5 L, od računa vesele družbe pri Ferlugi ostalo L 2.60. Srčna hvala vsem, darovalcem! 6o§^odarsIvo PROBLEMI TRŽAŠKE TRGOVINE. Številke, ki jih izkazu'e tržaška trgovina, nam pričajo, da je v prešlem letu kriza v tržaškem gospodarstvu trajala naprej. Kot dober znak sc more smatrati -edino okcrhrost, da je pripisati slab utis, ki nam ga nudi pregled leta 1922, v prvi vrsti slabemu razvoju prvih mesecev leta 1922, med tesn ko kažejo zadnji meseci znatno zboljšanje. Bližnja bodočnost bo pokazala, je-li to zboljšanje trajno . Najvažnejši predpogoj za uspe vanje Trsta je vzdrževanje obstoječih paroplovnih prog. Koncesije, ki jih hoče, kofckor je do seda; znano, dati italijanska vlada, namreč državni prispevek na mesto stalne subvencije, najbrž ne bodo zadostovale da bi se vzdržala proga z Jutrovim; država bo najbrže morala seči globokeje v žep, če noče, da pride v nevarnost zgodovinski položaj luk«. Benetke so izrazile v tem pogledu svojo solidarnost s Trstom in to dejstvo opravičuje nado, da bi konečno vlada pristala na sporazum, ki bi utegnil zadovoljiti vse stranke. S tega stališča je treba tudi promatrati italijansko - čehoslovaško konferenco, ki se je vršila nedavno v Tretu. Le če sc posreči vzdržati tržaški paroplovni promet v dosedanji meri, bo ta dogovor koristil tržaški^ transitni trgovini. Če to predpostavljamo, tedaj moramo reči, da so se z omenjenim dogovorom brez-dvonmo dosegli veliki uspehi v prSog Trata, kateri pa zadevajo v glavnem izvozno tr^?" i SEMENSKO deteljo Lucerna (nemška) čista, vino, med tem ko za sedaj m pnčakovab da, ^ kvintak> da ^ L 9,- kg. Rudolf bi se uvozna trgovina kmalu_ dvignila. Posebno I Tavčar Iv&njifjrad 13 p. Komen. 2300 se bo na jbrže ojačala češka izvozna trgovina s -sladkorjem preko Trsta. Po čeških statistikah je bilo izpeljano v prvih 11 mesecih 1922 preko URADNIK zmožen slovenščine in po možnosti strojepisja se išče za tri pepoldanske ure. Ponudbe na upravo pod «Uradnik». 29 TRTE cepljene, vsake vrste, prodaja Pipan, Preserje, Komen. ZahtcvaUe trtn»ca cenik. 2232 APNO živo sc dobiva po konkurenčnih cenah vedno pri J. Wild v Nabrežini. 2261 PAINEXPELLER in Remnazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v II. Bistrici 78/5 Hali ©glasi NOVE POSTELJE, omare s štirimi predali, schiffoniers L 220.— nočne omarice L 50.— vzmeti, zimnice iz volne 140.— pol volne 70.— Via Fonderia 3. 5 OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani. 16 HIŠA s štirimi prostori, z vrtom in hlevom, se proda. Roian, Malini 750 20 TRTE Terre promisse, do i m dolgi grozdi, te* druge, za namizno g« daja Josip Štrekelj K rozdje in za vino, omen. fSIŠA s hlevom in lepim vrtom za zelenjava (640 sež.) sc proda v Rocolu v dolini po ugodni ceni. Poizvedbe Via Imbriani (prej V. S. Giovanni) štev. 6/1 desno 21 POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 G, DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic t^r valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest kHnj, žago za furmir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, m'zarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina _^ GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5/III GNOJ, star, se odda brezplačno. Via Piccar-J di 12. 23 S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba Trsta celokupno 670.805 stotov blaga, med tem - ko je uvoz znašal 332.747 stotov. Med izvoz- HIŠA v Crnetnvrhu, pn cesti, z gostilno m vr-nim blagom zavzema prvo mesto sladkor z 220.SS9 stoti. Ta izvoz se da vsekakor dvigniti. tom, s-c proda radi družinskih razmer. Pojasnila da"=e Ivan Vrč, Črnivrh. 24 Stari odnošaji s češko industrijo so HIŠA skoraj nova. s šestimi prostori, 3 kletmi Vesti Iz Bstre Iz Ko pCiŠčiae. Pre leč« no nedeljo sem bil po nekem opravku v Kopru in videl kaj čuden in žaicsten prizor. Pred množico v fašistovski c prem i opravljenih godcev je korakala mladenka, neseč pred seboj tablo, na kateri je bilo čitati, da so to godci iz Pobegov in Cezarjev, ki so prišli pozdravJfat «fratelle» in jhn častita t k novemu letu in seveda beračit po Kcpru. Svirajoč so hodili po ulicah in trgih, a njih «capo-> pa je prosjačil po prodajaini-cak, kavafnah in gostilnicah. Tem žalostilejše jih je bilo gledati, ker niso to bili moT-da le razposafeni mladeniči, ampak večina j:h še bila starejših ljudi'. Reveži so res i^rali eramotno m prežalostno vlogo. Slišati je fciso za njimi vzklike: «Questi sono iascisti sciavi da Pobeghi!* A ni dovolj, da delajo tako sramoto svoji vas:. Bili so tudi v Cezarjih in tamkaj zbrali nekatere ter ustanovili «Cežerarcki fascitov-ski odsek. {Grupno fascisia di Cesari). Stari možre in žene iz Cezarjev so o priliki shoda, ki ee je vršil pred kakim mesccerm trepetali sLraJ-.u in jokali žalosti. Na Božič popeidne so šli tudi v Eertoke, a tu jim ni uspelo, Berto-čani, — vsa čast njim — se fim nteo vdali! Imenovali so pa^ predsednika v osebi nekega nepremiilieneža in nerazBc?dneža, ki pa nima komu predsedovati. Upam, da boc'o i naši iz-poznali, da so na krivi poti in sledili zgledu Eertcćanov! Tako je mladi mož končal svoje žalostno pripovedovanje. Možje Li Pobegov in Cežarfev, pestavrte se m ne p»«t'te( ni 1923. ^Založila Tiskovna zadruga. Strani 100. Cena vezani knjigi Din. 15, po pošti Dir. 1.50 več. V slovenski mladinski književnosti n: kaiijf, ki bi bile tako pri'juiljene, kot 60 T»lovaj Mata-j ali Pravljice, ki j.ih ie spisal MtilČMtfiii. Sedaj nam je vnevič cfco^ati] nau mimdimiko literature z kraiseviča Marka, t ka- izpostavili posebno v Grčiji, Glede sladkorja je* pa dogovorjeno, da £e imajo tarifne posta-jenke na čeških železnicah urediti tako, da prevoz iz čeških postaj v Trst ne bo dražji nego v Hamburg. Ustanovljena je bila demarkacijska črta, ki gre skozi Ccškc; iz krajev nad to črto se imajo tarife znižati za 65% napram obstoječim tari^ fam, a pod to črto za 55%. Te tarifarne ugodnosti v korist tržaški transitni trgovini so velike, ne dosezavol;eno češkemu sladkorju štirimesečno prosto ležanje v tržaških javnih skladiščih. Izredno visoke pristojbine tržašk. javnih skladišč ki daleč presegajo one severnih nemških Iuk, so bile do ©eda) ena glavnih ovir za razmah tržaške trgovine. Če bi se tržne cene v Trstu z reduciranjem pristojbin favnih skladišč znižale, bi to bilo za tržaško trgovino največjega pomena. To izhaja že iz tega, da se je v zadnjem času trgovina s sladko njem klrubu še obstoječim visokim pristojbinam javnih skladišč znatno dvignila. Se pred nekoliko meseci se je v Trstu vsled visokega stanja češke valute trgovalo le s kolonijalnim sladkorem, a seda^ položaj popolnoma spremenil in v zadnjih tednih so bile sklenjene večje kupčije za češki sladkor, kateri stoji aane3 že pod pariteto ja-vanskega sladkorja. Tudi češka industri-'a « steklom pričakuje novega življenja^ na podlagi omenjenega dogovora. Kriza v češki industriji s steklom in porcelanom je dosegla v preteklem mesecu svoj višek. Tvorničarji se bavf»o sedaj z mislijo, da zopet vzpostavijo obrate v prihodnjih mesecih, tudi če ee ima to zgoditi začetkoma v skrčeni meri. Ni še znano, kakšne izjemne tarife bodo dovolile češke železnice industriji stekla in porcelana. Če bo znižanje tarif dovoljno, ted^aj si namerava omenjena češka industrija izbrati Trst za oporišče ne samo ta trgovino v Jutrovo in bližnji vzhod ampak tndi v Španijo in »južno Francrp. Važno bo pri tem s^vee bil deček, ki se je tresel cd strahu in bil bled, kot smrt. Ta ie bil prišel v hišo z uradniki in loo so ti preiskovali eno sobo. je bil o* stop* v neko drugo. Tam |e »gledal nekaj tuko grounega, da je od stranu zakričal. -Kaj ti Je vendar?« ga Je vprašal župan. «Tam notri leži!» — , Orožnik je odpahnil vrata in pokazala se |im «Hka. Na tleh ie leirf mrtvec. Iz ii- roko zevajoče rane na grlu fe bila že odtekla vsa kri. Uvedli so preiskavo in ko so pregledovali mrliča, je dospel iz New Yorka mož, kateri je bil baje načelnik urada pri pravnem zastopniku starega moža. On oten» ali «Weisse Krcboten«, da nosijo Hrvatice celo na dunajski trg deželne pridelke, arugače pa da so jih Madžari malone že popolnoma poLujčili. In vendar smo živeli v tem pogledu vsi v feliki zmoti. Gradiščanskih Hrvatov se je tekom stoletij že veliko potnadžarilo in pcnem-£ilo, a jih je vendar ostalo še toliko, da zaslužijo vso nažo pozornost in pomoč v njihovem resnem in živem bo:u za svoj narodni obstanek Ln kuliurni napredek. Kdo s3 ti Hrvatje, kcliko jili je, kie vse sta-iuje>o, kakšno .je nijbovo sedanje narodnostno in kulturno stanje? Gradiščanskih Hrvatov je naštel njihov pisatelj in politik, župnik Martin Mersić v bivših «1 a.ših Novinah* {izhajale so v Gvoru in so bile za pripojitev teh krajev k Ogrski), da jih je 71961. Žive pa v 79 selih, ki so raztresene iiki co.ze v nemškem ali madžarskem morju od Donave skoro doli do Jugoslavije od Bratislave do Sv. Gotharda, in tvorijo v resnici zelo pomemben koridor med Ćehoskivaško in našo iižavo. Vačrt s lisiim koridor^eim je bil torej že s tega stališča zelo pameten in imel je precej opore v leh hrvatskih oazah. Tc vasi — njih število je 79 — so večinoma vseskozi hrvatske, imaio svojo hrvatsko šolo (tudi večrazredno) in svojega domačega duhovnika. Šola in cerkev gresta roka v roki složno in torej uspešno v delovanju za ohranitev naroda. Naj naštejem vsaj nekaj večjih krajev, poč«nši par ur od Braiislave; prvo število je število prebivalcev po zadnjem madžarskem štetju, v oklepajih število Hrvatov, ki so le sami priglasili in so uradno izkazani: Kitlsee - Geca 3123 (1800), Baumern -- Belo s3lo 1054 (65S), Guttendorf 972 (639), Wolken-prodersdorf — Lujtica 589 (300), Neudorf — Panđrof 27S2 (2017), Hornstein — Vorišian 25S9 (2163), Mulendorf — 1063 (17), Stinken-brunn — Štikapron 1399 (1095), Traversdorf Tra&tof 1340 (1215). Oslip — Uzlop 2238 (1135), Zilligtal — Cilinbrof 972 (639), V/olken-prcdersdrtrf — Proderštof 1761 (1525), S*egen-d0£r _ Cindrof 1938 (1652), Sinfens — Cikleš t vatom. Doaeduva slotulo, ki jo ye za sHo | spisal pesnik Mitoradić, j« zslo pomanjkljiva i povsod dobro pogodila. N. pr. teti sklon (družilnik) na — ih, n. pr. s koniih, klobučkih« dana in ni Veliko se da spravita v sklad z danadhsjo književno hrvaščino!) Zdaj se snujefo po Srediiču pevska druitva. V Velikem Bor&tofa ima 60 Članov (kotrigov pravijo oni, člane sem dodal jaz; za nekaj mesecev bodo člani na prvem mestu, a kotrigi ▼ oklepih, kasneje kotrigi popolnoma odpadejo !I) — Za F ožič imajo na mnogih iolah božične igre; v Paigertu pa so igrali dramo ▼ treh dejanjih «Mati». In tako pojde to dalje: vsako selo svojo dobro Joio, pevsko društvo, Čitalnico, gospodarska druStva, posorilnice itd. Take načrte goji njihovo najnovejše glasilo «Hrvatske Novine*. Vredne so vse podpore tudi iz Jugoslavije. Uvotfruk razvija program delovanja, ki obsega paopolncma dober poii-tiški, kulturni, in gospodarski program na široki demokratski podlagi. Naročajte, podpi-rajtel — Na čelu Hsta je pesmica, ki pričenja: O Hrvati, narod mali, Stan'roo gori, dost smo spali! Prestat mora dugi san: Zora puca, bit če dan! In v 5. kitici pravi: Ki nam tlače rod na§ sveti, Ćedu Čut na novom Isti: rp n»! nnlnii ma.li dar bacK — Klimpah 1258 (1207), Dris kig Razporak 1232 (916, BauiDgarten — Pap.gart 937 (830), Kaićersdorf — Kalistro? 1119 (£46), \^em«raban — Bajngrob 570 (514), Grosswa-rendorf — Veliki BoreŠlof 1549 (1476) — Mali fe 1173 (1160), Nikitsch — Fileš 1899 (1621). lMiaihof — Menovo 1051 (1019) itd. Ta š-tevila so zelo razveseljiva in kažejo, da so v resnici 5e večja nego ca uradnem madžarskem papirju. Kažejo tudi, da se tu da plo-dovito delati s takim ljudstvom, ki se je znalo doslej tako častno ohraniti. Pottrčilo se je v 450 letih okoli 20 vasi popolnoma. Za Marije Terezije se meje med Avstrijo in Ogrsko nekoliko spremenile, da je prišlo nekaj hrvat-skih vasi pod Avstrijo. Danes so ostarki Hrvatov še v vaseh Au, Maimersdcrf in Beig. Nadškofi v Steinamangeru so menda sistematično vsiljevali čisto hrvatskim selosn nemške duhovnike; kjer se ;im >s to posrečilo so se Hrvatje v 50 letih pcnemčili. Zato so se Hr-pat^e za madžarskega gospodstva ponemčevali in zalo le većina Hrvatov bolj za Madžarsko nej?c za Avstrijo, ker menija, dn Madžari nimajo toliko asimilacijske privlačnosti, k-clikor |e imajo NanicL Šola je občinska; ljudstvo si samo izbira učitelje in določa učni jezik. Ali ni skero čudež božji, d a je to ljn<£stvo popdnoma ločeno od ostalih Ju£osfovenov, torej samo Iz svojega nagona povsod zahtevalo hrvatski pouk? Danes imam v svojih zapiskih ugotovljenih 35 hrvat-ikih Šol, med temi več večrazrethuc s 75 t!Či-tc>ji in učitelijicami. Pravijo pa, da ije vseh čez 100. Ti imajo svojo posebno sekcijo društva, *£uryen!ander Lehrerbuncf* in se povečini I dobro zavedajo, kaj je r jihova naleta. Par ogledov: Vee učiteljev ]e izdalo I. 1920. v Sopronju učno knijc^o: Početnica i prva štanrka (Či-tacika).» Predgovor tej zanimivi knjigi je naravnost minljiv in pomemben: Pravi, da smo v preteklem stoletju izgubili 20 sel, da hočejo ?udi dru^a odpa^ti od Hrvatstva in obžaluje, da ni prave sloge v obrambo. Končno pravijo doslovaO: <'ifervatsko serdee nam se plaće, kad nas mili narod, ki je toliko lipi(h) lacak (popevk), knjig i piscev imel, pred našima očima umirat gledamo i grob naš «e odpirat vidimo. Neg kratko v rime nas odhičava od onoga hipca, ki če naše polpetstoletno (450) hervatstvo na veke požerknut... A mi vračitelji (zdravniki) prez tanača (brez zdravila) stojimo okolo stelje umirajućega načega naroda i nimamo drugega medicina, nego dve posl-idnje rici: Brate sestra: Neka (nikar) umrit! Nauči se i nemški: i ugarski, ali tvoj materinski jezik neka nigdar zabit!» Med berili - Prve čitanke* pa je pesmica: «Moj otac i mati, oni su Hervati; i ja hipac vsaki ču Hervat ostatL Hervat sam se rodil. IIei"-.rat ime dobil, Hervat ču i biti, Hervat ču umriti!» Kdaj smo hneH tako vročih besed v naših Čitankah? Ali ni čudno, da je toliko ljubezni ck) svojega od vseh pozabljenega naroda pr» ljudeh, ki so drugače malo vedeli o naših Hrvatih in njihovem narodnem pokretu? Iz srede i:čiteljstva se izbere 28. t. m. v Sai>erbrunmi (Kisla voda, sedež gracL vlade) l&ctnisija, ki ima sestaviti <*Tretjo Čitanko*. Sodelovanje hrvatskega -jezikoslovca bi bilo zelo koristno. (Grad. Hrvatje so povečini lukavci, pa tudi je-kavcf so med: njimi, celo ka^eovcev je nekaj. Njttiov fezik je bolj nekaka Hovenščina, pomešana z nekateriail hrvat-pkinii posebnostmi, da se vidi, — da je to res del tistega ljudstva, ki se pri nas prišteva Hr- naročnžno in kdor more, naj poloii mali dar domu na oltar. Naročnino in darove je poslali | na: Jadransko banko v Ljubljani. — Ali, alil! Kaj pa je s ^Koroškim Slovencem ?» Koliko kavarn. Čitalnic, Bralnih droitev fe naročenih oa^-? — To je drugo glasilo naše narodfee manjšine v Avstriji, tki zasluži vse podpore. — Pri vas doli preveč govorite in kričite, navdušujete se tudi, ali zdi se, da je vse tako vdu-še vanje — slama, ki hitro zgori, potem pa je vse pozabljeno. Dajanj, dejan% manj besed in manj nesciiietne£a navdušenja! (Po slov. Narodu.) SreBrne me in zlato plačujem po naivnim cenau ALOJZU POVIf Trst Piazza Goribeld! II 2 s (prej Barriera) kua9 zlafiiCf lisic9 cfShur|«v, vider, jaibdce^, mačk, ve-v«rk, kim, divjllt in ddm^lfii lajcsv. d. wbnd: Trst, Via Csssra BaHistI St, tO Si. nacist., vrata 16 & Sprejemajo se pošiljatve po pošti. tri velike, moderne pri postaji Biuio-Nabrežina se oddajo 673 Pojasnila daje oprava Edinosti Šprl srečni navesti) Via S. Catarisia it, 11 — Trst — Ts-L 15-52 E^s Bogata izbera TRLIŽA, PERILA, ZAVES, VOLJENIH in NA r G LN JENI H ODEJ. — 2ALCG \ VOLNE in ŽIME in ŽIMNICE. IZDELANE Ž1MV1CE. Kapok in bambaževina. — PREPROGE. — Kozja kožuho- vina, originalne kalgan, bele, sive in črne. ======== VSAKOVRSTNO PERJE ZA BLAZINE ======= 'iii mii i p iihiiiiii iiuiiiMiiiiiiimiiwiii i mu m f @ KDOR HOČE KAJ KUPITI m KDOR HOCF; KAJ PRODATI g KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. & INSERiRAJ V »EDINOSTI« @ ZDRAVNIK sprejema v Sežani štee. 47 Dđ 10 do 12. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU [lita Koma m bL ElazzIiL — lastil mi CclHUkm glavaicm la rezervo! zaklad K Č. SI. 2J3,NMM inrtcj« inias&s m bata a mmMSu Iraflsaidjt Urzdn« tnr« od »-13 Dr. fl. GR050UIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Patemoli. 60) Insenraite v .eumosir Tvrdka m Kczzini 36 (Vosi! i ms) (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ima v svoji S8T ZALOGI veliko izbere volnenega blaga za moške In ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fuštanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. IK P3 BaMi \mi mm SftSMIfi, Gorica, Gosposka ulica seSta m Carducci št, 25, naznanja slavnemu občintvu. da Ima veliko izbero iSvefnl&ii str&J&tf več vrst za krojače, šivilje in čevljarje ^ iz sftsj&oijsiii rnvtfm loč«, Mm inmž! 10 iof. Daije velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine pTcsti. Lastna mehanična delavnica. 61 Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Vla Carducci št. 14 (prt§ Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiie si pri dnevni luči — omare mizet stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Oiosue Carducci.k m 72 Uvozna la izvozna tvrdka Deblaslo i Domeniš Skladišča: Trst, vla Coroneo 13, tel. 12-34 prosta loka št 4, pritličje opozarja na novodoši« velike partije stekle-n;ne, porcelane, emaffirane kuhinjske posode najrazličnefšfli šip v originalnih zabojih in opletcaih čeških steklenic po najnlžflli konkurenčnih cenah. §• taSkoga Izvora * Ljubljanska kreditn Podružnica v Trstu. 2 Vogal via VaiMro ll — uia 20 mm 11 Izvršuje vse bantna posla. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje ^ po 3 3|4 % nefto Vloge na tekoče račune po 41 o o Vezans vloge obrestuje najugodnejša po dogovoru. L- Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica In rezerve: Dinarjev 3S.009.0C0.-. Tel. št. 5-18. Uraduje od 9 do 121/, in od 141/, do 16. III U