t n I n a plačana t g o t o v I n V. 32. VLJUBLIANL, DNE12AUGUSTAI931 L ft 1 O 44 p .... w |),n za celo leto. Za mozemstvo hO Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhnja ..»ko sredo Spisi in dopisi nai se poSiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani Č oveška krivda So ljudje, ki ob vsakem trpljenju in o vseh neprijetnostih tega življenja govor«, kol da je to božja volja, proti kateri ne moremo in ne smemo ničesar storiti. Pa ni vse tako. Beg pač dopušča nesrečo, trpljenje in bedo, kakor tudi vse krivice za-meljskega življenja kot dejstva, ki so zve-zma s človeškim življenjem in voljo; toda dopatlerra nad'njimi nima in nikakor se ne bori proti božjim ciljem in naiiienom, kdor se proti tem zlom bori. Največ nesreče in zla na svetu dostikrat človeštvo samo krivo. To vel a o našem osebnem dušnem in tel osnem življenju, pa velja tudi o sodobnih družabnih razmerah. Poglejmo si nekatere 3tvari boli od blizu! Zunanji neenakosti med ljudmi odgovarja prav dostikrat notranja neenakost. Razlika občutja, domišlije in značaja tvori gotovo del človeške narave; toda njihova vzgoja in razvoj je odvisna od človekove laslne pameti in volje. Razlika telesnih in duševnih nagneni sicer stoji mnogokrat pod vplivom človeške narave, toda delanja sama so svobodna. Res je, da pri-ha'a sreča in nesreča človeka večkrat od podedovanih slabih lastnosti, značaja itd,, toda nikjer ni zapisano, da bi morala priti, ker ima človek poleg vseh teh lasitnosti tudi razum in prosto odločujočo voljo. Večina bolezni in prezgodnje smrti n potrebna ne zaradi človeške narave in todi ne zaradi božje volje. One so povečini sad človeških naprav in razvad. Povsem naravno je, da tisti, ki pametno živi, ki kroti svoje strasti in se varuje po možnosti ^sega, kar bi mu utegnilo škodovati, tudi dalje živi in je tudi mnogo manj boleznim '^Postavljen. Veliko število, ljudi je nesrečnih zaradi bolezni. Toda če bi šli povsod stvari do dna, bi spoznali, da je velik odstotek med bolniki, ki so si bolezen nar kopali povsem po lastni krivdi, bodisi zaradi pijančevanja ali kake druge podobne noukročene strasti, ali po neprevidnosti. Velika je marsikje razdrtija in nezadovoljnost v družinskem življenju. "toda v veliki meri jfe te nesreče kriv eden drugi izmed zakon, drugov, ali pa oba. Največje zlo je vojna. Toda jeli morda vojna po božji volji? Krščanski Bog je Bog ljubezni. »Ne ubijaj!« je še vedno božja zapoved, človeštvo je vojne povzročilo, človeške strasti so jih netile in zopet jih človeštvo more odpraviti. in preprečiti, če le hoče. Krivični družabni red današnjih dni. Koliko se piše o njem, koliko čez njega zabavlja. Stori se pa proti niernu le malo in navadno najmanj od tistih, ki pi*oti njemu najbolj kriče. Res je, da je uzakonjen. Toda zakoni so človeško delo. Kdor jih ;e napravil, jih enako lahko spremeni in odpravi. In kdo drugi je kriv, če zakoni ne ustrezajo duhu krščanske ljubezni, kakor ljudje, ki so jih postavili. Zanemarjali in prezirali so božjo pas lavo ljubezni in pravice in so si sami spletli bič, ki jih tepe. Brezposelnost in obubožanje. Da tukaj ni v redu, spozna lahko vsak, tudi najbolj preprost človek, če vidi, da so stroji vendar človeku delo olajšali, in da lahko, če vzamemo le en zgled, tkalni stroj v istem času proizvaja stokrat več kakor ročni tkalec. In tako je skoraj povsod v sodobnem načinu proizvajanja. Če torej stroji in druge take iznajdbe in odkritja v istem času laljko petdeset do stokrat več blaga proizvajajo kakor prej, bi moralo na eni strani življenjskih potrebščin biti povsod v izobilju in zemlja bi morala nuditi mnogo več ljudem prostora, na drugi strani pa bi moral človek pri kratko trajajočem delu živeti življenje brez vseh gmotnih skrbi. V resnici pa je ravno nasprotno. Iznajdbe in stroji so pač človeku vzeli delo, istočasno so mu pa prinesli negotovost v obstoju, brezposelnost, gospodarsko usuž-njenje, z eno besedo nravno in gmotno obubožanje. Vsak pameten človek mora videti, da to ni v redu. Ne proizvaja se danes zato, da bi bile krite potrebe življenja, stroji ne služijo človeštvu, ampak dobičku. In tega ni kriv Bog, ampak ljudje sami. . Podobno je tudi v verskem oziru. Strašno trepečejo danes mnogi pred verskim preganjanjem. Vsak trenutek čakajo, odkod pridejo morilni bodjševiki. Pa zopet moramo vedeti: Bog noče morije in zločinov. — Mnogo tega katoličani sami zakrivimo, ker spimo, ker se ob pravem času ne vzdramimo. Toliko pravic, je dejal svoj čas predsednik češke republike, boste katoličani imeli, kolikor si jih boste priborili. PO SVETU Italija s Tudi vse škofe bi psstrelili. Tako-zvani veliki fašistični' svet je nedavno izrazil svoje neizpremenljivo spoštovanje veri in duhovščini. Kako neodkritosrčno so bile mišljene ravnokar navedene izjave, dokazujejo sledeči nečuveni izbruhi časopisa »Gazetta«, uradnega glasila fašistične stranke za Sicilijo in Kalabrijo. »Gazetta*-je napisala med drugimi to-ie: »Mero naše slepe pokorščine naj kaže sledeče: Niti trenutek bi se ne obotavljali pomoriti tudi vse škofe, ako bi izdal tako povelje naš duce. (Mussolini). Ako ni kdo v naših vrstah teh misli, naj gre k papežu.« s Še pred uro jih je strah. Na Bukovem pri Cerknem so pred časom dobili nove zvonove. Kakor vsi vojnoodškodnin-ski zvonovi, imajo tudi tisti vlit na vnanji strani liktorski (fašistični) znak. Ko so terej na bukovem zvonove montirali ter obenem uredili zai bitje ure, zgodilo se je, da bije kladvo za ure ravno na liktorski znak. Fašisti so župnika Petra Šor-lija zatožili, da je nalašč tako napravil. Imel je velike sitnosti in preiskave, dokler ni strokovnjaška komisija ugotovila, da sploh ni bilo mogoče drugače montirati ure. sNaprej zastava slave. Kako zelo se čuti fašizem »močnega«, priča ta dogodek: na Vipavskem nekje je imel kmet kosa, ki je krasno prepeval »Naprej zastave slave«. To je prišlo na uho goriškemu policijskemu upravniku. G. Modesti je takoj izdal odlok, da mora kmet v roku 24 ur kosa usmrtiti. Kmetu pa se je živalica smilila in jo je raje spustil v prosto naravo. Kos pa je imel smolo. Mačka ga je ulovila in snedla. Tako ima sedaj fašizem mir pred nedolžno živalioo. Osvobodil se je velikega in nevarnega sovražnika. s Celo nad »Bogoljuba« so se spravili Zadnje Bogoljubove številke primorski naročniki niso prejeli. Prispele niso niti priporočene pošiljke. Kaj se je zgodilo s tem edinim verskim listom, ki je še prihajal na Primorsko, ni še točno znano. O zaplembi od strani fašističnih oblasti ni bil izdan nikak odick: bržkone je vso pošiljko zavrgla fašistična cenzura. Avstrija s 11.260 Din kazal radi eoe srne. Koroški slovenski poslanec g. Ivan Stare, župnik v Ifodifah pri Vrbskem jezeru, je moral plačati zaradi neke poginule srne 11.200 Din kazni. Bi! je namreC obdolieii, da je njegov pes pokončal smo. Nastopilo je 18 prič. 14 prič je pričalo, da pes g. Starca ni ugonobil srne. Ugotovilo se je, da spioh ni znano, da bi bil pes že raztrgal kalnega zajca ali srno. Priče so tudi ugotovile, kjer se je pes tedaj ■nahajal, ko naj bi bil ugonobi! srno. Izpričan je bil torej psev alibi, štiri priče pa so izpovedale, da je mogel biti samo župnikov pes, ki je ugonobil srno. To je zadostovalo. Sodišče je bolj verjelo štirim pričam,.ki so pričala proti slovenskemu poslancu, nego 14, ki so pričale žanj. Obsodilo je g. poslanca na 700 šilingov (ca. 5600 Din) kazni. Poslanec, svest si svoje nekrivde, je rekuriral. A uspeh priviziva je bil ta, da je zdaj moral plačati zaradi poginule srne 1400 šilingov (11.200 Din) kazni. 11.200 Din kazni zaradi srne! In pri tem je več kot dvomljivo, da je obsojencev pes sploh ukončal srno! Tako se postopa s slovenskim poslancem ua Koroškem. — Pred sodiščem se je že večkrat dogc-Jilo, da se je verjelo bolj dvema osebama, kakor recimo 20 drugim! Je vse odvisno od svobodnega prevdarka sodnika. Nemčija s Nejasen položaj. Po neuspelih pogajanjih v Parizu, Londonu in Berlinu, sta se napotila nemška ministra Briining in Cur-tius v deželo pomaranč. Gospod Mussoiini ju je po italijanskem običaju sprejel na videz z velikim pompom in z lepimi in prisrčnimi govori in nagovori. Fašistično časopisje pa se je bahalo: »Brez Italije ne gre.< — Ko te pišemo, sta se nemška mi' nistra že vrnila iz Rima. Zadovoljna ali nezadovoljna, to bodo povedali drugi. Ze pred rimskim romanjem je dobila Nemčija, da prepreči polom, nekaj kreditov, menda nad 70 milijard Din, največ v Ameriki. Za stalno ravnotežje potrebuje Nemčija, še mnogo mnogo več. Zlato pa je za enkrat doma v Franciji, ta zahteva, kakor smo že pisali, za svojo podporo od Nemčije jamstva, ki jih pa Nemčija noče aH ne more dati. Pa bodi kakorkoli: bližnja bodočnost bo pokazala, da brez Francije ali celo proti nji, kakor morda želi g. Mussoiini, ne pojde. Zato nas zadnja rimska šepetanja med italijanskimi in nemškimi državniki prav nič ne vznemirjajo. s Za ožji stik med industrijo in dclav- »tvcHi, Nemška glavna zveza industrije v Češkoslovaški se je posvetovala z zastopniki Splošne nemške blagovne zveze v Li-bercu in se jc dosege! sporazum o predlogu, naj se ustvarijo med delodajalci in delojemalci ožji stiki. Delavstvu naj se pojasnijo potrebe in položaj industrije ter vzroki krize. O načinu, kako naj se to izvrši, se bodo pozneje posvetovali 2e ta kratka notica kaže, da bodo v bodoče kapitalisti prisiljeni ravnati z delavstvom nekoliko drugače, kot je bilo to doslej v navadi, ^ -i y Ceh aslovašha t- # • s Nadškof Kordač in nuncij Ciriaci. Čehoslovaško svobodomiselno časopisje vživa že mesec dni medene tedne. Našlo je kost, ki jo gloda. Kaj se je zgodilo? Pa-peški nuncij Ciriaci in 80 letni praški nadškof dr. Kordač si v nekaterih stvareh, ki se tičejo tiprave škofije in škofovih pravic, nista soglašala. Da bi se nadškof izognil nadaljnim sporom, je podal ostavko na svoje mesto in stopil v pokoj. Češko svobodomiselno časopisje, ki je dr. Kordača še nedavno grdilo s »trdoglavim prelatom in drugimi podobnimi pritiklinami, ga sedaj proslavlja kot mučenika in seveda ob enem buta ob katoliško vero, ob' cerkev in papeža. SVobodomisleci zahtevajo, da se nuncij Ciriacij odpokliče, dr. Kordač pa naj postane velehradski patriarh. Češkim svobodnjakom je boj za dr. Kordača in patri-arhat samo pretveza za hujskanje proti katolištvu. Tudi pri naš so zasledovali in zasledujejo svobodomiselci iste namene n. pr. kriče v prvi vrsti tisti, ki vidijo cerkev od znotraj komaj enkrat na leto, ali pa sploh nikoli. Španija s Še vedno vre. Španska se tudi po izidu volitev v ustavotvorno skupščino, ne mere dvigati iz težkega položaja v kale-rega je prišla po odhodu kralja. Med tem ko republikanska večina ne najde važnejše vloge, kakor to, da sklepa, kako bi okrnila pravice katoliške cerkve, oropala cerkev vsega premoženja in pregnala redovnike, pa odločno nastopajo posamezne pokrajine, kakor Katalonija, Galicija in druge za federativno ureditev nove španske republike. Mali kmetje so nezadovoljni, ker se vladi z agrarno reformo nič ne mudi. Pa tudi komunisti opasno dvigajo glave, čeprav se uradno zatrjuje, da take nevarnosti na Španskem ni. Rusija s Iz rdečega raja. V zadnjih 12 letih je mogla zapuščena mladina v Rusiji živeti edinole od tatvine, ropa in beračenja. Po sovjetski statistiki iz leta 1924 je samo na teritoriju ene nekdanje gubernije bilo izvršenih 30.000 otroških zločinov. Po isti statistiki so se morali v enem samem mestu v tem letu zagovarjati otroci od 10 in 11 let v 265 slučajih radi požigov, 236 seksualnih zločinov in radi 118 umorov. Ruska vlada je, da odpomore zlu zapuščenih otrok, izdala leta 1925 45 milj., leta 1926 43 milj., leta 1927 45 milj. in leta 1928 60 miljonov rabljev. Toda vse to so bila nezadostna sredstva zoper ogromno otroško bedo. Še danes so otročja zavetišča, kamor spravljajo zapuščene otroke, v zdravstvenem pogledu v tako strašnem položaju, da se ne da popisati. Mnogokje so slučaji, da imajo za 120 otrok po 30 postelj na razpolago. Z otroci se surovo ravna, se jih pretepava in strada. Nimajo ne zadostne obleke, ne obutve, ne perila. Razumljivo, da vsak otrok pobegne iz takega »zavetišča«, kakor hitro se mu nudi prilika. Vse to so podatki boijševiških virov. Po »Komsomo-skaja Pravda« (25. jan. 1929) obiskuje od 30 milijonov otrok, ki bi morali hoditi v šolo, pouk dejansko le 13 miljonov. Torei za 60?'' šeloobveznih otrok ni ne šol J domov, ne učiteljev. Pa tudi, če se "izvede tolikokrat obljubljena splošna šolska obveznost, bi s tem ne bilo še bistveno p0-magano, ker boljševiški zakoni miljonom otrok odrekajo pravico do šolskega pouka vsem namreč, ki izhajajo iz meščanskih družin. Zanimivo je, da je šolski proračun ie danes za več kot polovico manjši, kakor pod carizmom. Propad 9 miljonov ruskih otrok spada med najstrašnejše tragedijo svetovne zgodovine. Amerika s Razno. V Clevelandu so umrli: 61 letni Anton Frankovič iz Prekopa pri Kostanjevici, Ignac Smuk . od Device Marije v Polju, Anton Šmidt iz Šmihela na Dolenjskem. — V L» Salle Ul je preminul Josip Gende. — V Bridgeport 0. je cdšel na drugi svet Frank Slokar doma iz Celja na Štajerskem. — V Fair Oaks, Pa. je umrl Jožef Rosenhergers rodom iz Beričevega, fara Šmihel pri Novem mestu. — V Jolietu so pokopali 52 letnega Franka Kosa. Drobite novice Bogatini, žrtvujte za državo, je napisalo oni dan glasilo angleške delavske stranke. Najbrž brez uspeha! 8 kmetic je do smrti povozil vlak sa italiianski pregi Milan—Genua. Granata se jc razletela v parku tik poleg gimnazije v Gorici. Dva dijaka težko ranjena. 8 vojakov je ubila strela na francoskem vojaškem vežbališču Sisonne pri Reimsu. Nc kapi je umrl poljski prosvetni minister Czervinski. 200 hiš je pogorelo v carigrajskeni predmestju. 30 milijonom Kitajcev preti lakota vsled groznih poplav. Predsednik romunske vlade Jorga je izjavil, da ga bo jeseni najbrže zamenjal kmetski voditelj Maniu. Radi kemunističnih nemirov je zasedlo poslopje deželnega sodišča v Celovcu vojaštvo. 2 milijona Din prejema letno nemški državni predsednik Hindenburg. Cesar Viljem je dobival več kot stokrat več. 56 milijonov Din je daroval nemškemu Berlinu ameriški bogataš Rosenvvald. V višini 3400 m sta zmrznila tc dni v Alpah dva hribolazca. Okrog tri milijarde izgube bodo izkazale letošnje leto francoske železnice. Za 460 milijonov funtov šterlingov itn« francoska narodna banka zlate zaloge. Angleži samo 136 milijonov. , 70,131.000 to« ima svetovna trgovsKa mornarica. . , Eno milijardo frankov so dosegle zlat« zaloge švicarske narodne banke. . 538.000 avtomobilov so izdelale v pn letošnji polovici znane Fordove tovarne 1 milijon 765 tisoč ljudi so dale pos«'e M v 6 letih ruske sovjetske oblasti. Hudi komunistični nemiri jojJP^JJ -Žena, zapri vendar vrata, da ne 1» !"e' pikak . ti uda, uioj ljubi, a ue moreni. * s'Zakaj ne? - - nd včer»i : Fant z mesarjevim računom re w nogo vmes tišči.« Majdica obdaruje mamico. Mamica ima rojstni dan. Mola Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, dajo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mnmica jemlje za Dranje vedno samo R/idion. ker SCHICHTOV RADION i RADION PERE SAM ! PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA De kan iranc Dolinar je v nedeljo v Cerkljah pri Kranju, kjer pasti-ruje že 27 let, pel zlato sv. mašo. Vzor-duhov-niku in pravemu prijatelju svojih faranov želimo še obilo srečnih in zdravih let- Dr. Oton Hawlina, zdravnik v Tržiču, velik dobrotnik revežev, je 5. avgusta po 11 letnem trpljenju umrl. Blaž Koler in njegova žena Neža sta 7. avgusta v Mežici slovesno praznovala •vojo biserno poroko. Se na mnoga letal Thomas Alva Edison, slavni iznajditelj električne žarnice, mikrofona in fonografa, je smrtnonevarno obolel. Edison je star 84 let. V vsako hišo Domoljuba! 8' Dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani, častni doktor naše univerze, predsednik odvetniške zbornice, pisatelj, politik, soustanovitelj ljubljanske univerze itd., je 6, av- g*jp*n. umrl. Pogorišče tovarniških sklad«« t Rušah nad Mariborom: kjer ie požar napravil 10 miluonov Din Škode. KAJ JE TABOR KATOLIŠKE AKCIJE NA TRŠKI GORI PRI KRŠKEM. :a može in fante lesk&vške in vidtmske dekani i e se rrii v nedeljo dne 23. avgusta t. t. Spored: 1. Ob 10 dop. tiha sv. maša s cerkvenim gOLOicm v cerkvi sv. Jožefa na Trški gori (govori urednik g. Košiček Josip iz Ljub-1'ane); med sveto mašo poje moški pevski zbor iz Sv. Križa pri Kostanjevici ped ved-slvotii g. Torkarja Antena. 2. Zborovanje pred cerkvijo po sledečem redu: a) DeMamacija: Evstahij Boleč: Visoka misel duše druži« (prednaša Danijel Planine); b) Pozdravni nagovori; c) Govor g. Franceta Jerebica, pred-scJnika škofijske Kat. akcije v Mariboru; i!) Gcror g. dr. Joža Basaja iz Ljubljane: c) Zaključek: Povsod Boga (poio vsi). Fantje, možje! Valcvje raznih časovnih sli>k se vedno s-ilneje 7agania v posameznika, družino, družbo. /e so, ki kličejo z apostoli: Gospod! Oir.ii nas. peginjamo (Mat 8. 25). Pa glej! J udi Gospod že vstaja sredi viharnega vale \ a. Na obzorju se čuje njegov glas: Kaj ste m r loveni i in boječi?« (Mat 8, 26.) LSo-diie .■-rini, iaz sem, nikar se ne bojte!« (Marko 6, 51.) »Nebo in zemlja besta prešla. moje besede ne bodo prešle.« (Luka 21, 33.) — Tisoči so namreč, ki hrepeneče upirajo svoj pogled v Njega, ki je pot, resnica in življenje« (Jan 8,12) in milijoni so, ki znova sprejemajo Njegove besede v svoja srca z resnobno voljo, da po njih preobrazijo tudi druge. So to bojevniki j>od praporom Katoliške akcije. Pozvani po Kristusovem namestniku sv, očetu Piju XI. — vstajajo in se zgrinjajo v čvrsto armado. Njim je Kristus vse. Oduševljeni kličejo: :,Ali križ ali smrtk Tudi naša slovenska zemlja jih poraja v vedno večjem številu. Zbirajo se po taborih Kat akcije. In tak tabor, možje in fantje leekovške in videmske dekanije, bo tudi za nas zgoraj omenjenega dne. Zato pa na noge vsi! Pridružiti se v ogromnem številu junaški sili sveta, ki neupogljivo vzklika: - Kristus naš Kralj, naj živi! Ni je rešitve -azen v Njem. TABOR KAT. AKCIJE NA TOLSTEM VRHU. V nedeljo dne 16. t'm. (sv. Roka praznik) se bo vrSil na Tolstem vrhu pri šent Jerneju, pri podružniei sv. Roka tabor Kat. akcije za zgornji dei leskovškega dekanata. Ob 10 opravi novomeški prost K. čerin sveto opravilo. Po maši bo zborovanje, na katerem bo govoril g. Fr: Kremžar, urednik iz Ljubljane. Tolsti vrh ie prijazen griček, krog in krog obdan od oinegradov. Razgled je lep na vse strani. K mnogi udeležbi lepo vabljeni, posebno če možje in lantjel /».i NOVEGA CERKVENI SHOD NA KUMU. Cerkveni shod na Kumu in Jernejevo nedeljo bomo letos obhajali 21., 22. in 23. av gusta. Pomagalo bo več g. duhovnikov, mnogo bežjepetnikov bo prišlo iz Pcsavja in Dolenjskega. Istočasno se bo vršil na Kumu velik delavski tabor, katerega se bo-, do udeležili Ljubljančani, Celjani in Zagrebčani. Pri cerkveni slovesnosti budeta sodelovali dve gedbi: iz Zagreba in Zidanega mesta. Govorili bedo najboljši slovenski in hrvatski govorniki. Na predvečer bo gorel na Kumu velik kres, ki se bo videl po vsem Pcsavju in Dolenjskem. Vabimo vse častilce sv. Jesta in sv. Neže, da pehite dne 23. avgusta na Kum. V kratkem bo izšel življenjepis »v. Jošta, ki bo stal le 2 Din. Naroča* se pri Trezncstni pisarni v Celju, |H>šlni predal lCfi. KRALJEV TEDEN V LJUBLJANI. Mestna občina ljubljanska pripravlja s sodelovanjem ljubljanskega veleseima, gledališke uprave, pevskih in glasbenih organizacij, tujskprometno in strokovnjaki slavnostni teden v Ljubljani, ki se vrši cd 29. avgusta do 8. septembra. Ogromne predpriprave so v polnem teku. Največje železniške prevozne olajšave in izredno pestra in zanimiva prireditev bo ta čas privedla v Ljubljano desetiisoče tujcev iz cele države in inezemstva. Velesejem priredi za časa »Kraljevega tedna« svojo jesensko prireditev >LjubIjana v jeseni«. Javncat gotovo zanima spored jesenskega festivala: 5. septembra: zvečer ob 7 fanfare. Ob 8 bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo in pred magistratom. Sodelujejo štiri godbe. 6. septembra: ob 11 dop.: Odkritje spomenika kralju Petru L Osvoboditelju. Ob pc! 5 pop.:' Predstava 3Gorenjskega slavč-ka« na prostem pri hotelu Tivoli. Ob 8 zv.: Monstre koncert ..Sloge in »Drave« (100 godcev na pihala). Vrtni koncerti ljubljanskih moških zborov po hotelih in restavracijah v Ljubljani. 7. septembra: ob 10 dop.: Cerkveni koncert na orgle v stolnici (St. premrl). Ob 7 zvečer:. Predstava igre -Slehernik« na Kongresnem trgu. 8. septembra: dopoldne: Promenadni koncerti iSloge« in »Zarje«. Ob 5 pop.: Veliki koncert »Pevske zveze«. Ob pol 8 zv.: »Gorenjski slafvček« na vrtu hertela Tivoli. Prireditve, kakršne Ljubljana še ni videla, naj si nihče ne zamudi ogledati. Od 30. avgusta do 8. septembra bo tekel tudi domač film Turistovskega kluba :>Skale«: »V kraljestvu Zlatoroga«. AMERIŠKI ROJAKI SE POSLAVLJAJO Čas prihaja in že je tu, da se bo treba zopet ločiti od drage slovenske domovine. Kako naj Be zastopniki K, S. K. Jednote poslovimo od vseh dobrih in ljubih, ki smo jih tu našli? Kako oddolžimo vsem, ki so nam bili naklonjeni in uslužni ob tem prvem oficielnem obisku naše Jednote pri milih rojakih? Nameravali smo prirediti ponov- m poslovilni baaketj da bi se na njem no zahvali)i vsem zastopnikom oblasti predstavnikom naroda ter svojim prijateljem in dobrotnikom za simpatije, dobrohotnost in pestrežnost, s katerimi so nas povsod sprejemali, pozdravljali ter na naših potih po domovini spremljali in poilpi. rali. Toda dogodilo se je med tem, da so bili na žalost neki kraji slovenske zemlje obiskani od hudih jjcžarnih katastrof, ki nam dale misliti, če ni primernejše, da ne banketiramo, marveč za to rajši siromakom solze otiramo. In tako amo sklenili namesto nameravanega banketa dati 10.000 Din za najbolj prizadete pcgorelce, in sicer 5000 Din za one v Nad lesku pri Storf m trgu na Notranjskem ter 5CJ0 Din za te V Špt barjih župnije Sinji vrti v Beli Krajini. Ta denar se bo na pristojni mesti odposlal. Nam glavnim uradnikom K. S. K. Jednote pa zdaj ne preostane drugega, nego da se tem jiotoin vsem še enkrat zahvalimo in tako poslovimo. Še enkrat torej: Hvala prisrčna Vam, ki »te ljubili naš prihod! Hvala oblastem, svetnim in cerkvenim; hvala društvom in organizacijam; hvala uredništvom časopisov; hvala vsem posameznikom ra vse, kar ste ukrenili, storili, žrtvovali, da je bil tako veličasten naš sprejem pri Vas in tako veselo naše bivanje med Vami! Ljubp-zen za ljubezen in zvestoba za zvestobo, ili Vam kličemc: Zbogom! in odhajamo — naša ljubezen in zvestoba ostaneta pri Vi K. S. K. Jednota ne bo nikoli pozabila Vaših dragocenih uslug, rojaki, marveč bo iskala v fH-ipravljencsti, da Vam jih kilni vrne! V Ljubljani, 8. a\ gusta 1931. Frank Opeka, John Grm, Jo*. Zalar, Jok rietnik, glavni uradniki Kranj. slov. kat, Jednote. . Upravi »Domoljuba<- v Ljubljani. Potrjujem, da sem od uprave »Dobo-ljuba« kot »Domoljubov« naročnik prejel 2000 Din (dva tisoč), ker mi je dne 16. julija 1931 pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Obenem se najprisrčneje zahvaljujem za poslani denar. Mlaka pri Komendi, 2. avg. 1931. Andrej Križnim s. r. d Zlato sv. mašo je obhajal 9. avgusta dekan in župnik v Cerkljah tam pod sivim Grintovcem g. France Dolinar. Vzor du-hovniku naše iskrene častitke! Bog oliram g. jubilanta še mnogo, mnogo let! d 75 letnico rojstva je doživel gosp-Lovro Cvahte, ugledni mariborski mescan in delavec v katoliških organizacijah, m ga ohrani še mnogo let! d 70 let je dopolnil zagrebški rt« dr. Dominik Premož. Velikega prijatelj« katoliškega tiska Bog živi še mnogo len d Biserno poroko sta praznovala ' dni v Mežici upokojeni rudar »laz f01 in njegova soproga Neža. Bog. ohrani od do skrajnih mej človeškega zivljoi j''- . d Zlato poroko sta obhajala!^1 ponedeljek v Petrovčah g. Jurko Bi. * ' učitelj v pokoju in njegova soproga g Tonka. KoPkor kapljic tol'ko let.- d 50 let je dopolnil znan. rtjj mladinski organizator in bivši _na> slanec g. Franc Žebot. Bo« zivn ti 75 letnico ustanovitve župnije bodo slovesno obhajali letos dne 27. septembra v Jurkloštru. d Stoletnico smrti skladatelja Ivana pl. Zajca so praznovali 4. avgusta v Za- giet>d Za novega provincijala slovensko frančiškanske provincije jo bil izvoljen 5 avgusta g. župnik, p. dr. Gvidon Rant. d Za okrajnega šolskega poročevalca (nadzornika) za novomeški okraj je imenovan g. Franc Zagorc, šolski upravitelj v Kostanjevici. d Apostolski blagoslov. Presv. gosp. Škot ljubljanski je prejel iz Rima na brzojavko, ki so jo tisoči vernikov poslali sv. očetu zadnjič iz Brezij, sledeči odgovor: Sv, oče vam na vaši marijanski slavnosti srčno častita, izraz vaše vdanosti radostno sprejema in vam ga vrača z apostolskim blagoslovom. — Kardinal Pacelli. d 50 letnico samostana očetov trapi-stov v Rajlienburgu bodo slovesno praznovali 20. avgusta. Tekom 50 let je odšlo 69 menihov v večnost po plačilo za svoja dela. In sedanja samostanska družina šteje prav tako tudi 69 oseb. Izmed ustanoviteljev živi še samo eden častitljivi, obče znani brat Ciril Assie, ki je dolga leta požrtvovalno deloval kot samostanski oskrbnik. Izvzem-ši 5 Francozov in 3 Hrvati so sedaj vsi Slovenci. d Uradne ure. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša, da so v uradih kr. banske uprave dravske banovine ter podrejen'h drž. upravnih oblastev kakor ludi državnih in banovinskih zavodov uradne uro zopet od 7.30 do 12.30 in od 16 do 18, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. d Okrog 5000 romarjev iz lavantinske Škofijo so je peljalo skozi Ljubljano dne 4. avgusta v treh posebnih vlakih na povratku z Brozij. d Velik fantovski tabor pri Sv. Juriju ob Ščavnici priredi Prosvetna zveza dne 23. avgusta in sicer ves ljutomerski okraj ler sosedne župnije Svetinje, Sv. Tomaž, Polenšak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Anton v Slov. goricah, Nogova, kakor tudi za celo Prekmurje. Ob pol 10 bo cerkvena slovesnost s pridigo, po sv. maši pa fantovski tabor na prostem pred cerkvijo. Govorita zastopnika mariborske in ljubljanske Prosvetne zveze. Sledijo pozdravni govori fantov. d Zatlružno-knjigovodski tečaj v Ljubljani, ki je bil otvorjen 3. avgusta, obiskuje 40 slovenskih ljudskih učiteljev. Prijavo se jih je nad 50, a niso mogli vseh prejeti. , , d Westlalskim rudarjem, ki se naha-)aJo v domovini, se radi neposlovanja bank v Nemčiji za mesec julij 1931 niso mogle uoposlati njim pripadajoče rente. Prizadevaj bodo tem potom obveščeni, da rente niso ustavljene ali propadle. Naš konzulat v "usseldorfu bo skrbel, da bodo prej ko mogoče doposlane upravičencem. Z našo nmttno mostovo esenco ..Moslln" 9A'"h,K" vsakdo z malimi itroSkl pripravi Izvrstno onatoino ln zdravo domačo pijačo. Cena 1 »tekle niot za 15o litrov Din 80'-. po poŠti Din 50'-. ohlsasnino v drofrerlji A. Kano sinova Llub-in droK8rl.ll VVolfram nasl. M. Kane.. Man-_ bor, Gosposka 3J. d Tovariši bojevniki! Kakor že javlje-no, se vrši na Brezjah v soboto 15. t. m. naš tabor. Polovična vožnja je dovoljena za vse udeležence, ne samo za člane in svojce, temveč tudi za druge. Pri odhodu kupite celi vozni listek in ga pustite žigosati z mokrim postajnim žigom. Te vozne karte veljajo za brezplačen povratek, zato jih ne oddajte nikomur. Potrdilo o udeležbi, ki je potrebno za brezplačni povratek, dobite na Brezjah. Tovariši, vsi na tabor na praznik 15. t. m. Osrednji odbor »Zveze bojevnikov« v Ljubljani. d 200 otrok naših rojakov iz Nemčije in Holandske se je pripeljalo te dni v Ljubljano, da prežive vsaj nekaj tednov v domovini svojih staršev. Otroci so bili lepo sprejeti in pogoščeni. 32 jih odide v Polhov gradeč, kjer bosta zanje skrbela Rdeči križ in mestna občina ljubljanska, 25 otrok prevzame kolonija Rdečega križa v Selcih. Na račun Narodne zaščite pa bo na Korčuli letovalo 28 otrok. Ostale otroke so prevzeli na počitnice sorodniki iz vse Slovenije, povečini sami kmetje. d Kmetje, posnemajmo! V Hočah na Štajerskem so si posestniki osnovali svojo Gospodarsko zadrugo, ki bo delovala zlasti na polju prodaje mesa in vnovčevanja živine. Pogled na živinske sejme v mariborskem okrožju v poslednjem času je sila žalosten; kmetje ne morejo vnovčiti živine. Radi tega nujna samopomoč. Na sličen način se nameravajo pomagati posestniki tudi v drugih občinah mariborskega okrožja. d Novo motorno brizgalno je dobilo gasilno društvo v Šmihelu pri Novem mestu. Blagoslovljena je bila dne 2. avgusta. d Novo šolo v Radencih pri Mariboru bo blagoslovil pomožni škof dr. Ivan To-mažič v nedeljo dne 16. avgusta. d Griža se je pojavila tu in tam po deželi. Zlasti menda razsaja v Slovenski krajini, pa tudi na Belokranjskem. Zoper grižo kot nalezljivo bolezen je najboljše sredstvo cepljenje, kjer v hiši krvava ali njej podobna griža razsaja, naj prizadeti zahtevajo od zdravnika, da vse bolne in zdrave, male in velike cepi s cepilom proti disen-teriji. Ce ne koristi, škodi tudi ne. Pa zmerno živeti, prav za prav nekoliko stradat' dokler črevo popolnoma ne ozdravi. Zdravstveno oblast pa prosimo, naj vendar pravočasno kaj ukrene, da ne bodo cele družine brez potrebe na griži pomirale in da se nevarna bolezen tako omeji. d Tečaj za konzerviranje na Dr. Krekove melč. gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani je od 17. do 22. avgusta 1931. Začne se v ponedeljek ob dveh popoldne. Vpisnina 200 Din, oskrbnina za notranje 150 Din. Notranje prinesejo s seboj tudi dve rjuhi, brisače in prtič (servijeto). d Plače je znižala rudarjem premogo-kopna družba v Zagorju. Tako bo sedaj najvišja stalna plača 38 Din, do sedaj 40, najnižja 19, prej 20 Din na 8 ur. Da s tako plačo ni mogoče živeti, je jasno vsakemu razsodnemu človeku. Ko bi delali redno vse dni v tednu, bi bilo še mogoče kako, a kaj ko praznujejo redno vsak tedan po dva dni in še več. Treba je tudi vedeti, da je mnogo družin, ki štejejo po osem ali še celo več oseb, dela pa samo eden. Edino tolažilo za delavce je, da so vsaj trgovci toliko velikodušni in usmiljeni, da jim dajejo živila na kredit, ker njihove plače še daleč ne presegajo vrednost skromnih živil, ki jih potrebujejo. — Kako strašno bedno žive, spoznal iz njih govorjenja in upadlih bledih obrazov in ko žele, da bi mogli živeti po človeško, ter njihovemu trpljenju primerno. d lianovinske takse za živinske listke je ukinil ban drinske banovine. Taksa je znašala 2 Din za glavo pri drobnici in 5 Din pri govedu. Znižana je tudi banovin-ska pristojbina na prenos lastnika živine, in sicer od 1.5 na Od tega ukrepa se pričakuje veliko olajšanje živinske kupčije, kar bo prišlo v prid živinorejcem. d Pogoji za sprejem v srednjo kmetijsko šolo. Kmetijsko ministrstvo je predpisalo te-le pogoje za sprejem učencev na srednje kmetijske šole: Pouk traja tri leta, četrto leto po končanih šolah je posvečeno izključno samo praktični izpolnitvi, obvezni za one, ki žele stopiti v državno službo. Učenci so lahko redni ali izredni. Redni učenec prvega razreda je lahko vsakdo, kdor je izpolnil vsaj 15 let in še ni prekoračil 19. leta, mlajši od 15 let, nikakor pa ne izpod 14 let, se lahko sprejme, če je telesno dobro razvit in če je z uspehom dovršil štiri razrede srednje šole ali popolno meščansko šolo ali nižjo kmetijsko sol o, se dobro obnaša in je podanik Jugoslavije, dobrega zdravja in njegova roditelja ali skrbnik pristanejo na to, da stopi v šolo. Prošnje je poslati ravnateljstvu srednje kmetijske šole najkasneje do 10. septembra. Šola ima internat. Vsi učenci morajo stanovati in se hraniti v zavodu, za kar plačajo vnaprej 400 Din na mesec. Pouk se začne 1. oktobra. d Izid tombole gasilnega društva v Kranju je sledeči: Igralo se je na 232 amb, 118 tern, 47 kvatern, 25 činkvinov in 9 tombol. Tombole so zadeli sledeči: Prvi dobitek: avto: Ostanek Franc, pismonoša v Kranju, ki zida na Hujah svojo hišico in fma več otrok; drugi dobitek: oprema za spalnico: Čebulj Ivanka iz Kranja; tretji dobitek: otroško kolo: Figar Vekoslav iz Kranja; četrti dobitek: krupon usnja: Kosmač Ivan iz Tržiča; peti dobitek: bela žima: Weber Joško, trgovec v Škof ji Loki; šesti dobitek: siva žima: Orehar Alojzij, hlapec, Predoslje; sedmi dobitek: vreča moke: Grošelj Stanko iz Tržiča; osmi dobitek: vreča moke: Krajnih Marija, Tržič; deveti dobitek: opeka: Gornik Ivan, Ribnica. Izklicanih je bilo približno dve tretjini številk. d Najmlajšo planinsko kočo so otvo-rili dne 9. avgusta in sicer na Sv. Gori nad Litijo 849 m nad morjem. Koča ima poleg prostorne jedilnice še 5 sob za planince. d Ti šmentana štorklja! Pretekli teden so se vozili s posebnimi vlaki štajerski romarji na Brezje. Z drugim vlakom, ki jo prišel v Podnart nekaj čez polnoč, se je peljala tudi ženska, katero so morali v Pod-nartu prenesti v čakalnico III. razreda, Priporoča se prvi (loTenski zavod Vzatemna zavarovalnica EJublJana. v lastni palači ob Miklošičevi ln Masarykovl usti PODRUZNICEt Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarčeviJev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XLpuka 22, Beograd, Polncareova 2 Prosvetni dom v Novem mestu. Uatuiiška prosveta v dolenjski metropoli si je postaviia z velikimi žrtvami krasen dom, ki bo zatočišče vseh naših organizacij in žariSče prave krščanske kulture. Prosvetni dom m dne 2. avgusta slovesno izročili svojemu namenu. Neboliinik Emyire Hal« Building c Netciiorku. Bila sta dva brata dvojčka in eden Izmed njih je prišel domov okajen. Vstopil se je pred ogledalo in čez nekaj časa rekel: »Ali sem to jaz, ali si ti, Stanko?« Ljubljanska bolnišnica je premajhna. Tudi za najnujnejše slučaje primanjkuje prostora. Bolniki morajo ležati na tleh. Po požaru v Carigradu: pogorišče v predmestju Mačka. Zgorelo je 120 hiš, nad 000dru » je brez strehe. Prekrivanje zvonika farne icrkve v Tre-belnem pri Mokronogu. 5ez nekaj minut porodila. K sreči i(! bila baš isti večer v postajniški hiši ba-ijcH j-ri neki porodnici, da $3 takoj prihitela mi pomoč. Potem so poklicali iz Kranja reševalni avtomobil, ki jo porodnico in ne-boulieneka peljal v Ljubljano v bolnišnico. ° skupina poljskih 'trgovcev pride v avgustu v Split, da nakupi grozdja in vina. To jc prvič, da bodo kupili Poljaki tovrstno blago neposredno v Jugoslaviji. ti Društvo za zaščito upnikov v Bel-„railu bo imelo v najkrajšem času svoj občni zbor. Druge države imajo takšne organizacije že dalj časa. ° d Dimnikarji se hočejo organizirati v banovinski zadrugi dimnikarjev v Ljubljani, kamor se bodo gotovo vsi vpisali in tudi članarino plačevali. Kdaj bodo vsi naši kmetje pristopili k svoji stanovski organizaciji s Kmetski zvezi«? Ali mari takrat, ko bo že prepozno? d Za ureditev mesnih cen se zavzema sedaj tudi . Trgovski liste, ki med drugim piše: Nič nimamo proli temu, ako se cene inesu urede pravično za mesarje in odjemalce. — Ker torej celo »Trgovski list: priznava potrebo uredbe cen, je to jasen dokaz, OMUL.J('«-. fine V/.. avgusta 1931. Sle* 32. Sarojini Naidu. voditeljica indijskega ženskega gibanja in pristaSinja Mahatme Gandhija, ki bo sprem- nijo u Vodic, ki so šii 17. ju.ija na nabor in bili vsi poirjeni ljala Gandhija nn londonsko konferenco. kopalna banja i: iutormne. ki se da v malo mi-nulah postavili na vsakem vrtu. Banja je seveda ameriška iznajdba Ameriški milijonar Kodenicald, ki le ptvlarii mesti Berlin en milijon dolarjev m zgradbo otroške zobne klinike Kmetje, oklenite se Krnet, zveze) Šolanje francoskih bojnih letalcev. Bodoči letalec 6toji v stojalu, ki posnema gibanje letečega letala, in strelja iz strojnice na sovražno letalo. Zadetki se avtomatično zaznamujejo. Poravnajte naročnino! 8' Skala razbila lokomotivo. Na železniški progi Albula med krajema Chur in Obei Engadi ^ utrgala velikanska skala, ki je popolnoma razbila lokomotivo vlaka, ki je slučajno vos ^ ^ ter jo vrgla 400 m globoko. Strojevodja je bil ubit, drugi železniški uslužbenci in P<"nlliJ ostali nepoškodovani- tel onemu, ki ga je dajal v mlatilnico. Deld nj bilo niti težko niti nevarno. Nesreča pa ni mirovala. Fant se je približal odprtini in je hipoma začutil, da mu neka sila vleče levo nogo v mlatilnico. Preden je mogel nogo rešiti, je med zobčniki zahreščalo in fant je zakričal, da so vsi odreveneli od groze. Naslednji trenutek je stroj obstal. Vse je hitelo na kraj nesreče. Navzočim se je nudil grozen prizor. Fant je bil ves oblit s krvjo. V stroju je ostala leva noga in spodnji del trebuha, tako da so čreva izstopila. Vsaka pomoč je bila zastonj. Revež je med strašnimi bolečinami kmalu izdihnil. d V Savi v Stožicah je utonil 11 letni Presetnik Ignacij. d Grenka pesem. Na Bledu je umri učitelj g. Viktor Dacar. — V Črni vasi pri Ljubljani je dokončal zemeljsko bivanje 79 letni Franc Meze. — Na Glincah pri Ljubljani je umrl 86 letni g. Martin Jenko. — V Gotovljah je odšel na drugi svet g. Ivan Jošt. — V Loki pri Zidanem mostu je odšla po večno plačilo Minka Jenčič, roj Aljaž, soproga trgovca in gostilničarja. — V Ljubljani je preminula 92 letna Mari ja Lotrič, vdova po cestarju. — V Tržiču je zaspal v Gospodu zdravnik g. dr. Oton Ha\vlina. — Pri kopanju peska se je smrtno ponesrečil 22 letni Ferdinand Kurent \ Tržišču. — V Ljubljani je umrl postrešček g. Alojzij Tomažin. — V Dovjem je preminul v -darosti 79 let, bivši župan, posestnik in trgovec g. Jurij Pezdirnik. — Na Konjskem pri Vojitiku ie odšla po večno plačilo 70 letna posestniea Terezija Stagoj. — V Dragatušu je umrl tamošnji nadiičitelj g. Fertlinad Podržaj in dva njegova otroka. — Na Bledu je preminul znani ljubljanski odvetnik g. dr. Danilo Majaron. Za slovensko vseučilišče ima pokojnik velike zasluge. — V Ljubljani je. umrl g. Jože Svolj-sak, posestnik. — V Zgornji Šiški je preminul posestnikov sin Joško Bahar. — V Ljubljani so pokopali g. Frunčiško Zabred, roj. Ličan iz znane ilirsko-bistrišk^ rodbine. — V Celju so položili v grob g. Aleksandra Loibnerja, rudarskega obrato-vodjo v pokoju. — V Laškem je preminul inž. g. Adolf Widra, bivši rudniški ravnatelj. — v Bršljinu pri Novem mestu je umrl g. Avgust Šivic, železniški strojevodja in odločen katoličan. — V Ljubljani je odšel na drugi svet Lovro Gaberšek. — V Mostah je preminul dijak Albin Kante. Pokojnim večni mir! Preostale tolaži Bog! d ("'oln s petimi italijanskimi visokosti so zaplenile jugoslovanske oblasti, pre za tihotapstvo tobaka, zato so Italijansko posadili v zapor. d Sovražniki naše države so še vedno na delu, da na katerikoli način škodujejo Jugoslaviji. Že večkrat smo čitali o napnlih "a železniške proge in še o drugih zločinih. Te dni se je razletel peklenski stroj, je vozil brzovlak iz Miinchenu preko Jesenic proti Belgradu in sicer je naslala eksplozija ob vhodu na postajo Zemun— ftovigrad. Otrok profesorja Brunetija, ki se Je vozil v dotičnem vozu, je bil ubit, člani 'ste rodbine pa več ali manj ranjeni. Zelo 'e/'ke poškodbe je dobila profesorjeva so-Proga, ki je ranam, ko to pišemo — že Podlegla. Ker dosedanji varnostni ukrepi zadoščali, da bi se preprečili taki pri-n> 111 da se poslej popolnoma izključi možnost sličnih dogodkov, in ker je preiskava dognala, da se dogajajo samo v vagonih, ki pridejo v našo državo iz inozemstva, navzlic vsem drugim ukrepom, ki so jih oblasti odredile, da zagotove varnost prometa na železnicah, je prometno ministrstvo odredilo, da se morajo direktni vagoni iz inozemstva zadržati na obmejnih postajah in da se sme promet skozi našo državo vršiti samo z našimi vagoni, da se tako tudi v tem pogledu zajamči varnost potovanja. Ko so te dni v smislu ministrske odredbe odklopili na obmejni postaji Jesenice dva iz Avstrije došla vagona in ju zavlekli na poseben prostor, je nastala na vagonih eksplozija in sicer ravno v času, ko bi bila vozila, ako bi ju ne bili odklopili, mimo Zagreba. S tem je podan dokaz, da se pripravljajo napadi na naš železniški promet v inozemstvu. Naša državna uprava je odredila po zadnjem napadu vse potrebno za varnost prometa in tudi Avstrija je uvedla preiskavo. Mednarodna komisija pa bo dognala, kdo odgovarja za grde zločine. d Prosila je zanj. Ne razglašamo običajno takihle dogodkov, to pot pa vendar izjema. Preteklo soboto zvečer se je pripetil v Hrušici pri Ljubljani prav gnusen in ogaben zločin. Med tiste najbolj uboge in omilovania vredne žene, ki jih je toli-• svelu in ki nimajo drugega v življenju i- .':' or golo trpljenje, spada tudi 37 listna žena nekega zidarja v Hrušici pri Ljubljani. Mož popiva, zmerja ženo, jo pretepa in muči. Imata pet nedolžnih otroč.ičev, katerih najmlajši je prišel šele pred 6 tedni na svet. Mož se je »priguncal« v soboto okoli 7 domov, že povsem pijan. Rezko je zahteval od žene večerjo. Nedolžna ženina beseda mu je dala povod za prepir. Nato je umolknil* pograbil kuhinjski nož in šel brez besede proti ženi ter jo mirno in z vso silo zabodel v spodnji del telesa. Žena se je zgrudila vsa okrvavljena na tla. Otroci in navzoči ded so poklicali ljudi, ki so nudili nesrečni ženi prvo pomoč. Kuhinja je bila vs- okrvavljena, tako je ranjenka krvavela. Prišli so tudi orožniki, ki so brezvestnega moža uklenili in ga odvedli na orožniško postajo, po ženo pa je prišel iz Ljubljane reševalni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico. Rana je huda in se bo morala nesrečnica dolgo zdraviti, vendar pa k sreči ni nevarna. Moža so pozneje orožniki izpustili, ker ni nihče doma, ki bi skrbel za uboge otročiče. Tudi je zanj prosila žena ... d Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivcsti jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj iu zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da >Franz-.T*sef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v le-karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 11 Podružnica Slov. plan. druHva Bohinj naznanja, da se vrši I. občni zbor dne 16. avgusta I. 1. ob 16 v restavraciji g. Resmana ob Boh. jezeru. - K obilni udeležbi prijazno vabi vse člane in interesente, ki še želijo pristopiti podrulnica. 11 Krtina. Cerkveno opravilo sv. Roka na Krtini sa vrši v nedeljo 16. avgusta. Služba božja bo ob 6. in 10. Bližnji in daljni Častilci sv. Roka vabljeni! n Prostovoljno gasilno društvo SinKovtura pri: redi dne 16. avgusta pri Habetu tombolo z lepimi dobitki. Začetek ob 8 popoldne. Glavni dobitek je lepa nova kredenca, dalje srebrna ura, ovca itd. Prosimo za obilno udeležbo I — Odbor. Pravm nasveti Napeljava vodovoda čez sosedov svet. F. O. Lj. Ali se sme napeljati vodovod po z-sebni poii čez sosedov svet, po iaiteri ste nosili vodo in nad 60 let. — Ne. Napeljava vodovoda po zasebni poti, ki po njej vodo nosite, bi pomenila razširjenje služnostne pravice, ki jo imate na tej poli. Postava pa ne dopušča razširjevanja služnosti, ampak pravi, da se morajo utesnjevati, kolikor to dopušča njihova navada. Izposlujte si od soseda • dovoljenje za napeljavo vodovoda po njegovem svetu. Menjava dolžnikov ili poroki. J. M. K. Vi in sosed st.i bila bratu za poroka. Brat je posestvo prodal iu je kupec prevzel tudi dolg. Kupcu pa ne marate biti za poroku. Drugih porokov pa kupec ne dobi, ker je preveč zadolžen. Posojilnica pa trdi, da sta še vi in sosed poroka. Ali je to res? V vašem slučaju je prišlo do menjave dolžnikov. Za tak slučaj postava določa, da poroki jamčijo le tedaj dalje, ako so pristali na menjavo dolžnika. Če ste s sosedom pristali na to, da kupec prevzame bratov dolg, še vedno zanj jamčite in ne morete od poroštva odstopiti. Koliko sme računali zdravnik? I. Z. B. K porodnici ste poklicali zdravnika, ki je prišel iz bližnjega, 8 km oddaljenega kraja. Zamudil se je eno uro in vam računal 1000 Din, kar se vam zdi preveč. Koliko bi bil smel računati. —Zdravniška tarifa določa, da sme zdravnik manj premožnim strankam t. j. onim, ki ne plačujejo nad 1000 Din neposrednega davka in državnim, bano-vinskim in samoupravnim uslužbencem računati za prisotnost pri porodu 60 Din; za pomoč pri porodu z operativnim postopkom pa 200 do 400 dinarjev. Če gre zdravnik iz kraja nad 2 km k bolniku in stranka ni dala voza na razpolago, za-računi kilometrino, kakršna pripada banovinskim nameščencem t. j. po 6 Din za 1 km in odškodnino za izgubo časa po 25 Din od ure. Če pa stranka preskrbi voz, odpade kilometrina. Kolikor je vožnja po železnici mogoča, pripada zdravniku vozovnica drugega razreda ter 25 Din od ure za izgubo časa. Za premožnejše bolnike, se sme gori navedena tarifa povišati za največ 50%. Spore rešuje sresko načelstvo. Službena pogodba. 2. Z. T. Ali more gospodar zahtevati, da posel izpolnjuje pismeno pogodbo, ki jo je napravil z gospodarjem? — Obe stranki veže pogodba in je jasno, da more tudi gospodar zahtevati od posla izpolnjevanje pogodbe, če ne gre drugače tudi s tožbo. Dolžnosti gospodarja v slučaju obolenja posla. Z. Z, T. Vprašate, koliko časa mora gospodar skrbeti za posia, ki v službi oboli in če mora plačati tudi zdravnika in zdravila. Ali mora bolnik predpisano dobo ostati pri gospodarju? — Postava določa, da mora službodajalec dajati poslu v slučaju bolezni, ki ni bila povzročena ne namenoma, ne z veliko nemarnostjo, potrebno oskrbo in zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila do štirinajst dni, ako je službeno razmerje trajalo že štirinajst dni in do štirih tednov, ako je trajalo že pol leta. Oskrbo in zdravljenje je mogoče nuditi tudi s sprejemom v bolnišnico ali z gospodarjevim pristankom pri drugih ljudeh. Ako je glede na naravo bolezni potrebno, sme po^el zahtevati negovanje v bolnišnici, če pa je službovanje sklenjeno le za dobo začasne potrebe (na pr. za časa žetve, košnje in podobno) in še ni trajalo en mesec, tedaj gospodarja ne zadenejo gornje obveznosti. Gospodar po sme izdatke v gotovini za zdravljenje in nabavo potrebnih zdravil, kakor stroške za negovanje v bolnišnici ali pri drugih ljudeh zaračunati na poslove denarne prejemke, ki mu pripadajo za časa obolenja. Invalidski zakon. 'K. A. Ž. Invalidski zakon je bil objavljen v št. 81. »Uradnega lista«, dne 5. avgusta 1929. »Uradni list« lahko vpogledate pri vsakem županstvu. Glede ostalih informacij se pa obrnite na »Združenje vojnih invalidov« v Ljubljani. Oprostitev od varilstva. J. M. K. Vprašujete, če vas sodišče lahko prisili, da prevzamete va-ruštvo. — Če nimate zakonitega razloga za oprostitev od varušlva, je vaša dolžnost, da ga sprejmete. Oproščeni ste lahko, če ste 60 let stari, če morate skrbeti za pet otrok ali vnukov, če imate že eno težko ali tri manjša varuštva in če bi le težko in z znatnimi stroški mogli opravljati to službo, vsled velike oddaljenosti varstvenega sodišča. Katastralna mapa ni edino inerodajna ta lastniao. F. L. V. Kupili ste parcelo in vam je prodajalec zatrjeval, da meri tolika, kol... f je navedeno i zemljiški knjigi. To m.-ro sle vpisali tudi v kupno pogodbo. Ko ste pa v narav, .'merili parcelo, ste pa ugotovili, da j? skon za t'> iovieo manjša, kakor je na veder o v zemljiški i__\f ; r, . 1 — c -. .a ' nin uredil meje po prvotnem ob*egu in tako. fca«;or je to navedeno v mapi? — Ce »n sosedje de.e parcele, ki ste jo vi kupili, uživali nemoteno let, so iste priposestvovali iu jih 'iaf ne bos' ' mogli več odvzeti. Le če v te;n slučaja tudi s -sedje soglašajo, se morete dogovorili. da 1 --m geometer določi mejo po mapi. Sami pa te^ i ue boste mogli urediti, Ce sle osrceSo kupili po meri in jo tudi po meri plačali, vam prodjiJe* jamči, da res toliko meri, kakor .-te se dogov >ri!i. V tem slučaj« lahko zahtevate vrnitev preveč plačane kupnine. J. K. Glede topli- se posvetujte z domačim »1 ravnikom, ker niso vrt toplice zdravilne za vse bolezni. Neenake dele. K. K. L. Oče je izročit posestvo, cenivši ga sam n.-. 20.000 Din, svojemu četrtemu sinu. Ostalim sedmerim otrokom pa je zgoioril dote po 1230 iu 175« DU) ter neporočenim še pohištvo. Ker pa je po Vašem mnenju posestvo vredno 80.030 Din. vprašate, kako bi mogli doseči, da bi oče vpoStevajoč pravo vrednost posestva, dal vsem utrokoai eaake dote. — Dokler oče živi, lahko povsem svobodno razpo laga s svojim preosolenjero. Sme sam doloSii prevzemnika za posestvo ter sam določili višino dote ostalim otrokom. Le fe Vi smatrate, da to. kar ste prejeli od očeta, ne dosega višine nujnega deleža x e?irom na pravo vrednost posestva, potem predlagate na svoje stroške sodno cenitev iaratenega posestva. Po očetovi smrti boste smeti z ozirom na to cenitev zahtevali od brata-prevzemnika dopolnilo nujnega deleža. Pri cenitvi posestva se bodo seveda očetov previitek. zgo-voriene dote v denarja, ter oprava za neporočene otroke rnr-r?:e odšteti od cenilne vrednosti in sloii le či-t» vrednost izročenega posestva za pre-računjenje nujnega deleža. Pepravfle >«ai«i»da. J. L. S. Pred vojno je bil zgrajen vodovod. Sedaj ste se domenili, da ga popravite. Pri tem popravljanju pa sta dva posestnika samovoljno spremenila v škodo ostalim opravičencem, dolžino in lego nekih odtočnih in določnih cevi. Vprašate, kako bi se rešil ta spor. — Ugotoviti morate, kdo je lastnik vodovoda. Alt je občinski. ali pa ga je postavila skupina posestnikov. Ce je občinski, potem mora občina tožiti dotična dva posestnika, ki sta izvršila samovoljne izpremembe pri napeljavi, da vpostavijo celo napeljavo v prejšnje stanje. — Ce pa je vodovod postavila skupina posestnikov, je vodovod nerazdeljena skupna tast teh posestnikov. Posest in uprava skupne stvari gre vsem solastnikom skupaj. V stvareh, ki se tičejo zgolj redne uprave iu rabe, odloča večina glasov, ki štejejo ne po osebah, marveč |-o razmerju deležev. Pri varnih spremembah smejo preglasovani zahtevati varnost za bodočo škodo in če se ta odreče, izstop iz skupine. Pri enakem številu glasov odloča žreb. — Ce tura j večina solastnikov ni odobrila samovoljne spremembe, sme dotična dva posestnika tožiti na vpostavitev vodovoda v prejšnje Maoje. Šentvftsklm dijakom — Na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vido r,ad Ljubljano bodo popravni in razredni izpiti 24. in 25. t. m. Učenci, ki imajo te izpite, naj pridejo v zavod 23. avg. zvečer ali najkasneje 24. avg. do 8 zjutraj. Nižji tečajni izpit se bo viiil od 26. do 31. L m., višji tečajni izpit pa od 26. do 29. t. m. Sprejemni izpit za vpis v 1. razred Ho 2®. ia 29. t. m. Ta »pit bodo učenci delali iz slovenščine pismeno in ustno, iz matematike ustno. Is slovenščine ce bo zahtevalo, da učenec zna: 1. gladko in pravilno pisati ps narekovanju, 2, lepo, točno in razumljivo Htati, 3. prečitaso čtivo lepo obnoviti, 4. da pokaže točno poznavanje besednih vrat (besedna analiza), 5. da zna ▼ prostem stavku poiskati osebek (subjekt) in povedek 'predikatl in 6, da zna na pamet kako pesem, t prri Trsti narodno. Is matematike pa: i. pisanje celih števil do 1,000.000, 2. štirje osnovni računi • celimi števili t praktičnih nalogah, 3, metrske asere in denarne enote, 4. povsem zanesljiva po-itevanka do 10, 5. štirje osnovni računi z večimen-•Rum števili. Učenci, ki bodo napravili sprejemni izpit vsaj z dobrim uspekom. t« bodo vnisali PO DOMOVINI Naši jubilamje. (Breziiu-a nad škofjo Luko.) T- d ni obhaia »letnico rojstva zgledna kršč. stati \r:5 Klobo-.-s. Bila je vedno vzorna žena in dobri nsrojiMjira otrok. V borni kmečki hiši je vzredila sedeta otrok in jih dobro vzRojila. Delata je od rane-ja jutr« do poznega vočer*. Minulo je že 30 le! odksr se je poročila. Kolike je jubilantiuja prestala v vojnem času ve !e Bog. Ob njenem jubileju ji vsi iskren« častitamo in ji želimo. da bi jo &oa obranit fe na mnoga let«. — V isti vasi obhaja SO letnico rojstva vetezastužai iuož Janez Konih-IskrecK* častitamo! Dnuirena proslav*. (Skofja Loka.) Velike slovesnosti pripravljamo v Loki za 22. in 23. avgust. ko bomo praznovali SO letnico blagoslovitve m razvitja naSega društvenega prapora. Razvit in blagoslovljen je bil ruš prapor 23. avga-sia šet prapor tedanjega rokodelskega drušiva, iz katerega se je razvilo naše Kat. prosvetno društva Vsa naša proslava naj velja kletnemu delu 4n?štva. čigar simbol je prapor, zraven pa zlasti tudi temu. da jasno in odločno poudarimo katoliška načela, ki jih naš« Drosvetna društva zastopajo. Zalo hočemo vsi do zadnjega, ki je in hoče biti katoličan. priti na to društveno prostavp, Ali naj se pred ljudmi sramujemo priznati Koga in vero, ki nam jo je dal po svoji Cerkvi? Kikakor ne! Odtočno bomo povedali: Zvesti smo Bogu, zvesti Cerkvi, zvesli duhovnikom, ki nas uče vere, zvesti domovini in kralju, čigar lOletnico vlade hočemo hkrati obhajati. £a!n pa pridi 23. avgusta vsak v Loko in pri-vedi e seboj vsakogar, ki hoče biti katoličan. — Natančen spored vse slavno3!! še objavimo. Itriištme rrtU. (Dev. Marija v Polja.) Ai-e Prosvetno druStvo- obhaja prihodnjo ne.lt-11 . 14. avgusta 31» letnica obMoja godbe na pihala. Na predvečer proslave ob po! 8 ktmcertrira godba ia tigu pred cerkvijo. V nedeljo je ob 10 sv. maša, pri kateri sodeluje gcjba. Po popoldanskem ceHsvenem opravilu ob 16 veselica s koncertom sodbe, petjem itd. n« vrla >Ljoiskega doma« pri Dev. Mar. v Polju. Gc tba Prosvetnega društva, znana pod imenom >Poljska godba., je v leku dolgih let scolelovala na rasnih javnih ter drušivenih prirediteah. Sedaj je številčno spopolnjena ter 8i je nabavil« nove instrumente. Cisti dobitek prireditve je na.-nenjen v pokritje teh. — Tukajšnje Prosvetno društvo p« *e po svojih zastopnikih udeiezi tudi slavno='i v Grobljah. Organizirano papirniško delavstvo pa bo šlevitneje pri-sos!vovato na s:«alnih predavanjih v Grobljah. Prosvetni ia socialni dnevi. (Groblje pri Domialah.) 13. in 16. avgusta obhaja Prosvetna zveza skupaj s prosvetnim društvom v Grobljah slavje bla-goslovlenja novega društvenega doma. z njim pa je zvezan socialni dan. Po obširnih predpripravah sodimo. da bo te dni v Grobljah zbranega tisoče ljudstva, ki bo prihitelo z vseh strani. V petek zvečer bo mogočna razsvetljava doma in bakijada z, godbo po vasi ter podoknica kumici. V soboto 15. avgusta ob pol 8 fantovsko zborovanje, na katerem bosta govorila dr. Stanko Zitko in prof dr. Karel Capuder. Zlasti vabimo fante ii kamniške in moravške dekanije, da se tega zborovanja udeleže v čim večjem številu. Takoj po zborovanju fantov sledi slavnostni sprevod po vasi. Ta sprevod bo posebno pester zaradi narodnih nož. Po končanem sprevodu opravi škof ljubljanski g. dr. Gregorij Rožman sv. mašo na prostem pred domom, po končanem cerkvenem opravilu pa blagoslovi naš novi društveni dom. Nato govori g. odvetnik dr. Marko Natlačen t 1. razred. V razrede 2.—8. se učenci lahko prijavijo pismeno do vključno 2. sept,. osebne pa »e javijo šele 8. septembra od 6 dalje. S seboj naj prineso zadnje letno izpričevalo. Pri vpisu plačajo vsi učenci od 1.—8. razreda po 50 Din za zdravstveni fond in obrabo učil. — Šolska maša bo 9. sept. ob 9; redni pouk se prične 10. septembra ob 8. ŽKpnrijsfee urade prosimo, da o tem razglasa ofeveste «čenče, ki ce jih tiče in ki stanujejo v ■jilvsvih župnijah — Ravnateljstvo klasične ško-Pjske gimnazije- slavnostni govor. Ko.-iio .-e bo dobilo v driatvenp, domu. Po litanijah popoldne bo pro-U, zabava v« dan igrata mengeška in domžalska godba, popoldni, pa nastopijo pevci domačega tu okoliških društev — V nedeljo IG. avgusta ob 9 bo zborovanje naSeoj delavstva. A prav za ta dnu pa vabimo še posebni delavstvo h Tržiča, Trbovelj in Zagorja. Ljubljane in drugod, da pridejo poslušat naše najboljše str«, kevnjake ia socialne delavce. Železniški zveze' m zelo ugodiie. Zaprošena je tudi polovična vožnja na železu iti. Avtobusi vedno ua razpolago. Od dom. žalskega kolodvora do (Irobe!j je 10 minul. Smrtna kosa. (Strmca pri Vačah.j Po dolgi bolezni je umrla letna Pepca _. »lan. Tri leta je trpela. Molitev in sv. zakramenti so bili edina njena tolaiba. Bila je zvesta bralka Domoljuba:. Ko ga -ama ni mogla več brati, soji ga naglas prebirali drugi. Njen pegreb je pokazal kako je bila povsod či.-tana in spoštovana. Saj j! bo domača zemlja! Preostalim naše s-vslj« Odhod g. župnika. (Kolovrat.) N>hio mogli verjeti, -, navil«, ien v cerkvi ia šoli, neumoren v spoveJmci, prenovitelj Marijinih družb za žene in dekleta, ustanovitelj Izobraževalnega društva. Koliko je bili truda pri prenovitvi cerkve! Vzorno so kazali, kako je treba usušiti močvirnati svet, k3ko skrbeti ra sadni vrl, kako pogozditi. Ob svojem prihodu zapuščen gozdni svet s trnjem in gozdnim plevelom zaraščen, pri odhodu pa raste tam 20.VX> smrekovih in mecesnovih sadik, skrbno-negovanih. Bili so tudi v nadzorstvu pri Hranilnici in posojilnici ter v Nabavni in prodajni zadrugi v Izlakah. S stojo skromnostjo, gorečnostjo za došni in gospodarski let prosvetni napredek, z modrim nasvetom v v=aki zadevi, * odločnim nastopom vse dobro so si pridobiti popolnoma naša srca. Mi Vam. dobri eo-,-j»od župnik, ne moremo poplačati, zatu naj Bog tisočero povrne, ter Ves prosimo, da s? nas speminjale v "molitvi. Mengeški župniji čestitamo, da je dobila, po bridkih dneh, tako izvrstne?:' nait-župnika. Izlet. (šmarje-iSap.) Dne 6. avgusta so prišli k nam na izlet čiikovi križarjic s svojim vcdiieljem p. Kriiofi* uiom. Na Gumnišču so imeli sv. mašo pridig« potem so se lotili svojih zalog1, pa ludi -.Jurmanovu j »o jim postregli z mlekom. Nadaljevali so pol č« Blato, nato po gozdu r Šmarje in »o bili [»P«1™ ua .Magdatenski gori, ki je krasna izlelna tot-sa. Mi 00 imeli s seboj za v lonec, so jim dobra »mezoar. i jeva mati- skuhali, nalo so pa imeli pete -semeni-. ške< litanije, prej pa še pridigo o sv. Antonuil«» vanskem. Tako na Gumnišču kakor tudi ni Mg"* lenski gori so križarji pridno peli svete pe«ini,i>* tere jih je naučil njihov vodilelj. med potjo najrajši peli vmarsirala. mariirala kra ja i ei gardar. Domačini so se slovesnosti v obeli " iiicah udeležili v velikem številu, zlasti niiaJ"«-Le še kaj pridite v lepo Šmarje! H Kosatijauom na Krke! (Krka.) >Koziuijanic, to čudno ime je skovala lj"« govorica iz. imen dveh bratov, svetnikov, <» Kozma in Damijana, ki sta bila v Arab,.,. ^ nika. Nekdaj so zdravniki imeli v Ljubljani « itvo sv. Kozma in Damijana, ln največ zaJJ^, se jima zdaj hodijo pr:^rixat romarji iu^( ua Krko. Starodavna je ta bežja pol. "lf f,3Uid0igih kot samostan >belih menihov v bticm. '1 ~ (no 500 let oskrbovali to božjo pot. % cerkev, ki ima osem oltarjev m je takrat w ^ ptKlniŽBif- Opešata pa je ta božja pot, « Jože! menihe iz Stične pregnal. - Komar" aeif,. so zdaj na Krki po Velikem Šmarnu prve rji, 1 je po vrsli: prvo nedeljo pridejo nems.ki r ^j. drugo nedeljo pridejo Gorenjci, IrelKf dejo Dolenjci ia okoličani — Z^vteM® ^ s,|fllc marji iz Ljubljane ob 5 ah ob ' zul ' K kf. A« (14 Di«), od tn pa s poštnim avtom do ™ r U jrreJo poldrugo uro peš do Krke, če gredo iz fiubllane ob 4 popoldne. Nazaj v Ljubljano pridejo tnraaril ob pol 9. Veliko jih gre na Krki pogledat »udi podzemeljsko jamo nad izvirom Krke; znano b Jurčičevega romana »Jurij Kozjak«, Večinoma čredo romarji vsi na Krki k sv. obhajilu. — Ob sobotah zdaj ni ve2 videti toliko romarjev.na lojternih vozeh ki bi se skoz Ljubljano peljali na razna božja nota. Podjetni šoferji si znajo poiskati zaslužka, ia romarje pripeljejo v soboto zvečer na Krko Domoljuba*. Zanimivo je tudi, kako nam pomožna pošta dostavlja naš časopis. Trikrat na teden se nam dostavlja pošta, to pa ne ob določenih dneh. Se takrat pride pošta od 9 do 11 zvečer domov in vsak si izbira po mili volji svoja pisma. Ker je pošta v gostilniških prostorih, se ob nedeljah vsa pošla razmeče po mizah in ljudje izbirajo in >vagajo< tuja pisma. Večkrat se zsodi. da vedo mnogi nepoklicani za vsebino pisanja prej. kakor lastnik. Tako postopanje nam nič kaj ne dopade. Potrebno bi bilo. da bi se napravil red. Se največji red v dostavljanju 'Domoljuba je v župnišču. čitatelji »Domoljuba« smo s članki jako zadovoljni, posebno z onimi, ki so gospodarskega značaja. Kljub temu. da nas nekateri smatrajo za robate hribovce, smo z branjem »Domoljuba veliko pomagali sebi in našim domovom. Javna dela. (Lož — Stari trg.) Prvi je mesto (okoli 440 let) z t predmestjem in tvori skupaj z vasjo Podtož in božjepotno cerkvijo St. Križa na Križni gori (notranjski sv. Jošt) mestno občino Lož; drugi pa je vas, sedež velike župnije Stari trg pri Ložu in velike občine Stari trg pri Rakeku. Zadnji 2 leti občina Lož po načrtu Higijenskega zavoda v Ljubljani mesto regulira in olepiava. Z malimi sredstvi so že mnogo naredili in mesto že dosti lepše izgleda. Kaze mesto le še stari skednji ob cesti in nekatere zanemarjene hiše. Stari trg, središče velike občine, so sicer spomladi tudi pričeli s tlako nekaj regulirati, pa je delo na sredi zastalo. Ko so zadnji teden s tlako »nažili izsušeni potoček skozi vas, v katerem se pere in živina napaja, so naili do kolen blata in vsakršne nesnage v njem. Nekaj brega so osoažili, drugo je ostalo za seme. Ne bi bilo napačno, če bi se naši občinski in cestni možje ogledali in vprašali v Logatcu, kaj in kako se da kaj izboljšati, če vlada razum in dobra volja. Za danes pač ni reč pravo načelo: .če je bilo prej dobro, pa naj bo ie zdaj«, samo, da nič ne stane. Tudi nima Stari trg ie nobene javne luči. Morda bodo žarnice zrastte na kakšni tepki. Po več tednih silne suše je v petek zvečer nevihta malo ohladila in pomočila. Staro-tržani že cel mesec vozijo vodo iz MarkOvca in sprašujejo, kdaj bo vodovod. Nekateri zaupamo v zakon o pobijanju korupcije in pospeševanju kme-tiislva. Iz tega se mora enkrat izvaliti vodovod. Zlasti, ker večkrat kakšna vas pogori in nas suše podpirajo. Vendar morama še počakati, da zadnji izvirek popolnoma usahne, potem bo tisti gospod, ki mora prej pomeriti množino vode za vodovod, morda vendarle prišel ugotovit, kje se voda dobi. • Preje namreč ni mogoče delati načrta, proračuna in zbirati denarja, v naročju pa vodovoda tudi nihče ne bo prinesel, kakor sv. Nikola jabolka ali sv. Jošt ribe. Saša loterija. , (Vojnik.) Samo še par tednov časa nas loči od žrebanja velike kmetijske elektne loterije. Vsakdo z veseljem kupi naše srečke, zato prosimo vso cenj. naslove, ki so prejeli srečke v razprodajo, da jih razpečajo čim, prej, ker bomo število dobitkov najbrž povečali, ako bomo pravočasno vedeli, pri čem da smo. Posebno so nas razveselila naročila naših rojakov iz Holand-ske, Nemčije in Francije. Izid žrebanja bo objavljen v vseh večjih slovenskih časopisih. Pasijonske igre. (Polzela.) Kat. prosv. društvo priredi kakor lani tudi letos Pasijon3ko igro in sicer v petek 14. avgusta ob 8 zvečer, v soboto na praznik in v nedeljo, dne 16. avgusta, obakrat ob 3 popoldne. l'r« datave se vršijo v novem Prosvetnem domu, katerega notranjščina bo ravno izgotovljena. Predstava bo od lani mnogo zboljšana tako vsebinsko (med posameznimi dejanji bodo simbolične predpodobe iz stare zaveze, kar je letos l vo) kakor tudi po številu nastopajočih. Pri predstavi sodeluje okrog 70 oseb. Je gotovo rekord, dob:ti toliko igralcev v žup-; niji, ki ne šteje niti 2000 duš in ima še več društev. Za svobodno kretanje tolike množice igralcev nam je porok novi oder, kateri meri 80 kvadratnih metrov. Sova dvoraua pa obsega dvakratno površino odra. Vljudno vabimo: Pridite, poglejte iu sodile! — Odbor. Belokranjski kotiček Amerika ncl pri Treh tarsh. Samo mimogrede smo zvedeli, da prijel, obiskat to staro Marijino božjo pot. Pa je Sla tj beseda od ust do ust in v nedeljo 2. avgusta je vse drlo k Trem kraljem. Nabrala se jc velika množica naroda, zakaj beseda Amerika pomeni v Beli krajini več kot drugod, ker ni od nikoder toKko ljudi tam, kakor iz Bele Krajine. Iz .Metlike je šel v Ameriko tudi veliki misijonar Baraga, ni katerega je spominjal v pridigi g. župnik Plevnik, Po maši je bila na prostem lepa slovesnost. Banski svetnik Nemanič in župan Pečarič sta do-šle goste lepo pozdravila, potem so pa nastopali nenapovedani govorniki. Metlika v iilmu. Dne 4. avgusta je prišel skozi Meiliko g. Gr-dina, predsednik Baragove zveze, ki pripravlja snov za predavanja o škoiu Baragu. Ker je bil Baraga v Metliki kaplan, zato jo je g. Grdina vzel na lilm. Kot posebno zanimivost za Amerikance je lilmal tudi Tri tare, »belokranjske Brezje«. V film pa je šel tudi Črnomelj' ia ie marsikateri drugi kraj. Blagoslovitev gasilskega prapora v Gradcu. Ta slovesnost se je vršila 2. avgusta ob na»-zočnosti mnogih odličnih osebnosti in ob udeležbi mnogobrojnega občinstva. Zlatih žebljičkov je bilo zabitih lepo itevilo (okrog 50). Gasilcev v krojili je bilo 278. Prenovljena kapelic* na Primostko. Na sredi pota med Metliko in Podzemljem j< vas Primoslek, ki je imela dne 2. avgusta lepo slovesnost. Ta dan je bila blagoslovljena vaSki kapelica, katero je dal prenoviti io ji daroval dvi kipa: Srca Jezusovega in Male Terezije g. Bajuk, ki je prišel za par dni domov iz Amerike. Lepi slovesnosti je prisostvovala številna množica. V Draffatušu je umrl 4. t. m. tainošnji šolski upravitelj josp. Ferdinand Podržaj v starosti 37 let, previlen i sv. zakramenti. Istega dne tudi njegov na lebudni 8 letni sinčedt, teden dni prej pa njegov« 4leioi hčerka. Pobrala je vse tri griža. Ostala je le mati in živahna »letna hčerka lrenica, da jo tolaži -Ginljivo je bilo pri pogrebu: nobene ude-h-žbe sorodnikov; zamudili so, larani pa vsi na >ejmu. tvoje zdravje ne prenese tega. In potem, Bernard, ta tvoja žrtev ni potrebna. Tisto malo vsoto, ki jo je Lojze vzel s seboj, je že zdavnaj zapravil. Trdo bo moral delati, da bo mogel živeti in v pomanjkanju bo živel.< Fant je nalahno zmajal z glavo in oči so mu ^a-6trmele. Mino je ko blisk prešinila neka sumnja. »Mati,« je vprašala, »mati, ali ste Lojzetu na skrivaj poslali kaj denarja? In ve za to Bernard?« Mati je kleenila vsa strta in se ječaje spovedala, kako da je poslala Lojzetu pet tisoč dinarjev. Nato je, ko že tolikrat, položila rake na mizo in naslonila glavo nanje. Mini se ni zasmilila, ko jo je videla jokati se. Tudi mati je spadala k onim nasprotujočim silam, s katerimi se je morala bojevati. Kakor bi se njeno telo strdilo v led, je stala Mina in vprašala čez čas: Kdo ti je to povedal, Bernard?« Solznih oči je odgovoril lant: »Pisinonoša mi je povedal. Pred tednom sem ga srečal na cesti. Povedal mi je, čeprav nisem maral poslušati. Da naj izročim materi poštno potrdilo, a da tebi ne smem nič reči o tem. To se mi ni zdelo prav, vendar nisem hotel tebi založiti matere. Osem dni ie ležalo na meni in zdaj sem hotel...« >In zdaj si se hotel tri in trideset dni postiti in se pokoriti, ker si vedel, da tvoj brat nemarno zapravlja tisti denar, ki mu ga je poslala mati. Rada te imam, Bernard! Stori, kar si se namenil; tri in trideset dni bora tudi jaz jedla isto ko ti.« 18. Svetnikova nečakinja Olga je bila ljubka osebica devetnajstih let, majhna, plavolasa in živahna. Njeni 5» starši so ji umrli in ji niso skoraj ničesar zapustili. Pa io je vzel k sebi vladni svetnik, dasi je bil vdovec in je imel dvoje sinov v šolah in je živel le od svoje plače. Poleti je moral bivati le v Loki, kjer je bilo poceni, če je hotel svojima sinovoma privoščiti nekaj popotovanja in hoje po hribih. Olga je bila najrajši v Tonetovi družbi. Mine se je skoraj bala, ker je vedela, da ji ni všeč, če jo pri delu moti ali zadržuje z nepotrebnim besedičenjem. A včasih zvečer jo je Mina prosila, naj ji kaj zapoje. Olga je imela zelo prijeten, dasi ne bas obsežen glas, ki si ga je vežbala v dobri šoli. Posebno nekaj pesmi je bilo, ki so bile Mini zelo všeč in jih je znala tudi ona. Če ni bilo nikogar doma ali jo je slišala le mati, je tudi Mina včasih kaj tiho zapela. Dokler je ni Tone nekoč na skrivaj poslušal in ji dejal: »Mina, Ti tako lepo poješ ko medved.« Odtlej ni pela nikoli več. Pa je prišla mala plavolaska, ki je žvrgolela ko škrjanček, in Mina jo je prosila, da ji je včasih zapela nekaj njenih najljubših pesmi. " Nekoč, ko je bil Novak pri njih, je vprašala Mina: »Ali pojejo te pesmi tudi na konoertih v glavnem mestu?« »Nikoli!« se je zasmejal a Olga. »Kvečjemu jih zapojejo včasih pri rokodelskem društvu ali pa pri kaki dobrodelni prireditvi ženskega društva. V resne koncertne dvorane spadajo samo pesmi velikih skladateljev. Druge so pa prepovedane.« »Kdo jih prepove?« »Dober okus. To so kritiki, če pravijo kritiki: šund — pa je šund, čeprav je šo tako lepo. Saj ne rečem, da so pesmi, ki so Vam všeč, tudi šund, vendar bi me bilo vpričo glasbenikov sram to priznati Dejali bi, da sem starokopitna.« preprosto pritrditi na vozove najrazličnejših tipov. Deluje avtomatično samo med vožnjo, tako da « ne izgubi med postankom vlaka niti kapljica olji. poleg tega pa čuva leži-iča, ki se ne obrabljaj« več tako kakor doslej. ■ Češkoslovaška železniški uprava bo uvedla no« izum na vseh vlakih, nima pa se zanj tudi inozemstvo, posebno Nemir ja in Anglija. Denarja se branijo. Krajevni poročevalec li«U »Dailv Mail« pripoveduj da je'videl v neki drag«; ljarski izložbi v eni o« najlepših londonskih ulit na izložbeno okno prilepljen bankovcc za 1 pod bankovcem pa I' stalo napisano: Ta bankovec velja samo " » lingov« (1 angleški un je 20 šilingov). Ta n ' je spravil tudi :asnikaf| v prodajalno, kjer |< « dobil za 19 šilingov ba® kovec za 1 funt.^« je -zaslužil« 1 5'1'"* br truda: draguljar P« | obesil na okno nov ba" kovec. To je bil« »•< draguljarjeva reklam«. « bi privabil pn«W™ kupcev v prodaj Draguljar ..m Stev, 32. MJUMOUUb/, (inc 12. avgusta 1981. Stran 477. tipviJno p» je bila '-brana ob grobu mla- liaa in glasnim ihte nJem nannamjala, da je bil rafili dober i" priljubljen učitelj. - Njegovi dobri in msCanaki rodbini iskreno sožalje ob nenadomestljivi i«gtlW. Kaj nam bo suša prinesla. V petek zvečer »mo dobili par kapelj dežja, ,a (o „i niti pot kupice za tistega, ki je litra žejen. Vse vene in se suši. Za prašiče se le še redko kje kaj dobi. Po travnikih m košenicah je kar rdeče. ■Coruza se te drži, krompir omagoje, trta tudi, a na splošno pa jako dobro kaže. Grozdja se že jobi zrelega, prav dobrega. Prijatelj«« dobre kspljicel Kje se dobi? Marsikje! Pa malokje talio dobra kot v »Vinarski zadrugi v Metliki«. Ta kapljica j« sedaj na ponudbo v gostilni Tancig v Metliki, kjer se toči po nizki ceni in tudi prigrizek bo lahko zraven dobiti; Kdor želi kupiti na debelo, nai »e pa obrne na Vinarsko zadrugo, ki bo hitro, , točno v zadovoljstvo postregla vsakemu. Staro vino naj naredi prostor novemu. Ogenj sato videli Pogorela fe vas Trg pri Ozlju ne daleč od Karlovca. Skoda je velikanska. Ogenj je grabil tudi cerkev, pa lo io pred popolnim uničenjem vendarle rešiti. ŽivHenfe za življenje (Nadaljevanje.) (Roman) Dvignil se je, se naslonil na marmornato peč, jrekriial roke in me zrl s tistim vzvišenim i/.ra-iom, ki si ga je znal ub lakih prilikah nadevali in s katerim me je v mladosti tolikokrat poniževal. Jaz sem pni prelomil molk. Deiat sem mu, kot v odgovor n« njegov vljudni pozdrav, trdo, not mu naravnost v obraz: (as laži je prešel. Najbrž sle ie uganili, tla vem vse!« Namršil je obrvi kakor vedno, kadar se je v njeni nabiral« jez«, Iti jo je bilo treba krotiti. Njegove oči so prenesle moj pogled * nepremagljivim ponosom. Ne razumem te,t mi je odgovoril preprosto. .Ne razumele me.?« sem mu odvrnil. i,Naj bo. Vam bom že razsvetli' spomin, c Glas se mi je tresel pri teh besedah, zakaj hladna kri so ml je počela razburjati. Prejšnji dan iu v razgovoru z njegovim bratom sem lahko popolnoma jasno videt nesramno nizkotnost bojazljivea in zalirbtneža. Sedanji moj nasprotnik, ki je bil pravzaprav večji zločinec kot oni drugi, je pa vendar znal ohraniti neko mimo nadmoč, celo v tej strašni uri, ko je dobro čutil, da se bo zdaj začela pred njim razvijati vsa temna preteklost. Ta človek je bil zločinec, a zločinec velikega kova. Recimo velikaš, ki je znal'svojo podlo naravo pokrivati z dostojanstveno prevleko,' ki ni pustila jezi do izbruha. .leza je \žigala na tem čelu, obrobljenim s črnimi mislimi, držne plamene. V njih ni bilo prav • nič strahu. V njegovih očeh, ki so bile prav [loilobiie bratovim, sem bral zločinsko odločnost. Čutil seui, da se bo branil prav do zadnjega. Ne bo se udal, razen kadar bo vse popolnoma do pičite jasno. A preden' se mi to posreči, me bo znat spraviti v dfvfost. Kri mi jc planila v glavo in srce. mi je hitreje udarjalo, ko sem nadaljeval: »Dovolite mi, da sežem z dogodki malo nazaj. >I.eta 1864. jo živel v Parizu nekdo, ki je ljubil ženo svojega najboljšega prijatelja. Čeprav jc bil ta prijatelj zaupen, plemenit, vljuden, lahkoveren, je vendar to opazil ii» zaradi tega trpel. Postal je ljubosumen, čeprav ni dvomil o cistern srcu svoje žene. Človek, l;i mu je povzročal to trpljenje, ie (udi opazil, da je prijatelj ljubosurtien. Začel se je bati, iia mu bo prijatelj zaprl hišo. Vedel je tudi, da se žena, ki jo je ljubil ne bo nikdar tako ponižala. dn bi ga smatrala vrednega ene same misli ali pogleda, ki bi ne bil dovoljen in neoporečen. Tako si je upat napraviti tale načrt: imel je brata, daleč nekje. Ta brat je bil že obsojen na smrt. liil je tat, goljut in poneverjalec. Zdelo se mu je, da bi mu ta brat lahko služil bat orodje, r katerim bi se rešil neljubega prijatelja, ki je bil na poti njegovi strasti. 1'oklical je nesrečneža iz. tujine k sebi v Pariz. Dogovorila sla se za sestanek v enem najbolj zapuščenih kotov' v Parizu — na pločniku ceste, ki pelje v veliki park. Vidite, kako dobro sem poučen?! Kako je prišel do tega, da bi nekdanji tat lahko-igral vlogo plačanca, ni težko razumeli. Nekaj mesecev za teui so našli soproga one žene umorjenega v nekem zakotju. Umoril ga je tu brat, ki je ušel roki pravice. Zahrbtni prijatelj je kmalu nato poročil njo ki jo je ljubil. Ta človek je zdaj bogat, spoštovan, čaščen član visoke družbe, hi ga njegova sveta in čista žena spoštuje in ljubi z globoko nežnostjo. Ali se vam zdaj že kaj svita? .Prav riič! mi je odgovoril vedno z istim negibnim obrazom. Imel je prav. Zakaj vse to, kar sem mu pripovedoval, je bilo samo poskus, da bi mu izvabil popolno priznanje, s tem da bi se delal, da vse vem. , Tista podrobnost o t kraju, kjer se je sestal prvič z. bratom, je bila edina reč, ob kateri se, je malo stresel. Na tem mestu ga je bito treba prijeli in sieer hitro. Nadaljevat sem: 1 ,,Ta bojazljivi morilec, da bojazljivi, ker ni imel sam poguma, da bi stori) zločin, jo pa prav dobro ugotovil in preračunal vse okoliščine umora. Pozabil je samo na nekatere malenkosti, kot na printer to, da je brat spravil tri pisma, ki jih je dobit od njega o tej stvari, dve v Newyorku, zadnje, pa v Liverpul. V pismih so bila podrobna navodila za posamezne dele tega tajnega potovanja. Tudi ni računal z dejstvom, da bo sin njegove žrtve nekoč vzraeel, da bo postal inož, da bo začel misliti o pravih vzrokih očetove smrti in da si bo preskrbe! dokaze o zločinski zvezi.: Potem sem zavpil na glas: >Zdaj pa krinko doiil Gospod Jakob Trmona, vi ste tisti, Iti je dal po svojem ničvrednem bratu umoriti mojega ubogega očeta! V rokah imam pisma, ki ste mu jih pisali v januarju 1804, da bi ga spravili v Evropo najprej pod napačnim, izmišljenim imenom Rošdal. Ni vredno, dn bi se delali nevednega ali nedolžnega pred menoj. Igre je konec! s Pobledet je strahovito. Roke pa so mu vendar ostale prekrižane in njegov drzni pogled se ni povesil. Zadnjič je poskusil, da bi odbil udarec, ki sem mu ga pripravljal; imel je dovolj moči, da je rekel: »Koliko pa je zahteval la nesrečni' Edvard, t ko ti je prodajal ta pisma, ki jih je ponaredil, samo 34 i redu. Nekdo n. pr. je res prijel v prodajalno, >bračal je bankovec na vse strani in ga prtgledo-'•1 silno natančno, nazadnje je pa rekel: »Nič ni, pridem drugič!« Večina li«di pa ima bankovec za ponarejen, kajti da bi kdo zastonj razdajal pravi ds-Mr, tega Anglež ne verjame. Glavna skrb. »Gospod doktor, kako p« je prav *a prav /. mojim mniem?« 'Slabo, slabo, milostiva« 'Povejte kar naravnost: «'< si lahko dam delati Pomlad i« svetlo obleko, ali pa moram misliti 11 a črno.« Hodomuinež. Oh, jaice ie padlo na tla. Kaj J»l počnem? — Začnite »okodaltati, milostiva. ločitev. »Kako daleč si ' ločitvijo, prijatelj?« — »Je ie vse v redu. Naji-™ bivšo trgovino vodi laz pa 'dobil kupno imetje?« _ ,Im»-1° sedaj odvetniki.« «eVi0!roci '«">»" avfo- « Jurček je poklical ° okc vasi, da se B° VloniobiI ^ ie doli L2 s,c bom Pe,M "bol spredaj puhal kot l> štirje boste ko. bo pa za- °a< ]!ad.l in smrdel,« »Ali znate kako najmodernejšo?« :Saj znam skoraj samo take. Zapela Vam bom eno, tako, da bi jo človek venomer poslušal.« In zapela jo je: o ljubezni. >'1\> ie pa krasna pesem, : ie navdušeno vzkliknil Novak. . v Da,« ie rekla Olga, . prav dobra pesem je, clo-veka kar prevzame^ zlasti še, če jo sliši prvikrat. Ko jo sliši statie, se navdušenje seveda poleže. Meni se zdi besedilo lepse in naravnejče ko napev.« Mina si' je mislila: Kako ljubko in prijetno .zna govoriti! Kako kljub sveji mladosti samostojno pre-soia. In kako- se zna rogati. Ah, da, duhovita je, lepa, ^cwposka — jn mimo tega ima še tak lep glasi Novaka io opazovala. Ves ie bil blažen, obraz mu je nalahno Zardel in prosil je'še: rO, prosim, zapoite vendar še kaj, grspodična! Kar nas je ubogih, samotnih deze-lanov, po vse leto ne slišimo dobre glasbe.« »AH ne greste nikdar v opero ali na koncert?« >0 belifu in veliki noči pridem v mesto pa slišim kaj lepega.« < . ; Petem pa že nekaj veste. Ali Vam je glasba zelo pri srcu?« , . , »Pa še kako! Edino radt glasbe bj zamenjal vas z mestom.« . , v, . „ »Zakaj pa ne presite službe v mestu/« »Ker ran je tli všeč in ker je življenje na deželi desti boli zdravo ko v mestu,« je dejala Mina. Nič kaj prijazno ni izrekla teh besed in vstala ie in cdšla iz sobe. , , , »Kaj jo js pa pičilo?« je Olga osuplo vprašala. /Ali ie kaj zamerila?« ' Novak je dejal nekam nemirno: Ona mi je pravkar rešila to mojo službo in brezclvomaneshs, rada, Če le omenim, da bi mogel iti kam datgam.« »Ah, mej Beg, saj ie vendar vsak svej gospodar.« v, »Mina mi hoče samo dobro...« f Tedaj se ie Olga zvonko zasmejala in dejala: »A tako, že razumem — oprostite ...« In preden je megel kaj odvrniti, je začela peti Bchubertovo pesem: »Rad sem v rezal v vsa debla« — in je zapela relren: »Tvoje je moje srce n& vse veene čase« z žgočim, vriskajočim škrjančkovim glasom. Prišla .je Mina, obstala na pragu in mrkega obraza poslušala Olgino petje. 19. Šlo je na enajsto uro ponoči. Tedaj je nekdo potrkal na hišna vrata Boštjanovih. Mina je zagledala spedaj neko žensko in jo vprašala, kaj da želi. 2up-nikeva služkinja je bila, ki je naglo povedala, da so prišli iz neke bližnje vasi po župnika, naj previdi nekega bolnika,. A župnik je na neki svatbi na Nižjem delu. Mora brž ponj. Naj Bernard koj vstane in vse potrebno prijpravi v cerkvi. Cerkvene ključe mu po* leži kar tu na prag. Služkinja je stekla naglo naprej. Bernard je koj planil iz postelje, ko mu je Mina vse povedala, se brž oblekel, vzel cerkvene ključe in odhitel na cesto in proti cerkvi. Samotno je biio na cesti. Deček ni nikogar srečal, celo okna gostilne so bila v temi. Bernard je stopal po pokopališču. Beli nagrobni spomeniki in temni križi so se dvigali nad grobovi. Tiho je brnel veter v lipah. Dečka ni bilo prav nič strah. Ko je pa vtaknil ključ v ključavnico, se je neznansko prestrašil in kriknil na ves glas. Cerkev je bila odprta. zato, da bi se maščeval nad menoj, ker mu nisem hotel pošiljati denarja?« -Molčite že vendarle sem .mu dejal še bolj divje, sto si upate govoriti meni, meni... Ali mi je bilo sploh treba teb pisem, da sem vse izvedel in dognal? Ali ne veva že dolge tedne oba, jaz, da ste vi zakrivili zločin, vi pa, da sem jaz uganil, da ste vi zločinec? Edino, česar nisem imel, je bil pisan dokaz, ki bi ga vi ne mogli ovreči, ki bi ga lahko predložil vsaki oblasti. Da mu niste hoteli dati denarja. Saj to ni res. Saj ste mu ga nameravali dati, samo zaupali mu niste in sle hoteli počakati do dneva njegovega odhoda. Na to misel niste prišli, da bi jaz utegnil vedeti tudi to? Ali hočete. da vam povem, kdaj sta se zadnjič videla? Včeraj ste šli zjutraj ob desetih z doma. Premenjali ste voznika prvič lia trgu Sloge, drugič pri kraljevski palači... Sli ste v Veliki hotel. Vprašali ste, 5e je gospod Stauberi v svoji sobi. In nekaj ur pozneje sem bil jaz tam, v prav tisti sobi. Koliko je Edvard Termond zahteval za pisma? Nič, jaz sem mu jih iztrgal s samokresom v roki po ljutem ioju, v katerem sem tvegal življenje. Dobro vidite in veste, da me ne morete prevarati in da ni več vredno tajiti.« Mislil sem, da sc bo zgrudil mrtev pred menoj. Ves čas, ko sem mu grmadil jasne dokaze in dejanja ter mu kazal, da se je njegov brat branil prav na tak način, kakor se brrfni zdaj on sam, se je njegov obrnz vedno bolj pačil v divjem strahu. Grabil se je z rokami za glavo, da bi pregnal blazne misli, ki so se mešale v njej. Potem me je znova pogledal z očmi, v katerih je ležal neskončni obup in mi dejal, prav tiste besede, kakor jih je rekel včeraj brat, a s tako drugačnim glasom, s kako drugačno žalostjo. :Tudi la ura je iinela priti ... Kaj torej hočete od mene?« Da se sodile sami!« sem mu odgovoril. »Štiriindvajset ur imate na razpolago... Ce jutri prav to minuto ne boste mrtvi, izročim pisma materi.« Vseh vrst občutki so se odražali na tem bledem obrazu, ko sem mu predlagal to žalostno, a neizogibno odločitev. Govoril sem s trdim, odločnim glasom, ki ni puščal nikakega dvoma. Stal sem naslonjen na veliko mizo. Vrgel se je proti meni, blaznost mu je sevala iz oči, ki so iskale mojih. Npi, je vpil, .-ne, Andrej, ne še! Usmiljenje, Andrej, usmiljenje! Vidiš, saj sem že obsojen in mi ni usojeno več kot šest mesecev. Tvoje maščevanje bo prišlo, ni se ti treba nič truditi. Misliš, da če sem zagrešil kaznjivo dejanje, da nisem bil dovolj kaznovan zanj? Samo poglej me, saj umiram od te strašne skrivnosti... Zdaj je konec. Dnevi so mi šteti. To malo, kar mi ostaja, pusli mi vsaj to!... Oh ... Razumeš, ni me strah smrti. A umoriti se In prizadeti s tem žalost njej. ki jo ti prav tako ljubiš kot jaz. Res, da bi njo dobil, sem si upal storiti strašni zločin; a povej mi, ali je od takrat pretekla samo ura, samo hip, da bi mislil na kaj drugega, kot na njeno srečo? In ti hočeš, naj jo pustim kar Uko brez vsega, da ji naložim to sramoto; da bo mislila, da sem rajši odšel brez nje in jo prezgodaj zapustil, kot pa da bi se z njo vred staral. Ne, Andrej, ne, pusti mi vsaj to zadnje leto. Pusti nama ga. Ce ti rečem, da sem izgubljen, da vem to, da so moji meseci šteti, da mi zdravniki tega nič ne skrivajo... Nekaj mesecev še, kar določi mi dan ... Cc me ne bo pobrala bolezen, potem pridi... A jaz bo :i mrtev. Jokal bo za mano, brez strašne misli, da sem sam segel po življenju. Saj veš, kako je pobožna! Ti boš ostal in jo boš tolažil in jo sam ljubil... Usmili se vsaj nje, če že ne mene ... Vidiš, nobenega ponosa nimam več pred teboj, prosim te v njer.em imenu, v imenu njenega srca, čigar nežnost poznaš... Ljubiš jo, vem. Dobro sem uganil, da si skrival svoje eumnje samo zato, da bi ji prihranil bolest... Rečem ti še enkrat: moje življenje je pekel in s slastjo bi ti ga dal, če bi mogel s tem izbrisati tisto, kar je bilo. A njej, Andrej, njej, tvoji materi, ki ni nikdar imela nikake misli, ki bi ne bili. dobra in čista in plemenita, njej ne morem nakopati take muke.« -Besede, besede...« sem mu odvrnil, čeprav me je proti volji v dno duše ganil izbruh tega trpljenja, o katerem sem moral na vsak način priznati, da zveni iskreno. »Prav zaradi tega, ker je moja mati plemenita in čista nočem, da bi bila samo še en dan žena morilčeva. Ubijte se, ali pa bo izvedela vse!« -Samo drzni sit« mi je zavpil, popadla ga je bila npravna njegova jeza. ko je čul moj neizprosni odgovor. >Samo drzni si! Da ona je moja žena! Da, in ljubi me! Kar pojdi in ji povej ter jo ubij sam s svojimi besedami... Vidiš... Blediš ob tej misli sami... Jaz sem te zaradi nje pustil pri življenju 8* in misliš, da te ne sovražim z isto silo kot ti mene?... Pustil sem te zato, ker si bil drag njej, in dobro bi bilo, da bi ti prav tako storil z menoj, slišiš, dobro bi bilo.« Zdaj je bil na mah on tisti, ki je ukazoval, on tisti, ki mi je grozil. Zdelo se mi je, kakor da bi bral v moji duši, da se je začel pred menoj tako obnašati. V meni je začela rasti silna jeza. Spoznal sem, kakšen je pravzaprav moj pravi položaj. Ta človek je mojo mater ljubil tako blazno, da jo je hotel dobiti tudi za ceno, da umori svojega najboljšega prijatelja in p6 toliko letih jo je ljubil še vedno tako silno in globoko, da ni hotel izgubiti niti enega samega dneva, ki bi ga še lahko preživel z njo. Nikdar ne bom imel toliko sile, da bi mogel doumeti, kaj ga je tako strašno vezalo na mojo ubogo mater. Nenadno me je vsega prevzela divja, brezumna besnost. Izgubil sem vso oblast nad seboj in zavpil: »Ce se nočeš soditi sam, pa umri na mestu!« Stegnil sem roko in zgrabil nož, ki ga je položil prej na mizo. Gledal me je, ne da bi trenil, ne da bi se umaknil in mi ponujal svoja prsa v misli, da bo tako naiprej ukrotil mojo otročjo be3nost. Bil sem na njegovi desni strani in v meni je vse divjalo. Vsak hip se mi je zdelo, da se bom od razburjenja onesvestil. Videl sem še, kako se mi je zaničljivo smehljal, potem pa sem 7 vso silo sunil z nožem vanj v smeri proti srcu. Ostrina se je pogreznila prav do ročaja. Moril sem tisto, česar me je bilo tako strah. Kriknil ie. Strašna tesnoba se mu je zrcalile na obrazu, levico je pritisnil na rano, kakor da hoče izdreli bodalo. NAZNANILA d K nedeljo na Žalostno goro! Vse svoje prijatelje in one. ki bi še radi govorili z menoj pred odhodom v Ameriko, vabim prihodnjo nedeljo na Žalostno goro pri Preserju. Služba božja bo izjemoma ob 10 dopoldne, popoldne pa večeru ice. — Anton Grdina. Nova razdelitev srednješolskih oko'«£ev Na osnovi § 99. točke I, 8. odst., zakona o banski upravi se odreja naslednja sprememba porazdelitev okolišev v zmislu § 9. zak. o srednjih šolah. Za realno gimnazijo v Celju: okraji Brežice, razen občin, določenih za okoliš novomeške realne gimnazije, Celje, Gornji grad, Konjice, Laško, Šmarje ter iz slovenjgraškega okraja občine Sv. Andraž pri Velenju, Spodnji Dolič, Sv. Florjan pri Šoštanju, Št. llj pri Velenju, Št. Janž na Vinski gori, Konjak, šošlanj mesto, Šoštanj okolica, Skale, Topolšica in Velenje. Za realno gimnazijo v Kočevju: okraja Cabar in Kočevje. Za realno gimnazijo v Kranju: okraja Kranj in Radovljica. Za I., II. in III. realno gimnazijo v Ljubljani: mesto Ljubljana ler okraji: Ljubljana okolica, Litija, Kamnik in Logatec. Za klasično gimnazijo in za realčne oddelke I. realne gimnazije v Ljubljani: mesto Ljubljana ter okraji: Brežice, Cabar, Laško, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Lilija, Ljubljana okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica. Za realno gimnazijo v Mariboru okraji: Maribor desni in levi breg, Prevalje, Slovenjgradec razen občin, odrejenih za okoliš celjske realne gimn. Za klasično gimnazijo in za realčne oddelke na realii gimnaziji v Mariboru okraji: Celje, D. Lendava, Gornji grad, Konjice, Ljutomer, Maribor desni in levi breg, Mureka Soj>ota, Prevalje, Pluj, Slovenjegradec, Šmarje. Za realno gimnazijo v Murski Soboti okraji: Dolnja Lendava, Ljutomer, Murska Sobota. Za realno gimnazijo v Novem meslu okraji: Krško in Novo mesto ter iz brežiškega okraja občine: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Globoko, Kapele, Mosiec, Pišece, Pleterje, Sromlje, Veliki Obrež. Za realno gimnazijo v Ptuju okraji: Dolnja Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj. Za pristojnost v šolski okoliš je odločilno bivališče staršev. Zaposlenje inozemcev naši državi V »Trgovskem listu« z dne 20. junija t L čitamo pod zgornjim naslovom članek sle. deče vsebine: Nedavno se je vršila seja Trgovske zbor niče v Belgradu, ki se je pečala med drugim tudi s perečim vprašanjem odpusta delavcev Gospodarska kriza je vedno večja, podjetja imajo vedno manj naročil in dela ter je zmanj. šano število delavstva neizogibno. Treba pa je varovati interese našega domačega delavstva ! Zgodi se to lahko na dva načina. Prvič se naj odpustijo vsi inozemski delavci, moj-stri, uradniki, ravnatelji itd., saj je zdaj že dovolj na razpolago naših domačih moči! Posebno velja to za naš Maribor, pa tudi Zagreb in Belgrad bi izvršila hvalevredno nalogo, ako bi prerešetala svoje usiužbenstvo in se ozirala predvsem na državljane kraljevine Jugoslavije. Kjer pa bi prišlo navzlic temu zmanjšanje delovnih sil v poštev, naj se rajše zniža število delovnih ur (na pr. od 8 na 6) in s tem obvaruje pridne in vporabne domače sile pred nesrečo — odpusta. Pri tej priliki naj opozorimo merodajne oblasti na gotove poteze, katerih se poslužujejo številni inozemci, da bivajo nemoteno v Jugoslaviji. Naši konzulati jim izstavljajo dovoljenja za dopotovanje v našo državo, ne pa za zaposlenje (delo). Izrečno stoji v potnem listu dodatek konzulata: »Nema prava na rad«. Toda za to se ti inozemci ne brigajo. Pridno obiskujejo stranke in delajo kupčije ter s tem odjedajo kruh domačinom, ki plačujejo tu davke, bodisi v tej ali oni obliki. Tudi so pod raznimi vzroki zaposleni v podjetjih. V skoraj vseh slučajih prosijo za dovoljenje bivanja v naši državi, ki ga redno tudi za 2—3 mesece dobijo. Ko mine ta doba, zaprosijo znova za bivalno dovoljenje in če se jim odkloni, odpotujejo v svojo domovino, zaprosijo znova za dovoljenje do-potovanja v našo državo in preizkušena prevara naših inače čuječih oblasti se začne znova, znova pa tudi odjemanje kruha domačinom. Vsi merodajni krogi naj bi opozorili centralna oblastva na navedeno zlorabo in naj bi v zaščito interesov domačinov izpo-slovali večjo pažnjo pri izdajanju bivalnih dovolil. Pa še nekaj mi je na srcu! Imam priliko, razgovarjati se z raznimi trgovskimi zastopniki. In vsi brez izjeme mi tožijo, da se nas« tvrdke — večje in manjše — ozirajo rajse na inozemske potnike, kakor na domače. Dostikrat zadostuje že blažena nemščina, da napravi tujec kupčijo, medtem ko Jugoslovana s par besedami odslovijo. Nič boljša m naša industrija, katera ne pomisli, da bi x ji moglo vračati nemilo za nedrago in tudi naše samoupravne oblasti. Znan mi je sluca na ljubljanskem magistratu, ko je naprav« tujec — žid -- prav lepo kupčijo, med tem ko je propadla domača, občinske davke ^ Ljubljani plačujoča tvrdka, ki je bila se & nejša ter je nudila tudi dolgotrajnejše jamstvo. Vzrok po izjavi merodajnega gospo«' »Nisem mogel drugače, ker sem v stvari raz govarjal z zastopnikom (Židom) že pol iew-To se ne sme več dogajati: V prvi vrsti w služek domačinom in to v vseh stroKan pri vseh prilikah, seveda, ako so zmozn' konkurenčni! Potem bo tudi brezposeln pri nas znatno omiljena? J' Stev. 32. ~ JiUMULJUB:", une 12. avgusta 1921. Stran 479. Mešani zakoni V svoji'okrožnici: O krškanskem za-I(oflft piše sv. cče Pij XI. med drugim o nevarnostih mešanih zakonov sledeče: >... Mnogo greše, in sicer pogostokrat ne brez nevarnosti za večno ziveličani.e tisti, ki lah-Kcmiselno sklepajo mešane zakone, cd ka-terih Cerkev v svoji materinski ljubezni in previdnosti iz najtehtnejših razlogov vernike odvrača* kakor je razvidno iz mnogih določi), ki ,i'h povzema cerkveni zakonik s sledečim kanonom: : Cerkev povsod najstrožjo prepoveduje, da bi se zakon sklepal med krščenima osebama, katerih ena je katoliška, druga pa pripada krivoverski ali razkclniški ločini; če pa bi bila nevarnost odpada za katoliškega soproga in otroka, je zakon tudi po božjem pravu prepovedan.;; če se Cerkev iz časovnih, zunanjih in osebnih razlogov včasih ne brani dati spregleda od teh strogih predpisov (seveda ne proti božjemu pravu, in ee se s primernimi zagotovili kolikor mogoče odstrani nevarnost odpada), se vendar težko zgodi, da bi katoliški del ne imel prav nič Škode iz lakega zakona. Ne redko prehaja iz mešanega zakona ua otroke žalosten odpad cd vere ali vsaj hitro padanje v verske malomarnost, indi-forentizem, kakor pravijo, ki je kaj blizu brezbožnosti in odtujenosti cd Boga. Razen tega je v mešanem zakonu mnogo težja tisla živa skladnost duš, ki naj bi posnemala skrivnost tajinstvene zveze Cerkve s Kristusom. Ker se ponavadi raztrga ali vsaj zrahlja srčna zveza, ako se v zadnjih in najvišjih rečeh, ki so človeku svete, to je v verskem nauku in religioznem čuvstvo-vanju nazori in nagnjenja ne skladajo.« Tako torej sv. oče o mešanih zakonih. In kako prav ima, nam pričajo n. pr. sledeče številke: Leta 1927. je bilo v Nemčiji sklenjenih 538.463 zakonov. Med temi zakoni je bil v 344.559 slučajih ženin evan-gtljske veroizpovedi. Med nevestami je bilo 311.815 evangeljske in le 29.738 katoliške veroizpovedi. Med 165.991 slučaji je bil ženin katoličan, med nevestami pa 135.161 katoličank in 30.161 evangeljieank. Na ta način izgubi katoliška Cerkev v Nemčiji vsako leto 70.000 duš vsled mešanih zakonov. V Monakovem pride na 100 čisto katoliških zakonov kakih 26 mešanih zakonov; od teh se je dalo 85% čisto katoliških parov le poročiti in od mešanih parov le 35%. Domalega vse otroke, ki se rodijo v katoliških družinah, dado katoliško krstiti, medtem, ko se iz mešanih zakonov izgubi najmanj polovica otrok. P&-«tbej je bilo le 1928 v Monakovem med onimi otroci, ki so bili protestantovsko krščeni, več kot dobra tretjina rojenih v Mešanih zakonih. In približno dve tretjini Protestantovskih porceencev je bilo iz mednih zakotnov. v Povsem tem naj tisti, ki se hoče mešano poročiti, dobro premisli vso dušno škodo, ki-izvira iz teh zakonov in naj skrbno uvažujejo cerkvene določbe glede mešanih zakonov. Mlada gospodična vpraša v prodajalni: •Koliko stane par rokavic?« 1'rodajalec: »En poljub.« v. v G°spodična: »Dajte mi jih tri pare — Pacala bo pa moja stara mati.« Nove kniise li Dr. Fr. Jaklič': Slovenski misijonarji, Baragovi nasledniki v Ameriki. Dobili smo za stoletnico Barage knjigo, ki nam prikazuje življenje In delovanje odličnih slovenskih sinov-misijonarjev v Ameriki, ki so se odzvali klicu božjemu in šli oznanjat besedo božjo Indijancem. Knjižica je pisana živahno, krase jo številne slike in osebe: Pire, I.avtižar, Skola, Cebulj, Mrak, Vrtin, Stariha, Trobec nam živo stopajo pred obličje. Kdorkoli izmed Slovencev hoče poznati tudi te mote, ki so storili tako ogromno veliko za civilizacijo Amerike same in za pokristjanjenje Amerike. Knjižica se naroča v Misijonski pisarni, Ljubljana, Semeniška ul. 2. Po pošti stane Din 6.—. Pri večjem naročilu popust. Radio Vsak delavnik: 12.15 Pkšče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 22 Cas, dnevne vesti. Četrtek, 13. avgusta: 19 30 Gimnastiene vaje. — 20 Časnik in časnikarstvo. — 20.30 Davorinu Jenku v spomin: I. Uvodna beseda. II. Pesmi Davorin* Jenka, poje kvartet i Glasbene Malice«. — 21.15 8atoaspevi gdč. Vedralove. — 21.45 Citre-šola, g. Mezgolits. Petek, 14. avgusta: 19.30 Gospodinjska ura. — 20 Prenos opere z Dunaja. Sobota, IS. avgusta: 9 Kmetijsko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 Versko predavanje. — 11 Salonski kvintet. — 12 Cas, dnevne vesti, plošče. — 15.30 Kvartet mandolin in kitar. — 16.30 Salonski kvintet. — 20 Pester večer: izvajala gdč. Štefka Fratnikova in (f. Rasberger iz Maribora. — 21.30 Harmonika-solo g. Stanko. — 22.15 Salonski kvintet. Nedelja, 16. avgusta: 9 Kmetijsko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.90 Versko predavanje. — 11 Operetna ura: sodelujejo gdč. Zupan in g. Burger s salonskim kvintetom. — 12 Cas, plošče, borza. — 15.30 Harmonika-solo, Fr. Magister. — 10.30 Zabavno žlivo. — 17 Salonski kvintet. — 20 Prenos z zdravilišča Radio-Theraia v Laškem: 1. Uvodno predavanje. 2. Koncert Slov. vokalnega kvinteta. 3, Plesna glasba zdravilišinega orkestra. , Ponedeljek, 17. avgusta: 19.80 Impresije Iz Črne gore. — 20 Pevski koncert gospe Štefanije Vukove, vmes ldavir-solo, izvaja g. Grbec. — 21 Salonita kvintet. Torek, 18. avgusta: 16 »Tristan und Izolder, prenos iz Beurutha. — 19 30 Spomini za zadnje umeščenje kor. vojvode. — 20 Pevski sol. koncert gospe Staller-Stotterjeve. — 20.45 Prenos plesne glasbe s Parkhofela na BJedu. — 22.15 Salonski kvintet. Sreda, 19. avgusta: Opoldanski program odpade. — 18.30 Literarna ura. — 20 Koncert delavske go.dbe .»Zarje«, — 21 Salonski kvintet._ »Oče, kaj pa je to, tradicija?« je vprašal Francek. »Tradicija, to je nekaj, kar se od očeta na sina podeduje,« je pojasnil oče. Par dni nato je Francek zamudil solo in ko ga je učitelj vprašal za vzrok zakasnitve, je Francek odgovoril: »Moje tradicije so bile strgane in mati so mi jih morali zašiti.« »Saj bi ti lahko posodil teh dve sto dinarjev, toda pravijo, da posojanje denarja razdira prijateljstvo.« . , »A, kaj, daj sem denar — saj si nisva nikdar bila posebna prijatelja!« ^^^^ Izmed sodobnih književnih izdaj » - dr. ivaa Prelevi Izbrsni spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45— elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. ........................ *» Namesto zdravja pristradal smrt V Rigi se je v zadnjem času silno širilo zdravljenje s stradanjem. Povod je dala brošura nekega mazača: s Kako morem s stradanjem ozdraviti vse bolezni?« — in pa delovanje par »zdravnikov čudotvorcev«. Ti so jemali tem večji honorar, čim cenejše je bilo njihovo stradalno zdravljenje. — Ljudje so zdravili« s stradanjem jetrne in želodčne bolezni, jetiko, živčne bolezni in pijanstvo. Celo izobraženi ljudje" so še dali zapeljati po splošnem mnenju in početju in začeli stradati. — Uspeh je tragičen: 2 smrtna slučaja zaradi oslabitve srca. Bila sta to odvetnik Wilumson in živčni zdravnik dr. Eiduk. \Velumson je stradal 43 dui, Eiduk 40, nakar jima je od slabosti odpovedalo srce jn sta oba umrla. Filozof: »Prej so rekli, da je šivankij težko najti v senu. Še težje pa jo je dandanes najti v rokah moderne ženske.« Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačaj« samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. IU do 908 dinarjev dnevno zaslužijo oni. ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko 1 Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. Hita u prodaj. Dne 15. septembra 1931 ob 10. uri bo pri sodišču na Brdu javna dražba hiše št. 69, Ko-ličevo, zidane leta 1930. Cenilna vrednost Din 23.256 50. Informacije daje advokat dr. 2vo-kelj, Kamnik. Mizarskega učenca kršil, staršev sprejme takoj J. Erjavec, Sr.Ga-meljne št. 17 p. St Vid nad Ljubljano. Hrana in stanovanje v hiši. Rivaiftf pimaftik išče službe. Stanislav Seljok, p. Vrhnika. IfolaFslKga sajenca sprejme s vso oskrbo Franc Vidmar, splošno kolarstvo, Mačkovec25 p, Dvor, Dolenjsko. Kana hiša Rožni dolini se ugodno proda. Vodovod, e'ek-trika, parketi. Vselitev možna takoj. Naslov v upravi pod,št 8894. HpofitSkf HBtniHSitili vajen splošnega dela želi službe. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 9084. Viii&ca Prid"®ga in "■I®"™ poštenega v trgovino meš. blaga sprejme takoj Fr. Ma-lavašič, Vrhnika. HNttki Blifll '"najem za septeml-er ali oktober. Ponudbe na upravo Domoljuba pod šilro »mlinar« št. 9085. Sirote brsz antero, unvflnt Dobra gospo-P§J8r 1 diDj„ v boljši hiši na deželi rabi zares pridno, čiato, preprosto dekle. Naučila bi jo tudi kuhe. Služba bi bila stalna. Težkega dela nil Lahko je začetnica. — Stroški za vožnjo so povrnejo. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Tri osebe št. 9076«. HovaSfcega sajenca zdravega in krepkega sprejme Terlep Matija, Ljubljana Šiška, Sv. Jerneja c. 9. TPgiHlfil obPi°fo od° dam v najem zraven velike farne cerkve s 4 sobami ua prometnem kraju. Alojzij Repnik, Cerklje 94, p. Kranj. On dijaka krš&nstih staršev se sprejmeta na popolno oskrbo v Krškem, št. 68. Vajenca, klkmetov v vso oskrbo sprejme Avg. Cerne, mizarstvo, Zgor. šiška 122, Ljubljana. SttdllBib večji,"vzidan, zelo vgodno proda A. 2igon, Rožna dolina e. IV, št. 7, Ljubljana. OBIITEU ZR ŠOLO Vrela 2852-05 Praktični čevlji iz laka ali rjavega telečjega boksa. Sc dovr-eno priiegajo nogi. Hoja v njih je zelo udobna. Vrsta 2812-flj Te lakaste čevlje iz laka in s špango smo priredili za otroke. Nosijo se ob nedeljah in praznikih. - rnake vrste čevlje imamo tudi iz rjavega boksa za navadne dni. Vrsta 3922-00 Športni čevlji za otroke. Pripravili srno jih iz rjave a bo si i okra-euim jezikom. Močan podplat jamči, da bodo čevlji dolgo zdržali. Vrsta 1834-82 Čevlji iz laka ali boksa za dijake PoluSpič^sla oblika da e čevljem izrazitu e eganco. S > prav zelo udobni in prak-tičoi. Vr-la :ii62-8ž Te smo priredili za M|0 živah e dečke Proizvajamo jih iz mastn«- kravine - Ima. mo jih pa tu li iz mehkem usnja - Praktični čevlji a vsak štrapac. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri ivTdki H. SUTTNER Lub-iana 1 Prešernova ulies it. 4 Razpošilja se na vse kra e Europe, Amerike. Afrike, Azije in Avstralije Lastna protokol irana tovarna ur v, Švici. Ure v v sel: cenah od Din 44— napre; Št. 120 Kov našla anker ura Din 44 -, s sekundnim kazalcem Din 78 — Bt. 121. tata z radijem Din 58 —, s sekundnim kazalcem Din 94 -. Št. 125. Buditns ura 16 cm visoka Din 49 -, i radijem Din 76—. Zahtevajte veliki ilostrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Ceno prodajam KOtie za žganjtkuno in brzoparllnltte ročno delo. F. C ve k v Kamni ku. Hranilnica in posojilnica reffistrova&a zadruga s neomejeno zaveto v KAMNIKU Šutna St. 22 (lastna hite) blizu postaje Sprejema hranilae vloge in jih obrestuje najugodneje. Vse davke plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Otvarja tekste račaae itd. niea Hotel »Mi\lič< ris a ris glavnega kolodvora. RAZPRODAJA Vsled smrti se razproda vsa zaloga različnih stenskih ur, budilk, žepnih ur, različnih verižic, prstanov, obeskov in drugo. — Predajalo se bo pod lastno ceno. Berta Benedičii, Glavni trg, Skofja Loka. IZJAVA. Podpisani Petrnel Franc, delavec, Zgor. Perniče, preklicujem in obžalujem neupravičene kakršnekoli očitke, ki so doslej padli z njegove strani ali strani njegove hiše napram g. Konjarju Matevžu z Zg. Pemič ali njegove hiše. Petrnel Fr. FRANCOSKA LINIJA C1E. GLE. TRANSATLANTIQUE (french LINE) HAVRE—NEWYORK Najkrajfta pot v Severno Ameriko a francoskimi brzoparniki velikani: „IUe de France", „Paris" itd. Potnikom iz Ljutrjane do Pariza nI treba nič presedati. -— Otroci in mladoletni dobijo vedno zanesljivo spremstvo v veliki domači dražbi. — Najkrajša pot v Argentino, v Južno Ameriko gre pa čez Marsellle s francoskimi brzoparniki. Vsa pojasnila daje zastopnik: IVHN KRHKER u Lgubljani Roleduarska ulica It. 3S. Milijon let stara lobania ... Angleški listi poročajo iz Canherre: V srednji Avstraliji so našli človeško lobanjo, ki je po mnenju rektorja avstralskega anatomskega instituta, prof. Mackenzie-a pripadala ženski, ki je živela pred več nego milijon leti.., O najdbi je poiočal prof. Mackenzie v zdrav, n škem društvu v Canberri in naglasil. da je ta lobanja najznamenitejša ' njd! a svoje visfe na svetu, ker je še starejša neso z-in «->iU pekinška lobanja. Ženska je morala ! iti sta^a ob svoji smrti približno tride=»t let. Njera govorica je ntora>a biti skrajno preprosta. Cehu kost kaže. da so bili tnožeani silno slabo razviti. Obseg tejnbnnje je najmanjši med fni doslej najdenimi predzi »clovinskimi lobanjami. Smit svetovne tekačice V Osaki ie p< d leg'a jelki gdč Kinuve Hitomi. zmagi.va ka v teku i>a l(K) i e'rov na zadnji mednarodni olimpijadi PREKLICUJEM. kar sein dne 7 julra 1P31 izrekla o Bor nu Š ef»nu in se n u zahvaljujem, da e odslopil od težbe. Burja Terezij MLAD VDOVEC brez olrok. z 31.000 Din jalovine, išče živl;ensko mi leče de>:le ali vdovo, ki p'«e-duje lepo dobičkain-suo poses vo z dobrini poslopjem v bližini fare ali železnice - Pon'idv-e je poslati na upr. »Domoljuba-; pod >Mis!eča š! 90fc7c. SALDA-KONTE STRACE JOUKNAI.E ŠOLSKE ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKAR NB PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJB Izdajatelj: Dr. Praa* Kclsve* t* Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tiskarno: Cti