Leto LOTIL, št. 1J8 Ljubljana, sreda 20. junija 1934 Cena Din L-
iabaja v-ak dan popoldne, Urraem41 nedelje In prasnite. — Ineeratl do SO petit UREDNIŠTVO IN UFRAVNIflTVO Podrntnlee: MARIBOR, Smetanora 44/L — NOVO Ljubljanska cesta.
mt a Din j.-, do 100 vrat h Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Dtn       večji ineeratl petit ijitrijava  rr...rn. ■■ - telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št M,
vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenskl Narod« l^unuaNA, ivnarjjeva onea se a podrufaica uprave: Kocenova ulica 2, telefon «t. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru
velja mesečno v Jugoslaviji Dto 11.-. xa monematvo Din *>.-. Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 5122, SIM. «134, S12S ln XU6 Račun pri postnem čekovnem savodu w Ljubljani sL 10.351.
Mala antanta in problemi Evrope
Mala antanta bo podpirala vsako stremljenje po okrepitvi miru
Odločno stališče proti revizionistični akciji
Bukarešta, 20. junija, r. Po pregledu splošnega mednarodnega položaja so zunanji ministri Male antante na svojem včerajšnjem posvetu razpravljali o nekaterih podrobnostih.
Odnošaji s sosedi
so tvorili glavni del včerajšnjih razgovorov. Geografski položaj držav Male antante v zvezi z razvojem dogodkov v Evropi imperativno nalaga zunanjim ministrom Male antante, da posvečajo temu vprašanju še prav posebno pozornost. Vsi trije zunanja ministri so opisali odnošaje svoje države do sosednih držav ter s stališča enotne politike Male antante izvajali svoje zaključke ter se v zvezi s tem dotaknili možnosti uveljavljenja novih garancijskih paktov. Znano je, da se giblje sodobna evropska politika v dveh smereh: ena gre za tem. da okrepi in ustali mir, druga pa ga hoče za vsako ceno porušiti. Mala antanta je v vrsti onih držav, ki so posvetile vse svoje napore ohranitvi miru. Ko sedaj nastaja vprašanje teh dveh sistemov, je bilo naravno, da so se zunanji ministri Male antante podrobno bavili s tem vprašanjem. Nobena tajnost ni več, da stremi francoska politika po ustvaritvi dveh skupin garancijskih paktov v Evropi. Ena bi bila sredozemsko-jadranska, a druga vzhodno-evropska. Ako se doseže
Sredozemski Jadranski pafrt
bi ga tvorile Francija, Italija, Jugoslavija, Grčija, Bolgarija in Turčija, dočim bi se Sovjetska .Rusija, Rumunija, Češkoslovaška in Poljska združile v vzhodno-evropski pakt. Po predhodnih razgovorih v Ženevi in Parizu so zunanji ministri gg. Je-vtić, dr. Beneš in Ti-tulescu na včerajšnji seji podrobno proučili vsa ta vprašanja. Mala antanta kot politična celota je pripravljena sodelovati pri vsaki akciji, ki stremi po okrepitvi miru in zato so zunanji ministri Male antante r>o vsestranskem razmo-trivanju položaja prišli do zaključka, da v pogledu teh novo se snujočih garancijskih paktov postopajo skladno z interesi Male antante. Enotnost Male antante pri tem ne bi prišla v nevarnost, prav tako pa bi to ne oslabilo balkanskega pakta, marveč bi ga le še okrepilo in mu dalo še večji pomen. O tem bodo zunanji ministri razpravljali tudi še jutri, ko prispe v Bukarešto francoski zunanji minister g. Barthon, ki jim bo dal še nekatera podrobna pojasnila.
Srednja Evropa
ki je ognjišče novih vznemirjenj Evrope, je bila važna točika dnevnega reda včerajšnjih posvetovanj v Bukarešti. Zunanji ministri Male antante so tudi v pogledu morebitnih bodočih dogodkov sprejeli primerne sklepe, ki jih pojasnjuje večerna izdaja »L'Indenpendance Roumaine« tako-le: Revizijonizem je vojna! To pa še ne pomeni, da se hoče Mala antanta zateči k temu najskrajnejšemu sredstvu samoobrambe, toda če jo bodo prilike k temu prisilile, se bo morala poslužiti tudi tega sredstva.
Poleg čisto političnih problemov so zunanji mira str i na včerajšnjem zasedanju obravnavali tudi
Gospodarska in kulturna vprašanja
V pogledu gospodarskega sodelovanja držav Male antante je bilo sklenjeno, da se morajo medsebojni odnošaji še bolj poglobiti in bodo o tem sprejeti podrobnejši sklepi na prihodnjem zasedanju gospodarskega sveta Male antante. Obširno so razpravljali tudi o kulturnih stikih med državami Male antante in obravnavali zlasti praktično izvajanje sprejetih sklepov. Obširno so govorili zlasti o potrebi medsebojne izmenjave dijakov, profesorjev in umetnikov, ker bi se na ta način medsebojni kulturni stiki najbolj poglobili. Ob koncu včerajšnje seje je bilo sklenjeno, da se objavijo sprejeti sklepi konference zunanjih ministrov po zaključni seji v posebnem komunikeju, ki bo izdan danes popoldne.
Avdijence hi kosflo na dvoru
Rumunskj kralj Karol je včeraj opoldne sprejel gg. dr. Beneša in Jevtiča v daljši avdijenci, nakar je bik> na dvoru prirejeno kosilo, ki so se ga poleg zunanjih ministrov udeležbi vsi člani romunske vlade ter zastopniki diplomatskega zboca. Ropofckie so ministri
napravili izlet v okoldco, nakar je gosp. Jevrič sprejel jugoslovensko kolonijo v Bukarešti. Zvečer je bila večerja na češkoslovaškem poslaništvu.
Poslanstvo Male antante
Bukarešta, 26. junija. AA. Zaradi splošnega položaja v Evropi pričakujejo letošnje konference sveta Male antante s toliko večjo pozornostjo. Zanimanje je še povečalo potovanje zuna-jega jugoslovanskega ministra v Pariz. V tem političnem potovanju vidijo tem pomembnejše dejanje, ker je prišlo do njega tik pred konferenco sveta Male antante, in ker tej konferenci sledi kot sklepna in najširši javnosti vidna manifestacija obisk francoskega zunanjega ministra g. Barthonja v ruimmski in
jugoslovenski prestolnici. Zato je razumljivo tudi budno zanimanje romunskega tiska, ki posveča ne samo konferenci sami, temveč tudi ministrom Male antante izredno pozornost.
»Lndependence Roumaine« daje najboljšega izraza mnogoštevilnim komentarjem ostalih listov, ko pravi, da niso samo politični krogi spoznali veliki pomen letošnjega sestanka sveta Male antante, temveč je tudi zdravi instinkt prebivalstva Male antante to pot zaslutil, da gre za vprašanja, ki so največjega pomena za bodočnost, ker se danes nahaja središče nevarnosti, ki groze evropskemu miru, v srednji Evropi, to je baš na terenu akcije in delokroga Mate antante. List naglasa, da upirajo v svet Mate antante to pot oči ne samo narodi Male antante, temveč ves svet. Mala antanta ima poslanstvo, da z vso energijo ubrani mir.
DollSuss v škripcih
Mussolinijevo posredovanje pri Hitlerju je ostalo brez-uspešno — Hitlerizem se v Avstriji vedno bolj širi
Barthoujev poset Balkanu
Poset v Bukarešti in Beogradu naj bo manifestacija
iskrenega prijateljstva
Pariz, 20. junija, r. Zunanji minister Louis Barthon je 18. tm, odipotoval s pred-arlskim ekspresom v Bukarešto. Potoval bo preko Dunaja, v Bukarešto prispe v sredo 21. t. m. ob 18. Pripravljajo mu nad vse svečan sprejem.
Pariz, 20. junija, AA. Havas poroča: »Petit Parisien« piše o Barthoujevem potovanju v Bukarešto in Beograd in pravi:
Barthou ve. da pripravljati Bukarešta in Beograd posebno sejo parlamenta, kjer bodo voditelji vseh strank obeh zastopstev govorili na čast naši državi in njenemu izrednemu odposlancu. Barthou tudi ve da bo povabljen, naj odgovori na te manifestacije prijateljstva, kakršnih ne pomnimo. Toda Barthou se te preizkušnje ne straši Narobe, srečen bo da bo imel priliko vnovič dokazati veliko prijateljstvo, ki veže Francijo in Rumunijo in Francijo in Jugoslavijo, ter pokazati prisrčnost iskrenost in miroljubnost, kakor je to pokazal za svojega bivanja v Pragi za prijateljstvo med Francijo in Češkoslovaško. Barthou se tega veseli in nam tega rudi  ne prikriva  da se bo mogel že prri
večer svojega bivanja v Bukarešti sestati z vsemi tremi tovariši od Male antante. s Titulescom, Benešem, ki ga z njim veže staro in globoko prijateljstvo, ter z Jevti-ćem. ki ga je že prejšnji teden mogel sprejeti v Parizu.
Dunaj, 20. junija. AA. Korbiro poroča: Zvezni kancelar dr. Dollfuss je sprejel na železniški postaji francoskega zu nanjega ministra Barthouja, ki se pelje čez Dunaj v Bukarešto in Beograd. Na kratkem sestanku sta državnika izmenjala svoje misli o vprašanjih, ki zadevajo obe državi.
Budimpešta, 20. junija. AA. Na vožnji v Bukarešto in Beograd se je francoski zunanji minister Barthou sooči okoli polnoči peljal skozi Budimpešto. Ekspresni vlak je prispel ob 23. uri in nadaljeval vožnjo točno opolnoči. Na vožnji skozi Budimpešto je Barthou v svojem kupeju spal. Na železniški postaji se je zbralo razen mnogih novinarjev tudi več zastopnikov rumunskega poslaništva v Budin> pesti, ki so bili hkratu edine uradne osebnosti na postaji.
Hitler pojde v Pariz?
Po trditvah francoskega tiska skuša Ribbentrop doseči v Parizu sestanek Hitlerja in
Pariz, 20. junija. AA. Današnji »Matin« piše o včerajšnjem sestanku s predsednikom Doumergom in Hitlerjevim odposlancem Ribbetropom in pravi med drugim:
G. Doumergiie je prebil celo poldurg-o uro v nevezanem razgovoru s Hitlerjevim zaupnikom Ribbentropom. Najprej mu je Ribbentrop pojasnil stališče nemške vlade o največjih problemih, ki hkratu interesira jo Francijo in Nemčijo ,nato pa je Dou-mergne s svoje strani orisal Hitlerjevemu delegatu splošne smernice francoske zunanje politike, kakor je isto storil dan prej g. Barthou. Ne da se reči, da bi bilo na sestanku med Doumergom in Ribbentropom prišlo do kakšnih kočnih sklepov, ker ni imel Ribbentrop ni kakega uradnega poslanstva v francoski prestolnici Njegov obisk v Parizu je bdi čisto informativnega značaja. Ribbentrop se namerava ponovno vrniti v Pariz konec tega meseca, to je po povratku g. Barthouja iz Bukarešte in Beograda. Hotel bi se namreč sestati s rrancoskim zunanjim ministrom še prej, kakor bo g. Barthou na Macdonaldovo vabilo odpotoval v London, to je še pred 8. julijem.
Pariz, 20. jim. č. Pooblaščenec nemške vlade za razo roži tvena vprašanja Ribben trop ima v Parizu nalog, da omogoči pogajanja med Francijo ki Nemčijo. Ribbentrop je imel včeraj daljni razgovor s predsednikom vlade Doumergmejem ter b0 r>-novno posetil Barthouja po njegovem -vratku  fez  Beograda  m   neposredno   r ~ 1 angleško-francosko konferenco v Londonu ki je določena za julij. Z gotovostjo se m~-re reči, da ima Ribbentrop nalog, amog-čiti osebni sestanek Hitlerja m Barthou j To  Hitlerjevo prizadevanje je franc tisk sprejel zelo različno. Dočim »Matin misli, da se morejo   od tega pričakovat pozitivni rezultati, gleda »Petit Pariš: bolj kritično na morebitni sestanek T>-thonja in Hitlerja. Izjave »Ecna de Pari-so že mnogo bolj odklonilne in list tri da je Doumergne v tem pogled« odgovori Ribbentropn  i-aogibajoče. Večina listov > mnenja, da skuša Hitler vzpostaviti sv--v omajani položaj, ko išče a    «v z ngled:i mi evropskimi državniki. Hitler namera11 "i v kratkem .posetKi Varšavo ter se sest« ti s Pilsudskim potem pa priti v Parka, bi se sestal z Bw ttwj—.
Sicer kažejo    atl še zmeraj veliko za manje za razgovore, ki jih je imel Ribbe.i trop v  Parizu, dvakrat  z Barthou jem snoči s predsednikom vlade Doumergueje*:* Nocojšnji  *Jntransigeant«    misli,    da i Nemčija  res hotela  izvedeti kaj  po! nejsega o francosko-ruskem abližanjn. H i njegovem mnenju se Nemčija boji, da ! mogla Rusija skleniti pravo zvezo s F * c i jo.  Na koncu   pravi  list: »Francija sklenila zvezo z   >em svetom, samo da
.agotovi varnost In mir, toda pri * nikomur ne zapira vrat. če Nemčija *
>riti bliže, nas bo nasla pripravljene, A -»rejroemo.«
Skupna seja kluba poslancev in senatorjev JNS
Beograd, 20. junija, p. Poslanski klub JNS je danes nadaljeval svojo včerajšnjo sejo. Tudi današnja seja je trajala vse dopoldne. Prisostvovali so ji tnd".- vsi člani kluba senatorjev JNS. O seji je bij izdan naslednji komunike:
Danes se je od 9. do 12- vršila seja kluba senatorjev in kluba narodnih poslancev JNS pod predsedstvom šefa stranke g. Nikole Uzunovića. Otvarjajoč sejo je gosp. Ifeunovič rea sumira 1 politično debato in sklepe včerajšnje seje poslanskega k hiba, da b'j bili gg. senatorji o tem poučeni. V svojem nadahu jem govoru je podčrtal sta-IBKe JNS napram vsem onim nepolitičnim organizacijam, ki brez pomične odgovornosti zanašajo med narod kaos in zmedo. Na zborovanjih JNS, ki se bodo vršila v poletnih mesecih, imajo Sani poslanskega kluba in kkiba senatorjev JNS nalogo, pojasniti narodu staHšče JNS. kakor je balo soglasno sprejeto v znani resoluciji predsed-ništva stranke in kakor sta ga soglasno odobrila tudi poslanski klub in torub senatorjev JNS. Debata o političnem položaju se je danes nadaljevala in so povzeli besedo številni postanci in senatorji.
Pariz,  20.  junija.  AA.   Posebni rimski dopisnik pariškega »Joura« poroča svojemu listu, da je avstrijski poslanik v Rimu na  dveh sestankih, ki ju je imel  z italijanskim   državnim   podtajnikom   za tuna nje  zadeve  Suvichem   le-temu   izjavil, da se nacionalno socialistično gibanje v Avstriji iz dneva v dan bolj širi in da postaja  položaj  Dollfussove vlade  vse :ež}i in težji. V zvezi s temi razgovori med av stnjskim   poslanikom   in   Suvichem  so *=< te dni,    kakor doznava  dopisnik »Joura« razširili v poučenih rimskih krogih Jlaso vi, da je Hitler pri sestanku v Benetkah cele prosil Mussolinija, naj bi tudi Itiliia od svoje strani pripomogla k čim prejšnjemu   strmoglavljenju   Dollfussove vlade.
Kakor  trde.  je  Hitler pri  tem nalete! na odpor s strani Mussolinija in da je hotel že isti  večer  zapustiti   Benetke.   Fo riru^i strani, zaključuje dopisnik  »Joura«, se pa pozitivno ve. da  je  Hitler kategorično tn nejevoljno  odbil   posredovanje,   ki   mu ga je  Mussolini  ponudi!  za  zboljšanje *eda nje napetosti med  Rusijo in Nemčijo. Rimski  dopisnik   pariškega   »Marina« pa 'nava. da je predsednik  italijanske vit p y >estanku s H'tlerjem  izrazil željr o   se ponovno sestal z avstrijskim ican jel&rjeni   Dollfussom;   po   trditvah »Mat, novega«   dopisnika    bo    zato    Dollfuss v kratkem   spet  odpotoval   v  Italijo  na §»-stantk z Mussolini j cm.
Kriza Hitlerjeve vlade?
Podkancelar Papen, zunanji minister Neurath in £iji*« eni minister grof Schwerin groze z ostavko
Pariz, 20. jitnija. AA. Po najnovejših vesteh iz Berlina se zdi, da je ostri spopad, do katerega, je prišlo med podkancelar jem Papenom m ministrom za propagando Gdbbelsom. začasno spravil s sveta državni kancelar Hirler z osebno intervencijo. Zdi se, da je Hitler na svojem sestanku s Papenom očital le-temu govor, ki ga. je imel v Marbugn in ki je po Hitlerjevi sodbi taksnega značaja, da more škoditi prizadevanju nemške viade. Po trditvah dobro poučenih nemških krogov je Papen naposled pristal na taksno stališče državnega kancelarja in obžaloval, da
je njegov marburški govoi iz£el v lisim V zvezi s tem se v Berlirn zmeraj trdovratno širijo glasovi, da je Papen po sestanku s Hitlerjem za trdno sklenil podati ostavko na svoje meste v vladi. Se več, trde celo, da sta se s Pupeno.n •oUda< rizarala tudi zunanj-i minister baron Neu-rath in finančni minister grof Schvverin-Krossigk in da ni izključeno, da pride v Hitlerjevi vladi do re?ne krize. Ti:di v političnih krogih je Papenov govor precej razburil duhove in zato je razumljivo, da so pristojni činitelji naj.-trožo zabranili širjenje  tegra  govora  v Nemčiji.
Pogreb Pierackega
Varšava, 20. jun. AA. V Nove Sonc so včeraj svečano pokopali pokoj, ministra Pierackeea. PosTeba se je razen mestnega prebivalstva udeležila tudi velika množica kmetov iz okolice v slikovitih narodnih nošah. Kreto so prenesli h sTobj člani vlade in vojni tovariši pokojnika. Pred odprtim STobom sta govorila zastopnik vladnega bloka in zastopnik Novega Sonca. Posebno presunljiv ie bil trenutek, ko so spustili v grob majhno kaseto s prstjo z bojišča pri Jaetkovem, kjer se je pokojni Pieracki kot častnik poliske legije L 1914 odlikoval e evoio hrabrostjo. Čeprav hud i ranjen v prsi, ie takrat še ceie tri ure vzdržal na svoji postoganki.
Obisk perzijskega šaha v lurciji
Ankara, 20. jnn. AA. PerzijsKi šah je dopoldne prisostvoval seji parlamenta, nakar je v spremstvu predsednika republike M.ustafe Kemala paše odpotoval s posebnim vlakom v Smirno. Oržavna poglavarja st bosta pri tej priliki ogledala letališče v Eshisheru in Dardanele. nato bosta pa tez Bruso odpotovala v Carigrad
Vse kaže da bo imel obisk perzijskega šaha v Turčiji še velike posledice. Med Perzijo in Turčijo bo po vsej priliki sklenjena pogodba o prijateljstvu in neodvisnosti. Pogodba naj bi bila podlaga za vzhodni pakt. ki bi mu pristopile Turčija. Perzija, Irak in Afganistan. Med Perziio in Turčijo naj bi se zgradile železniške zveze.
Amerika grozi Nemčiji z represalijami
London. 20. jan. AA. Reuter poroča vl Paname, da so lastniki kavnih plantaž ■ Panami, med niimi mnogi britanski državljani, zahtevali, da se takoi prepove uvoz nemškega blaga, ker se boie. da ne bi zaradi nemškega moratorija izgubili okoli 22.000 funtov š*?riingov. Oblasti so glede na to začele razmišljati o represivnih jkrepih ter naglašajo, da pomeni nemški moratorij direktno kršitev načela svobodrr trgovin*-, vsebovanega v trgovinski pogodbi iz leta 19S0. sklenjeni med obema državama.
Afera Staviskega
Pariz,  20.   junija.  AA. Parlamentarni odbor, ki vodi preiskavo v aferi Aleksandra Staviskega, je včeraj  zaslišal PigagUa intimnega prijatelja samomorilca v Chamo-nixu. Na vprašanje, kako je policija prišla na sled Staviskega poslednjemu pribežališču, je Pigaglio trdovratno trdil, da ie ob i as tvom  sporočil  poslanec  in  bivši poslovni    prijatelj     Aleksandra Staviskega Bocnaure, da se Aleksander Staviski nahaja v Chamoniru. Po drugi strani pa Pi gaglic  trdi.    da   Staviskega na njegovem begu v Chamonixu niti trenutek ni obha jalo malodušje in je neprestano trdil, da mu oblasti ne  morejo do živega,  češ d* je v njegovo afero zapletenih preveč parlamentarcev.  Staviski   ie   pravi Pisagbo vedno govoril, da pojde Bonnaure k Chau tenipsu in  da   bo Chautemp*    sam »vso stvar uredil«. Te Pigagliove izjave so napravile    v    političnih  in parlamentarnih krogih veliko senzacijo.
Vre čina prihaja
Berlin. 20   jun   w     Vročinski  val ti zapadne hvrope je sedaj dosegel tudi Nem čijo. Iz vseh delov države poročajo o nena vadno  visokih   temperaturah.   Voda  v r*> kah  in jezerih pada od  dneva do dneva Na več rekah so morah ustaviri piovbu Iz raznih krajev poročajo o velikih gozd nih požarih. Vodno stanje Lahe, Odre in Rena je tako nizko, kakor ca ne pomniio že od 1. 1Q11
Potres na Tirolskem
Dunaj.  20.   junija   \vk    Centralni zavod za meteorologijo in geodinamiko je zabe ležil v nedeljo 17  t. m. ob 18.10 v sever-no-zapadni Tirolski močan potres
Požar v tovarni letal
Berlin, 20. jun. AA. Iz Warncruuni^ poročajo,- da je nastal ogenj v tovarni letal >Heinkel«. Zgorelo jo vec pravkar dodelanih letal .
Sterilizacija v Nemčiji
Berlin, 20. jun. A A Posebno Fixii>ce za preiskovanje dedne obremenitve je proučilo, odkar je začelo delovati, to je od srede marca t. 1. 348 slučajev. Doslej je sodišče v 325 slučajih odredilo sterilizacijo dedno obremenjenih.
S plinom se je zastrupila
Ljubljana, 20. junija Včeraj ponoči. malo pred polnočjo, je bile uprava policije obveščena, da je bi! v hiši št 7 v Dalmatinovi ulici izvršen samomor, katerega žrtev je postala 32-!ct-na  služkinja   Alojzija Foltar.
Kljub pozni uri sta nemudoma odšla tja dežurni uradnik Kette in zdravstveni inspektor dr. Avramovič. Ko sta v drugem nadstropju stopila v kuhinjo, sta našla na tleh kraj štedilnika mrtvo služki njo Zdravnik je ugotovil, da je smrt nt. stopila med 18. in 23. uro zaradi zastrup ljenja s plinom Dognalo se je tudi. i* ne gre za nesrečo, temveč za samomor.
Samomorilka je bila rojena 19. maj;» 1902 na Lokah pri Zagorju. Pri pregledu njenih stvari so našli v kovčegu 497.75 Din toda nobenega pisma ali kaj sličnega. kar bi pojasnilo, zakaj je šla Foltarjeva v smrt. Truplo je bilo na odredbo zdrav stvenega inšpektorja prepeljano v mrtva*, nico k sv. Krištofu. Policija nadaljui* preiskavo.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2314.29 — 232o.bč. Berlin 1234.58 — 1305.31, Bruselj 796.91 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, Londi>i 17175—173^5. Newyork 3380.53—340«. 7«j Pariz 225.15—226.27, Praga 141.51—132.3, Trst 293.46 — 296.86 (premija 28.5 odst ; Avstrijski šiling v privatnem kliringru 9.3 —9.45.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 20. junija   Pariz 20.315, L#ono< 15.53, Newyork 307.5. Bruselj 71.90. Mil« i 26.52.   Madrid  42.10.    Amsterdam    208 RO Berlin 117.—, Dunaj 57.10     Praga 12.775. Varšava  58.125, Bukarešta 3.05.
Stran 2.
»SLOVENSKI N A R O D<, dsae 20. jirmja 1934,
Stev 138
Naš narodni univerzitetni
zaklad
Občni zbor Društva za zbiranje narodnega univerzitetnega zaklada — Za predsednika izvoljen Andrej Šarabon
Protestno zborovanje rudarjev
Proti poslabšanju socijalne zakonodaje — Za »anacijo starostnega zavarovanja rudarjev
Ljubljana, 20. junija Ko amo dobili najvišjo kulturno ustanovo, univerzo, smo prevzeli hkrati težko odgovornost za razvoj in izpolnitev svojega vseučilišča. Zavest te velike odgovornosti pa ni prodrla dovolj globoko v vso javnost, saj Se vedno nismo spoznali, da se moramo aktivno zanimati za razvoj univerze vsi in da se moramo zavedati, da je univerza najdragocenejša skupna narodna last. Morda je baš v tem iskati vzrok, da se vprašanje zgradbe univerzitetne knjižnice ne premakne z mrtve točke.
Toda obsodbe ne smemo izreči prezgodaj; vedeti moramo namreč, da obstoji društvo z namenom zbirati narodni univerzitetni zaklad ter podpirati univerzitetne institute kakor tudi podpirati zgrad-njo univerzitetne knjižnice. Res, da je društvo doslej obstojalo skoraj samo na papirju, vendar je bil položen dober temelj in zbran je tudi že skromen univerzitetni zaklad. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1928. in so bili v njem zastopani številni odlični predstavniki naše javnosti. Predsednik je bil pokojni dr. Majaron, podpredsednika pa univerzitetni prof. dr. Lukman in Andrej šarabon. Pravila društva so bila prilagođena našima upravnima oblastema in bila sta širši in ožji odbor. Ustroj društva ni bil dovolj prožen, v čemer je iskati vzrok, da društvo ni delovalo živahnejše.
Zdaj stopa društvo pcživljeno v svoje novo razdobje. Izven debate je, če je takšno društvo potrebno, lahko le rečemo, da brez narodnega univerzitetnega zaklada ni mogoč neoviran razvoj univerze, zlasti ne v sedanjih razmerah. Druga univerzitetna mesta imajo bogate univerzitetne sklade, milijonske vsote. Tudi beograjska univerza ima lep sklad. V Zagrebu se je nedavno ustanovilo društvo, sorodno našemu Društvu za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada, kar tudi dokazuju, kako potrebna so takšna društva.
Našo Društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada je imelo včeraj popoldne občni zbor na univerzi. Društvo stopa v življenje v času, ko je res izredno potrebno, sir/a javnost o obstoju društva najbrž ri vedela mnogo, čeprav so bile članice (tudi le predvsem na papirju) naše občine, gospodarske organizacije, denarni zavodi itd., razen zasebnikov. Kot rečeno, zavest odgovornosti do naše univerze pri nas ni prodrla dovolj globoko, zato ni bilo tudi prepotrebno društvo dovolj popularno.
Ljubljana, 20. junija. Dramatična šola g. režiserja prof. Osipa Šesta se nam je letos predstavila z izvedbo vse A. Schnitzlerjeve igre v treh dejanjih »Ljubimkanje« in petega dejanja Rostandove herojske komedije »Cvrano de Bergerac«. Večino gojenk in gojencev smo videli že na prvih dveh produkcijah državnega konservatorija, ko so nastopili kot    operni pevci.
Čeprav so bile naloge, ki so jih pokazali ti gojenci na vseh treh predstavah po dolgotrajnem študiju kot svoj zaključni uspeh, skoraj brez izjeme previsoke in pretežke, treba vendar brez pretiravanja priznati, da so jih izvečine rešili presenetljivo dobro, zelo častno, nekateri celo naravnost odlično.
»Ljubimkanje« je tragedija mladih ljudi in zato so jo mladi gojenci podali tako pristno in naravno, da je ostavila močan vrisk. Bil je resnično užitek, gledati te mlade borce za dramatsko umetnost v doživljanju in izražanju svoje .mladosti, in dasi ni mogoče govoriti v samosvojskih kreacijah. je vendar vzlic učiteljskemu vplivu ostalo še dosti individualnega, 'asr-nega. In to je, kar je zanimalo in kazalo v bodočnost.
š. Fratnikova in M. Gnusova pa Iglice-va so močno opozarjale nase v opernih nastopih. Zdaj so se predstavile le kot igralke in iznova potrdile zelo ugodno sodbo, ki smo jim jo izrekli. Fratnikova je podajala Kristino toplo iskreno, naravno in uglajeno, & dasi ji je visoko tragični zaključek ulogi še odmaknjen, da bi mogla ž njim doseči polni vtisk resničnega obupa, je bil njen nastop v celoti dokaz, da tiči v njej istinit igralski talent. Isto-tako je živahna Gnusova igrala Schlager-jevo Mici tako naturno, temperamentno in prisrčno, da je docela ustrezala svoji ulogi. A Igličeva, ki smo ji zasluženo ploskali kot umirajoči Traviati, je zaigrala veselo dekletce zopet čisto doživljeno in brez narejenoati, da lahko že danes vidimo v nji bodočo igralko.
Prav posebno me je zanimal g. Z. Pia-neeki. Ze ponovno je v malih ulogah na dramskih predstavah opozarjal nase s svojim lepim, zvonkim glasom, inteligenco in uglajenim nastopanjem. Kot Frica sem ga videl prvič v večji ulogi; ustrezal ji je v izdatni meri z naravno govonco. pogloblien:) čustvenostjo, izbranim vedenjem in vseskoz prav srečnim nastopom. Dobro je igral tudi Cvrana, presenečal z zdravim organom, a nekaj manj ustrezal glede umljivosti teksta. Vse kaže, da jo Pianecki dober igralec, ki zasluži posebne pozornosti.
Cveto Svigelj, ki je že kot prolog v »Glumačih« in kot Marceli v inBohemi« kazal odlične igralske sposobnosti, je tudi xot Teodor nastopal tako rutinirano mirno, prirodno elegantno in duševno bistro, da je delal vtisk rojenega igralca, ki je na c'e^kah že doma.
F. Juvanec je imel s starim Wciringom spiičo »voje mladosti kajpak težko stališče, vendar je polno zadovoljeval. Usodnega gospoda je pogodil D. Burger s svo jo zunanjostjo, ni pa zadel tona in ;e od-sekanost govorice pretiral.
V »Cvranu« bi se omenil Rudolf ovo kot »Roksano: govorila in igrala jo le z bistro inteligenco, prisrčnostjo in naravno, dasi ji uloga ne more še ležati zunanje. Ženski zbor je lepo zapel novo kompozicijo L. M, Škerjanca, »Ave Mana«, žal, na -— mrtvi straži. Nemogoče je bilo namreč, da bi skladbo med govorje* pvp« res ćudi tako, da bi jo uživali.
Občnemu zboru je predsedoval g. A_ šarabon, zastopani sta bili dve tretjini aktivnega članstva, torej dovolj za sklepčnost. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imel ožji odbor 11 rednih sej in eno izredno, Širši odbor pa samo eno sejo, in sicer 1. 1928., druga sklicana ni bila sklepčna. Predvsem so sklepali glede propagande za pridobivanje članov. Razposlali po 4115 pisem za pristop k društvu občinam, zavodom in zasebnikom. Aktivnega članstva je malo.
Računski zaključek narodnega univerzitetnega zaklada za 1. 1933. je sledeči: £4.584.86 Din dohodkov, in sicer is prispevka ustanovnika 1000 Din, članarine rednih članov 50 Din, darila znašajo 199 Din, obreati naloženega denarja 16.978.71 Din itd. Ničesar pa niso prispevali pokrovitelji, podporni člani in dobrotniki. Sicer je pa že znesek redne članarine dovolj značilen. Povedati je treba tudi, da društvo lani ni imelo upravnih stroškov, ker pač ni delovalo. Aktiva znašajo 365.568.S7 Din, dočim je čiste imovine 364.788.87 Din. Imovina se je zvišala lani za 18.168.75 Din.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bila sprememba pravil, ki se bo po nji društvo poživilo. Zaradi širšega odbora ni bilo do\*olj prožnosti. število odbornikv se zniža od 21 na 9, podpredsednik bo odslej le eden. Sprememba je bila soglasno sprejeta.
V novi odbor so bili izvoljeni: Andrej šarabon, dr. Dinko Puc, dr. M- Slavič, dr. Rožič, dr. Lukman, dr. Fr. Kidrič, Iv. Je-lačin, ing. J. Mačkovšek in Petre; namestniki: dr. O^ris, dr. Derganc in gdč. Strausova; preglednika: Liovšin in Arse-njk. Na prvi seji, ki je bila takoj po občnem zboru, se je konstituiral odbor tako: predsednik Andrej žara bon, trgovec: podpredsednik dr. Lukman, univerzitetni profesor; blagajnik dr. Rožič; tajnik dr. Kidrič.
Zdaj je naloga društva predvsem zainteresirati javnost za svoja stremljenja ter poskrbeti, da postanejo aktivni vsi člani, ki so zdaj samo Člani na papirju. Knjižnice društvo ne more zgraditi s skromnimi dohodki, a častno bo izpolnila svoje poslanstvo, če bo z obrestmi naloženega sklada in drugimi dohodki podpirala redno univerzitetne institute. Na prvi seji ie novi odbor ugodil prošnji institutu za uporabno matematiko za nakup starega astronom^keg? daljnogleda (13.000 Din). Vsekakor se kažejo razveseljivi znaki, da bo društvo začelo intenzivno delovati v prid naše univerze.
Kc sestra Margerita se je med sestrami, vsemi dobrimi zopet odlikovala Gnusova. Zarad' popolnosti naj le še navedem imena ostalih vrlih in marljivih sodelavk: Kristanovo Igličevo Fratnikovo. pa imena sodelavcev; Burgerja. Raztresena in Brišnika.
Tudi ta prireditev je utrdila ugled nase konservatorijske šole in nam pokaza la naiafčaj   ki  vzbuja  resno  najlepše nade.
Fr G
Popravi! V kritiki o zadnjem »Trubadurju* je bilo glede ge. Kogeieve pomot-nr. stavljeno v »raznih stiskah«* namestu v raznih ulogah!
Živilski trg
Ljubljana. 20. junija Na trgu se že začenja mrtvilo, ki je običajno ob koncu meseca Danes je bil trg precej slabše založen ter zaseden kot v soboto, vendar ni ničesar primanjkovalo v primeri z redkimi kupovalkami. Kaj jedo meščani ob koncu meseca, je prava zagonetka.
Najbolj še vedno kupujejo črešnje ter ne povprašujejo toliko niti po zelenjavi in soči v ju. Sezona za črešnje bo še trajala kakšnih 14 dni, ko bo dovolj drugega sadja. Danes so prodajali že celo letošnja jabolka, in sicer kg po 5 Din, torej samo dinar dražje kot lepe črešnje. Rdečih jagod pa letos ne bo tako dolgo kot lani. Danes jih je bilo že malo. zato so jih prodajali po 5 Din liter. Borovnice so po 1.50 Din liter že dalj časa. Jurčkov ni mnogo, prodajajo jih še vedno po 4 do 5 Din merico.
Izmed uvoženega sočivja je največ stročjega fižola, ki ga prodajajo v splošnem lepega po 5 Din kg. Danes je začel konkurirati trnovski stročji fižol uvoženemu, in sicer po 6 Din kg. Odslej ga bo čedalje več ter se bo naglo pocenil. Grah pa bo čedalje dražji, ker ga kmalu ne bo več, zdaj ga prodajajo po 4 do 6 Din kg. Zelo mnogo je že tudi uvoženih paradižnikov, ki so se zadnje čase naglo pocenili, danes so jih prodajali že po 6 Din kg zelo lepe. Kumar domačega pridelka je tudi vsak dan več in jih prodajajo na komade po 2 do 4 Din. Cvetača se je pocenila izredno v 14 dneh. V začetku so jo prodajali majhne glave po 3 Din, dočim zdaj lahko dobiš že lep komad za 2 Din in še ceneje. Starega krompirja ni več na zel en j a dnem trgu, ker ga je izpodrinil novi, ki ga prodajajo po 1.50 do 2 Din kg.
Poleti kure ne nesejo tako dobro, kot spomladi, kar ae nekoliko pozna pri cenah jajc, ki jih prodajajo zdaj najceneje po 50 par komad, nekoliko lepša pa 18 komadov za 10 Din. Piščanci so malo cenejši, par po 24 do 30 Din. Cena pisk pa danes prav za prav ne igra nobene vloge, ker jih gospodinje niso kupovale.
SPORT
— Dre v i pade odločitev   n* zelenom
polju med zelenimi in rdečimi. Na igrišču SK Primorja se bodo postavili v boj za naslov zmagovalca v »žogobrcu« d revi ob •pol IS. uri najboljši nogometaši »vetov-noznanih moštev ljubljansKih policijskih uslužbencev in pa nemeščencev mestnega dohodarstvenega urada. Ta revanžna tekma, ki jo pričakuje vsa naša javnost z razumljivo nervonnostjo. bo privabila na primorjansko Igrišče nedvomno vso Ljubljano In okolico, zlast! ker ovija vso prireditev  blag   karitativan namen.
Trbovlje, lf. junija Včerajiji rudarski shod v tukajšnjem Delavskem domu, ki ga je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije kot tretja strokovna organizacija, je pokazal, da se je dvignilo vse delavstvo v obrambo ogroženih socijalnih pridobitev. Vse tri delavske strokovne organizacije so n* svojih shodih sicer ločeno, toda spontano protestirale proti namsri delodajalskdh zbornic, da bi se obstoječa socijalna zakonodaja, zlasti pa obrtni zakon, poslabšal.
Shod je otvoril predsednik ZRJ in predsednik n. skupine rudarske zadruge g. Pliberšak, ki je podal besedo glavnemu tajniku Zveze rudarjev g. Juliju Arhu iz Zagorja. Govornik je uvodoma naglasil, da se je proti nameri delodajalcev, ki so hoteli neopaženo doseči na merodajnih mestih spremembo najvažnejših socijalno zaščitnih določb, dvignilo vse delavstvo, ki ne more dopustiti, da bi se mu krajšale že itak do skrajnosti skrčene socijalne pravice. Delovno ljudstvo se danes dobro zavela velike važnosti obrtnega zakona, ki regulira razmerje med delodajalci in delavstvom enako, kakor regulira državljanski zakon odnose med državo in državljani. Nato je govornik navajal predloge, ki so jih delodajalske zbornice stavile ministru trgovine in industrije v svrho spremembe obrtnega zakona. Posledice bi bile za socijalni položaj delavstva nedogledne, če hi se namera delodajalskih zbornic posrečila. Delavstvo se je teh katastrofalnih posledic zavedlo, zato se je z največjim ogorčenjem uprlo tej nameri, proti kateri z vso odločnostjo protestira. Govornik je predlagal resolucijo, v kateri zbrano delavstvo protestira proti nameri delodajalskih zbornic, da bi se poslabšal obrtni zakon ter naglasa, da bo znalo delavstvo z vso odločnostjo braniti s težkimi žrtvami pridobljene socijalne pridobitve in pravice. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Nato je g. Arh obširno poročal o kritičnem stanju pokojninske blagajne bratova k e skladnice, kateri preti propast, če ne pridejo pravočasno učinkoviti sanacijski ukrepd. Starostno zavarovanje je problem, ki je danes za rudarje poleg redne zaposlitve najbolj pereč, saj je to edina socijalna ustanova, v katero so usmerjeni pogledi vseh rudarjev vse življenje, ker jih, dasiravno s skromnimi dajatvami, vendarle oskrbujejo na stara leta, ko si izmučeni in izčrpani žele mirnega počitka. — Govornik je predoče val vzroke propadanja pokojriinske blagajne bratov-ske skladnice, govoril o vojnem posojilu 3 milijonov kron, o razvrednotenju denarja med vojno, o zamenjavi denarja v relaciji 4 krone za 1 dinar, kar vse je hudo zadelo finance bratovske skladnice, in končno o brezbrižnosti v povojnih letih, ko življenje v industrijskih revirjih še ni bilo tako težko kot je danes, pa se ni nič storilo za finančno obnovo in sanacijo že takrat hirajočih bratovskih skladnic.
Šk&Sjeloške občinske zadeve
Skofja Loka, 19. junija. Danes ob 18.30 se je sestal škofjeloški občinski odbor k izredni seji, na kateri je najpreje izvolil v kmetijski odbor gg-Josipa Hafnerja. Steva Sinka in Ivana Kavčiča in za namestnika gg. Lovra Planina in Avgusta Blaznika, potem pa to razpravljal o ponudbah za odkup občanskega sveta, ki jim občinski odbor nače-1 orna ne nasprotuje. Nato je bilo govora o pttiranju občinske trošarine od blaga ki ga uvažajo avtomobili in so bili stor ieni tozadevni konkretni sklepi. Tranz'r-no blago je trošarine prosto, za pobiranie trošarine pa se bodo tiskali posebni bloki. Direkcija državnih železnic je pristala pod gotovimi pogoji, da pobirajo železniški uslužbenci trošarino za občino in od b'r.i?a   uvoženega na železniško postajo.
Občinski odbor je na to ponovno razpravljal o statutih za občinske uslužbence in so bili storjeni še dodatni sklepi, potem je pa predsednik povedal, da stopa vprašanje škofjeloškega sreza spet v ospredje. V zvezi s to zadevo je prečital pismo bivšega komandanta Škofjeloške garnizije g. M.ilorada Radovića, ki pošilja vsemu škofjeloškemu prebivalstvu prijateljske pozdrave. Po ponovni kritiki pralnice in smetišča, ki nastaja ob suški poti, :e  predsednik  sejo zaključil.
Truplo Američanke Tufversonove najdeno
Londonska policija .poroča, da so našli v ročnem kovčegu ki je bil pozabljen v vlaku med Londonom m Kings-Crossom ženske noge, ki izvirajo najbrž od trupla, najdenega v kovčegu na kolodvoru v Brightonu. Policija domneva, da gre za trmplo miss rufversonove. Tako se razvija afera Ivana Podržaja v senzacijo. Podržaj priznava svoj zakon s Tufverso-novo za zakonit, dočim naj bi bil zakon z Margareto Ferand nezakonit, ker gre za angleški zakon, kjer se sploh ce zahtevajo dokumenti. Dunajska policija je napravila pri Margareti Ferand hišmo preiskavo in našla na podstrešju več kovčegov, ki jih je detektiv skrbno pregledal. V enem je našel napol pre^erel listek, na katerem je bilo nekaj napisano in pisava je izdajala roko mis Tufversonove.
Dunajska policija je dobila iz Brigh-tona obvestila, da je dobila tam kovčeg, ki ga je pustil tam neki Podrju. V kovčegu je bilo telo umorjene ženske brez glave ln rok. Dunajska policija je bila takoj prepričana, da je ta Podrju identičen s Podržajem. Sporočila ie angleški policiji, naj pogleda, če se poznajo na telesu umorjene ženske brezgotine od operacije slepiča. Tufversonova je bila namreč dvakrat operirana.
Podržajeva afera je našla velik odmev rudi v svetovnem časopisju. Dunajska policija, ki je Poderžaja aretirala, je zdaj prišla na sled raznim okornostim, ki pričajo, da je morala tudi Poderžajeva žena biti v zvezi s tajinstveno usodo Američanke Tufversonovie. Pri ponovni bišnJ preiskavi so agenti dunajske policije našli v stanovanju Poderžajevem kovčeg in obleko last Tufversonove Poderžajeva žena je pri zaslišanju priznala, da jo o teh rečeh vedela in d* i« coio nosila ob-
Leta 1025. je bil izdan pravilnik o bratovskih skladnicah, ki pa ni imel finančne podlage, zato je bil efekt 1« trenuten, kajti Že leta 1936., ko »o se izvršili ▼ naši industriji prvi večji racijonaliaacijski ukrepi, ko je bilo odpuščenih in vpokojenih na tisoče delavcev, so hudo pretresli finančne temelje pokojninske blagajne bratovskih skladnic. Skušalo se je uresničiti sanacijski program, ki je bil let« 1925. na bazi toga pravilnika sestavljen. Odpravljene so bile starostne rente, pokojnine pa so se priznavale le na podlagi zdravniške nesposobnosti za delo. že leta 1927, je prišlo prvo povišanje prispevkov od 5 na 7%, temu je leta 1931. sledilo ponovno povišanje od 8 na 12%, leta 1933. pa na 14%, rasen toga pa eo se sni tale pokojnine na 75^ kategorijskega zaslužka po 35-letnem članstvu.
Toda vsi ti ukrepi so bili zaman, kajti stalež članstva in s tem tudi dotok prispevkov je stalno padal, dočim je število vpokojencev stalno naraščalo. Tako je danes v Zagorju 525 delavcev in 524 vpokojencev, kar dovolj jasno priča o žalostnih razmerah v pokojninskem zavarovanju rudarjev. — Treba je odločnih ukrepov, da se pokojninsko zavarovanje rudarjev in topilničarjev sanira trajno, kar pa je mogoče le s pomočjo državne uprave in banovine. Lani je bilo sicer v banovinski proračun stavljenih 1 milijon dinarjev, ki pa ga je finančno ministrstvo znižalo na pol milijona in letošnjih 500.000 Din na 200.000 Din, vendar ta skupni v oba letna proračuna stavljeni znesek 800.000 Din doslej še ni bil nakazan bratovski skladni ci. pač pa je g. ban. delavski delegaciji zagotovil, da bo ta denar v kratkem nakazan. — Ugodno bi vplivala na sanacijo starostnega zavarovanja rudarjev in plav-žarjev taksa, ki so jo predlagale bratovske skladnice tudi za podjetja na jugu, katerih produkcija naj bi se istotako obdavčila na tono, kakor nase premogovnike, ki že vsa leta prispevajo po 5 Din od producirane tone v pokrajinski pokojninski sklad za rudarje. Toda temu predlogu se je uprla sarajevska rudarska direkcija, kar je vsekakor značilno.
Na zadnji redni letni skupščini glavne bratovske skladniee se je temeljito razpravljalo o kritičnem položaju bratovskih skladnic. Sprejeta je bila obširna resolucija, ki jo je Arh navzočim prečital. Izvoljena je bila deputacija, in sicer bivši podpredsednik glavne bratovske skladnice g. šober Prane iz Zagorja, načelnik H. skupine g Filip Murn Iz Trbovelj In g. Toman iz Jesenic, ki bodo imeli nalogo osebno informirati vse merodajne činitelje v Beogradu o kritičnem stanju rudarskega starostnega zavarovanja ter jim izročiti tudi to spomenico.
Govoril je Še zaupnik g. Giulati. ki je predlagal, naj bi se obdavčili stroji, z iznosom pa podprli brezposelni. Id so jih ti stroji Izločili iz delovnega procesa, nakar je predsednik zaključil Shod.
Ieke Američanke Tufversonove. Tudi pri zaslišanju je nosila rdečo obleko in črne rokavice. ki so bile last Tufversonove. Poderžajeva je nadalje priznala, da je bil še drug kovčeg t obleko, ki jo je pa njen mož poslal že pred meseci svoji sestri v Jugoslaviji. Med zasliševanjem jc Poderžajeva žena zašla v protislovja in jo je policija aretirala.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri
Sreda, 20. junija:  Družba Red A.
Zaključna predstava v drami. Dre-vi bo v drami zadnja predstava sezone 1933—1934. Vprizori se Galsworthyjeva Družba v režiji g. Bratka Krefta z gg. Levarjem in Skrbinškom v glavnih vlogah. Predstava bo za red A.
OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 20. junija: Trubadur. Red C. Gostujeta Zinka Kunčeva In dr. Adrian. četrtek, 21. junija: Lniza. Red Četrtek. Petek, 22.  junija: Zaprto. Sobota.  23. junija:  Katja Kaoanova. — Red B.
Drevi se poje v operi na novo na-študiran in Insceniran Trubadur z gostima go. Kunčevo in g. dr. Adrianom, Au-ceno poje ga. Golobova, grofa Luno s. Janko, ki sme prištevati to partijo k eni svojih najuspešnejših kreacij, Keraaća g. Marjan Rus. Opozarjamo, da je ta predstava poslednja vprizoritev Trubadurja v letošnji sezoni. Predstava se vrši za red C. —
Francoska opera Luiza se ponavlja
zadnjič v tej sezoni v četrtek dne 21. t. m. za abonma četrtek. Partijo očeta poje to pot g. Primožič. Naslovno vlogo pa poje ga. Gjungjenac
Zopet nesreče
škof j a Loka, 19. junija.
Včeraj popoldne je ImeJa 201etna More Marija z Lovskega brda v Poljanski dolini opravka pri slamoreznici. Z delom Je bilo dekle skoraj že gotovo, ko je potisnilo se zadnji šap slame v slamoreznioo. Pri tem pa je potisnilo roko pregloboko v korito, konji so kakor nalašč zopet potegnili in v naslednjem hipu je Mariji odrezalo na desni roki vse prste s palcem vred tik pod zapestjem. Kri se je nesreč-nici kar vlila. Z dekletom so šli takoj v Poljane m v Škof jo Loko, kjer je nudi: nesrečnici  dr.  Hubad  zdravni&ko pomoč.
Nenavadna nesreča se je pripetila gasilcem, ki so se vračali v nedeljo sve-čer iz Selške doline. Med vožnjo je padel iz avtomobila ključavničarski pomočnik g. Vincenc Oblak, dama z Žirovskega vrha pri Sv. Urbanu in uslužben zadnji čas pri Janezu Ruparju v Karlovski ulici v škof j i Loki. Mladenič se je hudo pobil, zlasti po obrazu, in so ga prepeljali takoj v ljubljansko bolnico.
Z globokim sočustvovanjem je sprejela naša javnost vest, da je progovni obhod-nik Volčjak Franc is Virmaš, ki ga js podrl vlak. dobljenim poškodbam kmalu Po prevozu v bolnico podlegel. Okoli 11 je (prišla rz Ljubljane brzojavna vest, da je fant umrl. Ponesrečenca, ki je bil splošno znan kot selo soli dem in priden mladenič, bomo ohranili v trajnem spo« nuno. Taafco prizadetim naše soealj«.
KOIIOAR.
Danes: Sreda 20 Junija katoličani: Sllvarij, Nonadej, pravoslavni 7. junija.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kln0 Metica: Draie»tna dekleta.
Kino Dvpr: Bičani,
Kino   Slika:   Zveasda Valencije.
I. sklepna produkcija goje*teev državnega konzervatorija ob is. t Filharmo-nlonl dvorani.
Policijski uslužbenci nameščenci mostnega dohodarstvenega urada revanz-n« tekma ob 18.30 na igrtetfu SK Primerja.
DEŽURNI LEKARNE.
Danes: Mr. Bahovec. Kongr*»mi trg 12. Hočevar, Ljubljana VII.. Olovaka rasta, 34 in Ustar. Sv. Petra cesta 7S.
Gospod urednik!
Oprostite, da \'as nadlegujem v teh težkih časih, ko ima človek mno@o skrbt in malo denarja. Se sitnaril bi, če bi ne šlo za nekaj, kar mi neprestano roji po glavi. Čim bolj razmiiljujem. tem verjetneje se mi zdi, da bi morala biti naša pamet ie davno patentirana. Pametnejših ljudi od nas niti Tirolska ne premore. Pomislite samo, kako imenitno smo uredili  vprašanje  zaslužkarstva.   da  o drugih
nič manj imenitno urejenih vprašanjih niti ne govorim. S a j prej so se tresle gore, potlej se je pa rodila miška Ovojno, trojno in množinsko zasluzkarstvo vohče smo nameravali odpravili, pa smo obrezah in oskubli samo tisto, kar je bilo že itak napo/ golo, vse drugo smo pa pustili. Sweda ne more človek pridelati mnogo volne, če striže že ostrižene ovce, niti polhove ma-sti, če lovi mršave polhe. Zato se nc smemo čuditi,  če  nam  obojega primanjkuje.
Tisto, kar sem hotel povedati, je pa zadeva če tvor nega zaslužkarstva v dvmh izdajah. Mož in žena živita med nami — morda jih je še več takih moi in žena — hi imata vsak po dve dobri službi a* nobenega otroka. Dopoldne se trudita v enem, popoldne pa v drugem uradu. Stirt dobre plače na mesec pa že vržejo toliko, da se lahko dva človeka skromno preživljat*.    Živelo  mnoiest\*eno zasluikarstuol
Ban častni občan Trebnjega
Trebnje, 20 junija V nedeljo se je sestal trebanjski caV činski odbor k svečani seji, na kateri j« izvolil bana dravske banovine g. dr. rJra-ga Marušiča za častnega občanu občine trebanjske. Seji so prisostvovali vsi odborniki. Poročevalec odbornik g, Adotf Pavlin je v izbranih besedah poudaril, da si je pridobil ban g. dr. Marušič za vso Dolenjsko, posebno pa za našo občino mnogo zaslug. Se nedavno tako zapostavljena in zanemarjena Dolenjska je zdaj upoštevana povsod, kjer gre za njene koristi. G. ban posveča vso pozornost Dolenjski, ki danes ne plačuje le dajatev, temveč prejema na drugi strani tudi potrebne podpore, ki jih >e bil« Dolenjska ob vsem nerazumevanju merodajnih čtni-teljev do nedavna deležna le bore mak>. Mnoga javna dela, gradnja vodovodov in kapnic, asanacija vasi, elektrifikacijskt načrt naSih dolenjskih pokrajin. strokovna izobrazba našega ljudstva potom kmetijsko nadaljevalnih šol, podpore socijalnim, kulturnim, gospodarskim in tujsko prometnim ustanovam, so najlepši dokaz polnega razumevanja potreb in teženj nafte-ga dolenjskega ljudstva.
Tudi občina trebanjska je našla v perečih občinskih zadevah pri g. banu vse razumevanje in pomoč, ki je bila potrebna vedno res najsiromašnejšim občanom. Zato naše ljudstvo svojega bana, ki tako očetovsko skrbi za vse podeželje in pravično deli bremena in podpore, visoko ceni in spoštuje. Posebno Dolenjci smo mu lahko hvaležni, saj vidimo v njem moža ne obljub temveč dejanj. Po izvajanjih odbornika Pavlina sta v lepih besedah govorila še odbornika gg. Čeh Josip )n Pavlin Jože, nakar je dal predsednik g. Josip Miklič predlog na glasovanje. Predlog je bil sprejet soglasno. Prvemu častnemu občanu trebanjske občine bo poklo«-nila občina umetniško diplomo, ki mu jo bodo izročili predsednik občine g. Miklič Josip in odborniki .gg. Pavlin Adolf m Pust Jožef.
Iz Trbovelj
Občinske volitve. Uprava občine Trbovlje razglaša, da so volitve za trboveljsko občino odrejene za nedeljo 22. julija in da je določenih sedem volišč, in sicer: volišče I v občinskem uradu za volilce iz Trbovelj, Planinske vasi, Sv. Planine, Knezdola. Gaber-skega, Marije Reke (izvzemSi Malo Reko), Ojstro (razen hiš št. 14 in 17) in volilci iz Loke z začetno črko »A«. — Volišče IT na deški osnovni šoli v Trbovljah za volilce 4« kraja Loke z začetno črko »B« do vključno >G«, volišče IU na dekliški osnovni šoli v Trbovljah za volilce iz kraja Loke z začetno črko »H« do vključno »L«, volišče IV v Delavskem domu na Lokah za volilce iz kraja Loke z začetno črko >M< do vključno »R«, volišče V na deški osnovni šoli na Vodah za volilce iz kraja Loke z začetno črko' »S« do »2«, volišče VI v čakalnici zapadnega okrožja za volilce iz kraja Retje z začetno črko >N« do vključno »Ž«, volišče VH na dekliški osnovni šoli na Vodah za volilce iz kraja Retje z zaCetno črko >A« do vključno >Mc. Glasovanje bo trajalo nepretrgoma od 7. zjutraj do 6. zvečer. Glasovati se sme samo enkrat, samo osebno, samo na onem volišču, kjer je volilec vpisan v volilni imenik in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih list.
Čudno.
— Nekaj se mi zdi čudno.
— Kaj pa?
— Da Eva v raju ni opazila, da manjka Adamu eno rebro.
Poklon za poklon.
Plešast gospod moderni gospodični: — Gospodična, vaša glavica je kakor krasen sen.
— Vaša je pa kakor gola resnica.
Nesrečen mož.
— Pomisli, šofer me je spravil v nesrečo.
— Kaj ti je ugrabil ženo?
— Kaj se, odpeljal se je z našo kuharico in zdaj kuha moja žena sama.
Dramska produkcija drž. konservaforistov
»Ljubimkanje« in V. dejanje »Cvrana« z mladimi igralskimi talenti
»SLOVENSKI NAROD«, rine 30. junija 10S4
Stran 3.
l>ANEš OB 4. In 9.15 ZVEČER PREMIERA VELEFILMSKE OPERETE
DRAŽESTNA DEKLETA
V s/lavnih vlogah: Mej Lemonniar in Henry Garat. Kako izgleda svobodna ljubezen
Telefon 2124
v Parizu ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
DNEVNE VESTI
— Vseslovenski    kongres mnHdnrer.
Zveza. druAtav  češkoslovaških m«diciscev
je imelo v soboto   In v   nedeljo v Pragi na kateri je raspravljalo slasti o
vsesloT. anakem kong*re»u medicino«v v Jugoslaviji, kamor pošlje zveza sedem zastopnikov. Češkoslovaški -nedicinei prak-ticirajo letos izmenoma večinoma v Jugoslaviji, le malo jih je na Poljskem in v Rum uniji. Češkoslovaški zastopniki bodo na kongresu predlagali, naj bi se ustanovil stalni sekretarijat Zveze vseslovan-skih medicincev s sedežem na Češkoslovaškem/
— Iz  »Službenega  lieta«. >SRuzbeni list kr. banske uprave dravske banovine«
št. 49 z dne 20. t. m. objavlja zakon o zatiranju spolnih bolezni, pojasnilo k paragrafu 26 zakona o zatiranju nalezljivih bolesni, carinski postopek v zračnem prometu, izpremembo pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode, izpremembe in dopolnitve pravilnika za srednje kmetijske šole glede izpitnih predmetov, pravilnik o izpremembi pravilnika o službeni obleki za uradnike v resortu ministrstva za notranje posle, odločbo o podpori uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke, izpremembo imena otoka >Sv. Marino« v >Petrovac<, objavo o telefonskem prometu, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. in razne objave iz »Službenih Novine.
— Preizkušnja gozdnih čuvajev. Banska uprava objavlja, da bodo preizkušnje za gozdarsko čuvajsko osobje ob koncu tekočega leta. Prošnje je treba vložiti do 31. julija na bansko upravo.
— Nalezljive, bolezni v dravski banovini- Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 41 dvorcih, svinjska rdečica na 115. steklina na 2 dvorcih ln 1 primeru, konjske garje na 2. meharčasti izpuščaj na 3 in perutninska kolera na 2.
— Angleško brod o v je na našem Jadranu. V Boki Kotorski se pripravljajo na svečan sprejem angleškega sredozemskega vojnega brodovja. ki prispe v naše vode proti koncu junija. Komanda angleškega vojnega brodovje z Malte poroča, da pripluje v naše vode 70 angleških vojnih ladij pod poveljstvom admirala Fischerja. To bo že deseti poset angleškega vojnega brodovja v naših pristaniščih. Na angleških ladjah bo okrog 30.000 mornarjev in častnikov. Angleži ostanejo v naših pristaniščih delj časa,
— Naselbino iz kamen*» dobe so odko-pali v občini Podporanj blizu Vrsca. Našli so 12 velikih kipov iz neolitske dobe, mnogo nožev, orožja nakita itd.
— Nov tednik v Karlovcu. V Karlovcu začne v kratkem izhajati službeno glasilo JXS »Jugoslovanski dom«, ki bo izhajal ►-nkrat na teden.
— Sprejem gojencev v strokovno Podčastniško šolo. 1. oktobra bo sprejetih v strokovno podčastniško šolo v Šibeniku (bivša brodarska podčastniška šola) 140 gojencev. Podrobnejša pojasnila se dobe komandi šole.
— Posebne cigarete za sokolski zlet v Zagrebu. Uprava državnih monopolov je pripravila za sokolski -zlet v Zagrebu posebne cigarete, Ki So že v prodaji. Posebno pozornost je posvetila »Vardar« in -Drina- cigaretam. Prve se prodajajo v škatlicah svetlo rdeče, druge pa ▼ škatlicah  svetlo  rr.orire barve.
_ Drugi filatelistični dan. Jugosloven-
ski filatelistični savez bo imel redno letno skupščino 8. in 9. septembra v Novem Sadu. Skupščina bo združena s kongresom naših filatelistov in filatelistično razstavo. Prvi filatelistični dan je bil v Beogradu ob ustavnovnem občnem zboru zveze, drugi do pa v okviru filatelističnega kongresa v Novem Sadu. Priprave so v rokah Društva novosadskih filatelistov.
—- Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj snažilca jedilnega orodja« krojača mizarja za politiranje, sedlarja in 4 knpalcp vreč (krojače).
— Hrvat svetovni prvak v plesu. V Bue-nos Airesu so imeli te dni plesno tekmo, ki naj bi pokazala, kdo more najdelj vzdržati v nepretrganem plesanju. Zmagal je Hrvat Anton Tomas, ki je postal svetovni prvak v plesu.
— Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojeni orozniški stražmojster in magistratni uslužbenec Josip Oegnar. Pokojni je bil splošno priljubljen in poleg žalujočih svojcev ga bodo težko pogrešali tudi mnogi prijatelji. Pogreb bo jutri ob 16. iz Janševe ulice 1&. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožaljo!
— Vreme* Vremenska napoved pravi, da bo porast oblačnosti, nestanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani 29.2, v Zagrebu 28, v Skoplju in Splitu 27, v Mariboru 26.5 v Beogradu in Sarajevu 26. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.4, temperatura je znašala 15.8.
— Pretep med šolarji. Po šolskem pouku so odhajali otroci domov. Med potjo so se sporekli in celo stepli in je bil pri tem poškodovan sin posestnika v Zadvoru Stanko Dermastija. ki ga je neki sošolec tako močno sunil s čevijem v trebuh, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
_ Tragedija bivšega ruskega oficirja.
Iz Sarajeva poročajo, da se je v ponedeljek v Sjetlinu obesil bivši oficir ruske carske vojske Dimitrije Radovanov. V Sjetlini je živel od leta 1928. in sadnja leta je bil zaposlen kot kočijaž. BU je hud pijanec. V poneefeljek zvečer se je napdl in odšel iz krčme naravnost v stajo, kjer se je obesil.
„B I Č A N I"
GOLGOTA ŽENE! — Tri dni uživanja in trpljenja na luksuznem paraiku! V glavni vlogi Nancy CarroU in Cary Grant. Napisali slavni svetovni pisatelji: Zane Grey, Vicki Baum, Vina Delmar tn drugI. Danes 0b 4., 7. in 9. uri. Vstopnina Din 4.50, 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR«, telefon 2730.
Iz Llubllane
—lj  Okolica   B!eiwelsove   ceste   ho izredno mnogo pridobila   s tlakovanjem.
Doslej je tolla ta cesta vsako poletje najbolj prašna ter se je prah dvigal celo uo tretjega nadstropja hiš. Betonska podlaga za asfalt je se zbetonirana od Gregorčičeve do Knafljeve ulice in bi lahko še začeli asfaltirati cesto. Erjavčeva cesta ni več prekinjena na križišču z Bleiweisovo cesto, ki je že asfaltirano, V Nunski ulici so morali znižati asfaltirane hodnike, ker so zaradi nižjega cestišča na Blei-welsovi cesti znižani tudi na nji hodniki, ki jih morajo zaradi tega seveda znova tlakovati. Sicer so pa nekateri hodniki v stranskih ulicah ob Bleiweisovi cesti v tako slabem stanju, da bi jih bilo treiba znova tlakovati že zaradi tega. Posebno grd je hodnik v Levstikovi ulici nasproti šole.
—lj Na vogalu Gosposke ulice in Napoleonovega trga obnavljajo pročelje dvonadstropne hiše. Sezona za takšna dela in čiščenje stanovanj se navadno začne, ko nastopijo m^ani počitnice. Na naših ulicah kaže, da so se že začele meščanske počitnice, ker vlada povsod že splošno mrtvilo, zidarji so pa vendar le redko kje na deiu^ ker meščani najbrž zopet uživajo počitnice v hladnih stanovanjih
—lj Ljubljančani so tudi radovedni, kje raste znani pekrčan, zato bo v nedeljo skupina izletnikov obiskala Limbuš, od tam bo pa krenila peš v Pekre med krasne vinograde gledat, kako kaže trta letos Vinogradi so vedno lepi, ne le jeseni, ko zori zlato grozdje, temveč tudi sedaj, ko se kopljejo trte v žarkem soLncu in se prelivajo čez gorice žive, božajoče barve Za izlet v Maribor je veliko zanimanje in ker bodo v petek najbrž že morali zaključiti prijave (v Tičarjevi trgovini v Selen-burgovi ulici), bo treba pohiteti.
—lj SočanM »Soča« matica Vas poziva, da se takoj prijavite za manifestacijski izlet, ki bo v nedeljo lz Ljubljane v Ma ribor. Pokrovitelj je naš društveni pred sednik g. župan dr. Dinko Puc. Prijavite se v naši pisarni čim prej, da nam bodo rezervirali prijavnice. Sla'bo vreme naj nikogar ne straši, ker bo v nedeljo naj-lej>ši dan!
—lj Dražestna dekleta lahko od danes dalje vidite in slišite v Elitnem kinu Matici. Film je v režiji slavnega režiserja Karla Antona in nam predstavlja svobodno ljubezen v Parizu. Lepe in pikantne žene. elegantni in duhoviti moški, ljubavne zmešnjave, sladke melodije — to so glavne vrline te ljubke operete. V glavnih vlogah nastopata Meg Lemonnier in Henry Garat. — Zaradi produkcije bosta danes samo dve predstavi in sicer ob 1*> nri in ob 21.15.
_|j elanom društva nižjih roeSt. uslužbencev v Ljubljani. V ponedeljek dne 18. t. m. je nenadoma umrl naš tovariš Vinko Pogačnik, dolgoletni in ustanovni član našega društva. Pogreb blago pokojnega bo danes ob 18. uri izpred hiše žalosti. Hradeckega cesta St. 34. Tovariši se vabijo, da se pogreba v čim večjem številu udeleže. Furman, tajnik.
Največji dogodek v nedeljo: izlet Ljubljane v Maribor.
Celodnevni stroški Din 96.-, samo vožnja Din 54.-. — Prijave v Tičarjevi trgovini v Selenburgovi ulici do sobote.
—lj Opozarjamo na današnjo I- sklepno produkcijo gojencev drž. k observatorija ki ibo ob 18. uri v dvorani Filharmo-nične družbe Na sporedu 80 učenci prof. šlaisa. prof. Zamikove in Smalc-Svajger-jeve, dalje ravnatelja Hubada, prof. Foed-ranstpergove in Winstinghausnove. Podrobni sjpored se dobi v knjigarni Glasbene Matice im od pol 6. ure dalje pred koncertno blagajno. Sedeži po 6 Din, stojišča po 2 Din.
—lj. MOTITE SE, ako mislite, da nimamo več poceni jajc! Posetite nas, postregli Vas bomo s cenenimi, svežimi štajerskimi  jajci.   Lbwy,  Kolodvorska 3-5
Pri obledeli slvoromenkaeti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšam delovnih moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da iznijete nekaj dni zapored vsako jutro na tesče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—lj Redni «e»tanki naših filatelistov. Danes in odslej redno vsako sredo bo sestanek članov slovenskega filatelističnega društva v restavraciji Zvezde. Današnji sestanek se prične ob 20.30 in na njem bo predaval g. Stanko Veselic o vrstah papirja slovenskih mam k prvega izdajanja.
—I j OČala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, tarprašanem optiku, Ljubljane, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T
—lj Nogavice, rasne svilene S/4 in kratke, dobite res trpežne pri tvrdfci Miloš Karničnik, Stari trg 8.
—lj Aretiran postopač. Policija je včeraj aretirala zaradi prepovedanega beračenja nekega Heligmana iz Dolenje vasi, ker je prodajal srebrno žensko uro, vratno dubJe verižico in se drugo športno verižico rz rumene Kovine, za katere sami policija, da jih je ukradel med beračenjem. Heligman se izgovarja, da je predmete kupil včeraj za straniščem na Poga-čarjevem trgu od nekega neznanega mladeniča za 45 Din, Policija je Heligmana »ročila sodišču.
—lj Smrten padec z lip«, l-fletni sin vdove po uirtninskem pazniku Alojzij Hribar iz Galjevice št. 13 je včeraj popoldne splezal na lipo, da nabere lipovo
cvetje. Med aafciran js*o j* stopil na sobo vejo, ki se je odlomila in Js Hribar Is
precejšnje višine strmoglavil na tla. Padel je tako nesrečno, da je dobil hude notranje poekodbet Navzlic takojšnjemu prevouru ▼ bolnico, kjer so ga pregledali, je bila vsaka pomoč zaman in je Hribar kmalu izdihnil.
Iz Celja
—c Smrt dveh otrok. V oeljski bolnici je umrla v ponedeljek IS. t_ m. enoletna dninarjev* hčerka BeTts Tomanova z Zg Negonja pri Rogaški Slatini, v torek 19. t. m. pa je umrl »letni Franc Pre-vicek, sinček votanika v graščini BoStanj pri Sevnici.
—c Spisek obveznic loterije   2 in pol-
ođstotne -državne rente za vojno Akodo, ki   se   ne   bodo   zamenjale odn
morejo zamenjati do (poteka roka zastaranja aadetih dobitkov, je nabit na uradni deski mestnega aačelstva v Celju. Bok za predložitev  te«h obveznic  poteče letos 31.
julija.
—c Mestno načelstvo v Celju opozarja vojne InvalkJe, bivajoče v mestu Celju, na razglas o kopališkem zdravljenju vojnih Invalidov v Toplicah pri Novem mestu, ki je nabrt na uradni tieski mestnega načelstva.
——t* Postavljanje kopalnih ut na Maaa-rvkovem nabrežju prepovedano. Caljsk. občinski svet je na zadnji seji sklenil, ds ibo mestna občina odslej odklonila vsako prošnjo za postavitev kopalne nt« ob Savinji od Savinjskega dvora do izliva Vc~ glajne.
Iz Maribora
— Grajski trg dobi moderno Atrinad-stropno stavbo. Toplo je treba pozdraviti izredno podjetnost g. Guština, lastnika Grajskega kina, ki je dal v tej težki gospodarski depresiji mnogim brezposelnim dela s tem, da je maja pričel graditi veliko štirinadstropno hišo na Grajskem trgu-Moderna stavba, ki bo ena največjih v Mariboru, bo zgrajena na 1300 ma velikem stavbisču. V novem poslopju bo g. Guštin namestil veliko razkošno kino dvorano, ki bo merila 3200 m3 in bo v njej 600 sedežev. Dvorana bo opremljena z vsem komfor tom, centralno kurjavo in ventilacijo, tako da bodo v njej zadovoljni tudi najbolj razvajeni obiskovalci. Tudi aparatura bo prvovrstna. Vhod v hišo bo 7 m širok in obdan z dvema trgovskima lokaloma. Pročelje bodo krasili velemestni reklami napisi v neon luči. V pritličju bo nameščen velik moderen restaurant, ki bo 20 m dolg in 10 m širok. V kletnih prostorih bo kegljišče in razkošen plesni lokal. V prvem in drugem nadstropju bo po dvoje štirisobnih in dvoje trisobnih stanovanj, ki bodo opremljena s centralno kurjavo in bodo odgovarjala vsem higijenskim predpisom. V tretjem nadstropju je prcjekUranih 7 garconiers, od katerih vsaka bo imela predsobo s kopalnico. V četrtem nadstropju pa bo imel slikar svoj atelje. Tam bo tudi pralnica, stanovanje za hišnika in eno trisobno stanovanje. Vodstvo dela ima domača tvrdka Jelene & Slajmar. nadzorstvo bratranec g. Guština inž. arh. fiubic iz Ljubljane, gradbeno vodstvo pa inž. Trofenik iz Maribora,
— Emigrantsko društvo »Nanos«. V sredo ob 20. uri zvečer bo predaval v novih društvenih prostorih g. dr. Vrčon o temi: »Novo poglavje iz boja nase manjšine pod Italijo«. Govornik bo v lepih besedah orisal življenje in trpljenje naših rodnih bratov in sestra onkraj meja in ne bo Vam žal, Če se predavanja udeležite.
— Tatvina kolesa. Te dni je neznanec ukradel mizarskemu mojstru Francu Papežu izpred gostilne v Studencih pri Mariboru kolo znamke »Stvriac. Ukradeno kolo ima evid. štev. 71.284 in je vredno 1000 Din.
— Huda nesreča pri zgradbi. V torek
zjutraj se je pri gradnji novega poslopja zelo težko ponesrečil 28-letni Mihael Lazar, uslužben pri tvrdki Kiffman. Pri delu je padel z 10 metrov visokega zidarskega odra ter si zlomil obe roki v zapestju. Hudo ponesrečenega so reševalci prepeljali v mariborsko bolnico.
— Kolesarski specialist oboo j on. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je v petek zagovarjal kolesarski tat 241etni brezposelni delavec Tone Ljubša. Obtožnica mu očita več tatvin koles in drugih kaznivih dejanj. Tako j« v teku enega leta ukradel kar pet koles na zelo drzen način, da je izkoristil odsotnost lastnikov im odbnzel na ukradenem vozilu. Kole&a je doma razdejal in nato sestavil različne dele zopet v kok> ter jih take prodajal. — Ljubša je bil obsojen na leto dni zapora, pogojno za 4 leta. Razen tega bo izgnan iz Maribora fca dobo 3 let.
Iz
ie Loke
— Iz pokreta JNS. V docela zasedenem salonu gostilne pri Cenetu je bila v ponedeljek dopoldne ob prisotnosti narodnega poslanca g. Svana Lončarja redna letna skupščina sreskega pododbora JNS za škofjeloško območje. O političnem položaju doma je poročal predsednik pododbora JNS, predsednik staroloeke občine g. Anton Hafner, ki je navajal celo vrsto teženj, ki navdajajo somišljenike, govorili so pa tudi predstavniki ostalih občinsKlh organizacij in občin, ki &o bile na tem impozantne m zboru zastopane izvečine po svojih predsednikih. Skupščina je bila živa slika naziranj in želja, ki navdajajo prebivalstvo našega okraja Po volitvah, pri katerih je bil izvoljen za predsednika pododbora JIN'S predsednik škofjeloške občine notar g. Stevo Sink, je podal obširno poročilo o gospodarskem in političnem življenju v državi narodni poslanec g. Ivan Lončar, ki je zlasti povdarjal aktivnost naše zunanje politike. Posebej naj povda-rimo, da so navzoči soglasno obsodili tako zvani bojevniški pokret in tudi one ki iščejo leka današnjim prilikam v vrstah ljudi, ki v dravski banovini aploh nift ne pomenijo.
— Dobrotnik sole, Zasebni uradnik g. Gefiči Burdych ie poklonil škofjeloški deski šoli lepo zbirko školjk, bisernic, ska-tov, zvezd in drugih morskih živali; skupno okrog 30 kosov. Plemenitemu dobrot-niku najlepša hvala!
— Gasilska četa v ftfcofji Loki prav pridno deluje. Priprave aa zidavo novega gasilskega dame so v toliko napredovale, da bo 1. julija ie slovesna vzidava temeljnoga kamna. K slavju propo tudi mnoga druga gasilska društva. tako da obeta biti ta dan res lep praznik našega vrlega gasilstva.
Maribor
kot letovišče in izletišče
K Izletu, Id ga priredi LJubljana v nedeljo v nas obmejni
Maribor
Maribor, 19. junija LaSeč na kriAišču dveh važnih evrop-akm želegaiiških prog, kojih prva veze gorenje Podonavje in osrčje srednje Evrope z Jadranskim morjem, druga pa ogrsko-panonsko nižino z osrednjim in zapadnim alpskim svetom, od sedanje državne meje samo okoli 20 km oddaljen, je Maribor v državno-političnem, v narodno-^oapodar-«kem, tuj sito prometnem in v nacionalno kulturnem pogledu postavljen na zelo odgovorno mesto. Po svoji legi na obeh rodovitnih bregovih Drave, ki živo in glasno spaja ta del nase države z našimi krvnimi brati ln sestrami v Avstriji, po svoji bližnji in oddaljenejši okolici, njenem obličju in licu. ki ga tvorita Dravska dolina in Dravsko polje, vinorodne Slovenske gorice in gozdnati sredogorji Pohorje in Kozjak, pa tudi po milem podnebju in po vsem. kar more sam in njegov okoliš nuditi tujcu, je Maribor kot ustvarjen za letovišče in izletišče v ožjem in širšem pomenu besede.
Značilno za mesto samo je, da segajo vse značilne poteze njegove pokrajinske sflike povsod do njegovega osrčja in ga vsestransko tako gosto preprezajo, da mesto brez njih ni nikjer; vrt in vinska trta, gozd in drevored, šumeča Drava, ribniki in žuboreči potočki: vse to razveseljuje tujca sredi mesta ravno tako kakor na njegovi periferiji Mesto tudi ni tako močno industrijalizirano, da bi mogli črni oblaki dima in prahu ali ropotanje preglasnih strojev in neprijetno piskanje tovarniških siren motiti tujca in letoviščar-ja v njegovem uživanju, poči vanj u in odmoru. Samo nekaj korakov je treba napraviti in že stojiš v hladnem dolcu sredi duhtečih vinogradov, v hladnem gaju ali ob uspavajoči vodi. Komur pa se ne ljubi hoditi pefi, se z mestnimi avtobusi in z pristnimi avtotaksi lahko vozi na vse strani po mestu in v njegovi okolici.
Pred leti je bilo mesto glede hotelov za kakega bolj razvajenega tujca morebiti še nekoliko na slabšem. Odkar stoji sredi mesta blizu gradu & znamenito kletjo in pred kavarno z okusnim vrtom moderni hotel >Orel< s tako sijajno visoko teraso, kakršne noben hotel v Jugoslaviji ne zmore, bo tudi najbolj razvajeno mednarodno potujoče občinstvo zadovoljno ostalo tu, kakor hitro bo kdaj vse te udob-nsti spoznalo. Elegantno, nad vse moderno urejeno, pri tem pa pokrajinsko presenetljivo krasno kopališče na >Maribors*kem otoku« sredi deroče Drave s pogledom na zeleno Pohorje in prve vinograde Slov. goric, lahko tekmuje z vsemi sličnimi na-
pravami srednje Evrope; v naši državi ga prekašajo samo naša morska kopališča, ki pa zaradi prevročega južnega solne«, prav gotovo mnogim ne koristijo toliko, kot bi jim naše mariborsko. Posebnost in prednost svoje vrste je tudi dohod in pot do ^Mariborskega otoka* in njegovega kopališča. Hodiš lahko tja in nazaj pes sredi polja, travnikov in ob šumni Dravi; voziš se po mili volji z avtobusom;  Cesar pa w>-
pet nobeno mesto v naši državi nima. je gracijozen motorni čoln, ki pristajajoč v ^Mariborskih Benetkah«, stalno prevaia kopalce po Dravi v prijetni vožnji brez prahu in drugih nadlog k otoku gori in zopet nazaj. Ce upoštevamo še visoko razvito glasbeno udejstvovanje v mestu, njegove moderno urejene begate biblioteke in muzej, gledališče in koncertne prireditve v hladnih vrtovih in parkih, priliko za vsakokratno poletno športno udejstvovanje na vodi. v vodi in na suhem, ugodne železniške zveze na vse strani in s tem možnost za najrazličnejše izlete, potem se pač brez pridržka lahko reče, da je Maribor kot ustvarjen ne le za tujski promet, temveč tudi za stalno letovanje.
Zemljepisna lega Maribora ob Dravi med Pohorjem, Kozjakom. Slov. goricami, med Dravskim poljem in Drav »ko dolino že sama na sebi narekuje, da je mesto za vse te neštete pokrajine centralno ležeča izhodišče in izletišče. Zlasti Pohorje je zlata zakladnica, katere pokrov so naši Rusani z ustanovitvijo >Ruške koče« pri Sv. Arehu (1219 m.) kot prvi zaceli odpirati. >Mariborska koča«, koča na Klopnem vrhu, Sv. Bolfenk, »Pohorski dom«, zlasti pa najvišje ležeča koča pod Jezerskim vrhom (1522 m) in planinski dom na Smolniku, ravnotako pa tudi lzletne točke pri Sv. Urbanu, pri Sv. Križu, na Ostrem vrhu, pri Sv. Pank raciju in na Košenjaku, sami stražarji vzdolž naše severne meje, pa istotako naše Karavanke, Plešivec in Peca; vsi imajo v Mariboru za domače in inozemske tuje goste svoje naravno izhodišče, črfcm prej bosta dograjena avtomobilska cesta in železnica na Pohorje tem bolj bo rastel promet tujcev, izletnikov, turistov in stalnih letoviščar-jev v centralno ležečem izletišou, v Mariboru. Pa če še pomislimo, da je Maribor tudi za obsežno ozemlje Slov. goric neravno izhodišče, da je za vse. ki se zanimajo za našo severno državno mejo, istotako prirodno izletišče, ni pretirano, če imenujemo to mesto naše obmejno letovišče in izletišče. Stvar propagande je, da Maribor to čim preje tudi dejansko postane. Dr. Fr. >TKie
Nov smučarski klub smo dobili
Snoča je bil ustanovljen Slalom klub 34, ki bo gopl zlasti smuk, slalom o
in skok
Ljubljana, 20. junija.
V Ljubljani smo dobili nov smučarski klub, ki je imel snoči svoj ustanovni občni zbor v beli dvorani Union a, ki je za zimsko-sportne organizacije postala že tradicijonal-na. Zborovanje je posetilo prilično število pristašev novega kluba.
V imenu pripravljalnega odbora je otvo-ril skupščino g. Lado Tinta in je uvodoma predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo naroda dr. Grgi Andlelinoviću, banu dr. Marušiču, županu dr. Puou in ministroma dr. Novaku in dr. Kramerju. Nato je v kratkih besedah razložil namen novega kluba. Slalom klub 34, tako se društvo imenuje, namerava predvsem gojiti smučanje kot sport in turistiko. Opiral se bo v prvi vrsti na mladino in jo bo skušal vzgojiti v zdravem športnem duhu.
O delovanju pripravljalnega odbora je poročal tajnik GrUnfeld. Društvo si je prvotno nadelo ime Ski klub 34, imelo pa je razne nevšečnosti in so zato ime spremenili. Govoreč o smernicah delovanja bodočega odbora je govornik naglašal. da se bo posvečala posebna pozornost mladinski vzgoji. Slalom klub 34 bo zlasti gojil smuk, slalom in skoke, sploh naj bo smer klubo-vega delovanja, da goji sport v duhu časa, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Glavne točke kruhovega programa so: 1. vzgoja mladine v pravem športnem duhu, in to tako, da bo imelo od tega koristi vse članstvo in ne samo talenti, 2. prvenstveno posvečanje pozornosti smuku, slalomu in skokom ker smo alpska dežela in je zato za nas merodajen alpski sistem, 3. športne na-
prave kluba, publikacije in vse, kar je potrebno za propagando zimskega sporta. Klub že sedaj razpolaga z več zložljivimi čolni. V načrtu so razni izleti, taborjenja za mladino, predavanja in podobno. Za letno sezono je pripravljen poseben kondicijaki trening za vse člane. Klubove naprave naj bi služile v korist in ne v Ujemanje članstva. Društvo bo še letos postavilo na Gor-jušah svoj dom, ki bo članom brezplačno na razpolago. Ob domu se bo zgradila tudi 30-metrska skakalnica.
Tajnik je prečital glavne točke pravil. Klubov znak sta dve rdeči slalom zastavici, čijih ena nosi zadnji številki letnice 1934. Pripravljalni odbor je predložil že sestavljeno listo novega odbora, ki so jo zboroval-ci z večino glasov sprejeli. Izvoljeni so bih: predsednik: inž. Mirko Lindtner, I. podpredsednik: dr. Venceslav Arko, U. podpredsednik: dr. Slava Kristan-Lunačkova, I. tajnik: Polde Griinfeld, H. tajnik: Lado Vučnlk, blagajnik: Hugo Czurda, gospodar: Gabe Lukič, odborniki: dr. Karel Petrič, dr. Avgust Korbar, inž. Lujo Michieli, Ivo Zor. Peter Rutar, Lado Tinta, Tone Banovee, Franjo Griinfeld; revizijski odbor: Sepin Ivan, Rezek Boris, Stuchlv Edo; razsodišče: dr. Bezič Luka, dr. Bonač Ivan, dr. Bajec Tone in Kornič Ante.
Predsedstvo je prevzel potem novoizvoljeni predsednik, ki je pozval članstvo, de ga v njegovih stremljenjih podpira. Letna članarina društva znaša 30 Din, za nara-ščajnike 12 Din, kar velja tudi za dijake in akademike. Vpisnina je 5 Din, u^tanovntna pa 300 Din.
Iz Ptuja
— Dve nezgodi. V ptujsko bolnico so pripeljali lslemega Brusarja Gabrijela i* Lesko v ca, ki si je zlomil doma desno noga — Pri telovadbi pa se je ponesrečil 131etni Jugovec Alojz iz Me-dribnika, ki je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo.
— Tatvina masti. Posestniku Debeljaku Štefanu iz Gradišča v Halozah je nekdo pri belem dnevu odnesel iz jedilne shrambe 20 kg svinjske masti in več kilogramov suhega mesa. Debeljak sumi, da ga je okradel nekdo, ki so mu domače razmere dobro znane; orožniki so tatu že na sledu.
— Velika tatvina drv. Posestniki iz Cirkovcev, S»p. Jablan in Dragonje vasi, k: imajo svoje gozdove v Starošincih, so opažali v zadnjem času, da jim iz gozda odvažajo neznani storilci kar po cela drevesa. V zadnjem času so podrli neznani storilci nad 100 borovih dreves in odpeljali razen tega iz gozda še Pet voz naceipa-nih drv. Zadevo s0 posestniki prijavili orožnikom v Cirkovcih, ki so tatovom kmalu prišH na sled in sicer neki družini iz Starošlncev, ki so jo ovadili sodišču Našlo se je na dvoriiču tudi nekaj lesa, za katerega ovadeni niso mogli povedati, odkod lavira. Tatvina drv se je v tem okraju zelo raapasla m sicer zato, ker so lastniki gozdov precej oddaljeni in ne morejo nadzirati svojih gozdov.
— Najemninsko vprašanje. 2e večkrat se je razpravljalo o najemninskem vprašanju. Iz Ptuja še ni bilo sl»a*i pritofeb ln človek bi misMl. da smo s visokim5 najemninami, ki jih moramo plačevati, vs<
zadovoljnL zlasti pa še jami nameščenci. Toda temu ni tako. Vse tarna, da mora dajati za stanovanja skoraj polovico mesečne plače. Najemnina se giblje od 100 do 700 Din. K najemnini pa še pridejo druge pristojbine, kakor dimnikar, odvoz fekalij in smeti, prispevek za popravilo hiše, amortizacija za napeljavo električne razsvetljave itd. Povrhu vsega ko moraš plačevati že itak visoke davščine, je pa iznašla naša mestna občina aajeniniški vinar, ki ga mora seveda plačevati tudi najemnik in ki je za današnje razmere re.s previsok, saj moraš plačevati najemnin skega vinarja, ako plačuješ po 200 Din najemnine, kar 12 odstotkov najemninskega vinarja, pri najemnini nad 200 Din pa kar 16 odstotkov. Ali se ne bi ta najemninsk: vinar razdelil pravičneje in ali ne bi mo gli prispevati k temu nekaj tud-i hišni lastniki, ki dobivajo za nekomefortna stanovanja itak lepe najemnine. Priporoča mo občinskim svetnikom, da tudi o tem malo razmišljajo! — Eden za vse najem-niKe.
ZVOČNI  KINO  »SOKOLSKI DOM< V SISKI. — Telefon 33-87
Samo še danes in jutri
Liane Haid in Paul Westermeier v velefilmu
Zvezda Valencije
Dopolnilo nov Foxov tednik
PRIDE! PRIDE! Pevčeva ljubezen — Loois Graveur
•Strati 4.
SLOVENSKI NAROD«, dne 20. junija 1934
J 38
Ponson đu TerraU:
51
Lepa Židovka
Roman.
— Posebno toplo ta ni, kaj ne? — se je oglasil Clodion.
— Da, mak> zebe me, ktjab temu sem pa zek> žejen, — rrm je odgovoril vojak iskreno.
— Oho!
— ki če bi me zamenjali, bi se ne vrnil v straža rnico,
— Kam ba pa odšh? — je vprašal ClodioiL
— Na vogal utrdbe Chapean-Roo-
ge, dva koraka odtod.
— Bežite rro, — se je začudil Ck>-dioo. — Tudi jaz bi ne odklonil čaše žlahtne kaprice.
— Mamica Boutempsova ima zek> dobro belo vino, — je dejal vojak.
— Toda vi ne smete zapustiti svojega mesta, — se je zasmejal Coarasse.
— 2alibog.
— Kakšno posropie pa je to? — je vprašal Coarasse.
— Palača Saint-Hermine.
— Hm.
— Ne vem nki, kaj početi tu, — ie nadaljeval vojak nejevoljno. — Tovariši neprestano kvartajo, častnik se pa nikoJi ne vrne pred jutranjo zarjo
— To je pa res čudno, — je pritrdil Clodion.
Od daleč se je začulo drdranje kočije.
— Odstranite se, — je vzkliknil vojak, — sicer bom strogo kaznovan.
Clodion in Coarasse sta se brž umaknila v senco.
V polnem diru je pridrdrala kočija in se ustavila pred vrati palače.
Coarasse se je bil že priplazil v senci do veznih vrat. Clodion je pa stopal previdno za njim.
Vrata kočije so se odprla in iz kočije ie hitro skočila ženska postava. Bila je zavita v plašč tako, da se obraz ni videl.
Brž je stopila k straži, ji stisnila v roke listek, potem se je pa vrnila v kočijo, ki obrnila in oddirjala na-
zaj.
Coarasse in Clodion sta stopila zopet k vojaku.
— Eh. dragi dečko, — je dejal Clodion. — zdaj se morate pa pečati še z ljubavnimi posli.
Vojak je vzdihnil.
— Zalfbog, to ni moje, — je odgovoril.
In pokazal je pisemce.
— Čigavo pa je?
— Pisemce pripada mojemu kapitanu markizu de Bouverger, — je odgovoril vojak.
— In ta dama je njegova ljubica?
— Menda ne. Danes sem jo videl prvič. V roko mi je stisnila dva cekina. Hm, dva cekina. Tak ubogi vojak, kakor sem jaz, nima vsak dan tako lepih dohodkov.
— Jaz bi pa stavi! glavo, da ste zdaj. ko imate toliko denarja, mnogo bolj žejni, kakor ste bili prej, — je pripomnil Coarasse smeje.
— Da, da, grlo se mi je že povsem izsušilo.
— Morda bi pa našli pot, po kateri bi se dala vaša žeja ugasiti, — je menil Clodion.
— Kakšna pot? — je vprašal vojak začedeno.
Pri tem se je presenečeno ozrl na sme joče ga se Oodaona in na osuplega Coarassa.
XXVH1. V STRA2AJSN1CI
Clodion je nadaljeval:
— Dejali ste, da je na vogalu Cha-peau-Rouge krčma, je-li?
— Da.
— Jaz pa ne vidim, da bi bik> v tej ulici razsvetljeno okno, — je ugovarjal Coarasse.
Vojak se ie nasmehrriL
— Oknice so sicer skrbno zaprte, toda zadostuje vam trikrat tiho potrkati na nje.
— In krčma se odpre? Vojak je vzdihnil in prikimal.
— Pameten predlog knam, — je nadaljeval Coarasse. — V krčmo poidem in ko se napijem, vam prinesem steklenico vina
— Sem?
— Seveda.
— Zal, — je zopet vzdihnil vojak, — kakor gotovo se pišem La Ramee, mi ni mogoče sprejeti tega, kar mi ponujate.
— Zakaj pa ne?
— Ce bi nenadoma stopil iz palače seržant in bi me videl, kako pijem, bi dobil najmanj osem dni zapora.
— Pa menda vendar ne!
— A če bi se slučajno vrnil kapitan in me videl v pogovoru s civilisti — nam je namreč strogo prepovedano govoriti s civilisti, kadar stojimo na straži — bi me doletela dvojna kazen.
— Toda povejte mi, dragi La Ra-mee, — se je oglasa! zopet Coarasse, ali bi mogli ostati v svoji kolibi zavit v plašč in s klobukom, potisnjenim na oči.
— Seveda.
— No, če hočete, sem pripravljen storiti vam majhno uslugo.
— Kakšno?
— Pregovor pravi, da je ponoči vsaka krava črna.
— To ie res.
— Dajte mi torej svoj plašč, klobuk in puško, vi pa pojdate v krčmo z gospodom, ki mi je hotel pokazati pot.
— To je pa imenitna ideja! — je vzkliknil vojak. — Toda, kaj naj storim s tem vražjim pismom?
— Nič ne skrbite, — je odgovoril Clodion. — Gotovo se vrnete, predno pride kapitan.
— Tudi jaz mislim, da se vrnem prej.
— No torej, sprejmite ponudbo.
Tajna borba za petrolej
V Parizu je izšla pod tem naslovom zanimiva knjiga
„ novinarja Zischke
V Parizu je izšla pooU naslovom »Taana borba za petrolej« zanimiva knjiga novinarja Zischke, v kateri avtor ves čas namiguje na zakulisne vplive političnih in hnančnih skupin. Herriot je večkrat govoril o zidu, zgrajenem brez denarja. Francoska levica rada pripisuje razne politične preokrete rudniškemu odboru, odnosno koncernu težke industrije. Kar se tiče petroleja, pravi Zischka odkrito, da igrajo tu glavno vk>go zakulisne intrige. Nietsche je primerjal vse življenje z vojno. Industrijske vojne se odlikujejo s tem, da široki sloji ljudstva za nje sploh ne vedo. Ljudje potrpežljivo prenašajo njihove preokrete in posledice, ne slutijo pa, od kod prihajajo. Vojskovodij je v teh vojnah tako malo, da bi Si lahko prešteli na prstih ene roke. m razen njih malokdo ve, za kaj gre.
J. IX RoefcefeOer
Vsemu petroleju na svetu vladajo trije ogromni rrusti. Prvi je Roval Dot ch, ki se bori s Standard Oilom. To je stara angio-ameriška borba v drugačni obliki. Ročkefeiler je bil 1. 1865 skromen trgovec z mešanim blagom, Deterdkig je brl pa leta 1880 bančna uradnik s 30 franki mesečne plače. Leta 1920 je priznala Standard Oil 25 mi-Mjard čistega dobička na leto. Deter-dingovo premoženje se ceni na okroglih 50 milijard frankov. Temelj teh presenetljivih uspehov je bila srečna misel. Rockefeller je gradil prvo podzemno cev, po kateri se pretaka petrolej iz zemlje v najbližja pristanišča aH na druge kraje, kjer ga spravljajo v cisterne in prevažajo naprej. Če je pa hotel imeti pri tem uspeh, je moral podkupovati na desno in levo. S korupcijo je dosegel, da so njegovim konkurentom odbijali koncesije za gradnjo podzemnih cevi, da jim niso hoteli dajati vagonov in cistern za prevoz petro-
leja. Vse to je bila posledica tajnih pogodb z železniškimi družbami. Prometni monopol je prinesel Rockefellerju samovlado, in sicer tako temeljito, da mu je dolga leta spk>h ni bilo treba utrjevati.
Deterding je pa iztegnil svoje tipalke s tem, da je pokupil delnice raznih svetovnih petrolejskih vrelcev. Kapital Roval Dutch obstoja skoraj izključno iz *papitrjev«. Deterding ni predsednik svojega trusta, temveč samo ravnatelj. V času, ko ie dosegel njegov trust višek, tega magnata niti v adresarjih ni bilo in redki ljudje so vedeli povedati, katkšen je. Nikjer ni bik> nobene njegove fotografije. To je dobro premišljena poteza, kajti če hočemo svojega konkurenta uničiti, če hočemo pograbiti delnice, je treba storiti to diskretno, brez vsake reklame. Cim boli se taflči gospodje umikajo javnosti, tem večja je njihova moč. Zischka je spoznal nekaj teh mogotcev. Rockefeller, strogi puritan, je največji človekoljub Amerike. Deterding uživa v Angliji izredno velik ugled. Zaharov ima veliki križec Častne legije. Valovi, ki so prignali zavezniško ladjo k zmagi, so bili petrolejski, je dejal lord Curzon.
Zdaj je na svetu 36,000.000 avtomobilov. V Času, ko so se pojavili prvi petrolejski magnati, ni bilo nobenega. Ta razmah in svetovna vojna sta utrdila njihovo moč. Kaj delajo z milijardami, ki jih zaslužijo? Individualnim potrebam je hitro zadoščeno, čeprav prištevamo k njim rudi gradove, jahte itd. Zapraviti milijardo ni lahko. Denar pa človeku ne da miru. Denar hoče »delati« in njegov lastnik mora hočeš nočeš za njim. Z denarjem pa raste tudi hrepenenje po moči. po nadvladi nad bližnjim. Kdor ima mi'ijarde, ne more premagati želje po kupovanju, kar se da kupiti, torej tudi ljudi, zemlje in vlad. Vzemimo primer: Kdo razume neprestane južnoameriške revolucije? In vendar so njihovi vzroki javna tajna. Tako vlada Venezueli že deset let des^tični in kruti general Gomez, ki uspešno kljubuje vsem uporom. Iz svojega bogastva, ki ga ima v »črnem zlatu«, je namreč zgradil vojno brodovje in moderne ceste, na drugi strani je pa kupil uradnike in prijatelje ter dobil za javna dela potrebne jetnike. Sredstva dobiva potom Royal Dutcha. Venezuela je najlepši primer petrolejske republike. V Mezopotamiji, kjer so znani mo-sulski vrelci, se vodi borba nepretrgoma že od premirja. Anglija je ustanovila iraško kraljevino samo zato, da bi s pomočjo kralja Fejsala obvladala petrolejske vrelce.
Zischka pripoveduje v svoji knjigi zanimivo zgodbo, ki močno spominja na detektivski film. Poglejmo v Perzijo, ko išče tam Arcy prve petrolejske
vrelce. Od šaha se mu je posrečilo dobiti pergament, ki mu je bik> z njim prepuščeno vse perzijsko podzemlje. Arcv je bil takrat že prileten, pa tndi bogat. Na ladji, ki ga je peljala nazaj v Kanado, se je seznanil in sprijatelji z redovnikom, ki mu je podaril svoi pergament >v večjo slavo cerkve«. Redovnik se je pisal Sidnev Reifiv in bil je an gle sik i vohun. Tako se je zgodilo.
Sir A. Deterding
da je svet 1. 1914 zvedel, da pripada polovica kapitala Anglo-Persian angleški adirm rariteti in angleški Intelligenoe Service (vohunska služba). Zdaj se je pa vrinila v Perzijo tudi že Sovjetska Rusija, opirajoč se tudi na vohunsko službo in novega diktatorja Riza Kha-na. Zischka pripoveduje še druge zanimive zgodbe. Petrolejski magnati so imeli svoje prste v raznih zagone tkah. tako v nenadni smrti predsednika Har-dtrrga in kralja Fejsala, v umoru ameriškega konzula v Teheranu in v padcu španskega diktatorja Prima de Rrvere. ki je padel skoraj neposredno po tem, ko je zaplenil Deterdingu rn Standard Oilu španske instalacije, hoteč uvesti državni monopol na petrolej.
Dober svet
Bolnik: »Gospod doktor, jaz prav za prav nisem bolan. Prihajam pa k vam. ker žena trdi, da vsako noč glasno govorim v spanju. Kaj naj storim?«
Zdravnik: »Govoriti ne smete o sw jih doživljajih, za katere vaša žena ne sme vedeti.«
Spomin iz zgodovine.
Mati stopi v spalnico svojega edin-ca pogledat, če je že zaspal. V sobi je pa vse razmetano in mati vpraša strogo:
— Kdo se pa še ni naučil pospraviti svojih čevljev, nogavic, hlač in suknjiča?
Izpod pernice se začuje zaspan odgovor:
— Karel četrti...
Šef diktira.
— Gospodična, odgovoriti moramo tudi temu staremu capinu Jamesonu. Pišite, prosim:
— Velecenjeni gospod Jameson, dragi prijatelj!
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj. — Dolinšek Karol, krojač, Kamnik. 2113
SEJEM ŽELEZA"
skladišče strojev, tračnic, jekla itd. — Kras, Zagreb, Sajmišna 48/a,
MLAD PES VOLCJAK
se je izgubil. Najditelj naj se javi: Poličar, Trata-št. Vid.
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila
A. PRESKEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
IŠČEM STANOVANJE za takoj, d v o- ali trisobno, svetlo in zračno, v ali blizu centra s kopalnico in ostalim komfortom. Biti mora čisto in v novejši zgradbi. — Ponudbe z navedbo prostorov in cene na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Takoj na razpolago«.
OGLAŠUJTE
V malib oglasib v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para. davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mab oglasi se plačujejo takoj; pc pošti lahko v znamkah. — Zs odgovore malih oglasov treba priložiti znamko
Tudi Vaša obleka bo kakor nova.
.ko jo pustite kemično cisti u Id barvat) v tovarni
JOS. REICH
LJUBLJANA,
Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — <4vetlolikalnica
ČREŠNJE ZA VKUHAVANJE
Prvovrstne hrustavke izpod Gorjancev (iz Brusnic pri Novem mestu), izredno prikladne za vkuhavanje črešnjevih kom-potov za zimo — naprodaj od srede 20. t. m. dalje po zelo nizkih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3.
2104
FOTOTEHNTKA
Ljubljana Prešernova št. 9 — Filme 26° —8 posnetkov od 12.-dinarjev naprej. — Razvijanje 3L- Din (fino zrnato 3.- Din). Kopija 1,- Din; »Povečave.« Zavitek papirja e/i2 Lupex 6.- Din. Novi in rabljeni aparati najcenejši. Kvalitetno blago in strokovno delo. Po pošti obratno.
2111
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otro&kin m igracniL vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šival* nih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
r LISE za volane v različnih gubah. SPECIELN1 EN TEL oblek, volan, šalov Ltd. AŽURIRANJE, en tel vložkov m čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves.
perila
Hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljan?
poleg hotela Štrukelj
Ali imate lepe bele zobe ?
Če ne morete na to vprašanje pritrditi z veseljem, potem Vam svetujemo poskus s Chiorodontom.
CMorodont je zobna pasta z veliko čistilno močjo« ne da se loti pri tem dragocene zobne sklenine. S Chiorodontom negovani zobje bolje izgledajo in imajo lepši sijaj.
Da dosežete popoten učinek dnevne nege zob in ust« je potrebna Chlorodont ustna voda, katera ne vpliva samo blažiino na okusne živce, temveč tudi osvežuje in čisti usta kakor kopel telo. Ista je močno koncentrirana fer varčna pri uporabu
Zobna pasta: tuba Din. 8.- in Din. 13.-Ustna voda: steklenica Din 16.- in Din 30.-
Chlorodont
zobna pasta ustna voda
POSTREŽNICO
čedno, od jutra do 3. popoldne rabim za Sv. Petra cesto. — Pojasnila iz prijaznosti daje: Fototehnika, Ljubljana Prešernova ulica 9. 2110
KLJUČAVNIČARSKI
POMOČNIK išče nameščen je. — Maj, Laško, Elektrarna Fala.
VAJENCA sprejme Elsbacher, trgovina z mešanim blagom, Laško.
SPALNICE
iz orehove korenine, moderne, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovie, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 46.T
Slabi časi tudi za debeluhe
V Berlinu imajo poleg drugih čudnih organizacij tudi klub debeluhov, ki je pa začel zadnje čase pešati, ker izgublja zaradi pomanjkanja kvalifikacije člana za članom, tako da* mu preti nevarnost, da sploh razpade. Najuglednejši člani kluba, sami odlični debeluhi so namreč začeli hujšati. V nedeljo se je vozilo 34 debeluhov z avtobusom po okolici Berlina, kjer je predsednik kluba, ki tehta 140 kg, prijazno kramljal z radovednim novinarjem in ta je vse izdal.
Predsednik je potožil novinarju, da so prišli tudi za debeluhe slabi časi. Zdaj se giblje teža članov med 130 in 150 kg. Se pred 10 leti je pa imel klub dva člana, ki sta tehtala dva meterska stota, več članov pa po 180 kg. Naj debelejši mož Berlina je bil krčmar Sper-ling, ki je tehtal 235 kg. Zdaj so taki debeluhi vedno redkejši Končno je predsedniik povedal novinarju, koliko so na izletu pojedla in popih. Bilo jih je 34 in pojedli so v krčmi 15 kg salame, 5 kg sira in 340 žemelj, popili pa 200 litrov piva. Pri tem je pa potožil, da v dobrih starih časih na izletih niso tako malo jedli in pali.
Letanje v megli
Megla je največji sovražnik letalcev. Zato ni čuda, da si tehniki in učenjaki neprestano belijo glave z vprašanjem, kako odstraniti to nevarnost, kako izumiti napravo, ki bi tudi pri najgostejši megli omogočala največjo prometno varnost. V centralni letalski šoli v angleškem mestu Witterra<gu so nedavno preizkušali novo napravo, ki kaže pot v zraku. Ta izum naj bi olajšal letanje, kadar je nebo oblačno. Gre za balon, spuščen nad letališče tako, da moli iz oblakov in kaže letalu pot, po kateri se lahko varno spusti na letališče. Poleg tega mora imeti vsako letalo radiopostajo, da lahko govori pilot z letališčem.
Cim zagleda pilot iz oblakov, odnosno goste megle moleči balon, ve takoj, da je nad letališčem in po radiu stopi v zvezo z osobjem letališča, da dobi potrebna navodila in da se lahko varno spusti na tla. Poleg tega morajo imeti letala še posebne tipalke na spodnji strani, da pilot ugotovi pri spuščanju, da je letalo še 5 metrov nad zemljo. Cim se namreč ta tipalka v obliki obtežene vrvice dotakne zemlje, s*? prižge v pilotovi kabini rdeča žarnica. Posebna naprava kontrolira, ali se le-talo pri snuščanju v gosti megli drži ogla, ki ga kaže balon, obenem pa opozori pilota takoj, čim zgreši smer.
M«*uxi pogrebni ivroč
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni in dobri očka oziroma tast in stari očka, gospod
Josip Cegnar
orožniški stražmojster v pok. in magistratni uslužbenec v pokoju
dne 19. t- m., po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 21. junija 1934 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Janševa ulica štev. 18 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. junija 1934.
Žalujoče rodbine: SEVSEK, KOŠIR, TERCO N
— Za opravo in toMtaj del Usta: Oton Cnjastoi, — vsi v Ljubljani.