Poštnina plafana
ìjudsfà tednik
Letol. štev. 5	Trst 22. februarja 1946
Izhaja vsak petak Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6
Cena 5.-lir
Jož* Pahor
Ob prihodu komisije

Malokje širom Slovenije so tako vidni dokazi pridnosti slovenskih rok, kakor na onem robu naše zemlje, kjer so naši davni predniki dosegli morje. Visoka kraška planota, skalnata, skopa, brez vode in zemlje, priča o žilavosti našega kmeta, ki se toliko stoletij bori za kruh in obstoj pod najtežjimi pogoji. Kjer ne bi nihče vzdržal, se je ohranil zdrav in trden, dasi skromen in v neprestani trdi borbi z neprijaznimi naravnimi silami. Vsako krpo rodovitne zemlje je obdelal s svojimi neutrudnimi rokami, iz zemlje je trgal kamenje, da si je napravil ograde, ki v njih nakosil sena za potrebno živino, skalnate grebene je zasejal z borovci, da bi izboljšal podnebje. Vzlic suši in burji in mrazu je vztrajal, da ni pti-ščava segla čez Kras.
In kjer se Kras spušča navzdol k morju, proti Tržaškemu zalivu, kjer ni svet nikdar vabil poljedelca, po vseh teh strminah od Trsta do Seslja-na in Devina in naprej do Doberdoba, povsod so ogromni dokazi, kakšen delaven, vztrajen rod je zasedel zemljo, ki se stika tukaj »z morja široko cesto«. Kakor neštete stopnice se spuščajo z vrhov doli do obrežja terase, plodna zemlja, ki jo je slovenski kmet varoval kot punčico v očesu, saj mu je dajala vsakdanjega kruha. Podzi-d aval jo je iz roda v rod, da mu ni zdrčala v morje, da je niso odplavili nalivi, ki so vdirali z vrhov ob nevihtah. Zid ob zidu jo varuje še danes, in če kje grozijo večne sile, da bi jo spodkopale, se vrže njen gospodar z novo vnemo proti sovražniku. Rod za rodom je stal tod na straži, bedel je in gradil, nikdar se ni plašil truda in znoja. Ohranil je zemljo, vir življenja, in ostal je sam na njej, gospodar in delavec obenem, njen varuh, ki ga noben vihar ni mogel potreti.
Vsako pomlad spet zacveto breskve in mandlji po teh bregovih, razgrnejo smokve svoje široke liste, trte se napijejo sokov iz podzidane zemlje, vsako leto spet zakipi novo življenje po teh strminah, ki se čudovito ogledujejo v zrcalu mogočnih voda. Ko se zgane narava, se zganejo ž njo delavne roke, kopljejo, gnojijo, obrezujejo, vežejo, škropijo, žvepljajo, vsečez ena sama volja, dobiti iz naročja zemlje vse, kar more doseči človek: mogočna volja do življenja, do samoohranitve. Ko se potem sonce z vsem žarom upre v te strme rebri, ko zoreči grozdi vračajo človeku trud in ljubezen, ne najdete kmalu sveta, ki bi bil tako lep kot so lepi ti naši slovenski predeli, ki vise, podobni prazničnim vencem, nad zalivom od Trsta doSesljana in na drugi strani daleč doli v Istro.
Na vrhovih slonijo naše vasi in zrejo v daljave, sto in tisoč let, saj se naš človek nikdar in nikomur ni umaknil s svojih tal. Res, zemlja mit ni dajala dovolj, moral je k morju, iskat novih virov, lotil se je ribištva, z enako pridnostjo, kakor dela na zemlji-Tako se je življenjsko povezal z vsem okrog in tudi s Trstom, ki brez njego vih neutrudnih rok, brez njegovega napora nikdar ne bi mogel zrasti v dnu zaliva do svojega pomena.
Da, Trst! Koliko naših najlepših, najkrepkejših ljudi je utonilo v njem v teku vekov, posebno v letih njegovega največjega razvoja. Prišli so v mesto za zaslužkom, poprijeli za najtežja dela, v prosti luki, na tlaku, v skladiščih, na stavbah, v industriji, v
zasebnih in javnih podjetjih. Trpeli so, garali izkoriščani, omahovali in padali na življenjski poli. Ne le iz neposredne okolice in s Krasa, iz vse Slovenije so se stekale delovne množice v mesto, pomagale ga graditi, delale na njegovi rasti in njegovem razvoju in blagostanju. Toda sadove neizmernega truda in težkega znoja je potrgal največ tujec, ki je bogatel in kupičil zaklade. Računa o tem, statistike, koliko bogastva je tujcem v Trstu ustvarila roka slovenskega garača, ne bomo imeli nikdar. Da je imel naš delavec pri tem prednost, vam dokazuje nešteto dejstev. Najglasnejše je gotovo to, da so Tripkoviči, Kozuliči in drugi industrijski kapitani celo v času naj odločne j še ga fašističnega gospostva v teh krajih sprejemali v tržaška industrijska podjetja najrajši slovensko in hrvatsko delovno moč. Zakaj? Bila je najcenejša. Slovenski in hrvatski delavec sta najmanj zahtevala, živela sta najskromnejše in delala več kot vsak drugi.
Danes smo na prelomu. Po težki osvobodilni vojni, ko smo stresli s pleč nasilniškega krvosesa, nimamo svobode, nimamo demokracije, nimamo ljudske oblasti, ki je edina upravičena voditi življenje ljudstev. Pričakujemo razsodnikov, ki naj bi v imenu pravičnosti, v imenu naprednih načel narodnostne razmejitve in samoodločbe prizadetih razsodili, kar je že nad tisoč let razsojeno, da namreč tod strnjeno prebiva slovenski rod, če iz-
Motiv iz Opčin. To je slovenska vas, ki spada k Trstu. 116 borcev J. A. je dalo tu življenje za osvoboditev Trsta. Vas je dala narodno osvobodilni borbi 200 borcev in kurirjev, od katerih jih je padlo 25. V letih suženjstva je bilo 8 vaščanov obsojenih na 103 leta robije, 69 je bilo interniranih, 216 prisilno izseljenih, 162 prisilno premeščenih, 988 slovenskih imen je bilo poitalijančenih. Vzlic temu terorju so Opčine ostale slovenske. Tako bilanco trpljenja in junaštva imaio tudi druga naselja ob Trstu. Vse to so dala za Jugoslavijo.
vzamemo nekaj jezikovnih otokov. Pričakujemo razsodnikov, ki morajo spoštovati voljo onih, ki delajo, voljo ljudskih množic, brez katerih ni niti Trsta, niti luke, niti industrije, trgovine in prometa. Ta volja se je že tisoč in tisočkrat manifestirala, ob vsaki priliki in na vse načine In še se manifestira, ker je elementaren izraz ljudstva, ki hoče samo voditi svojo usodo.
In kaj vidimo? Rušijo in požigajo se slavoloki, ki smo jih postavili za spre-
jem mednarotfne komisije, uničujejo se napisi, ki naj dokažejo misli in čustva ljudskih množic, snemajo se narodne zastave in zapirajo ljudje, ki so jih razobesili. Vse to se godi po dolgi, krvavi borbi, ki je v njej ljudstvo žrtvovalo vse za svobodo.
Konec z burkami, gospoda! Ljudstvo ni več voljno prenašati stopala na tilniku, hoče svobodno pot in si jo bo izbojevalo z vsemi sredstvi.
Živela samoodločba narodov!
JANKO PREMRL - VOJKO
V nedeljo dne 24. februarja se vrši slavnostni prekop trupla narodnega heroja Janka Premrla-Vojka ter odkritje spominske plošče v njegovi rojstni vasi v Št. Vidu na Vipavskepi.
Da, Vojko je bil Primorcem tisti silni, veliki, titanski junaki ki je z odločno gesto pretrgal črno fašistično zaveso, ko je svoji majhni četici zakričal: «Prebijmo obroč«! Vsa Primorska je ' .prisluhnila temu klicu. Prebiti obroč fašističnega suženjstvai to so Primorci želeli celili pet in dvajet let. Pretrdo je držal, tu in tam se je dvignilo nekaj
belov« Janka Premrla-Vojka je razpisal 50 tisoč lir nagrade. Vse zaman^ upor je rastel in se širil, niti močne posadke v bunkerjih in trdnjavah niso bile več varne pred napadi Vojkovih junakov.
To je presedalo tudi kolovodji črnih sinov rimske volkulje v Rimu. Z zrakoplovom je priletel v Gorico in zbral okoli sebe vse degenerirane pankrte črne volkulje, vrhove oblasti na Goriškem in jim ukazal: »Pobijte in požgite vse.«
Kot razdivjana drhal so planili po naših domovih, požigali in morili. Vojkovi osvet-
* . ..... ____________. ... ..
.: - ■ '' „ ,	u '	—w
mladih, idealnih ljudi, da ga prebijejo, toda fašistični svinec jih je pomoril. Bili so to štirje »silni mrliči«, junaki, »titani« iz Bazovice, katerim je kmalu nato sledilo pet enako velikih iz tržaškega procesa. Primorsko ljudstvo pa je v tem zatajevanem uporu —-zorelo.
ZASTAVE
PRIMORSKIH
BRIGAD
Primorski Peter Klepec se je zavedel svoje silne moči in je planil na črnega zasuž-njevalca. Ta je za hip obstal presenečen nad uporom »barbarov«. Da bi s terorjem uničil željo po svobodi v primorskem ljud stvu, je pričel odvajati ljudi v zapore in internacije. Na poglavarja »banditov« in »ri-
niki pa so naraščali številčno iz dneva v dan.
Ko so se, laški fašistični okupatorji valili v kolonah po dest do dvajset tisoč proti majhnim gorskim vasicam, so ljudje v skrbeh izpraševali: »Kje je Vojko?« »V zasedi!« »če je vpjko v zasedi, tedaj je za nas dobro,« so govorili. Toliko so zaupali v njegovo moč in junaštvo.
»Vojko je znal napadati,« pravijo še danes ljudje po okolju, kjer se je kretal, »zmeraj je šel poiskati modrasa v njegovo gnezdo, da ljudi ni spravljal v nevarnost. »Nik. dar ni napadal v bližini kake vasi.«
»O, kako je bil Vojko dober, pošten, mo-
der in res tovariški,« pravi ljudstvo o njem. »Vse spore je znal tako modro razsodili da je bilo prav na obe strani.«
»Ko sem zaslišala njegove korake po stopnicah, sem se razveselila, kot da gre moj lastni sin,« je pravila stara mati v Ko-ševniku, »toda ne samo sin, še nekaj več, čutila sem, da je prišel v hišo — velik človek.«
»Ob žalostni novici, da je Vojko padel«, je pripovedovala neka 641etna mati v Ko-ševniku, >mi je bilo tako hudo, da bi bila rajši izgubila dva lastna sinova, samo da bi bil Vojko ostal še danes mi je tako hudo po tem dobrem fantu, da ne morem povedati. Nobenega partizana se tako dobro ne spominjam kot njega.«
Vsakikrat, ko je šel v hišo, je tej ženici nagajal, da sta soseda. Mati ga ni mogla razumeti. Bilo pa je res, saj je imel Vojko svoj logor komaj pol ure od njene hiše celih osem mesecev.
Tri leta nas ločijo od dneva, ko je v Črno-vrških gozdovih ugasnilo Vojkovo oko in onemel njegov glas Ko današnji dan po-Jropiijemo ob navzočnosti vsega primorskega ljudstva njegovo telo, smo hoteli še enkrat predočiti si njegov obraz, telesni in duševni, da ga poživimo v sebi; posebno pa da ga čim verneie predamo spominu bodočih rodov.
V	ti duševni odaljenosti nam je Vojko —• lep — nam je lik, nam je titanski junak, ki nam govori, kako se je treba boriti in umirati za svobodo Zakaj, ko leži med njim in nami — smrt, govorijo stotera srca o lem, o čemer prej niso mogla najti izraza, izraza jim je dal on s svojo smrtjo.
V	desettisoče borcev je narasla njegova
nekdanja četa, ker velika, veličastna je bila moč njegovega vzgleda. Tiho in lepo je govoril o potrebi borbe za svobodo še iz groba. Nevidna, bogata struja se je vlekla od njegovega groba do srca slednjega primorskega borca. Šli smo naprej, vsi njegovi, kot on ves naš. Z okupatorjem smo govorili njegov jezik, pisali smo mu s puškami in bombami pot iz naše zemlje. Ponesli smo njegove junaške besede: »Prebijmo obroč«, globoko doli v ravnino, v Trst, Gorico, Tržič, Videm, ki se nam še danes ne priznajo za našef	Pagon Andrej-Ogarev
Dne 23. februarja bo 28. obletnica Rdeče arnio.de. Ta dan bo proslavljen po dolgem času prvič v ozračju miru.
Zakaj slavi sovjetsko ljudstvo in z njim vsa demokratična javnost prav 23. februar kot obletnico Rdeče armade?
Leta 1917. od marca do novembra, je ljudstvo vrglo oblast carja in pozneje Keren-skega. Borbena pest ljudstva je bila Rdeča garda, ki je štela nad 25.000 mož, oboroženih s puškami in mitraljezi in polnih revolucionarnega poleta.
Ko so v novembru 1917 prevzeli oblast Sovjeti, je bila domovina v nevarnosti pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. Nemci so navzlic mirovnim pogajanjem zasedli Estonijo, Belo Rusijo in velik del Ukrajine. Protirevolucionarna generala Kornilov in Oenikin sta organizirala svoje bande, da bi zrušila oblast Sovjetov.
Dne 15. januarja 1918 je bila ustanovljena z dekretom Sovjeta ljudskih komisarjev Rdeča armada. To je bila tedaj vojska prostovoljcev,^ ki so šli branit socialistično domovino.
Dne 23. februarja 1918 so oddelki mlade armade delavcev in kmetov premagale nemško vojsko pri Pskovu in Narvi. Zaradi te zmage so morali Nemci pospešiti mirovna pogajanja s sovjetsko oblastjo. To je bila prva zmaga Rdeče armade proti nemškemu okupatorju, prva velika preizkušnja. Zaradi tega praznuje Sovjetsko ljudstvo ta dan kot dan ustanovitve Rdeče armade.
Tej zmagi so sledile druge. V borbi proti zunanji intervenciji in notranjim sovražnikom je Rdeča armada obranila pridobitve Oktobrske revolucije.
V letih miru je Sovjetska država posvetila vso pozornost Rdeči armadi. Pred nemškim napadom je nad 20 vojaških akademij vzgajalo tisoče komandantov in specialistov. Armada je bila opremljena z najmodernejšim orožjem in tehničnimi sredstvi. Sovjetsko ljudstvo se je v delu tesno povezalo s svojo armado, ker se je zavedalo, da ja obramba domovine prva dolžnost.
Zaradi tega je napad fašistične Nemčije
na Sovjetsko zvezo leta 1941 našel Rdečo armado pripravljeno in z njo vse sovjetsko ljudstvo, ki se je dvignilo kakor en sam mož.
Fašizem ne bo nikdar pozabil, kako je marširal v Sovjetsko zvezo, in ... kako je Rdeča armada korakala v Nemčijo. ;
Zmaga, ki si jo je priborila Rdeča armada je rešila sovjetsko ljudstvo suženjstva in uničenja ter odprla pot nadaljnemu bla. gostanju sovjetske države. To je v resnic» sijajen obračun 28 letnega življenja in razvoja armade. V teh 28 letih je Rdeča armada prehodila dolgo pot ter se spremenila od oddelkov slaho oboroženih Rdečearmej-cov v prvovrstno vojsko
Vsi vemo, da se moč in sila kakršnekoli vojske preizkusi samo v vojni in v- borbi proti močnemu nasprotniku. Vsaka drugačna ocena armade je zgrešena. Znano je, da so mnogi smatrali nemško armado, ki je zmagovito prešla F-vropo, ne da bi naletela na enakovrednega nasprotnika, kot nepremagljivo in sposobno poraziti katerokoli drugo armado na svetu. Istočasno so verovali; da je Rdeča armada kolos na glinastih nogah in da se bo zgrudila ob prvem spopadu z nemško vojsko. Pravili so, da so sovjetske čete slabo oborožene, da nimajo izkušenih častnikov in da je nji-hova morala na nizki stopnji. V teku preizkušnje v vojni, ki je bila po obsegu nekaj nezaslišanega, se je moglo ugotoviti, da je bila Rdeča armada edina sposobna vztra jati proti hitlerjevskemu vojnemu stroju in da je potem razbila njegove glavne sile.
Vojna je pokazala, da je Rdeča armada sposobna izvršiti katerokoli nalogo moderiti vojne ter voditi dolgo borbo proti najmočnejšemu sovražniku. Glede morale sovjet škili čet je vojna pokazala, da ni mogoče odkriti v zgodovini vseli vojn kakili drugih primerov podobne enoglasne volje za •uničenje sovražnika, podobnega stoicizma pri obrambi in odporu, podobne drznosti in hrabrosti pri ofenzivi ter enakega duha samozatajevanja kot ga je pokazala Rdeča armada.
V Jugoslaviji
V Jugoslaviji je prva stopnja pri izvajanju agrarne reforme, to je zbiranje podatkov o zemljiščih, ki pridejo pdd agrarni reformo, že mimo. Stopili smo v drugo stopnjo, to je dodeljevanje zemlje. Praznično oblečeni, z zastavami in s transparenti ter v povorkah prihajajo ljudje k delitvi zemlje. Postavljajo slavoloke, krasijo hiše, prepevajo, ter vzklikajo Titu in ljudski oblasti. Veleposestva in graščine prehajajo v ljudske roke. V prisotnosti agrarnih in
delijo zemljo
teresentov oddeijujejo člani komisije za agrarno reformo zemljo, kakor so to agrar ni interesenti sami na zborovanjih izglasovali. Delijo jo v prvi vrsti tistim, k so jo najbolj zaslužili, tistim, ki so zanjo prelivali kri: borcem in invalidom iz narodno osvobodilne borbe, pa tudi družinam in sirotam umrlih borcev in žrtvam fašietič nega nasilja.
Ganljivi so prizori, ko novi posestniki sprejemajo listine o lastnini in lastnoročno
postavljajo mejnike na dodeljeni jim zemlji.
Pri delitvi zemlje pa kaže ljudstvo veliko zrelost in se zaveda, važnosti zadrug ter ustanavlja viničarske, sadjarske in druge zadruge. Tako so v Gornji Savinjski dolini agrarni interesenti pri razdeljevanju velikega škofijskega posestva domenili, da bodo osnovali živinorejsko zadrugo, ki Bo prevzela v skupno last tiste gozdne predele, ki so primerni za obdelavo ali za pašnike. Agrarni interesenti v Marijingradu so se skupno z delavci dogovorili, da bodo graščino, ki spada pod agrarno reformo spremenili v stanovanjsko hišo in na zadružni podlagi obdelovali zemljo, ki spada h graščini. Iz graščinskega parka bodo napravili vrt ter na la način pridobili zemljo za obdelovanje. To je dokaz velike povezanosti poljedelcev in delavcev, ki vidijo le v skup nem delu svojo skupno srečo.
V Vrbju bodo zemljo od konvikta usmi-Ijenih bratov razdelili med kočarje in male kmete, gospodarska poslopja konvikta pa bo upravljala posebna ljudska uprava, ki si jo bodo sami izvolili iz svoje srede. Ljudska uprava bo poleg gospodarskih poslopij upravljala tudi sadovnjake in vrtove. Tako bodo imeli od tega koristi vsi interesenti.
Ljudstvo, ki je po osvoboditvi pričelo « vnemo in vztrajnostjo obnavljati razne kulturno in prosvetne ustanove, kakor otroške vrtce, ljudske in srednje šole in drugo, se pri izvajanju agrarne reforme zaveda, da se je^ treba radi skupnih interesov marsikje odreči osebnemu hrepenenju po zemlji. Tako vidimo po vsej Sloveniji, kako ljudje
na javnih sestankih odločno zahtevajo, naj se iz zemljiškega sklada izloči najlepši in najprimernejši prostor za novo šolo, za ljudski dom, za to in ono kulturno prosvetno ustanovo.
Potekel je dober mesec, odkar so slovenski agrarni interesenti začeli deliti prvo zemljo. Prvi podatki kažejo, da znaša v vseh štirih okrožjih skupna površina zemljiškega sklada približno 209.217 ha zemlje. Od tega odpade na obdelovalno zemljo 37.435 ha, na gozdove pa 142.295 ha. Največ te zemlje so posedovali veleposestniki, cerkve in samostani, nadalje banke in različne družbe. Ce primerjamo količino zemljo v zemljiškem skladu s številom interesentov, ki jih je v vsej Sloveniji okoli 45.000, tedaj bomo razumeli, da agrarnim komi sijam in odborom agrarnih interesentov delo ni vedno lahko.
Z- zakonom o agrarni reformi ne bo zemlja več predlog kričečega izkoriščanja človeka, ampak bo zares človek izkoriščal zemljo predvsem za samega sebe. Brez ljudske oblasti, brez demokratičnih pridobitev osvobodilnega boja bi ne bilo danes agrarne reforme. Izvajala se je sicer tudi v stari Jugoslaviji, toda ne po želji in v korist delovnega kmeta, temveč tako, kot so hoteli veleposestniki, bankirji in oderuhi, ki so imeli v rokah oblast. Kjer pa je ljudstvo na oblasti, je zakonodaja taka. da ščiti malega človeka in zalo je zakon o agrarni reformi v Jugoslaviji tako napreden, da je vzbudil velikanski val navdušenja v vrstah delovnega ljudstva.
ono
Bolgarsko-jugoslovansko društvo v Sofiji je organiziralo veliko zborovanje, na kate rem je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim sledečo: Zborovalci odobravajo zahteve prebivalstva Julijske krajine in Trsta za priključitev k materi Jugoslaviji vseh ozemelj, ki so slovanska, ki jih niso izročili Italiji zaradi etničnih razlogov, am pak kot politično kompenzacijo za njeno udeležbo na strani zaveznikov v prvi sve. lovni vojni.
Poljski listi izražajo željo poljskega ljudstva, da bi upravičene težnje narodov Jugoslavije po priključitvi Julijske krajine dobile končno pravično in edino možno rešitev, da pride Trst z okolico v okvir republike Jugoslavije kot sedma federalna enota.
O
Že na konferenci v San Franciscu jo bila sprejeta resolucija, po kateri se odred be ustanovne listine Združenih narodov, ki govorijo o sprejemu v članstvo, ne morejo nanašati na države, katerih režimi so bili ustanovljeni s pomočjo oboroženih sil držav, ki so se borile proti Združenim narodom vse dotlej, dokler bodo ti režimi na oblasti.	,.
Po tej resoluciji, kakor tudi po sklepu potsdamske konference, je panamska de legacija predložila generalni skupščini Združenih narodov resolucijo, da naj Združeni narodi odklonijo vsako zvezo s fašistično Francovo Španijo. Resolucija je bila sprejeta s 46 glasovi.
Franco se pripravlja na odpor. Poročajo, da ojačuje svoje garnizije z marokanskim! četami, ki so bile, kakor je znano, njegova glavna opora v vojni proti republikancem
o
Glavna skupščina Združenih narodov je razpravljala o priporočilu socialno-buma-nitarnega komiteta glede vprašanja begun cev. Govorila sta sovjetski delegat Višinski in jugoslovanski zastopnik dr. Aleš Bebler, ki je med drugim izjavil, da bi se demokratične vlade morale bolj zanimati za te ljudi, da lii se onemogočil vpliv protidemokratičnih elementov, ki hočejo za vsako ceno narediti iz beguncev instrument izzivanj in pustolovščin, naperjenih proli njihovim lastnim državam.
Svetovno demokratično časopisje in vsa svetovna demokratična javnost še vedno ostro olisojata vzdrževanje emigrantske poljske vojsko generala Andersa v Ibdiji. Dejstvo pa, da se ta vojska, ki je očitno sovražna sedanjemu demokratičnemu polj skemu režimu. Sovjetski zvezi in napred nim balkanskim državam, približuje začas
no jugoslovansko-italijanskim mejam, je prisililo jugoslovansko vlado, da je vložila protest Varnostnemu svetu Združenih narodov. Jugoslovanska spomenica opozarja, da se je ta vojska pomaknila do črte Bologna. Ferrara. Padova, Benetke. Treviso in Videm in da se to premikanje še nada ljuje. Vojaki poljske emigrantske armade so podvrženi vplivu propagande, ki jo so-vra-žna Jugoslaviji. General Andejs nabira v svojo vojsko tudi Jugoslovane, ki so zite-
JOO
žali na italijansko ozemlje, kér so bili v quislinških edinicah.
Tudi poljska vlada je vložila protestno noto pri angleški vladi, v kateri izjavlja, da poljske sile v inozemstvu ne morejo več nositi imena poljske armade in zahteva, da se takoj razpuste.
Prav tako opozarjajo na resno nevarnost za mir, ki jo predstavlja fašistična Ander-sova vojska številni angleški listi, ki zahtevajo takojšen razpust te vojske.
O
Na procesu proti glavnim zločincem v Niirnbergu je govoril glavni sovjetski tožilec Rubenko, ki je predložil obtožno gradivo o organiziranju in uresničenju napada na Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo, ki dokazuje, da so obtoženci hoteli nasilno vzpostaviti vlado nemškega- imperializma, ter uvesti fašistični režim v vseh evropskih’ deželah in nato po vsem svetu.
o
Vlada Združenih ameriških držav je objavila spomenico, v kateri direktno obtožuje argentinsko vlado zaradi dafanja pomoči osnim državam in zaradi izpodrivanja odnosov med državami Severne in Južne Amerike.
Generalna skupščina Združenih narodov je imela 14. februarja svoje zaključno ple-
Tu je zasedala Glavna skupščina ZN
narno zasedanje. Skupščina bo nadaljevala s svojim delom v septembru v Združenih državah Amerike.
O
Londonski časopisi poročajo o velikih nemirih, ki so izbruhnili v Kalkuti in okolici. Angleži so proglasili obsedno stanje in so poslali v mesto tanko in ojačenja čet, da onemogočijo nemire, v katerih je bilo zadnje dva dni ubitih 14 in ranjenih 170 oseb, med njimi tudi 18 ameriških vojakov.
O
Po navodilih svojih voditeljev je rojalistična organizacija med razpravo o grškem vprašanju v Varnostnem svetu »nekoliko zmanjšala svoje teroristične akcije proti grškemu prebivalstvu. Sedaj se je teror znova začel. Demokratični listi poročajo o novih nasitstvih članov terorističnih organizacij.
Reuter poroča, da so' v Grčiji objavili statistiko o belem terorju. RAM navaja, da je bilo od podpisa sporazuma v Varkizi ubitih 1192 njegovih članov.
VALVAZOR
1 Valvazor je živel in deloval v dobi, ki se ne more pohvaliti s posebnim kulturnim in prosvetnim razmahom. Posebno v slovenskem kulturnem življenju ta čas ni bilo vohko razveseljivih pojavov. Zato s svojim resnim prizadevanjem, z neutrudno pridnostjo in zajetnimi knjigami daleč prekaša svoje sodobnike.
Janez Vajkard Valvazor se je rodil pred 300 leti. Izobrazil se je nekaj doma pri ljubljanskih jezuitih, še bolj na potovanjih po Nemčiji, Francoski,' Italiji in Severni
ne zdi nit tako ravno kakor ncravnost. Ponekod sc sicer $e da videli nekaj milj dalei a sama sivina, zelenja pa nič, ker je vse s kamenjem pokrilo. Kljub temu raste v nekaterih krajih med kamni najlepša in naj-plemenitejša trava, ki sluti Živini za pašo. kajti prebivalci redijo ponekod prav mnogo Sivine. Tako vzrejajo najboljše konje, ki se imenujejo kraSki in se izvažajo po vsej Evropi. Rimsko cesarsko veličanstvo ima za to lastno žrebtarno v Lipici, na Krasu, sicer na tržaškem ozemlji/, d tik na kranjski meji.
Marsikje primanjkuje prebivalcem vode.
strati ter varuje in brani, da bi morda ne prišli iz drugih vasi in vzeli vodo. Ponekod nimajo prav nič lesa in zelo malo polja.
Pomanjkanje lesa in tiste vode pa nadomešča prebivalcem vino. Je najboljše kako vasti, rdele in belo, vsake vrste, zalo Indi gre v daljne dežele. To bo pat najleliincjši vzrok, da stoji tu, ne glede na osialo nero-dovanosi, toliko prelepih vasi.
Snega ne pade dosti, toda pozimi divja včasih neverjetno močan veter, ki prevrača konje in ljudi. Zategadelj često najdejo na cesti ljudi mrtve, zlasti na poti med Trstom in Senožečami, to je v predelu, ki se imenuje Gabrk. Večkrat morajo potniki, nazaj če zapiha veter. Pravijo mu burja in prihaja pribliino od vzhoda, ce sc resno loti in, rekel bi, napolni svoja debela lica z zračnim strelivom, ne more noben človek obstali, tedaj je nemogoče, da bi. kdo peš ali na ko-nju prešel preko Gabrka iz Senožeč v Trsi, ali, iz Trsta v Senožeče, pa če bi'šlo za-tiv-Ijepjc ali smrt.
O
Valvazor je opremil Svojo zajetno knjigo z mnogimi podobami, ki nam kažejo naše kraje in ljudi v tisti dobi. — Evo vam Kraševce. Zanje so značilne široke hlamudrave hlače iz hodničnega suknja, kratke kamižole in velike klobučevinaste kape.
Afriki. Udomačil se je na gradu Bogen-šperku pri Litiji, zbral velikansko knjižnico (10.000 knjig), si uredil umetniško zbirko, zbirko matematičnih instrumentov, ustanovil bakroreznico in tiskarno za bakroreze. Sukal je pero, včasih tudi meč (kot stotnik dolenjske strani), hkrati pa vztrajno potoval sem ter tja po Kranjskem in po sosednjih deželah, izpraševal, brskal po arhivih, zapisoval, risal in meril, se vzpenjal na gore in se spuščal v jame. Ko je 1689 ves svoj trud pokazal svetu v velikanskem delu, ki nosi naslov
Slava vojvodine Kranjske
je z njim žel velikansko slavo, a za izdajo je žrtvoval toliko, da je moral prodati grad Bogenšperk, hišo v Ljubljani in celo svojo dragoceno knjižnico. Umrl je 1693 v Krškem.
Valvazorjeva znamenita Zgodovina Kranjsko dežele je izšla v 4 zvezkih. Občudujemr jo zaradi obsega, oprave in starinske častitljivosti, vemo pa tudi, da je v celoti težko uporabna in nezanesljiva. Kot topograf in geograf pa je Valvazor opisal Kranjsko kot še nihče pred njim. Dal nam je vsestransko jasno podobo Kranjske 17. stoletja, kakršno premore le malokatera dežela v tistem času. »Slava« obsega izčrpen opis pokrajin, polj, gozdov, gora, tekočih in sto ječih voda, podzemeljskih gorskih jezer, zlasti svetov neznanega čudežnega Cerkni škega jezera, pravtako rastlin, rudnikov, dragih kamnov, starih lovcev, živali, ptic itd.; razen tega opis oblasti, gradov, mest, trgov, trdnjav in njih nekdanjih gospodar, jev in predstojnikov, poveljnikov, prebivalcev, jezikov, navad, noš, obrti, patrijarhov, škofov, župnij, cerkva, deželnih knezov, letopisov ter starih in novih znamenitosti.
V začetku dela je poleg predgovora še cela vrsta čestitk in voščil v nemških, latinskih, hrvaških in slovenskih verzih,' nas pa najbolj zanimajo prvi slovenski posvetni verzi. Kranjska dežela je vsa srečna in poje takole:
Je peršeu enkrat taisti dan, s tulikem prošnaro perpelan!
O srečne dan, o srečna luč. katera imaš tok veliko muf, da te bukve perpelaš, nem to pravo luč podaš!
Vi, bukve, tudi srečne ste, zakaj vi mene rezsvetlite inu stette, de. moje ime cen svet celo dobru ve.
Da spoznamo, kako je Valvazor pisal, objavljamo tu nekaj odlomkov. Kako nazorno je na primer opisal Kras:
O
Stopimo va Kras. S tem razumemo ves Kras ki sega od Lola in Senožeč do Jadranskega morja. Zemlja je tu vsa izredno kamenita. Dvigajo pa se tako številni grički, hribčki in gorice, kakor valovi v beneškem morju, da ni Kras samemu sebi v ničemer tnko enak, kakor v neenakosti m da »e mu
da, čisto brez nje so. V raznih krajih imajo mlake ali luže, ki se natečejo ob dežju; če taka deževnica poleti dolgo stoji, postane krvavordeča. Kadar dolgo ni dežja, stoji vedno kmet iz vasi, ki ji pripada luža, na
Tudi vipavskemu vinu poje slavo;
Vipavska, dolina se začenja pri Podkvam in sega do Vipave, st. Vida in tam okoli. Odlikuje jo izredno dobro rdeče in belo vino, in sicer v veliki množini. Ta vina gredo zaradi svoje slave daleč v tuje kraje. Rele-mu vinu pravijo pisatelji „kindemdhcr” I/ nekem pogledu se lo ime po pravici daje vsakemu dobremu vinu, kajti če se nezmerno ali čez merico pije, napravi često iz mož otrok«, celo iz modrijanov norce. Neredko sc vendar ta razlaga spremeni, iako namreč, da se pri marsikateri vino ljubeči osebi s predobrim požirkom vpelje otročnosl ne le -, pai.net' ampak tudi v telo. Zategadelj se zlasti dekleta, ki nočejo prezgodaj poslan „otročje”, ne smejo spuščat' v veliko zaupljivost niti z dobrim belim vinom, niti s loshm, ki ga radi pijo Naj bo vino Sc tako
m slastno' je vendar dekletom zelo nevarno.
Tudi Vipavce je Valvazor upodobil. Sredi zelene pokrajine pod vipavskimi hribi vidimo naše prednike v širokih klobukih in ožjih hlačah. Značilno je, da je ženska noša v obeh pokrajinah enaka.
Številke iz Stalinovega govora
ze, ki jo je bilo možno izkoriščati za boie vanje.	J
Razlika je, kot vidite, ogromna. Takega hrezprmiernega dviga proizvodnje nimogo. ce smaltati kot navaden in običajen razvoj dežele od zaostalosti k napredku. To je bil skok s katerim se je naša domovina Izpre. menila iz zaostale dežele v napredno, iz agrarne v industrijsko.»
Po veličastnih zmagah sovjetskega orožja se je vsakdo zavedal, da ti uspehi ne teme, ij'jo zgolj na junaštvih, temveč so tudi ogledalo inoči njene vojne industrije. Sovjetski zvezi je uspelo tekom same vojne izvršiti reorganizacijo industrije in zalagati milijonske armade z vsemi potrebnimi sredstvi Ne smemo pozabiti, da se je Rdeča armada v prvem in deloma tudi v drugem letu vojne umikala in je bilo zaradi tega treba prenesti vso industrijo na vzhod, deloma pa uničiti, v vojnih letih iz razumljivih vzrokov nismo vedeli o višini njene proizvodnje. Stalin nam je osvetlil tudi to stran in podal sliko c oskrbovanju Rdeče Armade z orožjem in strelivom :
»Znano je, da naša oborožitev po kako. vosti ne samo, da ni zaostajala za nemško, ampak jo je na splošno celo prekašala. Naša industrija tankov je v zadnjih treh letih vojne proizvajala letno povprečno preko 30.000 tankov, motoriziranih topov in oklep nih avtomobilov. Dalje je znano, da je naša industrija letal v isti dobi proizvajala letno okrog 40.000 letal. Prav tako je znano, da je naša industrija topov v, isti dobi proizvajala letno 120.000 topov vseh kalibrov, pre. ko 3 milijone pušk in okrog 2 milijona avto. matskega orožja.
Končno je znano, da je naša industrija minometov v dobi od leta 1942 do 1944
Na predvečer volitev v Vrhovni Sovjet ZSSR dne 9. t. ni. je imel generalisim Stalin govor, v katerem podaja mnoge zanimivosti ter osvetljuje — podprto z dejstvi — napredek in ogromen porast gospodarstva v Sovjetski zvezi. Posebno poučne so številke, ki nam razkrivajo in ugotavljajo ogromno razliko med zaostalostjo carske Rusije in mogočnim razmahom v sedanji Sovjetski zvezi. V svojem govoru navaja Stalin tele podatke:
«Ako vzamemo podatke za leto 1940, to je na predvečer druge svetovne vojne — in jih primerjamo s podatki za leto 1913 — na predvečer prve svetovne vojne, bomo dobili tole sliko:
. ^ *e*tu teta 1913. je bilo v naši deželi pro-
4,220.000	ton surovega železa,
4,430.000	ton jekla, 29 milijonov ton pre S. 9 milijonov ton nafte, 21 milijonov 000.000 ton tržnega žita in 740 tisoč ton surovega bombaža. Take so bile v naši de-zeli materialne možnosti, s katerimi je sto pila v prvo svetovno vojno.
To je bila ekonomska baza stare Rusije, ki jo je bilo možno izkoriščati za bojevanje.
V teku leta 1940. pa je bik) v naši deželi proizvedeno: 15 milijonov ton surovega že. teza, to je skoraj štirikrat toliko kot leta 1913, 18,300 000 ton jekla, to je štiri in pol. krat toliko kot leta 1913, 166 milijonov ton premoga, to je pet in polkrat toliko kot teta 1913, 38.300.000 ton tržnega žita, to je 17 milijonov ton več kot leta 1913, in 2,700.000 ton surovega bombaža, to je tri in polkrat toliko kot leta 1913. T0 so bile materialne možnosti naše dežele, s katerimi je stopila v drugo svetovno vojno.
To je bila ekonomska baza Sovjeske zve-
Pišejo nam
Ce bo Trst mednaroden
V poznih popoldanskih urah sem šla po cesti, ki pelje mimo Ratinare proti Trstu. Vse polno ljudi je stalo v gruči; vpitje in kričanje žena in otrok je bilo slišati vse« vprek.
Kaj se je neki zgodilo? Pristopila sem. Tovarišica mi je povedala, da so Čerini (po. licaji) na Katinari aretirali dva mladinca, ker sta pisala po zidu napise, da naj bi Trst ne bil mednaroden. Pravkar pa so aretirali še dva tovariša in to iz še manj važnih razlogov: tovariš je prodal apno, tovarišica pa je pokazala mladincem, kako se piše po slovensko
Žene so razkačene dvigale pesti in kri-cale: prav taki ste kot fašisti! Pojdite na tatove in lopove, skrbite za javni red in mir in ne brigajte se za stvari, ki se vas ne tičejo. Pravite, da ste apolitični!
Tedaj je nekdo izmed navzočih dejal, da’ se bližajo Lonjerci s koli in palicami, da jim bodo že pokazali, kar jim gre...
Čerini so porinili tovariša v avtomobil in se hitro odpeljali proti Trstu,
To se je zgodilo danes, ko stojimo tik pred prihodom zavezniške komisije, ki naj nepristransko odloči, čigav bo Trst, ko zavezniška vojaška uprava ob vsaki priliki govori o demokraciji in svobodi prepričanja, ko nam Slovencem v Trstu italijanska vlada obljublja kulturno, gospodarsko in socialno avtonomijo.
Vsi smo bili presenečeni nad takim postopanjem civilne policije, in stavilo se nam je vprašanje: kaj imamo Slovenci pričakovati, če bi bil Trst internacionalen in kaj bi bilo z nami, če bi pripadel de Gasperijevi Italiji, ki ima za seboj 20001etno kulturo?
Tudi med Katinarci se dobe garje ve ovce, ki poskrbe, da zavezniki pravočasno zvedo, da so Katinarci za Titovo Jugoslavijo, Š.V,
----o——
1. maj 1946.
!. telovadni zlet Julijske Krajine
Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst priredi 1. maja 1946 v Trstu t. telovadni zlet Julijske Krajine in Trsta Vabi vse telovadne organizacije, vse, ki se zanimajo za telesno vzgojo, in vso našo javnost, da sodeluje in pripomore, da bo ta telesno-vzgo/na manifestacija čini veličast. nejša.
Zveza si je postavila za nalogo, vzgajati in krepiti telesne in moralne moči ljudstva Primorja in Trsta in krepiti bratstvo med narodi Julijske Krajine. V tem znaku naj po« teka I. telovadni zlet. Naj bo praznik teCes-no vzgojnega dela in ne vojaška parada, kakor fih je fašizem uprizarjal, da bi netil v mladini vojaški duh, oholost in chi bi jo vzgajal v protiljudske namene. Na našem zletu naj mladina pokaže napredek v teles, ni vzgoji, zdravje in tovarištvo.
Ljudsko zdravje, posebno mladine, je silno trpelo po taboriščih, ječah, v naporih partizanske borbe in zaradi bede, ki ,o je prinesla vojna. To stanje je treba popraviti s skupnimi napori. Pri tem pripada telesni vzgoji prvenstvena vloga. Zato naj bo I telovadni zlet manifestacija naporov vsega prebivalstva Julijske Krajine za obnovo ljud. skega zdravja.
1 telovadni zlet naj bo tudi manifestacija bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati Julijske Krajine, bratstva, ki je temelj srečne bodočnosti naše dežele. To bratstvo temelji na skupni usodni povezanosti in na skupnem delu. Naj pride do izraza tudi v naših naporih za dvig telesne in moralne moči našega ljudstva.
Telovadci, na delo za I. telovadni zlet Julijske Krajine!
Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst.
Tajnik:	Predsednik
Millo Dario	Zaccaria Prana
V Trstu, dne 16. februarja 1946.
proizvajala letno provprečno okrog 100 tisoč minometov.
Razumljivo je, da se je istočasno proizvajala odgovarjajoča količina topniških granat, raznovrstnih mit», letalskih bomb ter nabo. jev za puške in strojnice. Znano je na pr, da je bilo samo teta 1944 izdelanih preko 240 milijonov granat, bomb in min ter 7 milijard 400 milijonov nabojev.«
Kljub ogromnemu porastu pa ima vlada ZSSR v načrtu še nov mogočen vzpon industrije. Stalin je dejal o njem naslednjet
»Doseči moramo, da bo naša industrija proizvajala letno okrog 50 milijonov ton surovega železa, okrog 500 milijonov ton premoga, okrog 60 milijonov ton nafte. Samo pod tem pogojem lahko računamo, da bo naša domovina varna pred raznimi slučaj nos trni. Za to bodo potrebne mogoče trt no« ve petletke, ako ne več. Toda to Je mogotii napraviti in ml moramo to napravM*
Za Tržačane :
A D
'Adresar'je sila koristna reč. Ne samo za poslovnega človeka Tudi za komisijo, ki se nam obeta iz Londona že šest mesecev.
Adresar je važna zadeva. Trst ima prav debelega, da bi ga človek vse leto prebiral, takole v nočnih urah ko lovi spanec, pa niu že noben brom več ne pomaga. Pravzaprav pa sem se spomnil nanj, ko me je grešna izkušnjava speljala v »Nacionalni« kino na Akvedotu kjer so »vrteli«
Trieste mia!
Staremu Cecchelinu so se pa štrene menda prav do kraja zmešale. Včasih je bil »pravoveren« pravoslavec, po vseh predpisih zapisan v stare matične knjige staroslavne parohije srbske, tam ob Kanalu, zdaj je pa postal »un uòmo qualunque« in se celo še proglasil za takega v listu enakega imena. Tisti tržaški film je namreč čisto njegovo maslo
Ko sem se tihotapil in prerival med ljudmi v dvorano, sem premišljeval metamorfozo zgaranega klovna. Prav tam blizu, na bregu so imeli svoje čase tržaški 'iredentisti svojo mogočno kuhinjo, ki so v njej nacvr-li razne Zlatoperje Oberdanke in Stupariče. V njej so včasih telovadili in se politično pretelovadili, prav kakor se je zadnje čase politično prefilma! naš stari pravoslavec. Zdajle blešči v nočnih urah nad vrati tiste grajske stavbe, ki je po nemarnem izgubila del svojega prvotnega napisa »Reale ...«, veseli »Palais de danse«;
Trieste mia!
Pa se menda le nisem zmotil? Vraga! Gradič na Lovcu in stolp Mihca in Jakca, pa stari meščansko bogati Lloyd., celo Ros-settijeva gledališka kasarna, ki so se še zadnja leta pred njo po stari sočni gmajni pasle lonjerske krave, pa še srednjeveški grad vrh hriba. (Sv. Justa seveda!), ki so se pod njim pred dobrim poldrugim stoletjem srečavali na svojih tleh škedenjski in vrdelski »mandrjerji«, si odevajo ta čas prameno-barvno okrasje:
Trieste mia!
Včasih, še pred dobrimi tremi desetletji, se je celò tujec ustavljal na Barijeri ob živi, prezdravi lepoti mladega tržaškega ženskega sveta, ki je od Sv. Jakoba zavalovil vsako jutro v mesto in zvečer odžvrgolel nazaj v hrib. Sedaj bolezen in nakaza, navlaka, zanešena z »obtropskega juga.« Jetika in sifilida, stenice in uši, nesnaga in pocestni razvrat, da se jih človek komaj izogiba! Zares samo še »Spital«:,
Trieste mia!
Včasih se je tržaški težak v »gali« objestno s fiakarjem prevažal od osmice do o-smice. Stari Cecchelin je zadnjič v »Nazio-nalu« obupno lovil svoje lastno ravnotežje po tržaških škraljih. Včasih se je človek za pet »škejev« omamljal s prekrasno ocvrtimi sardelami in zlatim istranom v sleherni »betolk. A zdaj:
Trieste mia!
V Hrenovi ulici
Nič ne rečem. Dobrodelnost gotovo ni, da bi šlrT v okvir kakšnega imperializma. In ko
^ E S A R
je stari ljubljanski škof Tomaž Hren pred tremi stoletji ali ka li postavil svoj dobrodelni »Coroneum« v sredo Trsta, gotovo ni imel za bregom kakšnega slovanskega imperializma, saj se mu še svojega pristnega slovenskega imena ni upal dati, marveč tisto latinsko spakedranko. Sicer bi se čudno slišalo, ko bi se taka dobrodelna hiša imenovala »Hrenovka«. Toda bodi že kakorkoli, dejstvo je, da je posodil stari Hren, ki so ga izklesali iz kamna in postavili ob zid ljubljanskega sv Miklavža, svoje latinsko ime hiši in potem ulici, ki je stoletja pozneje — čisto v duhu novodobne dvatisočletne dobrodelnosti — spravila pod gostoljubno streho tam za sodnijo na tisoče ljudi iz neposrednega tržaškega zaledja. (Dokaz več. da spada Trst k svojemu zaledju!
Novodobni dobrodelci so se seveda preplašili Hrena, imperializem jim je bil pa po godu in je Trst dobil novo prelepo ulico Nizzo. Sicer nima Nica nobenega opravka s Trstom, še trgovsko konkurenčnega ne, in tudi v njegovo zaledje ne spada, toda izposodi! si je pa le in še sedaj jo drži pa čeprav bi bilo kaj lahko narobe: sredi Nice — Rue Trieste1 A menda ta nesrečna via Nizza Francozov v toliko pričakovani komisiji ne bo zaskelela! Skoraj bi človek tisti naši »Sraki« izpod tunela prišepetal. naj se vendar zavzame za odpravo, tega imena, pa čeprav bi se spet obnovil stari »Coroneo«. Sicer pa pri »Sraki« še bolje vedo, kako se je treba prilizovati — tudi Francozom, če je sila.
Toda adresar je pa le tehtna reč. Ko sem se zadnjič odmajal iz »Nazionala«, me je firbec pognal po mestu, da jo sam najdem, tisto »Trieste mia«. In me je zaneslo na lepem v ulico starega Tomaža Hrena. Dosti so po njej šarili od tistih davnih dob: nove hiše, novi ljudje. In vendar! Ko sem se tako oziral po pročeljih hiš, te nove via Nizze, Se mi je le zasvetilo: Pohištvo in železnina Sancin (takih imen so poznali v Skednju pred stoletjem že na stotine). Radijska obrt U-gnz (kranjska korenina seveda!), gostilna Marasovič (iz splitskih Kaštelov nemara), mlekarna Petkovšek (gotovo iz zelenega štajerja!) sežanska likalnica Zabric. tolminska papirnica Šavli, istrska mlgkarnà Dugar, gostilna Zlobec ( s Kolonkovca!), mesnica Babič (iz Koprščine!), pa kraška avtomobilska delavnica Pahor.’Saj bo menda že kar dovolj!
Ne, saj nič ne rečem. Nobenega imperializma. prosim, še tistega stare Hrenove sorte ne! Zaradi mene so vsi ti dobri ljudje z via Nizze najboljši svoje branše, tudi narodnostno, če hočete. Samo takole me je zaneslo tja zaradi »Trieste mia«.
V ZIatoperjevi »enei
Se pravi, da v njej ne bo takih reči, da bo vsaj tam po notah starega tržaškega »pravoslavca«. In sem jo mahnil kar še v Zlatoperjevo ulico. Naj zlomek vzame še imena! Še tja so se vgnezdila, čisto tržaška: Antič, Strpin, Rebec, Komar.
Bil sem razočaran v dno svojega šentjakobskega srca. Saj ni zaradi ljudi, kvečjem zaradi njihovih prednikov, morda še niti ne tako davnih, toda še posebej zaradi takih imen! Od Hrenove do Zlatoperjeve ulice je lepa pot in dosti hiš. A povsod enako, mnogo takih in mnogo drugačnih imen. Naj bo že kakorkoli, dovolj je bilo pokore za greh. da sem se spozabil v »Nazionale«.
Opustil sem misel in namen in sem počasi odkolovratil proti domu. Pa človek razmišlja in se zamišlja, kar ga zanese po Korzu. Kaj bi, otepa se čekelinščine in pogleda v zrak, na desno, na levo. A ni vrag sredi Korza? — Glešič, Cvenkel. Šuban.
Pa se umakne človek nadlegi nadležni v sosednjo Mazzinijevo. Prokleto: Prodan, Pa-ropot. Besednjak. Podreka, Udovič ...
Se izmakne na desno, po Rimski. Zaman: Vodopivec, Černič, Bizjak, Perič, Ivančič, Hreščak, Silič, Rudež, Benčič, Palec, Božič... Imena, imena! Imena nič koliko!
Saj res — proti domu! Kar po Carducd-jevi! Naglo! Drugače se utegne človeku še zavrteti nekje pod klobukom ali pa bi postal zares šovinist. Toda kadar te obsede vrag, lahko bežiš, še tako bežiš, a je vse zaman:	Kovačič, Černič, Žerjal. Grmek,
Gašperčič, Zavadlav, Perhavec, Mahne.
Saj jih bo kmalu več ko v Ljubljani! Ne, ne, nihče niti v sanjah ne more trditi, da je Trst Ljubljana, ne, v tej stvari še Pliskovica ne! Vrag vzemi imena in politiko à la »Trieste mia!«
Naravnost v posteljo! To bo za takega obupanca in nergača najboljša politika. Vsaj za to noč. Kar zaneslo me je po Ginnastici, stari nemočastitljivi priči preslavne »Trieste mia«. Tod bodo čista tla! Tod ne bo imen, takih, ki sem ne spadajo! Zares ne! Dvajset, trideset korakov ... Kar oddahne se človek. Miren bo spanec pozabljen Ce-chelin. Ne na desno, ne na levo nič sumljivega! Tako! Glavo’pokonci, pa mirna Bosna! Samo tam čisto na Začetku je bilo nekaj narobe: Šinigoj ali ka-li. A zdaj bo že v redu.
Ne, ne, preljubi moji, prenaglo se človeku zareče: Že na številki 9: Pertot, Piščanec, Tuljak. In smo spet tam: Gregorčič. Košuta, Grmek, Glesič, Jerman, Hmeljak, Simšič, Komar, Močnik, Prodan, Mihalič, Ferluga, Makovec, Colja, še celo ekselenca. Suvič iz nekdanje tužne Istre. Povsod jih je polno in povsod so enaka, kakor da so si tudi v Trstu vsi v »žlahti«.
Tako, zdaj pa dovolj! Ven od tod! Kar gor •mimo Sv. Lojza! Na čisti zrak! Da bo mir! Pa čeprav ni več bora pod Lovcem!
Ko sem se shajkan do kosti doma sesedel za mizo, mi je odleglo. Vsega ’je bilo preveč!
In ko pride komisija? —
Trieste mia!
Pa kaj bi ji pravili tudi to? Noben pes ne bo povohal te kosti! Saj je tudi zares pre-koščena. Kje pa! V Trstu sama taka imena? Po 29 letih iredente in fašizma? Kaj je potem moralo biti pred njima!
Nič ne bo iz tega Z levo nogo si vstal tistega dne, bratec, in stari Cecchelin ti je pamet zmešal tistega večera v »Nazionali!«. Pa vendar! štiri, pet ulic, najboljših, najpri-stnejših! Kako naj pri vragu človek pride iz te zagate?
Slovensko narodno gledališče za Trsi-
in Primorje
Matej Bor: «Raztrgane!»
Premiera v Trstu dne 17. februarja 1946. v gledališču Fenice.
Ta odrska igra nam prikazuje življenje Rutarjeve družine, ki živi nekje na štajerskem, za časa nàrodno-osvobodilne borbe. Rutar, kmet in mlinar, pošten mož, s srcem na pravem mestu je odkritosrčen pristaš
'Angela Rakar, Justo Košuta, Zora Jugova in Elza Barbič
narodno osvobodilnega gibanja in sodeluje z vso vnemo pri tem gibanju. Njegova hči Vida je pribežala domov iz nemškega tabo rišča in se skriva doma, ker ji zdravstveno stanje ne dopušča, da bi odšla v ho-sto med partizane. Prepričana je; da je njen zaročenec Jernej umrl. Težko prenaša mučno skrivanje in si želi med partizane, da bi našla tam nekoliko utehe za svojo žalost in da bi tudi ona pomagata v borbi, V Ujši živi tudi potuhnjenec Ferlež, ki zalezuje Vi-
do. Ona ga pa odklanja. Ferlež je v alužbi Nemcev, dela pa predvsem zase, ker upa, da si bo pridobil Vido. Mati Neža ne razume položaja, napačno tolmači svojo varnost in posluša Ferleževa podpihovanja. Ko prideta v hišo dva partizana, jo Ferlež nahujska, da sta dva izprijena raztrganca, ki sta v službi Nemcev. Zato prikliče sama Nemce v hišo.
Od teh dveh partizanov je eden Jernej-Mihol. Vidin zaročenec, drugi pa Dr. Mrož, ki takoj uvidi, da je Ferlež izdajalec. Premeteno izvabi iz Ferleža priznanje o njegovi krivdi
Ko dospejo Nemci v hišo, se vname borba. Prihitijo na pomoč tudi drugi partizani in skupno premagajo Nemce. Nato se vsa družina Rutar poda v partizane.
Igra je napisana neprisiljeno in prisrčno, radi tega ima svojo umetniško vrednost,
Vsi igralci so bili popolnoma na mestu.
Justo Košuta je dovršeno izdelal lik starega Rutarja, ki je ves predan borbi in ki jo podpira materialno in propagandno. Povsod pravilno podčrtava bolest, dvome, vne-mo. ljubezen, poštenje starega Rutarja.
Do kraja je bila izborna Rakarjéva kol njegova žena, ki je dosledno igrala svojo vlogo.
Elza Barbič-Duičeva je bila prava Vida, trpeča in hrepeneča. Igrala je svojo vlogo zelo čustveno. Njena igra je bila topla.
Sandi Valič nam je podal prekanjenega, potuhnjenega pokvarjenca. Bil je res nadvse dober.
Polde Dežman je prepričljivo igral Mihela.
Dobri so bili Mario Sila kot železničar in
bajtar, Valerija Silova kot soseda in Jugova kot Lenka.
Tudi statisti so pravilno odigrali svoje vloge.
Mihol (P. Dežman) in dr. Mrož (D. Turk)
Vsa igra je Bila toplo podana. Občinstvo je bilo zadovoljno in je nagradilo igralce z bogatim aplavzom.
Režija je bila v glavnem dobra.
Scenerijo je lepo in domače izdelal Avre-lij Lukežič.
Prepričani smo, da bo naše ljudstvo po deželi z zanimanjem poslušalo to igro.
J. K.
Adresar? Adresari Imenitna stvar! Kaf po vrsti! Naglo dvignem zaklad iz starega zaprašenega zaboja; In listam. Prelistam. 100, 200, 500 strani Zdaj! 559: Trgovina, industrija, obrt. Same stvari z napisnih tabel! Hjj, celih 223 strani! Še profesionisti so zraven.
Ne bodo me ne! Zdaj jih imam, imena presneta! In bom štel Svinčnik, papir in a-dresar. Stran za stranjo.
štejem: 100, 2.49 381,.. pa vendar ne la, že adresar!
Nič ne maraj! Štejl Kar bo, pa bo
517, 943... V potu svojega obraza, a tr,' mast ko dren: Bo, kar bo!
Na strani 729 številka 1421! Pa naj bol če že hoče, pa naj bo tako!
In profesionisti? Štejem znova: 85, 172..»
Na strani 782 jih je Kilo ravno 440!
Sama slovenska imena! Pri moji pravoverni šentjakobski duši (izpod mosta na via San Marco): V Ljubljani jih ni toliko! Ne, ni jih toliko, ne trgovcev ne obrtnikov ne profesionistov!
In komisija? Kaj, ko bi — pa se ji nemara ne bom zameril — ko bi ji poslal, prav »ares. lepo v usnje povezan in v žamet. * trakcem počez, tako s prenežno pentljo o-krasen tržaški adresar (Copryght Stabili-menti Tipografico Nazionale, Trieste, Via Giotto, Anno 1941, Era Fascista XIX)!
Očalin spod mosta.
^tužnim
Stanko Cajnkar:
NOETOVA BARKA
Roman.
Nova založba v Ljubljani 1945.
Stanko Cajnkar ni novo ime v slovenskem slovstvenem svetu. Napisal je več člankov v naših revijah, večjo zbirko ese< jev z naslovom »Razgovori« in njegova je tudi drama »Potopljeni svet«.
V romanu, ki ima svojsko ime »Noetova barka«, nam pisatelj prikazuje staro gimnazijsko poslopje zgodovinskega mesteca ob Dravi, zgradbo, ki je »prenatrpana z živimi bitji, nekaj malo krotilcev in mnogo privezanih, priklenjenih v ozke prostore stlačenih ubogih par. ...«
Podaja nam predvsem duševni prerez vrste profesorjev, izmed učencev in učenk pa nam predstavi natančno le glavno junakinjo Stanko Traven, prikazuje potek .šolskega; dela, skrbi, problemov, ki se stavijo v zvezi 's šolo v teku enega šolskega leta, v času najbližje preteklosti, to je tik pred drugo svetovno vojno. Tako sta čas dogajanja in problematika dela neposredno blizu, deloma živi in pereči še danes. Taka vprašanja so: odnos dijaka do profesorja in obratno, reforma šole, podajanje zgodovine itd. Skozi roman sc prepleta kot rdeča nit ljubezenska zgodba med mlado suplcnt-ko Vero Koširjevo, ki s svojim prihodom razgiblje zaspano profesorsko konferenco, in med Lojzetom Vidmarjem, duhovitim in izobraženim profesorjem ki je dijakom skrben profesor, odličen pedagog in vzor človeka. To globino duše in pravo dragotino v profesorskem občestvu pa mladji profesorica kmalu zamenja za na zunaj bleščečo osebo profesorja Viktorja Kneza. Mlada dijakinja Stanka Traven, ki je vzor tovdrišice, zdravo in značajno dekle se počasi vnema za svojega profesorja razrednika. Iz te skrite ljubezni, ki se profesorju Vidmarju razkrije šele leto po končani ma turi, ko je Travnova obiskovala univerzo v Ljubljani, se razvije visoka in harmonična ljubezen, ki združi v zakon profesorja Vidmarja in bivšo učenko.
Svet, ki ga roman prikazuje, je skopo odmerjen; je samo šola, bodisi konferen-čnica ali razred. Le tu in tam krene iz šolskega okoliša, ki pa namT ga ne predstavi z vsemi perečimi vprašanji, ki se v vsakdanjem življenju ozko vežejo s šolo. Pisatelj gleda predvsem svoje šolske ljudi, zasleduje njih delo in razlaga vso to iz značajev teh oseb. Videti je, da je pisatelj predvsem mislec, filozof, duhovnik, ki se poglablja predvsem v človeka in njegov notranji svet.
Po svoji problematiki je knjiga živa in bo pritegnila ne samo pedagoško delujoče bralce in dijaštvo, pač pa vsakega razumnika. Zanimiva je po svoji vsebini, živa glede problemov, ki jih obravnava, katere je pri nas občutil v zadnjih letih tako profesor kakor dijak, a so še danes živi. Dvakrat bolj zanimiva bo za vse nekdanje dijake in učitelje, ki so kedaj poučevali v onem starem gimnazijskem poslopju, čeprav je po avtorjevem pojasnilu zgodba svobodna ustvaritev pisateljeve domišljije in bi se torej lahko vršila v kateri koli drugem resničnem okolju. Osebe, ki nastopajo, so dobro podane, plastično označene, nijh dialogi živahni in duhoviti.
Knjiga je svojevrsten in zanimiv doprinos v vrsti slovenskih del, ki jim je vsebina zajeta iz šolskega sveta. Knjigo toplo priporočamo.
V bližini vasi so Italijani obkolili partizansko zasedo. Deset naših je padlo, dva so Italijani ujeli: partizana in partizanko, Kričali so od zmagoslavja, ko so ju pripeljali v vas, ki je bila obdana z žičnimi ovirami kakor s trnjevim vencem.
Partizanka je bila lepa in mlada, šele sedemnajst let ji je bilo. Njen tovariš je bil doma iz sosedne vasi. Ime mu je bilo Franc, ona pa je bila Francka. Drugače nista imela nič skupnega — razen tovarištva.
Zasliševali so ju v šoli. Šolske klopi so bili Italijani že pokurili, a na stenah so še vedno visele barvaste slike živali in hroščev. Komandant bataljona major Cardini, ki je bil zaradi kratkih nog in ploščatega života v svoji zeleni uniformi sam podoben čudnemu zelenemu hrošču, je sredi svojih oficirjev vodil preiskvo. Pokazal je s prstom na dekle: »Povejte ji, da bo ustreljena, če ne bo govorila ! «
Partizanka pa kljub grožnjam sploh ni odgovor jala Italijanom. Pozivala je tudi tovariša, naj jim ne daje podatkov o partizanih. Neusmiljeno so ga pretepali. Na spačenem obrazu sta se mu kri in znoj mešala z njihovimi pljunki, a še vedno je stiskal zobe in molčal. Sam tenente, črnolas lepotec iz Piemonta, je vihtel bikovko nad njim, dokler se mu roka ni utrudila, potlej pa je zmignil z rameni in se z nekam obupano kretnjo svojih belih negovanih rok obrnil do majorja, ki je negibno ždel za mizo.
»Vse jih je treba pobiti, vse,« je rekel major.
Tedaj se je marešalo Foi, ki je znal nekaj slovenski, približal partizanki in ji pričel govoriti o smrti, ki jo čaka, če se ne bo spametovala. Partizanka pa se je smehljala, z neko posebno, neustrašeno milino, ki je spominjala na sliko device Katarine v vaški cerkvi. Dio mio, kako mlada in pogumna je, kako lepa! Nehote so njegove besede dobivale ganjen prizvok, rotil jo je, namesto da bi jo žhierjal.
Major je ukazal, naj pretepajo tudi njo, Foi pa kakor da ga je narobe razumel: divje je pričel biti po partizanu, da se je mučeni človek zgrudil in obležal brez zavesti. Tedaj je major vstal in s svojo jahalno palčico sam ošvrknil dekle po ramenih. Niti trenila ni. Ta njena mirnost ga je navdala z besnim sovraštvom, da se jo je lotil kakor iz tuna, ali zdelo se mu je, da z vsakim udarcem rase njena moč in upada njegova. V svoji razkačenosti se je čutil šibkejšega od nje, ki si je pretepena ohranila mir in dostojanstvo, in tega ji ni mogel odpustiti. Naposled se mu je palica zlomila.
»Ta ženska nas vse prezira!« je vzkliknil tenente. »Ali se vam ne zdi, major?«
Major je vrgel zlomljeno palico po tleh. Postavil se je na prste. A še vedno je bila deklica skoro za glavo višja od njega. Rekel je: »Ustrelili ju bomo oba, ko zaide sonce.«
Marešalo Foi je zajecljal: »Saj je še otrok! Pošljite jo rajši v Ljubljano!«
»Še premalo smo kruti,« je rekel major in mu obrnil hrbet. In vendar mu je bilo zoprno pri duši. Ali je res, dà je krutost samo izraz notranje slabosti? Počutil se je šibkega, skoro poraženega, ko je odšel iz sobe.
Potem so ju vrgli v šolsko klet, ki je bila vlažna in temna. Italijanski vojak, ki ju je stražil, je pred hišo prepeval. Čez čas je odprl vrata, pogledal k njima in se zarežal. »Morire, mia bella, morire! Umrla boš!«
Franc se je na hladnih ilovnatih tleh počasi osvestil. »Francka, si tu?« je hripavo vprašal.
Dala mu je roko. Njegove roke so bile ledene. »Kaj misliš, kaj bo z nama, Francka?«
»še vprašaš?«
KO ZAIDE SONCE
MIRA RUGOVA
Molk je padel med njiju kakor črna senca. Francka bi tovarišu rada obrisala strnjeno kri z obraza, rada bi mu rekla kako dobro besedo, pa je ne najde in morda je prav tako. Vsak mora opraviti sam s seboj in s tistim poslednjim, kar morda še veže človeka na življenje v taki uri — in Franc ima ženo in otroke, kaj naj mu reče ona, ki je svobodna in sama? Temna klet je bila polna neizgovorjenih spominov, polna misli in obrazov. Morda stoji zdajle Frančeva žena pred domačo hišo in si z roko zaslanja oči in zre preko travnikov in čez bogato zlato polje. Pšenico bo treba požeti, kdo ji bo pomagal? In žena morda ta trenutek misli nanj, ki ga pogreša,
in krepka rjava roka ji je vztrepetala od želje, da bi mu jo položila krog vratu in ga tesno stisnila k sebi. Zadaj za potokom, kjer se pase živina, pa je slišati vesele otroške glasove in smeh. Franc bi rad še enkrat videl otroke in ženo, ki bo zdaj ostala sama. Potem se ozre po Francki, ki je sama skoraj še otrok. Za Francko so še tako blizu vsa tista razigrana leta in sonce in materine božajoče roke, vse je še tako blizu in že daleč. Vmes so težki meseci v gozdu, bojni krik tovarišev, vmes so vzdihi umirajočih. Juriš! Tudi ona nosi puško, tudi ona je vojak. Nftnde, njen fant, je padel Kaj je smrt? Drug drugemu si vpra šujoče pogledata v oči. Srce jima divje utriplje.
Popoldne je prišel k njima Foi. Prinesel je vode in kruha. Bila sta žejna, kruha pa se nista dotaknila. Foi jc postavil svetilko na tla, da jih je v poltemni kleti vse tri objel medel ko lobar luči.' ' •	'
»Ali res hočeš že umreti?« je vpra šal Francko. »Tako mlada, tako lepa si. Bella, bella! Ne, ti ne smeš umreti.« In nenadoma je izbruhnilo iz njega, kakor požar, ki s svojimi zublji plane skozi streho. Rotil jo je s strastnimi besedami, v katerih se je italijanščina mešala s slovenščino, ne meneč se za partizana, ki je poleg njiju
ležal na tleh. Pokleknil je, da bi ji bil bliže. Moral je govoriti. Bog ga je kaznoval, da jo ljubi, Bog ali Sa tan, kdo ve? Zakaj neki mora ljubiti vse tisto, kar je njemu, Italijanu, tujega na njej? Tako divje, tako brezupno ni ljubil še nobene. In čas hiti! Usmili naj se ga, usmili naj se sama sebe. Poroči «aj se z njim, zakaj nje govi ženi bo major podaril življenje.
Uprla je vanj oči, v katerih ni bilo sence, kakor ni sence v čistem gorskem jezeru. Čakal je, da spregovori. Medla luč svetilke je ozarjala njeno mlado glavo s svetlimi, neurejenimi lasmi in zdelo se mu je, da je izraz te glave svetlejši in sijajnejši od sonca.
»Rajši smrt kakor fašista,« je na-
P°*|pd rekla trdo in namršila oorvl.
Ni si bil čisto v svesti, kaj počne, k° J® potegnil z roko po svoji črni srajci in si jo od vratu nizdol raz trgal. Vse njegovo bistvo je bilo polno ene same želje. Vse bi dal zanjo, vse. In razgalil si je prsi, kakor da ji je s svojo raztrgano srajco hotel pokazati, kako bi se zaradi nje odtrgal od vsega, kar mu je doslej bilo sveto. Potem se je vzpel naprej in iztegnil roke proti njej, a dotakniti se je ni upal. »Ta poroka bi bila samo na videz in bi si s tem rešila življenje!« je vzkliknil. Vedel je, da laže.
Prebledela je. Vroč vihar je udarjal vanjo, njej pa je bil tuj in mrzek, vsa otrpnila. Ta Italijan jo hoče rešiti, kaj bi mu morala biti hvaležna? Ali nekaj ji je bilo jasno: da ima čast večjo ceno kot življenje in da ji ponuja nekaj nečastnega. Njune oči so se spet srečale. Foi je zagledal tako ogromne, strašne, čudežne oči pred sabo, da mu je srce za,mrlo.
»Življenje je tako lepo,« je zašepetal. »In zunaj sije sonce. Toda ko sonce zaide, bo konec, bo vsega konec, če si ne premisliš.«
Pokazala je na Franca: »Ali ostaneva pri življenju oba ali pa greva oba v smrt.«
»Njemu ni rešitve.«
»Rad bi še videl svoje otroke, pre-
den me ustrelite,« je rekel Franc. »Tri otroke imam.«
Foi pa se zanj ni zmenil. Kako pozno je že, kmalu bo prepozno! In vendar ni več našel besede, le s plamenečimi očmi jo je še vedno rotil in prosil in ni hotel sprejeti ponižanja, da ji je smrt ljubša od njegovih objemov.
Francki je postalo nenadoma zelo pusto — zjokala bi se od žalosti, zoprnosti in grenkobe. Zakrila si je obraz z rokami, da bi ga skrila pred njegovimi pogledi.
»Česa še čakate?« je rekla. »Storite brž, kar morate storiti. Ustrelite naju. Jaz sem pripravljena.«
»Čakam, da zai^e sonce. Torej me nočeš?« Še nikoli ni čustvoval tako kakor v tem trenutku. Nastala je globoka tišina. Foi je pograbil svetilko in pobegnil.
Končno so odprli klet in ju poklicali. Roke so jima zvezali z bodečo žico. Sonce je zahajalo.
Foi je vodil eksekucijsko četo. Ko so korakali skozi vas, so se vaščani poskrili v hišah. Tako niso srečali nikogar na vsej poti do pokopališča. Rdečkasti oblaki nad njimi so stali na medli sinjini neba, kakor da se ne bodo nikoli od tam premaknili. Svetla, suha zemlja pod njihovimi nogami je bila topla, kakor da bi še hranila v sebi zlato sled sonca. Zapoznela čebela se je zaletela v čelado italijanskega vojaka pred Francko. Ni bilo slišati ptic, še pes ni zalajal. Le topot njihovih korakov je odmeval po suhi zemlji in dvigal rdečkast prah. Za pokopališkim zidom se je četa ustavila.
»Francka!« je zašepetal Franc. »Ali te je kaj strah?«
»Ni me strah. Mislim na naše. Mnogo jih je že padlo in jih bo še.«
»AH ti je kaj žal, Francka?«
. »Ni mi žal.«
,	» Zbogom, Francka!«
»Zbogom! Dala bi ti roko, če bi mogla.«-
Foi je še odlašal. Čez dolino so že legale višnjeve sence, bila je tista najbolj tiha ura dneva, preden zagrne zemljo mrak.
Stopil je k Francki. »Še je čas, še si lahko premisliš,« je rekel z zamolklim glasom. Toda vedel je, da je prepozno.
Njen obraz je bil prej vesel kakor žalosten. Če bi imela roke proste, bi se sklonila in utrgala regrat, ki ji rase pod nogami. Igraje bi pihnila v belo kodeljasto glavico, bele pahljačice bi poletele kvišku v nebo, ki je tako visoko in neizmerno — kot svoboda. Njene misli bi poletele z njimi, saj je svoboda nekaj njenega. Tedaj je uzrla veliko temno ptico, ki je počasi, v samotni višini krožila na nebu. In Foi je razumel, kako daleč je že dekle, daleč kakor tista ptica. S tresočimi se rokami je zavezal oči partizanu, ki je tih in mrk čakal na smrt. Z drugo rutico v roki se je obrnil k partizanki.
»Ne zavežite mi oči,« je prosila, kakor da se je nenadoma predramila iz sna. Pogled njenih na pol zaprtih , oči se je komaj bliščal, bilo je, kakor da se te oči smejejo z nekim neslišnim, zmagovitim smehom. Laže je bilo umreti kakor živeti brez časti, tako lahko je bilo umreti! Ta občutek, je bil silen in strašen in čudovito lep.
Foi je prebledel še bolj in vrgel rutico po tleh. To je bilo vse, kar je mogel še storiti zanjo. V oči so mu stopile solze. 0, preklelo! Stopil je nazaj in dal povelje za strel.
»Smrt fašizmu!« je zavpilo dekle. Dvignila je glavo in smelo pogledala v vojake, pri tem se je nagnila naprej, z razprtimi, smehljajočimi se ustnicami, kakor da nečesa pričakuje. Besede svoboda pa ni več izrekla. Padla je z obrazom v travo, med regrat in ivanjščice. Njena kri in kri njenega tovariša je napojila žejno zemljo.
TELESNA VZGOJA
Sovjetski sport
Kuko v Sovjetski zvezi cenijo telesno vzgojo in Sport nam kaže članek, ki je bil priobčen v moskovskem listu »Krasni sport« in ki ga prinašamo v izvlečku:
Proslavljeno nogometno moštvo moskovskega »Dynama« se le vrnilo v domovino. Igre, ki so jih predvedli na Britanskih otokih z najmočnejšimi profesionalnimi, moštvi sveta, bodo ostale brez dvoma zapisane kot" velik podvig v zgodovini sovjetskega nogometa.
Slavni »dinamovci« so junaško branili športno čast Sovjetske zveze. Dve zmagi in dve neodločeni igri — 19 danih in 9 prejetih golov — to je rezultat srečanja Moskovčanov s svetovnimi mojstri nogometa, Nobeno evropski) nogometno moštvo še ni doseglo doslej takih rezultatov v igri z angleškimi nogometaši Uspeh moskovskega »Dynama« ni samo zmaga enajstih igralcev. To je zmaga naše nogometne šole, ki sloni na kolektivizmu, organizaciji in odločni volji za zmago, a to so značine vrline sovjetskega človeka.
Telesna vzgoja in šport zavzemata v živ. ljenju sovjetskih državljanov častno mesto in sta postali last širokih slojev SSSB. 2o v prvih povojnih mesecih se je pojavilo na stotine novih talentiranih športnikov, ki znajo doseči odlične rezultate. Niso samo nogometaši, ki dosegajo najboljše rezultate y športu.
V	septembru lanskega leta. je dosegla Lidija Anokina svetovni rekord v metu kopja, a mesec dni kasneje je Tatjana Sevrjukova izboljšala svetovni rekord v suvanju krogle.
Deset sovjetskih šaiiistov z velemojstrom Mihajlom Botvinkom na čelu je slavilo krasno zmago nad izbranim zastopstvom Zedinjenih držav Amerike. Zanimive igre, igrane potom radia, so dokazale,, da so sovjetski šahisti najboljši na svetu.
V	dneh, ko so se igrale v Angliji nogometne tekme, je znani sovjetski težko-atlet Grigorij Novak ponovno zrušil dva svetovna rekorda v dviganju uteži. Sedaj pripada sovjetskim težko-atletom 28 do 35 registriranih svetovnih rekordov.
Izven moj domovine so trije najmočnejši nogometni kolektivi »CDKA«, »Torpedo« in tiflinski »Dynamo« želi nove uspehe, s katerimi so proslavili 'zastavo svoje domovine.
Mi sovjetski ljudje ne precenjujemo svojih uspehov, moramo jih povečati še bolj, poznamo svoje pomanjkljivosti — treba jih je izkoreniniti. Sovjetski športnik, pà naj 'doseže kakršenkoli uspeh, se ne sme zadovoljiti z doseženim rezultatom niti zaradi tega postati bahav. Dolžan je izpopolnjevati se, pomagati drugim in sodelovati za splošen dvig športa. Kot primer naj nam služi mojster sporta Grigorij Novak, ki je v zadnjih štirih letih dvajsetkrat zrušil svetovno rekorde in izučil v društvu »Krila Sovjeta« prvorazredno moštvo dvigalcev uteži, ki je v letu 19i5 pastaio prvak profesionalne zveze.
Domovina pričakuje od predstavnikov Vseh športnih vrst zmage slične onim, ki so jih odnesli nogometaši, šahisti in dvigalci uteži.
II. Kolo nogometnega turnirja za pokal „P. Coverlizza"
V	nedeljo je bilo odigrano drugo kolo nogometnega turnirja za pokal »Pino Coverlizza« in to šest tekem, katerih izidi odgovarjajo moči posameznih čet. Edino preseneča visoki poraz Rojančanov s strani Ske-denjcev, ki so že v prvi 4ekmi pokazali, da imajo prav resne namene in da računajo na častno mesto v razpredelnici. Rojančani pa, ki so igrali v prvenstvenem tekmovanju tako važno vlogo so sedaj odpovedali. Te. sni rezultati ostalih tekem potrjujejo naše mnenje, ki smo ga od začetka omenili, da
so moči tekmujočih moštev precej 'izenačene. Izidi tekem so naslednji: Servolana-Rojan 7-1 Oebulec-Primorje 2-1 Prosveta-Rocol 4-2 Montebello-Rinaldi 1-0 Dugolin-Pisoni 1-1 Tovarna strojev-Nabrežina 1-0
Delovna žena in telesna vzgoja
Zaposlenim ženam je telesna vzgoja še posebno potrebna
Za vse napredno misleče je že zdavnaj preživel predsodek da za ženo telesna vzgoja ni primerna, še manj pa koristna. Žal pa je med nami še vedno dovolj takih ljudi, ki mislijo in so prepričani, da je športno udejstvovanje ženam zelo škodljivo. Med zadnjo svetovno vojno, ža časa osvobodilne borbe, si je naša žena izvojevala vse pravice, ki ji doslej niso bile priznane. Priborila si je enakopravnost, ki ji daje vse možnosti svobodnega udejstvovanja v vseh strokah.
V preteklosti se je telesni vzgoji posvečalo sorazmerno malo žena, delavke so pa bile iz športnega življenja skoraj po vsem izključene. Danes se živo zavedamo, da je te-lesna vzgoja še prav posebno potrebna že-nam-uradnicam in delavkam.
Veter je velika sila, toda sonce je še močnejše.
In če potrebujemo energijo, zakaj je ne bi vzeli tam, kjer je je največ — pri soncu?
S kolikšno. radodarnostjo razmetava sonce svojo energijo po pustinji!
Opoldne se nikar ne dotakni peska z golo roko — opekel se boš
A kako naj bi vlovili to energijo, ki je je v pustinji toliko? Kako naj bi prijeli sončne žarke, kako jih zbrali in prisilili k dolu? Ali imamo kakšno past za sončne žarke?
Da. In sicer je ta. past za sonce prav preprosta reč.
Kaj je bistvo vsake pasti? Da noter lah-ko prideš, ven pa ne.
Steklena omara — rastlinjak, v katerem zorijo kumare ali redkvice — to je past za sonce. Steklo spušča noter skoraj vse žarke, ven pa Ip nekatere. Najbolj vroči žarki ostanejo znotraj. Zato lahko gojimo v rastlinjaku kumare takrat, ko je zunaj sneg. Zunaj je marec, v rastlinjaku pa julij.
Da se ne bi ujeli v past samo tisti žarki, ki gredo sami vanjo, ampak tudi tisti, ki gredo mimo. lahko pritrdimo na past zrcalo in z njim spravljamo vanje sončne žarke.
Tako lahko iz najpreprostejših, vsakomur znanih reči — iz rastlinjaka in zrcala — ustvarimo novo stvar: sončno peč, takšno peč, ki ne potrebuje ne drv ne premoga.
Loviti in zbirati sončne žarke torej znamo. Sonce segreva pesek v pustinji do 80 stopinj, v sončni peči pa lahko dosežemo dvakrat ali celo trikrat večjo vročino.
Toda ko ujamemo sonce v past, smo opravili šele polovico dela. Kako bi ga ukrotili in prisilili, da bi za nas delalo?
Takole: sonce naj greje vodo v parnih kotlih. Brez kuriva, ne da bi porabili en sam kilogram premoga, dobimo paro za parne stroje. Stroji pa bodo dvigali bate v črpalkah in voda, ki se j©> skrila pred son cem globoko v pesku, bo stekla po ceveh, žlebovih in jarkih namakat polja, napajat rastlinam korenine.
5000 umetnikov obnavlja Stalingrad
Pred tremi leti, na 'dan 2. februarja, so izstrelili zadnji naboj v veliki bitki za Stalingrad, ki se je končala s porazom in popolnim uničenjem nemške vojske, ki je štela okrog 300.000 ljudi. .
Sovjetski umetniki, kiparjit arhitekti, pisatelji in skladatelji bodo v svojih delih ovekovečili stalingrajsko epopejo. Tudi mesto samo bo veličasten spomenik stalingrajske bitke. Okrog 500 znanih umetnikov dela za obnovo in olepševanje Stalingrada, ki ga opravljajo po načrtih arhitekta Kara Ala-biana,
široka ulica herojev, ki bodo vzdolž nje postavili spomenike stalingrajskim junakom, in široka ulica Zmage, ki bodo ob njej zgradili veličastne javne zgradbe, bosta potrkali skozi mesto.
Največji grič v Stalingradu Mamaj Kuran, ki se dviga nad osrednjim delom mesta, bo-do okrasili z veličastno zgradbo. Tudi novi muzej obrambe bo umetniško delo stavbarstva.
Stalingrad je dobil dostojno mesto v zgodovini velike domovinske vojne tudi v umetnosti, ki so jo ustvarili soyjetski slikarji in kiparji. V muzejih pretolnice hranijo slike in skulpture umetnikov, ki prikazujejo dogodke iz Stalingrajske bitke.
Ali že imajo kje takšne sončne peči in naprave za izrabo sončne energije?
V	Egiptu blizu Kaira debije taka sončna naprava s petdesetimi konjskimi silami, Namaka 200 ha bombaževih nasadov. Nekaj sončnih naprav imajo tudi v Tunisu in Alžiru. V Kaliforniji vidiš pogosto -na hišnih strehah nizke skrinje; to so naprave za sončno gretje vode. Sonce greje vodo za kopalnico, za kuhinjo in za pralnico.
Tudi v Sovjetski zvezi imamo že sončne naprave.
V	Čelkaru šo zgradili pri izvirih nafta, destilacijske naprave za pridobivanje sladke vode iz slane morsko vode, ki jih žene sončna moč. Na odkopih v Karabugaskem zalivu se uporablja sončna naprava za izločanje vode iz mirabilita. V Kaplanbeku pri Taškentu imajo vrelne kotle na sončno moč.
Preračunali so stroške teh naprav in dognali, da so kuhinje, vrelni kotli in destilacijske naprave na sončno moč zelo donosne reči.
Sončno toploto dobimo v pustinji poceni: stane samo tretjino cene, ki jo morama dati za kurivo — za saksaulova drva.
Slabše je z napravami za pridobivanje pogonske sile. Treba'bo . še mnogo delati, da jih dovolj pocenimo.
Velike sončne elektrarne so stvar bodoč-nosti.
Pride čas, ko bo sonce, ki je bilo v pustinji dozdaj človekov sovražnik, njegov prijatelj.
Sonce bo namakalo polja, sonce bo preskrbovalo ljudem pitno vodo. Sonce bo delalo v tovarnah in v obrtnih delavnicah, bu topilo žvepleno rudo, spreminjalo vodo v paro, kuhalo raztopine in sušilo soli. Sonce bo pridobivalo ljudem hlad v hladilnih strojih — tudi takšne stroje imamo. Za pridobivanje ledu potrebujemo v pustinji energijo in to energijo bo dajalo sonce.
Tisto sonce, ki daje vročino, bo pripravil človek, do tega,' da bo dajalo tudi hlad.
Iz knjige: Iljin »Priroda in ljudje«
Znanstvene zanimivosti
Ali moremo ukrotiti sonce?
Čistimo jezik ■ ,v
Če je na deželi naš jezik 'kolikor toliko nepokvarjen, je po mestih slab in zanemar-jen. Tudi razumništvo ni vedno izvzeto pri kvarjenju jezika. Tuji izrazi, tuje besedoslovje, tuje fraze se gnetejo v slovenščino. in ljudje, ki opozarjajo na to dejstvo, so navadno glas vpijočega v puščavi.
V	Ljubljani gredo ob nedeljah radi kam ven, »na luft«. z rodbino gre neizogibno »foter« in ko se »naspancirajo«, morajo seveda »ajnkerat« v kak »birchaus«. Še danes se nismo osvobodili nemških spa-kedrank,
V	Trstu, ni nič boljše. Slovenska govorica je posebno v tržaški okolici na Pro-krustovj postelji. Naj navedem primor? Poslušajte:
Za »dešpet« ni hotel plačati računa. On
je »furbast«, jaz pa še bolj. Ali takrat je imel »škalonjo«. Zgrabila ga je »fota« in je mislil, da bo kaj dosegel s »punjo«. Jaz pa počasi, s »fjako«: Ne boš, Jaka! \ Takih primerov čujete na pretek. »De-;pet« — dispetto = kljubovanje, porog, — »škalonja« — smola, — »fota« = jeza, »fiacca« = trudnost, onemoglost, ~ »pugno« = pest itd. Zanimiv izraz je posebno »furbast«. »Furbo« = prebrisan. Obesite tuji besedi še slovenski rep-ast (kakor pri pridevnikih plešast, mutast, grbast), pa imate krasno slovansko »furbast«.
.Celo v našem gledališču sem slišal »magari«. Res, en samkrat, toda pritihotapil so je celo na oder. Ta »magari« je popolnoma odveč. Magari danes, magari jutri ~ lahko danes, lahko.jutri. Magari da bi bil
dež — če bi le bil dež. Grem na pot, magari če se postaviš na glavo! = grem, čeprav se postaviš na glavo! Kupil bi si o-bleko — Magari = saj!
Rokovnjaščina pri nas še vedno cvete. Olajševalno okoliščino imamo le eno, ki je vsekakor dovolj tehtna. Naš jezik je bil dolgo vsepovsod odrivan, stoletja ni imel nikake pravice, nismo ga mogli čistiti in negovati. Zapostavljen proletarec je bil, brezpraven in pogosto zasmehovan in zaničevan. Skrivati se je moral, zato nič čudnega, Se ni vedno lepo zlikan in tako dostojen, kakor bi bil lahko. Toda danes je takih razmer konec, za vselej, in naša dolžnost je in naša narodna čast zahteva, da jezik negujemo in iztrebimo vse sledove nekdanje brezpravnosti in odvisnosti. Svobodni smo in naš jezik bodi jezik svobodnega ljudstva-	,
Jože Rahor
Zdravnik svetuje
Kako zdravimo srab?
Garje ali srab je nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča očem komaj vidna, uši po dobna živalca srbeč. Vzroke, da se je ta nadležna bolezen med vojno in po vojni razpasla v taki meri, posebno na deželi, je iskati v slabih socialnih razmerah, te so; nesnaga, zaradi pomanjkanja mila, skupno biva" 'e mnogih ljudi v tesnih prostorih in predvsem ležišča, na katerih preide srbeč od bolnega na zdravega človeka. Samica srbca se zarije v kožo in izleže v izkopanih rovih jajčeca, ter se na ta način razmeroma hitro množi.
Pri zajedanju v vrhnje kožne plasti, ka-kor tudi zaradi izločanja jedkega soka, povi zroča srbeč hudo srbenje, na koži pa majhne rumen«	m-ebenčke. Zaradi
srbenja, ki se stopnjuje posebno ponoči in na toplem, praskamo kožo, ki jo s tem ranimo. V tako ranjeno kožo vderejo bak« terije in povzročajo gnojna vnetja, 'ture in hraste.
Srbeč se naseli najrajši na mestih telesa, kjor vlada stalna temperatura in kjer je koža bolj mehka. To je okoli pasu in popka, pod pazduho, med prsti, pod visečimi prsi in med nogami. Posledica so torej težja kožna gnojna obolenja zaradi praskanja kože, otroci pa radi izgubijo tek in zaradi toga splošno slabijo.
Čim ugotovimo srab, moramo začeti z zdravljenjem. Navadno ima garje več članov^ družine. Zato je važno, da se zdravijo istočasno in skupno vsi garjevi člani dru. žine, kajti sicer se skoro gotovo ponovno okužijo že ozdravljeni ljudje. Če ima bolnik razen garij še kako drago kožno vnetje, ne smemo začeti z 'zdravljenjem garij, preden ne ozdravimo vnetja.
Garje zdravimo z raztopino, imenovano »Vlemingks«. Raztopino si lahko priredimo sami na sledeči način:
Na 1 kg živega apna (Calcium oxydatum) vlivamo počasi 5 litrov vode. To raztopino dobro premešamo in dodamo 2 kg žvepla,
. nakar prilijemo še 15 litrov vode, tako da je vode skupno 20 litrov. To raztopino kuhamo in mešamo. Raztopina postane pri tem rdeča in se močno peni. Ko se je tako raztopina vkuhala na 12 litrov, odstavimo lonec in pustimo, da se gošča sesede. Nato odlijemo tekoči del; ta tekočina je »Vlemingx«, s katero zdravimo odrasle in otroke do 8. leta.
Za otroke od 3—8 leta moramo VJe-mmgxovo raztopino razredčiti z enako količino vode. To pa zaradi tega, ker je otroška koža mehka in bi ji žveplo, ki je v raztopini, škodovalo.
Otroke pod 3 letom starosti ne. smemo zdraviti z Vlemingxom; za njih uporabljamo milejša sredstva kot so Benzoder-mfn, Bergamon, Tiozet in podobna.
Garje zdravimo z Vlemingxovo raztopino takole: bolnika okopljemo v topli vodi z zelenim mazavim ali navadnim milom, zalo, da se koža omehča in s tem omogočimo zdravilu vstop v rove, kjer sedi samica in leže jajčeca, da jih uniči. Bolnika nato namažemo po vsem telesu. Zdravila ne smemo vtirati v kožo, ker bi jo preveč dražilo in vnelo. Vlemingxovo tekočino je treba pred uporabo dobro pretresti.
Namazana koža porumeni. Ko se tekočina na koži posuši, počakamo še pol ure do 1 uro zato, da zdravilo učinkuje na zajedavca. Nato bolnika splahnemo z mlačno vodo brez mila in pustimo, da se sam posuši. Rumena barva izgine. Bolnik mora obleči sveže perilo in drago obleko. Zdravilo pustimo delovati na koži telesa 4 dni, nakar se bolnik temeljito okoplje v topli vodi in z milom. Priporočljivo je, da se bolnik po kopeli zopet preobleče v sveže Renla In s tem je zdravljenje končano.
Boljše in enostavnejše je zdravljenje gani po prof. Damjanoviču iz Moskve. Za to sta potrebni dve tekočini:
L 60% raztopina natrijevega tioaulfata in 2. 6% solna kislina.
Bolnik se namaže najprej s prvo raz-fopino in jo vtare v kožo vsega telesa razen glave; vtira naj po dve minuti vsak dol telesa. Nazadnje naj mazanje ponovi po istih delih telesa kot.pri prvem mazanju Nato mažemo na isti način kožo vsega telesa kot zgoraj z drugo tekočino, in sicer trikrat po istih delih telesa. Na vsakem delu telesa mažemo po ono minuto, tako da traja postopek 15 minut.
P® Proprečimo ponovno okuženje z morebitnimi zajedavci na perilu in obleki, moramo razkužiti obleko iu posteljnino ia-
.J0 Pustimo neka! ur na soncu,, nakar jih večkrat vroče prelikamo čez mokro^ krpo, Stanovanja pa dobro prezračimo, umijemo in presnnžimo.
Garjavosti se najlaže izognemo, če skrbimo za snago v družini in stanovanju, izogibati se moramo skupnih ležišč in paziti se moramo pred ljudmi, o katerih sumimo, da imajo garje, kor se stalno praskajo. Na potovanjih pa zahtevajmo vselej »sveže posteljno perilo v hotelih In prenočiščih.
Tako se bomo obvarovali bolezni, ki nam uovzroča nevŠečae nadloge m zdravljenje.
'	Dr. R. M,
S P O D A R
S T V O
Gozdovi in človek
N j naš namen podrobno razpravljati o odnosu človeka do gozdov, ker bi nam to vzelo preveč časa in prostora; oglejmo si le na splošno to stvar.
Gozdovi so obstojali še preden se je človek pojavil na zemlji, pokrivali so ogromno površino suhe zemlje. Bili so aktivni del spreminjajoče sc narave in so preživeli vse pogoste hude pojave na naši krogli (potrese, poplave, podzemske izbruhe ognjeni-škega značaja, pritiske in urnike ledenikov, itd.).
Gozdovi so imeli, kakor vidite, hude sovražnike: ogenj, vodo, nestalnost zemeljske skorje, a so vendar zmagali, gele pozneje, ko se je zemlja nekoliko umirila, se je pojavil človek.
Kako je človek ravnal z gozdovi? Ne da bi kronološko zasledovali njegovega početja ugotovimo le, da je človek postal odkrit sovražnik gozdov. V začetku uničevanje ni bilo vidno, a gotovo je na 10.000 ha gozda zgorelo po človeški zaslugi.
Ko se je človek organiziral v socialno življenje, da bi si osvojil zemljo, ki bi bila pripravna za obdelavo, je. požigal gozdove, da bi izgnal sovražnika iz njih, požigal je pri oboroženih spopadih, požigal je ko ie ropal, itd. Pozneje so bili tudi pojavi civilizacije usodni za nekatere gozdove: k n je človek rabil les za gradnjo mest, brodovja in dr. ga je jemal brez vsakega načrta, brez pomisleka, ali je to iz gospodarskega vidika prav ali ne. Pojavili so se veliki požari, nihče ni mislil na gašenj*;. Hazvila se je skoro tekma med gozdom in človekom: bo li zraslo več lesa kot ga človek poseka? V tej tekmi je skoro povsod zmagal človek.
Stoletja so potekala: izkoriščanje gozdov je vedno naraščalo, predvsem v zadnjih stoletjih, ko sta se takd zelo razvili industrija in trgovina.
Človek je gozdove uničeval, ne da bi pomislil na posledice in gledal v bodočnost; mar je bilo plemiču, veleposestniku, velein-flustrialcu ali veletrgovcu za bodočo rodove.
Z napredkom znanosti, zlasti v zadnjih 100 letih, pa je učenjak jasno sprevidel kam plovemo. Ogledal si je zemljo z drugimi očmi in videl povsod opustošenje. Zavedel s« je, da je zadnji čas. da se napravi red.
Gozdarstvu so priskočile na pomoč razne znanstvene panoge kot kemija, geologija, pedologija, hidrogeologija, geografija, ekonomija in druge; in gozdarstvo samo je postalo znanstvena panoga.
Odkrili so osnovne zakone gozdarstva in dokazali povezanost med gozdom in polje-deljstvom, med gozdom in klimo, med gozdom in padavinami, itd.
Da omenimo le nekaj odnosov med gozdom in kmetijstvom, prepišem odstavek ing. Teržanova, ki ga je napisal v brošuri »O gnojenju« (str. 9):
»fiosd vpliva na podnebje in posredno tudi na poljedeljstvo. Zaščita gozda je tudi v interesu kmetijstva. Gozd zmanjšuje nevarnost poplav. Zemljišče se oškoduje na dva načina: 1. z odnašanjem zemlje po mehanični akciji (erozija, nalivi, poplave) in 3. z izpiranjem hrane v globino, od koder se v krajih s slabim izhlapevanjem (huniida klima) hrana ne vrača nazaj na površino.
Erozija zemljišča je. v ozki zvezi z zatiranjem (sečnjo) gozdov, z nestrokovnim ob delovanjem zemlje ter z zanemarjanjem pašnikov. Prekomerna sečnja gozdov škoduje poljedelstvu v pogledu klime. Gozd čuva zemljišče pred izpiraiijem in odnašanjem zemlje, ce so hudi nalivi, zadržuje gozd hitri odtok deževnice, ki se sicer nabere v potokih in pretvori v hudournike. Radi teh narastejo potoki in reke, ki v dolinah poplavljajo in uničujejo rodovitna polja. Gozd pa zadržava deževnico v debeli humusni plasti zemlje, ki nastaja iz listja. Gozdna tla upi-jejo večji del padavin, jih zadržujejo v sebi ter jih le počasi oddajajo. Gozdovi «o vodni rezervoari za vroče poletne mesece, da potoki in reke ne usahnejo. Gozdovi so naše bogastvo ne samo radi lesa. ki nnm ga dajejo, temveč tudi blagodejnega vpliva na poljedelstvo, ki prideluje hrano za ljudi in živali ter surovine za industrijo. /. nazadovanjem našega gozdnega bogastva, nazaduje ludi naše kmetijstvo in s tem celokupno na rodno gospodarstvo, blagostanje in imetek «
Dobro je, da ljudje to vedo. /ato so vse države postavile gozdarske zakone in gozdarsko službo; odslej ne. sme (ali bi ne smel) nihče več gledati na gozdove kot na nekaj, kar se da le izkoričgti.	S. M.
Kako v Jugoslaviji pobijajo špekulacijo
Naše ljudstvo je zmagalo vojaško v težki vojni s fašisti, z mednarodno reakcijo. Zmagalo je nad njimi tudi politično pri volitvah 11. novembra lanskega leta.
še v eni, nič manj težki vojni moramo in bomo zmagali. To je gospodarska vojna proti ostankom fašizma, proti svetovni reakciji.
Na prvi pogled izgleda, da niso pri nas posamezni špekulanti, gospodarski saboterji in utajevalci blaga povezani s tistimi, ki bi našo državo hoteli utopiti v žlici vode. Toda če le pomislimo na požrtvovalno delo obnove, ki ga vrši vse pošteno ljudstvo, na drugi strani pa na te ljudi, ki hočejo prav temu ljudstvu preprečevati uspehe, ki skrivajo tako ogromne količine blaga v svojih bunkerjih, se moramo vprašati: Zakaj tako? Zakaj skrivajo blago? Sami ga ne bi mogli porabiti vse življenje, ljudstvo ga pa po črnoborzijanskih cenah roče in ne more kupovati. Ali ga mar ne skrivajo in hranijo v svoji zaslepljenosti zato, ker mislijo, da bodo prišli nazaj tisti ljudje in tisti časi, ko je bil v Ljubljani vsak vojak predvsem črnoborzijanec, ko bi špekulantstvo cvetelo, kot je cvetelo za časa Rupnika. Drugega odgovora ni. Zato so v današnjih težkih, a vendar zdravih časih obnove črnoborzijanci in špekulanti prav taki narodni izdajalci, kot so bili za časa okupacije belo in plavo gar-distični voditelji in klavci. Ljudstvo je takoj po osvoboditvi opozarjalo te ljudi. Na zidovih naših hiš so pisali gesla proti črni borzi. Na množičnih sestankih so opozarjali ljudi, ki podpirajo špekulantstvo in črno borzo. In ker mnogim to ni pomagalo, smo morali začeti drugače, špekulanti morajo pred sodišče. Mestni odbor v Novem mestu je podpiral črno borzo. Na množičnem sestanku so odbor odstavili in izvolili druge poštene ljudi,- Minister, ki je podpiral špekulante, jč propadel pri volitvah in se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem za svoje zlopne. Nedavno so bili pri Vrhovnih sodiščih federalnih republik postavljeni Posebni senati za sodbe proti gospodarskim narodnim izdajalcem. Za obsodbo teh senatov ni priziva. Da bodo pa delali lahko čim pravičnejše in da bodo lahko kmalu zatrli pri nas vsako črno borzo in špekulantstvo, morajo z njimi sodelovati široke množice ljudstva. morajo prijavljati preko svojih odborov ljudske škodljivce, ki nam zdaj zlasti
na gospodarskem področju škodijo. Tu so poklicane predvsem naše žene, gospodinje in matere, ki so od teh zločincev najbolj prizadete in tudi najlaže spregledajo, kje se še skriva pod kakršnokoli krinko črnoborzijanec. Vrhniške žene, organizirane* v AFŽ, so se pritožile zaradi premile kazni, ki jo je izreklo sodišče nad špekulantom Malavašičem. Novo postavljeni senat je proces obnovil. Malavašič in njegova žena in sorodnica so se zagovarjali zaradi utaje blaga, ki je po maksimiranih cenah vredno preko 4,000.000 Din. Sodba nad trgovcem Malavašičem je v Sloveniji prva smrtna obsodba špekulanta. Kako pa naša ljudska oblast v vsakem primeru ščiti mater in otroka, vidimo iz kratkih besed obsodbe njegove sorodnice: Ker je mati .'n, •ai-- bo nastopila kazen šele po treh mesecih, to je, ko bo nehala dojiti otroka. Del premoženja, ki ga je država sicer zaplenila v ljudsko korist, se prizna njenemu otroku Ljudje natanko vedo, kakšna naj bo pravična sodba in se pritožijo, če je premila. Nihče ne bo mogel poslej več goljufati zdravih ljudskih množic, ker so spregledale,, kaj so politični in gospodarski narodni izdajalci in prevzele oblast v svoje roke.
Umetna gnojila
V uporabi umetnih gnojil smo ostali le pri poskusili V 25 letih našega suženjstva je dobilo le nekaj premožnejših kmetov umetna gnojila od »Agrarnih inšpektoratov«. Večino revnega kmečkega ljudstva pa so popolnoma zanemarjali. V načrtnem gospodarstvu naše novo ljudske države bo zavzemalo vidno mesto vprašanje uporabe umetnih gnojil, ker nam ta daje možnost povečanja poljskih pridelkov.
Na željo naših kmetov bomo odgovorili predvsem na vprašanji:	katera umetna
gnojila so najbolj priporočljiva za naše kraje in kakšno količino uporabljamo za glavne posevke.
Predvsem moramo omeniti', da je za plitko, peščeno in suho zemljo še vedno »kralj« vseh gnojil hlevski gnoj. Ker pa
ga pri nas na splošno primanjkuje, moramo našim kulturnim rastlinam vedno pomagati z umetnim gnojem.
Najvažnejša umetna gnojila.
Poznamo mnogo vrst umetnih gnojil. Najvažnejša so:
Apneni dušik (kalcijev cijanamid), ki vsebuje dve hranilni snovi: 16% dušika in 00% apna. V naši zemlji je na splošno pomanjkanje dušika. To opažamo po tem da dobijo naši posevki blodo-rumeno barvo namesto temno zelene. Priporočamo, da premešate pred uporabo apneni dušik z zemljo, da se bolj enakomerno razdeli, ker je zelo škodljiv človeku (žge oči in grlo). Obenem je treba paz.iti, da ne pride gnojilo v dotik s posevki, ker jib ožge. posebno če gnojimo ob vlažnem vremenu. V težki zemlji gnojimo v enem, a v rahli zemlji (na Krasu) v dveh obrokih. S prvim obrokom pognojimo pred setvijo, z drugim pa v zgodnji pomladi, ko rastline (na primer žilarice) niso mokre zaradi dežja ali rose.
Na 1000 m2 uporabimo 10—12 kg apnenega dušika. Apnenega dušika ne smemo mešatf s super fosfatom.
čilski soliter je zelo razširjeno in poznano dušično umetno gnojilo. Ima 15.5% dušika.
Čilski soliter je topen v vodi in deluje takoj. Rastline ga takoj asimilirajo. Zato gnojimo s čilskim solitrom v 2-*-3 obrokih spomladi. Ne smemo gnojiti s solitrom ko so rastline vlažne od rose ali takoj po dežju, iz že omenjenih razlogov.
Na 1000 m2 vzamemo 10—15 kg čilskega solitra.
1 retje za našo zemljo važno dušično gno jiio je Amonijev sulfat z 20% dušika. Dušik v amonijevem sulfatu se raz kraja počasi. Zato ga uporabljamo pred setvijo ali pa v dveh obrokih, prvega pred setvi jo, drugega pa spomladi. Priporočamo gnojiti z amonijevim sulfatom rahlo zemljo, ki je bogata na apnu. Na 1000 m2 vzamemo 10 kg tega gnojila.

inolisi lim 511UIIJ .MU IlilJUVJLJ /Alitili U •
per fosfat in Tomaževa žlindra Super fosfat ima 16—18% fosforne kisline. Superfosfate vseh vrst uporabljam) pred ali po setvi. Uporabljamo jih za gno ienje vseh kulturnih rastlin. Naši travniki so popolnoma izčrpani na fosforju in je zato zelo priporočljivo, da jih gnoiimo s fosfornimi gnojili. Superfosfati delujejo bo lie v zemlji, kjer ne primanjkuje apna. Za kisla tla (zemljo bogato na humusu, »eroico«, in lahko peščena zemljišča) pa priporočamo Tomaževo žlindro. Tomaževa žlindra (16—20% fosforne kisline in 50% apna) se v zemlji počasi topi. Zalo moramo gnojili z žlindro vedno le v jeseni. Ne smemo mešati žlindro z amonijekim sul atom, lahko pa jo mešamo s čilskim so-"trom m kalijevo soljo. Uporabljamo navadno 40—50 kg superfosfato ali žlifidre na 1000 m2 zemljišča.
Kalijeva sol (40% kalija) vpliva zelo na tvorbo škroba in sladkorja. Zato se gno-.lenje s kalijevo soljo zelo dobro obnese prt krompirju, sladkorni repi. zelenjavi in saditi. Gnojilo uporabljamo ob času saditve i^asllrn. Na 1000 m2 vzamemo 15 kg kalijeve soh. 1 ravita in priporočila o uporabi drugih umetnih gnojil veljajo obenem za kalijev»
Dosedaj smo omenili umetna gnojila, ki vsebujejo i0 eno glavno hranilno snov. 7. velikim uspehom uporabljamo tudi takozvana mešana u m e t n a gnojila, v katerih so zastopane vse rastlinam potrebne hranilne snovi. Za danes naj omenim le sledeča:
Nitro-fos-kal I. z 8% dušika, 6% fosforne kisline, 8% kalija in 33% apna (za jesen-sko, zimsko in zgodnjo pomladansko gnojenje).
Bijumonijski fosfat (18% dušika in 50% fosforja). Na 1000 m2 uporabljamo 40—50 kg mešanih gnojil.
Dr. F. J.
—♦—
Gojitev graha
Prišel je čas za setev prvih spomladanskih vrtnin, predvsem gra.ha. Ker spada grah med stročnice, k j so najbolj hranilne 1 ned vsemi povrlninami, je dobro da naši kmetje in vrtnarji zasejejo v teh kritičnih časih cim večjo površino zemlje s to stročnico.
Grah najbolje uspeva v (opli, ne pretežki in zreli zemlji, (Ne smemo gnojiti s sve-
žim gnojem?. Mesec dni pred setvijo je priporočijiivo pognojiti zemljo z apnom Grah spada mod rastline, ki črpajo dušik iz zraka, potom posebnih bakterij, ki živijo na koreninah. Vendar je treba mlado šc nerazvite rastline pognojiti z dušičnimi gnojili. Vsem stročnicam (grah. fižol, bob) bomo zelo ustregli s fosfornimi in kalije vimi gnojili (na 1000 m2 vzamemo 40 kg superfosfata in 20 kg 40% kalijeve soli). Pred setvijo namakamo grah do 15 minut v petroleju, ki uniči grahovega rilčkarja in obenem varuje seme pred mišmi.
Zgodnje vrste graha (expres, sava) sejemo n. pr. v Miljskem okraju že decembra do začetka marca Prvi pridelek daje v 60 dneh. Poznejše vrste (senator, telefon) scy'emo lahko do konca junija. Te vrste je treba saditi vsaj 10 cm globoko, mlade rastline je treba takoj ogrniti, da jih vrabci ne poškodujejo. Grah sadimo v Jarkih, zrno od zrna oddaljeno 2—3 cm; pri nizkem grahu mora biti vrsta od vrste 30 cm narazen a v vsako luknjico posadimo 5—6 zrn. Visok in močno razvit grah, ki potrebuje oporo, moramrf saditi v vrste 80 do 100 cm narazen. Čim je seme vzklilo, moramo dobro opleti njive. Ko narede rastline tretji list, jih okoplješ in osipaš — visokemu grahu pa postaviš suhe veje v oporo. S tem ne smemo odlašati.
Danes nam priporočajo več grahovih vrst. Naši kmetje in vrtnarji pa so žc sami poskusili razne vrste in zato naj se ravnajo po dosedanjih praktičnih izkustvih. Vendar moramo saditi vrste, ki imajo polno stročje (7—10 zrn v stročju). Med priporočljive vrste spada »Senator«, ki nam daje iz 1 kg semena do 50 kg pridelka. Iz 2 kg zelenega stročja dobimo več kot 1 kg zrnja. Vrsta »telefon« ni priporočljiva za kraje izpostavljene bur.il in suši, ker je previsoka in ker potrebuje močnih opor, do katerih je večkrat težko priti.
Našim kmetom priporočamo, da si sami preskrbijo seme najbolj rodovitnih rastlin, (o je tistih, ki se odlikujejo po obilici «trnčja in potem enakomerno rode, o
Kmetijski nasveti
v p r a š a nje:	Opažam, da listje bre-
skev porumeni, da se zgornji deli mladic posušijo in zvijejo. Ljudje pravijo, da je temu vzrok »strupena rosa«. Imamo pripomoček proti lemu? (A. B. Milje)
Odgovor: To je kodravošt — bolezen, ki jo povzroča glivica exoascus deformans. Edino priporočljivo sredstvo za pobijanja te glivice je škropljenje s 3% raztopino modre galice in apna, to je na 100 litrov vode vzamemo 3 kg modre galice in 3 kg apna. Škropiti moramo dvakrat, in sicer takoj v jeseni, ko listje odpade in spomladi, ko so’ popki žo nabrekli.
Vprašanje: Kupil sem kravo, ki jo je težko molzti. Kako moram ravnati? (A. l.
Ok. Kozina)
O d g o v o r: Vzrok so mišice, ki zapirajo sesek tam. kjer se drži vimena in kjer izstopa mleko iz vimena v sesek. Pri mladih kravah se zapiralno mišičje slisne močno skupaj, zaradi česar odteka mleko počasi in v tankem curku Drugi vzrok je zoženjc seskove tuljave, bodisi zaradi trdot, ki se tvorijo nn notranji sluzni koži, bodisi zaradi gub, ki jih dela la koža. ali zaradi veznih trakov, ki prerasejo tuljavo. Vime s takim seskom se težko izmolze Posledica, je, da. vime boleha in otrpne. Kmet sl v tem slučaju ne more sam pomagati. Potrebna je živinozdravniška pomoč.
Dr. F. .1.
O —
Kratke vesti iz SZ
Povečanje bombažnih nasadov
Uzbekistanski kmetje so pričeli izvajati velik program za povečanje površine bom bežnih nasadov. V dveh lei ih bo ta republika povečala žetev bombaža od 1.160.000 ton na 2,400.000 ton.
Sibirska lesna proizvodnja
To leto bodo sibirska lesna podjetja prekoračil;, predvojno proizvodnjo. Nedavno so pričelo delovati tri ogromne žage v sibirski tajgi, dve nadaljuj pa bosta pričeli obratovati do konca tega leta.
Hezerve premoga v ZSSR
Akademik šemijakov objavlja v Izvesljifr podatke *0 rezultatih svoje raziskave g ledi* rezerv premoga v Sovjetski zvezi. Po iz» vršenih računih znašajo rezerve premog» 1650 milijard ton to je 21 procentov vseh svetovnih rezerv, šemijakov povdarja, da. ie Sovjetska zveza glede svojih zalog premoga lahko brez. skrbi, ker bodo te zadoščale za kritje njenih potreb premoga tudi v daljni bodočnosti.
Ali veste kaj je teža ?
Kaj bi rekli, ako bi videli starejšega gospoda, ki teče po ulici nag, kakor ga je Bog ustvaril in moker ko miš, maha z rokama in vzklika: »HeurekaI« t. j. »Našel sem!«? To bi bilo pač tudi za nas nekaj izrednega, čeprav nas ne spravi vsaka malenkost iž ravnotežja.
Nekaj takega se je vršilo pred približno 2200 leti na ulicah v Sirakuzah. v glavnem mestu na Siciliji Starejši gospod, ki je v mokri adamovi uniformi, tekaje po ulici vzbujal smeh meščanov in pozornost pouličnih paglavcev, ni bil nihče drugi ko veliki učenjak Arhimed, ponos in kras domovine, največji računar in fizik. Kaj ga je bilo privedlo do tega?
Tedaj je vladal v Sirakuzah kralj Hiero H. Prišlo mu je na misel, da bi si dal napraviti za svojo maziljeno glavo novo krono. Iz zakladnice je dal prinesti točno 8 kg zlata in 2 kg srebra, prepustil kovini dvornemu zlatarju, naj ju raztopi in iz zlitine napravi novo krono, čez nekaj časa je zlatar izročil kralju novo krono, ki je tehtala točno 10 kg.
Kralj pa, mogoče že po naravi nezaupljiv, je sumil, da ga je bil zlatar opeharil s tem! da je nekaj zlata vtaknil v lastno blagajno, primanjkujočo težo pa nadomestil z mno-go cenejšim srebrom Toda kako dognati resnico? Zlatar je prisegel, da je poštenjak. Kralj se je moral s to izjavo zadovoljiti. A domislil se je učenega gospoda Arhimeda, čigar bistroumnost je razrešila že težje naloge; podal mu je krono in mu naročil naj dožene, če je v njej res vseh 8 kg zlatà.
A tudi za učenega Arhimeda je bila ta naloga trd oreh. Dneve in tedne je študiral in delal s krono razne poskuse, a ni mu u-spelo priti do povoljnega zaključka Telesno in duševno izmučen je sklenil, da se okrepi s hladno kopeljo. Šel je v kopališče in si izbral kad, do vrha napolnjeno z vodo. Ko je stopil v to kad, je umevno iztekla količina vode preko roba in v učenjakovih možganih se je nekaj zabliskalo. Sklepal je takole: »Iz kadi je izteklo toliko vode. kolikor jo je izpodrinilo moje telo Ako pa potopim v vo do drugo telo, ki je manjše od mene, a zato prav tako težko kakor jaz, izteče iz kadi manj vode. Kepa zlata, tako težka kot jaz, bi potopljena v vodo^izpodrinila manj vode. Kepa srebra nekaj več kpt kepa zlata. Iz tega sledi, da bi se mogla dognati teža zlata in srebra, kajti enaka kepa zlata in srebra bi iz posode, napolnjene do vrha z vodo. izpodrinila različno količino vode in jaz bi iz količine vode lahko ugotovil, koliko, zlata in srebra je v kraljevi kroni.«
Ko je Arhimed dognal to možnost, je n-videl, da je to edina pot, po kateri ustreže kraljevi želji; planil je iz kadi na ulico in s tem uprizoril škandalček.
Doma se je z vso vnemo lotil poskusov. Ugotovil je, koliko vode izpodrine 1 kg zlata, 1 kg srebra in koliko 1 kg zlitine iz 8 deloy zlata in 2 delov srebra. Dognal je, da je v kraljevi kroni za približno % kg
zlata nadomeščenega s yt srebra. Zlatarjeva sleparija je bila dokazana. Zgodovina ne omenja, kako je bil zlatar kaznovan, vendar bi mu morala biti veda hvaležna, kajti pripravil je bil Arhimeda da je začel razmišljati o razmerju med težo in vsebino različnih teles ter tako ustvaril tako imenovani hidrostatični zakon (Arhimedov princip), po katerem izgubi vsako telo. potopljeno v’ vodo, toliko teže, kolikor bi tehtala izpodrinjena voda.
Kepa zlata izgubi v vodi 19. del svoje teže. To dokazuje, da je zlato 19 krat (ali točneje 19.3 krat) težje od vode. Razlika med težo poljubhega telesa in enako količino vode se izraža v specifični teži. Ker je teža zlata 19 krat večja od vode, rečemo: specifična teža zlata je 19 V navadnem življenju uporabljamo metersko mero. Kocka, dolga, široka in visoka 10 cm. ima 1 dm3 vsebine, v kar označujemo z 1 litrom. Potemtakem tehta en liter zlata 19.3 kg 1 liter vode tehta pri temperaturi 4» nad ničlo in nad morsko površino prav 1 kg. Specifična teža telesa je torej število, ki nam pove, kolikokrat je njegova teža večja ali manjša od enake količine vode Specifična teža vode je 1. to se pravi, je merilo za merjenje o-oziroma primerjanje z drugimi telesi. Na podlagi tega pravilnega naziranja se je s poskusi dognala specifična teža vseh teles; s tem si pa razložimo neštete pojave v o-pazovanju naravnih zakonov.
Med telesi na naši zemlji so kovine najtežje. Sem spada zlato s specifično težo 193 m je zato eno najtežjih teles.
Kovine, katerih spec. teža znaša. 5, imenujemo težke, one z manjšo pa lahke kovine. Med zadnjimi je najbolj znan aluminij katerega liter tehta samo 2.67 kg Zaradi majhne teže in obenem trdnosti jé postal neizogiben^ za napravo letal.
Nižjo težo od aluminija imajo še nekatere kovne na pr.: stroncij 2.5, magnezij 1.75, kalcij 1.56 m slednjič je tudi nekaj kovin, ki so lažje od vode in zato plavajo po njej.
Tudi domači les je, vsaj ko je suh lažji od vode. Njegova spec. teža je navadno med 0.5 m 0.9. Najlažji les sta lipovina in topo-lovina, najtežji pa hrastovina. En0 najlažjih teles je plutovina, lubje nekaterih inozemskih dreves, iz katerega se izdelujejo zamaški. Spec. teža plutovine je le 0.25.
Človek je nekoliko težji od vode in se v njej potopi. Vendar je razlika med obema tezama majhna, zato se človek s plavanjem lahko vzdržuje na površini. Teža alkohola je jjribližno le 0.8; v njem bi se najboljši pla-vač ne utegnil vzdržati na površju. V živem srebru bi pa človek lahko plaval’ in bi se pri najboljši volji ne mogel v njem potopiti, tudi če bi bil iz svinca.
Voda sama na sebi nima stalne spec. teže. Najgostejša in zato najtežja je voda’ pri 4» Celsija. Tedaj ima spec,- težo 1. Znano je, da toplota vsa telesa širi; telesa postajajo rahlejša in so radi tega lažja. Nasprotno temu se,-vsa telesa v mrazu krčijo, postaja-
jo gostejša in težja. Edina izjema je voda. ludi ona se v toplini širi in v mrazu krči toda samo do 4» C, od tu dalje pa se zopet siri, da je pri 33 tako redka kakor pri 5 in pri ledišča, ki ga zaznamujejo z 0°, e-nako redka kot pri 8°. Zato led plava na vodi, medtem ko je vsako drugo telo v trdnem stanju teže od onega v tekočem stanju, la lastnost vode je v življenju velikanskega pomena. Led na tiaših rekah in jezerih se dela le na površju, najtežja voda pri 4» pa pada na dno in tako omogoča raznim vodnim živalim da vztrajajo v tej, četudi le nizki temperaturi. Ako bi voda ne delala te izjeme, bi zmrzovala od dna naprej prof: vrhu in vsako rastlinsko in živalsko življe, _nje bi bilo popolnoma uničeno tembolj, ker segreje sončna toplota vodno površje le v globini kakih 60 cm. Led bi se torej ne raz-tajal niti v naj večji poletni vročini.
Najnižjo spec. težo imajo plini Teža zraku je le nekoliko večja od 1/1090, to se pravi, šele 1000 litrov zraku tehta 1 kg.
Povprečna teža naše zemlje ie približno 5. Ta spec. teža je razmeroma visoka. Tega pojava si ne moremo drugače razlagati kakor z dejstvom, da je v zemeljski notranjosti mnogo težkih kovin. Posebno težkih plemenitih kovin kakor zlata in platina mora biti v neizmernih množinah, toda v globini nekaj tisoč km
Pravo presenečenje je doživela znanost pred nekaj leti S spektralno analizo se je dognalo, da so druga nebesna telesa sestavljena iz enakih tvarin kakor naša zemlja. Z računanjem in sklepanjem po relativitetni teoriji se je ugotovilo, da ima neka stalnica, spremljevalka Sirija, ki je najsvetlejša stalnica na našem obnebju, neznansko spec. težo 53000. Ako je ta ugotovitev pravilna in resnična, bi en bori liter vsebine te stalnice tehtal 530 kvintalov. Učenjaki so se z vso vnemo Jotili naloge, da bi iztaknili napako tega računa a do danes še ni nobenemu u-spel tak dokaz. Ta pojav je dandanes pač eden natrših orèhov za zvezdoslovce, računarje in druge učenjake. Vendar se je začelo obzorje tudi v tem pogledu nekoliko čistiti in je upanje, da bo pojav povoljno rešen.
200 m visoka antena zgrajena v 11 dneh
Na Vsezvezni gradbeni razstavi so bili razstavljeni novi modeli. V dvoranah, ki eo posvečene Sibiriji in Osrednji Aziji stoje modeli novih industrijskih podjetij, ki so bila zgrajena med vojno v Novosibirskem in Altaju ter železarne in jeklarne, zgrajene v osrednjih azijskih republikah, Kazahstanu in Uzbekistanu. Dokaz uspehov sovjetskih inženirjev predstavlja model 200 m visoke radijske antene, ki je bila zgrajena v enajstih dneh.
Odgovarja dr. MIRKO KORŠIČ. — Založba Primorskega dnevnika. Trat.—» Tiska Zadružna tiskarna ▼ Trstu.
SLAVOSPEV TERANU
Vesela zgodba
Ameriški npvinar James Nobody je ležal težko bolan že mesec dni. Zdravniki so si zaman razbijali glavo, da bi spravili bolnika spet na noge, a vsi poskusi so bili zaman
Mož je hiral in začel polagoma uvidevati! da bo moral v kratkem odpotovati k svojim pradedom.
Končno so sklenili zdravniki, napraviti še zadnji poskus in poslali so bolnika v Evropo ' v nadi, da mu tamošnji zrak požene bolezen iz udov.
In tako najdemo našega bolnika v raznih evropskih zdraviliščih, od katerih mu pa nobeno ni moglo povrniti zdravja.
V svojem obupu je novinar sklenil, vrniti se domov, da vsaj v domačo grudo položijo njegove ostanke k večnemu počitku
Namenil se je vkrcati v Trstu in zato se je njegov avto podil po prašnih vipavskih cestah proti morju.
Za Štanjelom pa je šofer zgrešil pot in znašel se je v Avberju.
Hudo je pritiskalo julijsko sonce, a prijetna sapica, ki je pihljala izza avberske cerkve, igrajoč se z listki košate lipe, pod katero se je bil avto ustavil, je sočustvovaino božala lica bolnega Američana.
Ubrano petje, ki je uhajalo iz Ukmarjeve gostilne, je pojagoma začelo jasniti bolnikovo mračno čelo in zvabilo novinarja na Ukmarjevo dvorišče.
Okrog dolge mize je sedel tam pod kostanjem zidano razpoloženi barkovljanski oktet, prepevajoč nase narodne.
Med presledki so ti priznani pevci-pivci pridno srkali peneči se teran, ki jim je vidno čistil glasove in poganjal kri v njih zagorela lica.
Čudil se je naš bolnik temu pojavu in zavidljivo opazoval veselo družbo.
Slavni tenorist Trček, ki se je’ nahajal že v »visokem Stadiju« m je vsled tega razumel že vse jezike, je ponudil tujcu kozarec
in ogromni Pendljev bas je kar prisilil bolnega novinarja, da je izpil ponujeno čašo do dna.
In glej čudo! V bledi novinarjev obraz je že po prvem kozarcu švignil sijaj kraškega terana in lahna rdečica je pobarvala njegova sinja lica.
Prijetna toplota v želodcu mu je izvabila smehljaj zadovoljstva in pri tretjem kozar-eu se je čuti! že domačega med domačimi,
Naročal je baterijo za baterijo in k0 je legla noč, je ze za silo pomagal pri basih, dokler se mu m jezik zapletel v pravi ame-rikanski vozel.
Prebudil se je drugega dne pozno popoldne v čedni Ukmarjevi sobici
Čudil se je, kaj ga je spravijo tja, a kmalu se je zavedel in v svoje veliko zadovoljstvo se je počutil svežega kakor nikdar prej.
Glavobol, ki ga je trjvinčil že leta je nenadoma izginil.
Kaj je temu vzrok? Ker pa je bil mož bistre glave, je takoj uganil, v katerem grmu tiči zajec.
»Kaj bi silil domov«, si je mislil, »če me pa tukaj oni rdeči sok lahko popravi.«
In res, mož je sklenil postaviti šotor v Avberju in ostal- je tam do pomladi.
Že po prvem mesecu bivanja na Krasu se mu je zdravje povrnilo.
Izvežbal se je v »balincanju« in kmalu postal strah in obenem vaba najboljših ba-lincarjev. Zaljubil se je v našo pesem in barkovljanski oktet, je bil večkrat v gosteh pri njem. Pri takih prilikah so še pozno v noč grmeli drugi basi med pokanjem starih butiljk.
A čim okroglejši je postajal novinarjev trebušček tem bolj je hujšal njegov mošnjiček m zato je bilo treba misliti na odhod
Na poslovilnem večeru je po kratkem po voru v precej razumljivi slovenčini izročil
barkovljanskemu oktetu slavospev, ki jasno izraža novinarjevo globoko hvaležnost in občudovanje naši kraški zemlji, ki razen kamenja rodi tudi eno najnčinkovitejših zdravil — »teranolino«.
In ta slavospev bi se glasil v prevodu pw» bližno takole:
Da, krasiti svet, res si krasan in zemlja tvoja čudotvorna, ker ona daje nam teran,
Čeravno sama je uborna.
Kdor vina lega ni se pil, ta sploh ne zna, kaj je dobrota, boleznim svojim .sl zdravil zaman iskal le bo, sirota.
Ze prve kaplje poiivt H v iilali kri, v možganih tnislj, radosti vtriplje ti. sreč, ko viivaS sok prijetno — kisli.
Kar v Avberju prodaja Maks to balzam je, a ne vci vino hitreje kol sam •Zolipax* ' odpravi vsako bolečino.
In Ce v Želodcu te lisci
■nàranm,\SUh veie kar'“n -par glaikov zajCje te krvi
m bolečin je konec, amen.
Da naj bo Turek, Ud, kristjan, al stare se, poganske vere, v*ak se pohvalil je teran, ko se navSil ga je — do mere,
Uvaleicn vedno slavo pel bom Stvgrniku za to darilo; in Ce bi do sto let Uvel, jemAl teran bom kot zdravilo.
Zato prijatelj, dragi mi:
Ce hoCeS zdravje si ohranit, vsakdanjih se otrest’ skrbi ne smeS se, ne — terana braniti
--------------------22. februarja 1944
%*y
Sl°^k^ P°ročil“ Ysak dan ob 7.15, 12.45, -u.uu, -i.IU — Objava sporeda ob 7.10.
Ostali spored od 24. II. do 2. III. 1946:
!	A 24‘ lr- — 1213 Pridiga —
14.30 Kmetijsko predavanje — 15.15 Otro-siia ura 19.00 Zbor — 19,20 Komorna glasba (Mozart; Mala nočna serenada. Rahmaninov: prvi stavek iz klavirskega koncerta v c molu, Chopin Lizst: Dekliška že-*ju) —- 19.50 Predavanje o telesni vzgoji.
PONEDELJEK 25. II. — 12.30 Znanstveno predavanje - 19.00 Ženska ura — 19.20 Slovenske narodne pesmi — 19.30 Klavirski koncert pianista Antona Trosta. (Lizst: Hvalnica Bogu v samoti, Dvoržak: Varijacije op. 30.)
TOREK 26. II. — 12.30 Predavanje o prosveti — 19.00 Mladinska ura — 19.’20 Obvestila svojcem — 19.30 Ljudska glasbena ura.
SREDA 27. II. — 12.30 Zdravniško predavanje 19.00 Oddaja odreda Jugoslovansko Armade. — 19.30 Proslava obletnice Rdečo Armade.
ČETRTEK 28. II. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Hrvatske pesmi (poje sopranistka Slchanova) — 19.15 Slovenščina za Slovence — 19.30 Orkester Prevorsek.
PETEK 1. III. — 12.30 Tedenski pregled konference Združenih narodov — 19.00 Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca — 1-UiO Obvestila svojcem — 19.45 Znani solisti.
SOBOTA 2. III. — 12.30 Predavanje —
19.00	Pestra glasba — Oddaja za konec tedna: Kurentov večer.
Križanka št. 4
1	2	3		4	5	6
7				,8		
9		■	10	■	11	
		12		13	HÉ s»:	
■	14				15	
16						H
17			m		18	19
20		■		21		
JÉl	22	23	24			
25						H
	« nn	26			■	27
28	29			lil	30	
31		32	9	33		
34						
M. Ro&itii
Besed« pomenijo :
Vodoravno: 1. slovenska ilustrirana revija, 7. gibati so, korakati, 8. moško- ime, ». kazalni zaimek, 11. enota ploskovne me-le, 1~. enota časa, 14, za zavezniško zmago najzaslužnejši mož, 16. obrtnik, 17. pripadnik evropskega naroda; slovenski pisatelj, 18. reka v Sibiriji, 20. predlog, 21. spanje (množina), 22. spisek, seznam, 25. obdolži-tev, 26. instrument, 28. egipčansko božanstvo, ,‘50. okrajšan veznik, 31. osebni zaimek, 33. švicarski kanton, 34. sovjetski državnik.
Navpično. 1. borec za svobodo delovnega ljudstva, 2. moško ime, 3. osebni zaimek,
r« kù (kvartašk>) izraz, 5. gora na Ki oh, 6- obsežen, velik, 10. sorodnik, 12 dr-
I3‘ okraj5ano žensko ime, 14. vnlfirkirreZ pogunia in moči, 15. posmeho-
miča živ-,ra"?r0tje,dobroga’ 'hud0- 19- 'io-°4 -m„	' • Padavina, 23. konec vojne,
St h -ko- v-seučiliško mesto, 25. veselju žmwtlb starsev’ 27‘ mesto na Češkem, 29. icomiz0-1111®’ ' e,1°ia ploskovne mere, 32. spolni k ‘ Z"ak za '"uminij, 33. italijanski
Rešitev križanke štev. 3.
Vodoravno: 1. Kardelj, 6. top, 7. mu, d- sl, 10. Eva, 11. sli, 13. Tolstoj, 14. da, 15 Oka, 17. ha (hektar), 19. on, 20 re, 22 rž’ '»4- ime, 26. en, 28. Molotov, 30. ona, 31* in’ 32. Ra, 34. od, 35. tri, 37. Cetinje. ’	’
Navpično: 1. komet, 2. rt, 3. dom, 4. op, 5. Julijana, 8. uvod, 9. sloko, 11. Alah, 12. sto, 16, Primorec, 18. ar, 21. Emona, 23. žeti, 25. Ela, 27. note, 29. vidre, 33, kri, •»5. tt, 36. in.