210. Številka. Trst, v torek, 25. oktobra 1S98. Tečaj XXin. „Edlaoat" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 0. uri zjutraj. Naročnina zna5a: Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na meneč razinerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Na drobno «e prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GUŠILO POLITIČNEGA DHUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nvč. V edino*11 Je moč! I! __L Oglati »e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo n primernim popustom. Poslan«, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. I Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. , j Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-| jema upraviiiStro. Naročnino iu oglase j je plačevati loco Trst. UreriuiStvo in tiskarna se nahajata v i ulici Carintia Stv. 12. t'pravnUtvo, od-pravniHrtt In sprejemanje inseriitov v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadstr. nr ir Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „EdinoBt" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše ve a t i.) Dunaj 24. (Nagodbeni odsek). V nadaljevanju generalne razprave je poslanec SchleBinger (krščanski socijalist) opozarjal na nevarnost, ki preti z zlato veljavo, vsled katere so mora Avstrija strašansko zadolžiti. Zlato, kakor veljava, je nesreča za ljudske množice. Zlato bi smelo biti samo mednaroden trgovinski denar, nikakor pa ne prisilni denar v inozemstvu. Govornik je priporočal, naj se uvede ljudski denar in je izjavil, da bi sedanja nagodba povzročila [razkosanje duvalizma ter da je bolje, ako se državi ločita gospodarstveno. Zahteval je novo pravično nagodbo, zlata veljava pa da se naj odpravi. Potem, ko jo govoril poslanec dr. Kolitsclier {poljski klub), se je seja pretrgala. Soja se bode nadaljevala popoludne. I) H11 a J 24. (Nagodbeni odsek.) Poslanec dr. Koli s c h e r je rekel, da je poljski klub za nagodbo iz političnih in gospodarstvenih ozirov. Govornik se ne strinja z carinsko zvezo z Ogorsko, ker bi ista oteževala pogodbe z drugimi državami. Za Galicijo bi bilo neugodno, ako bi se odpravil promet z mletvijo. Poslanec dr. Koliseher je govoril tudi o železniški politiki. Govornik jc rekel, da pozdravlja, da se finančni minister odreka nekemu delu užitninskih davkov in se je konečno izrekel, da se s kvotnim vprašanjem nc sme zadrževati nagodba. Dnil^l 24. (Nagodbeni odsek.) Poslanec Zed-w i t z (veleposestvo) je- rekel, da je sedanja nagodba bolja, nego je na glasu. Njemu da bi bilo sicer ljubše, ako bi se marsikatero določbe premenile v korist Avstrije, toda nemogoče je ostati pri vseh zahtevah, ki so ugodne za Avstrijo, da bi se pri tem ne majalo državnopravnega stališča napram Ogerski. Govornik je govoril o novi pogodbi z avstro-ogersko banko, kakor tudi o novem načelu na razdelitvi dobička obeh bank in je menil, da PODLISTEK. * VAŠKA SLIKA. J. KOMAR. (Zvržetek). Na nasprotni steni je viselo veliko, zakajeno ogledalo. »Mora! Mar nisem tudi jaz lepa, lepša, nego ona, če se — oblečem nji jednako!« In slekla je svoje zanemarjeno, od dnevnega besnenja po mestu umazano, oškropljeno obleko in burno, strastno je oblekla črno, gosposko obleko, katero si je kupila v mestu . . . Oči so ji žareče, divje strmele v ogledalo. Še uhane in prstan . . .! »Ha, ha, kaj nisem lepa, lepša nego ona? — — — Mora me zopet, mora ljubiti!« Divje je odmeval nje krik v temno noč. Oči eo ji žarele in plamtele še bolj divje, še groznejše — — pol blazno — — —. Upihnila je luč in šla . . . Še sedaj, takoj, se mora odločiti ! Mesec so zakrivali bežeči oblaki, a za treno-tek ga zopet odkrivali, da seje razlila njegova bleda luč po cvetni ravnini. Naglo je stopala preko nje . . . materijelno ne bode naš delež manji kakor doslej. Yr novi carinski in trgovinski zvezi da nahaja govornik celo vrsto prednosti) in zavrača menenje nekaterih, da bi bilo Avstriji najbolje pomagano s tem, da se odpravi carinska in trgovinska zveza ter da se omeji carina. Z regresivnimi napravami, katere bi ukrenila Ogerska, bi bila izredno oškodovana avstrijska industrija. Govornik je rekel glede užitninskih davkov, da je naj veča težkoča odpravljena s tem, da je finančni minister opustil davek na pivo in žganje. Govornikova stranka da bode v interesu države glasovala za to, da se preide v specijalno razpravo. Poslanec .Jax (krščanski socijalist) je nagla-ševal, da se pri vsaki razpravi o nagodbi oddalju-jeti Avstrija in Ogerska vedno bolj in bolj. Govoril je tudi o bančnem vprašanju, o carinski in trgovinski zvezi in o kvoti ter si je pridržal, da bode govoril v plenumu obširneje o teh predmetih. Poslanec Vahnianin (kršč. slov. zveza) se je izrekel za to, naj se v interesu države obdrži območje carinske in trgovinske zveze in je zahteval, naj se preosnujc avstrijska trgovinsku iu obrtoijska politika. Govornik je rekel, da bode njegova stranka glasovala za to, da se preide v specijalno razpravo. Na to se je seja pretrgala. Prihodnja seja jutri zvečer. Budimpešta 24. (Zbornica poslancev). Pri overovljenju zapisnika je zahtevala opozicija, naj se glasuje po imenih. Predlog je bil odklonjen. Na to se je imenoma glasovalo o predlogu posl. Gullncrja, naj so razprava preloži na ponedeljek. Predlog je bil vsprejet. Meinel (Nemčija) 24. Ladija »Satisfaetion«, ki je vozila premog, se je na vožnji iz Lcith-a v Memcl potopila v Severnem morju. Utonili so kapitan, njegova žena in devet mornarjev. Rešil se je samo neki deček na parobrod, ki je vozil tam mimo. Je-li doma ? Spi še gotovo ne, saj še ni davno, kar so izginili zadnji solnčni trakovi v velikih kolobarjih za holmi — — —. Preje morda . . .! Dalje si ni upala misliti. Obstala je sredi pota za hip, a premagala se je in šla dalje. Prišla jc do brvi ob robu gozda — —. Isto šumenje, isto žuborenjo, ki ji je Binoči tajno, skrivnostno brnelo na uho. Potok je šumljal in drobil dalje, dalje preko skal in čeri . . . In obstala je sredi brvi, kakor bi jo bil gad pičil. Oprijela se je starega preperelega naslonjala in strmela brezglasno, divje pred-se . . . Tam ob drugem koncu brvi sta stala ona dva, roka v roki, ustna na ustni. Mesec je za hip posijal izza oblaka. »Ivan«, je zavpila slednjič da je odmevalo v črno, gluho noč — — —. Ona dva sta prestrašeno planila vsaksebi. »Ivan« je zavpila še enkrat, bolestno, pretre-sujoče, obupno iu iz krika je odmevala vsa kipeča, vsa strastna, vsa varana ljubezen goljufanega mladega, neizkušenega srca, odmevala je vsa bolest, vse gorjč potrte, uniSenc duše, vse svarjenje, vse očitanje varanega dekleta, vsa prošnja prizanesljivega, strastno ljubečega srca — — —. V mesečini je bila podobna bojni kraljici, ki je prišla, da uniči svojega nezvestega ljubimca, ne Carigrad 24. Kakor se javlja iz Odese, je odšlo na Kreto šeHt kompanij pehote in jedna baterija gorske artilerije. Naciionalizem in socijalizem t Avstriji. i. Pod tem naslovom je priobčil znani slovenski socijalist E t h i n Kristan v cieško-nemškem glasilu socijalistiške mladino, v »Akademiji«, lep članek — lep že zato, kur je pisan mirno in stvarno, kakor zahteva toli važen predmet. Kar zavzeli smo se takoj, ko smo pročitali prve stavke. Avktor meni namreč, da ee bode čudno zdelo marsikomu, da so mednarodni socijalisti včasih bavijo — in to celo intenzivno — tudi z narodnim vprašanjem, in vzlasti v Avstriji, kjer se naj-bujneje razvija jezikovni prepir. In potem piše doslovno: »Jezikovne naredbe, državno pravo, jeduo-ali večjezični gimnaziji — k vragu! Kaj prav za prav briga to nas, ko smo mednarodni. Kaj briga to nas? Tako so povpraševali mnogi, tudi neki socijaluo demokratiški pisatelj, ko je bil v minulem letu v neki konferenci govor o slovitem celjskem gimnazijskem vprašanju. »Saj to je lastna stvar buržeoazije.« Tako takrat. Vendar piše letoH pozornosti vredne članke o narodnih bojih. Zdi so torej, da se stvar vendar nekoliko tiče tudi nas, in jaz menim, da je razlaganja temu iskati v prvi vrsti v okolnosti, da je narodno vprašanje vendar del SOCljalnega vprašanja. In ravno zato se mi vidi ta legendarična Avstrija — izborno označenje, ki je je izrekel sodrug AuBtorlitz — prav zanimiva in morda eeki velepomembna. Pravi socijalist se ne more ničesar pravega naučiti med črno-rumenimi koli, česar ne bi mogel veliko bolje študirati kje drugje. Toda narodno vprašanje ne vspeva tako bujno nikjer drugje, nego v tem konglomeratu do- z bodalom, ne z mečem, temveč z jednim samim pogledom, z jednim samim krikom. Iu on jo jc spoznal po mehkem, danes kakor z grenko peno mešanem glasu, spoznal njeno lice v mesečni luči, a oklenil se je svoje tovarišice tesneje krog pasu in se nejevoljno, razdraženo vzpel: »(•osa iščeš tu, kaj mi hočeš?« »Tebe sem iskala, ker sem te izgubila; a sedaj jo prepozno, našla sem to prepozno«. Divje, blazno jo zavpila, da je odmevalo po bukovem lesu kakor jek gorskih duhov. »Zastonj, zastonj . . .!« In krčevito je strgala črno obleko s prs, prijela za uhane in jih potegnila v trenutku iz ušes, da sj je pretrgala mehko kožico in se ji je vlila rdeča kri na vrat in ji hipno curnila po vratu in hrbtu nižje iu nižje — — —. Zgrudila se je, sesedla brez moči sredi brvi in omahnila čez ograjo. Strahom sta se obrnila ona dva, ko je zašu-rael potok in pljusknil peneče valove visoko čez brv . . . Ni krika ni bilo čuti, le valovi so zašumeli, kakor bi so divje zagrohotali nad sladkim objemom. Groza je obšla ona dva iu raoičč sta se razšla vsak v svojo stran — — — —. -.movin, ki je kakor določen za vivisekeijo v pro-učenje bacila narodnega Vlivanja. Čudno se glasi morda, vendar menim jaz, da more jezikovni prepir v Avstriji ponuditi socijalistu nečesa in sicer nekaj dragocenega : ta prepir govori tako jasno o breukoristnosti sedanjih družbenih oblik, o nedostatnosti države, tako, da se mora socijalistu kar srce smejati v prsih. Narodno vprašanje je nov dokaz za potrebo socijalne revolucije. Ves svet trdi, da se narodno vprašanje mora r e S i t i. Seveda ima vsakdo drug recept pripravljen za to. Toda zadosti na tem : splošno so pri pozna v a možnost kakega re še n j a. Toda vedno jasneje je, da je Avstrija — ne pravim samo: sedanja Avstrija —nezmožna, da bi dovela do pravega rešenja. Naj se ta država preosnuje kakor hoče, do pravega cilja vendar ne pride.t Na to prehaja avktor k pravi nalogi, ki si jo je nadel ter se jako na razsežno bavi z vprašanjem : kaj bi moglo sploh postati iz te Avstrije?! Misli pisca hočemo podati v prihodnjem članku. Za danes konstatujemo le, da je že označeni uvod gospodfl Kristana jako interesanten, ker zveni iz njega priznanje, da ac na navadnih socijalističkih shodih, v tistih stereotipnih govorih, prikrojenih le po znani šabloni, ne postopa z narodnim vprašanjem tako, kakor bi v resnici zaslužilo to vprašanje. Mi vsaj ne moremo razumeti Kristana drugače, nego da je hotel reči, da se mora baviti narodnim vprašanjem oni, kdor hoče veljati v Avstriji za resnega politika, politika, ki ne govori in se peha samo za to, da govori in se peha, ampak ki hoče dosezati vspehov, ki hoče priti do cilja. Ako smo torej prav razumeli pisca, je prav za prav posvaril svoje pristaše in je izrekel menenje, ki je nasprotno onemu, ki se je — in zlasti na Slovenskem — dosledno raznašalo po socijalističkih shodih. Ne bi hoteli reči, da je ta izpoved v nečast gospodu avktorju. Nimalo. Narobe. Opozoriti pa smo hoteli na isto, ker se nam vidi jako podobno — samoobtožbi! In če že ne samoobtožbi, pa vsaj samooporekanju. Nam vsaj se zdi, da se je g. Kristan jako približal našemu stališču, odgovarjajočemu realnemu stanju stvari, ko je rekel, da je narodno vprašanje del socijalnega vprašanja. Torej ? Je-li možen kakov drugi logični zaključek iz tega izreka, nego je ta, da socijalist, — nota bene: ako je res socijalist, ki se res bori le za pravično preobrazbo socijalnih razmer, ne pa socijalist, kakoršnij so oni tržaški, katerim je soci-jalizem le lepa firma za motenje pojmov in ničesar druzega, in ki niso druzega, nego avksilijarna četa svojih — huržeoazijskih laških »nasprotnikov« — da torej socijalist ne sme zanikovati narodnega vprašanja, da ne sme istemu odrekati prava do ekzistence, da mora delati za reienje tega vprašanja, ker sicer zapira pot tudi rešenju socijalnega vprašanja, torej uresničenju svojega lastnega programa. Čitatelji so menda z nami istega menenja, da je naravni zaključek, ki se kar ponuja iz uvodnih opazek Kristanovega članka v listu »Akademie«, tako interesanten, da je pač vreden, da smo ga zabeležili tu. Za bedno prebivalstvo v Istri. Poslanec dr. L a g i n j a, S p i n č i č in tovariši so stavili v seji dne 18. oktobra 1898. nastopni nujni predlog : Pretežna večina kmetovalcev v Istri ne pridobiva od lastne zemlje ni od daleč toliko na žitu in družili neizogibno potrebnih živilih, kolikor bi bilo potrebno za preživljenje dotičnih družin preko vsega leta. Hrana se mora torej kupovati, kar bi bilo možno le zaslužkom na delu, skupilom od vina ali rogate živine, ali pa — od novih dolgov. Toda na zaslužek od dela more računati le mal del poljedelskega prebivalstva, ker bi sicer lastno zemljišče moralo ostati neobdelano. Trto je uničila trtna uš po mnogih krajih, kar velja posebno za nekatere kmečke občine okraja koperskega in kvarnerske otoke. Po drugih krajih pa je pridelek na vinu močno skrčen tudi letos po peronospori, najbolj pa po nenavadno močni suši. Po pojedinih krajih dežele pa je toča uničila pridelek neposredno pred trgatvijo, sosehno v jednem delu krajna občine pazinske. Tudi tam, kjer je srednja letina na vinu, je dotični pridelek 'porabljen že v naprej v obliki živil, kupljenih na upanje (žito, koruza, fižol), kajti tudi leto 1897, kakor znano, je bilo slabo. O takih dohodkih iz živinoreje, ki bi omogočali kupovanje živil od prodaje živine, se ne more niti govoriti v deželi: kjer zakon o preskrb-ljevanju vode ostaja mrtva črka; kjer se mora o huji suši, kakoršna je bila v minolem letu v zapadni Istri, rogata živina cele milje daleč goniti na vodo, zbok Česar si je mogla živina gasiti žejo le vsaki drugi ali colč le vsaki tretji dan; in slednjič, kjer veliki prostori zemlje — kakor jezirske, ležeče senožeti v reški dolini v okraju koper-skem, v mirnski dolini v okraju motovunskem, v raški v okraju labinjskem in vcklnjanskem — leže pod vodo in gruščem, dočim bi bili po mcuenju strokovnjakov jako sposobni za izdatno živinorejo. Ne ostaja torej druzega, nego zadolževanje, in to v deželi, ki se je preko dveh dob v zgodovini kristijanskih časov smatrala in slavila kakor shramba žita Italije. Toda organizacija kredita za malega moža je Še le v nastajanju in se kapital iz druzih dežel placira v Istri jako redko, a prav za kmetijstvo skoro čisto nič. Posledica temu je, da se kmečko prebivalstvo more zadolževati le pod jako neugodnimi pogoji, v kolikor sploh more dobiti kredita, ter postaja politiškim in narodnim sužnjem kliki, katera ali ne zna ali noče pozdigniti dežele. Ako torej Istra že v kolikor toliko dobrih letih potrebuje jako dobrohotnega postopanja, je pa vladi kulturne države naravnost neizogibna dolžnost, da v posebno slabih letih, kakoršno je bilo lansko in letošnje, hiti na pomoč najizdatneje tamošnjemu prebivalstvu. Visoka zbornica izvoli skleniti: »C. kr. vlada se poživlja, da se nemudoma in resnično da obvestiti o obsegu bede kmečkega prebivalstva v Istri, nastale vsled raznih elementarnih dogodkov, in o predstoječi nevarnosti lakote po različnih krajih dežele ter naj primerno vspe-hom teh poizvedovanj dotičuemu prebivalstvu priskoči na pomoč podporami iz državnih sredstev, in, ako bi bilo potrebno, tudi po zahtevanju izrednega kredita.« Ta predlog je pritegniti v razpravo takoj, z vsem v § 42. poslovnega reda določenim skrajšanjem. Dunaj, 18. oktobra 1898. DOPISI. Is Pirana. (Idila v piranskem pristanišču, ali: ljubezen, ki je malce zarje vela). Čakal Bem, da prej »Picoolo« obvesti svoje verne čitatelje in zavije dogodek, katerega nameravam opisati čitateljem »Edinosti« ter da potem Vi, g. urednik, napravite njegovemu poročilu svoj komentar. Ali ker ne spominja ni najmanjšo besedico dogodka, ter se omejuje le na veselico tukajšnjega društva »Allegria« s predstavo igre »Giosue Guardaeosto«, dovolite mi prostora v svojem cenjenem listu, da obvestim čitatelje o izborni predstavi iste, a ne o predstavi na glediških deskah, ampak v našem pristanišču, kjer so Pi-ranci sami prevzeli ulogo — čuvajev lastnega »Guardacoste« proti Itttlijaiiom-čožotoin. O takih neljubih dogodkih seveda nočejo gospoda, da bi izvedela javnost. Pač pa se polnijo kolone, če bi bilo poročati o »barbarskih« Slovanih i z okolice, ki so se predrznih zapeti v Piranu — la eittil pi& italiana — narodno slovensko pesem. Kaj pa to ? Dva gospodarja došla sem po opravilu, govorita slovenski! I)&, to so stvari, proti katerim treba reagovati, in po katerih trpi italijanski značaj mesta; s tem se nas žali. Nečuveni '/ločini! Proti ubogemu slovenskemu kmetu, došlemu sfe svojim pridelkom na trg, ustajajo Piranci, uprizarjajo demonstracije, s katerimi mu škodujejo na časti in premoženju. V takih slučajih hiti precej na lice mesta policija, da vzame v bran — ubogega kmeta. Ali kako? Kratko: s tem, da mu zapovc, naj založi na rame svoj pridelek in hajdi ž njim v urad, kjer mu rekajo v pomirjenje, naj ostane toliko, da se poizgube demonstranti, a njemu je ubežal med tem Čas, ko bi bil mogel prodati svoj pridelek. Parnik je odplul in sedaj mu ti ljubi Piranci pokupijo ves pridelek — pod ceno. Hočeš — nočeš, drugače nesi ga dve uri daleč zopet domov. Goreči domoljubi! Kaj ne? Da so Piranci posebni izvedenci v vpriz-arjanju demonstracij, tega se gotovo še dobro spominja naša javnost. Ali da bi kedaj uprizarjali demonstracije proti lastnim »srčuim« bratom iz kraljevstva, tega ne bi bil pričakoval nikdo tako kmalu. ,0 tem neljubem dogodku ne obveščajo javnosti, ker to bi ne kazalo, da so tako zdtiženi, — tutt' una famiglia — kakor so se pohvalili o svojem času. Ali da preidem k stvari. Da je zaton piranski varno pristanišče, o tem je prepričan vsakdo, ki količkaj pozna obal ister-sko. Sem se zatekajo kaj radi tudi italijanski ri-ribiči iz Chiozze. Da, po celo zimo ostajajo tukaj. Ob času, ko so nas zapustile lastovke in druge sclilke, nas pa počeščajo ti gostje, da nas kratkočasijo (?!) svojimi pesmimi, katere pa nam niso ljube, ker so iz hripavih grl in pogostoma o pozni uri. Do srede dne 19. t m. so Piranci radi gledali in poslušali to petje. — »Saj so to njihovi bratje, bratje iz kraljestva, kjer se cedi med in mleko, podaniki italijanskega kralja, čujete, ne nemškega, vsikdar mili in spoštovani gostje naše dežele. Kdor jim je iztaknil las, vsekal je rano na lastem telesu!« — Tako jim govori signoria in ona ne ume, ne ume lagati. Če pa ume kedo zlorabljati gostoljubnost, ti gostje umejo to posebno. Rečenega dne je nastala v Piranu prepirka med njimi samimi. V to se je umešal tudi kateri tukajšnji ribič v to, da pomiri vroČekrvneže. Ker pa je bil krik vedno veči, prihitela je policija ter javila dvema, da sta aretirana. A poglej ljubeznivost te slavne policije! Ne v občinske zapore: na njihovo ladijo je spremila nemirneže. Medpotoma pa je morala tudi ona požreti katero grenko od spremljajočega občinstva. Saj se je morala videti ta pristranost čudna tudi njim. »Katerega nas bi spremili domov?! Un ščiavo mettouo subito in preson! Un talian no!« — Take in druge je klical Piranec svoji policiji. Lepo spričevalo, kaj ne? Ob takih klicih so dospeli do ladije. Tukaj jima je ukazal policijst. naj stopita na svoje ladije. To je bilo Čožotu dovolj. Vsemi Štirimi se je že potoma branil, da ne gre na čoln, klicaje vmes vsakovrstnih psovk na svoje bratje-Pirance. Pri ladiji pa je uporabil vse svoje moči ter zasolil policijskemu uradniku pljusko, da mu je kapa zletela v morje ter je izzival med tem meščane s klici: »Prokleti Piranci! Ča-kaj te! Čakajte! Polovico vas pokoljemo!« Pri ladijah (bilo jih okoli 15) pa ni bil sam. Pridno so mu pomagali tudi njegovi tovariši. Takoj jih je bilo nekoliko na suhem. Ostali pa so kričali z ladij ter ponavljali njegove — Pirancem sovražne klice. Par s to prebivalcev — ribičev, mornarjev in kmetov — ki so bili prisotni, bili so tudi že siti tega izzivanja. Tako jih je izšlo nekoliko iz množice, pograbili so vroČekrvneža ter ga vrgli hladit se v — morje. Tovarišem njegovim je bilo to preveč. Skočili so nekateri z ladij ter se vrgli na meščane. Poslednji so jih počakali stisnenimi pestmi, katere so jim dali okusiti potem pa — paf! v morje. To operacijo so izvršili na treh. Vse to pa se ni vršilo tako tiho, kakor Vam opisujem jaz. Klici in pretenja na jedni in isto na drugi strani. »Mole le cime! No! Tagliele! Fora i ciozoti! Via i taliani! (Odvežite vrvi! Ne! prerežite jih ! Ven z čožoti! Proč s Talijani!) Tako na strani Pirancev ! »Porchi de piranes'! Mezzi ve coperem! Barba Cencio! alze la bandiera italiana! Semo italiani! Che la rispettino e noianche!« — (Svinje piranske! Polovico vas pokoljemo! Stric Vincenc! vzdignite italijansko zastavo! Italijani smo ! Naj jo spoštujejo in nas tudi!) na strani Čožotov in med klici je priletelo jedno poleno med razdražene Pirancc, Za njim zopet kotel od polente, potem deska, na katero ao stresali priljubljeno jed, golida, kakoršno rabijo mornarji in drugo. »A Imela! Alsela! Noi la rispetterao! Ma ri-rispettene noi altri! Se mil terren austriaco, cam ! Savfe? In terra nostra! Nel nostro porto!« , Vzdignite jo! vzdignite! Mi jo spoštujemo! Ali spoštujte tudi vi nas! N« avstrijskih tleh ste, psi! Znate ? Na naši [zemlji! V našem pristanišču! Tako jim je odgovarjalo razkačeno ljudstvo. Med tem krikom in vikom pa se je trudila polieija s pomočjo vernih sorojakov, da zveže jed-nega najupornejših Čožotov, kar se ji je tudi posrečilo. Z njim so aretovali še dva druga. Piranci pa so jim v tej rabuki pridno odve-zavali čolne, katero opravilo jim je početkoma policija branila, a potem je ista izprevidela sama, da je t«) potrebno zat6, da se oddaljijo od obrežja ter tako ne morejo na suho pomagati tovarišem. Ta krik je dovajal vedno več gledalcev in — kričačev. Med novodošlimi pa je bil tudi neki poslanec, kateri si je štel v dolžnost, preprečiti nadaljnje kričanje proti njemu toli ljubim sosedom. Klical je svojim sorojakom: »Cittadini kaj delate? To je nezakonito! Nikar ne odvezujte čolnov! Hrup je nekoliko potihnil. Tu pa tam se je še slišal klic iz čožotskih čolnov: »Prekleti Piranci! Če ne izpustite naših tovarišev, polovico vas pobijemo to noč!« Bili so namreč še privezani ob obrežju, le da v taki daljavi, da ni mogel nihče izstopiti, Razhajajoči se Piranci pa so kleli: »Mostri! cosi ci rispettano in časa nostra, sul suolo au-striaco!« Čudno, ne ? ! Ali pa tudi ne! Kaj se hoče? Altri paesi, altri costumi, altri.... modi di trattare! Kaj pravite signor Fragiacomo, ki ste takoj naslednjega dne prihiteli domov prepričat se o »neumnosti«, ki so jo napravili Vaši, coucit-tadini! Politični pregled. V TRSTU, dne 25. oktobra. X položaju. Ako smemo soditi po znamenjih, meniti bi morali, da se je res izvršilo nekako zbližanje med vlado in Slovansko krščansko-narodno zvezo. V prvo so se poslanci Berks, Šukljein Bar-winski dali črtati iz imenika govornikov v nagod-benem odseku, kar gotovo ne bi bili storili, ako bi mislili govoriti »proti«. V drugo prinaša »Slovenec« dopis z Dunaja, v katerem dokazuje dopisnik —bržkone kakov poslanec — da se je položenje temeljito spremenilo, odkar je bila katoliško-narodna strauka na Kranjskem storila svoj sklep za prestop v opozicijo. Vlada je umaknila iz nagodbe one predloge, katere bi značile novo obremenjenje ljudstva, zbok česar da bodo mogli naši poslanci glasovati za nagodbo pod pogojem, da se zviša ogerska kvota, oziroma zmanjša avstrijska. Nadalje povdarja isti člankar, da je vlada Thunova v resnici naklonjena našim načelom. Zlasti pa povdarja člankar, da bi za Thunovim prišlo — za nas slabeje ministerstvo! Nadalje brzojavljajo istemu listu včerajšnjega dne : »Odgovor vlade je deloma ugoden, deloma neugoden. V mnogih vprašanjih je vlada ugodila z a h t e v ara z v e z e, v nekaterih pravi, da se za sedaj ne more izreči. Malo rus i popolno zadovoljni, manj Slovenci in Hrvati. Vsi pa priznavajo dobro in resno voljo sedanje vlade, storiti gle d o zahtev, karjevsedanj ih razmerah mogoče«. Slednjič donaša »Piccolo« brzojavko, da je Slovanska krščansko-narodna zveza Btorila nastopni sklep: 1.) Členi zveze, ki so členi nagodbenega odseka, se pooblaščajo glasovati za to, da se p re i d e v p od rob no razpravo in da se vde-leže volitev v pododseke; 2.) Zveza izjavlja, da ostane v sedanji veČini, ker pričakuje, da bode ista najizdatneje podpirala pravične in nujne zahteve Jugoslovanov«. Kakor rečeno: to bi bili pojavi, po katerih bi slutili, da pogajanja niso ostala brezvspešna. Sicer pa moramo povdarjati, da do tega trenotka, ko pišemo te vrstice, nismo prejeli nikao e g a avtentičnegasporočila od kompetentne strani. Torej vse je le: relata refero. Večina se je pomnožila za par glav. Strančica Stojalovskega se je razdvojila na dvoje. Sto-jalovski sam z Szajerjem se hoče pridružiti krščanskim socijalistom, mladi, simpatični in energični dr. Danie-lak s svojimi par pristaši pa večini, llazporu je kriv zadnji govor Stojalovskega v državnem zboru, v katerem je ta mož res nekam Čudno označeval svoje slovanstvo. Povdarjaje svoje slovanstvo je mož došel do čudnega zaključka, da pojde z nemško opozicijo čez drn in strn, dokler istn — nemška opozicija namreč — ne stori kaj žalega Slovanom. Tako argumentovanje kaže vendar malo preveč — najivnosti. Ako hoče Stojalovski iti z nemško opozicijo le dotlej, dokler gg. \Volf, Sehonerer in tovariši ne store nič žalega Slovanom, potem ne bode hodil žnjimi »čez drn in strn« niti preko najnižjega parlamentarnega klanca! Tudi mi umemo, da včasih ni mogoče drugače energičnemu politiku, nego da malo frondira proti svojim lastnim rojakom, ali zvestoba do lastnega rodu in oziri na vitalne interese naroda so tudi za take slučaje določili gotove stalne meje. Po takem se nikakor ne čudimo dru. Danielaku, ako je pošteno izvel posledice iz najivnosti Stojalovskega. Taki ■O! V bolje označenje naših borb, v označenje programa italijanskih politikonov v Avstriji Bploh, in slednjič v označenje slepote avstrijskih državnikov, ki ne store ničesar, da bi se odpravili vzroki tem bojem in ki delajo vse možno in nemožno, da morejo igrati v nas važno ulogo ljudje, ki so po svojem politiškem mišljenju najbližji sorodniki županu v Tridentu, gosp. Josipu Canella, prinašamo tu pismo, ki je je poslal ta mož v list »Seeolo« in ki se glasi nastopno: »Italijanu in nič druzega, nego Italijanu, od leta 1848 sem mi je bila misel in je bilo moje delo vsikdar za Italijo. Skusil sem politiške zapore v Avstriji, one v stolpu Wanga v Trentu, one v Inomostu, v gradu Kuefstein, v Rattem-bergu, v Kopru, v Gradišču, v Ljubljani in Gradcu. Ne pripadam in nočem pripadati nobeni drugi stranki, nego oni, ki hoče »fare 1'I ta li a.« Tu sera pretrpel mnogo prevar in mnogo grenkobe, in ni bila zadnja med temi ona, ko aera videl, da primerjanje z Avstrijo v mnogih obzirih ni ravno ugodno za Italijo. Ko čitam sedaj v listih, kako postopajo z jetniki, strogo kaznovanimi od vojaških sodišč, moram pripoznati, da se je — če tudi ne morem videti iste — Avstrija, bolj dalekogledna v preve-niranju, pokazala bolj pravično in človekoljubno v kaznovanju.« Lep mož je torej ta gospod župan. Njemu sicer ne ugaja, da Italija preostro postopa z jetniki, sicer pa posveča vse svoje delo Italiji in noče pripadati drugi stranki, nego oni, ki dela za Italijo. In taki so malone vsi — ti laški politikoni v Avstriji! Domače vesti. Volka jc klical In volk Jo prišel. Na občnem zboru zadruge gostilničarjev tržaških so se godile take reči, ki res niso bile — lepe. Nočemo rabiti izraza, ki bi bil prav za prav jedino na Bvojem mestu za tako postopanje, ampak konstatu-jemo le, da je bila posledica temu postopanju ta, da je blizu dvetretjinska veČina bila na volitvi — manjšina. Jedno glavnih sredstev v dosego tega eilja je bilo to, da je manjšina glasovala s kakimi 80 pooblastili od žensk, ki so svoja res nič u a pooblastila izročile drugi, nasprotni stranki. Razumete-li, kako se pravi takemu postopanju ? ! Kako »lahko« je postopala slavna manjšina, uživajoča vso naklonjenost komunalnih mogotcev, je razvidno iz komičnega prizora, ki ga hočemo omeniti niže doli. Bilo jc v nedeljo ob 10. uri zjutraj, koje prišla na magistrat velika deputacija onih žensk, ki so podpisale ona pooblastila, s katerimi niso mogli glasovati pooblaščenci, ker so pred njimi glasovali že drugi s pooblastili, na katerih so bili istotako podpisi teh gostilničark, a katerih one vendar niso podpisale nikdar. Prišle so hrupno protestovat proti takemu postopanju. Padale so take besede, katerih si g. Artico — asesor za obrtne stvari — izvestno ne zapiše med svoje beležke. Ko je bil vihar najhuji, je stopil v sobo neki mož, ki je nagovoril g. asesorja tako-le: »Bodite tako dobri in |>ovejtc mi, da-li je med ženskami, ki so glasovale, tudi Rosa Santo?« Asesor, pregledavši spise: »l)a, Rosa Santo je glasovala pravilno, z glasovnico št. 191.« »A tako«, je vsklik-uil priilec, »ali da veste, ta Rosa Santo sem — jaz in nikdar mi ni prišlo na misel, da bi glasoval za one.« Tableau ! Blamaža mogotcev v krčmarski zadrugi in g. -- Artico je bila popolna. Sedaj je bilo jasno, kako so fabrikovali pooblastila. Ker je ime Rosa Santo zvenelo po ženski, hitro je bilo piipravljeno »pooblastilo«, istotako kakor od drugih žensk! Ali ta ženska jc v resnici mož, ki se je predstavil g. Artico. Blamaža je torej popolna. Iz »Lavoratore« posnemamo pa, da minola nedelja je bila še le začetek takim deputacijam, kajti vse one ženske hočejo zahtevati, da se zaslišijo na zapisnik. Dober tek, g. Artico ! Na zborovanju ste odganjali protestujoče, češ, naj ae pridejo pritožit. In sedaj prihajajo res. Volka ste klicali in volk je prišel. Menimo, da oblasti ne bodo mogle drugače, nego da skoro uničijo tako volitev, na kateri komisija ni mogla razločevati možkih od ženskih in ki jo odklanjala volilee z zakonito napravljenimi pooblastili, ker so na dotično ime že popred glasovali — drugi! Po uravnavi uradniških plač. Pišejo nam : Rekli smo A, torej je treba tudi reči B. Jako objektivno smo pisali zadnji članek v »Edinosti« o razmerah med finančnimi uradniki. Rekli smo, da še vedno ne marajo iti v zasluženi pokoj oni zastareli gospodje državni uradniki, kateri že dolgo, nad 40 let, vlečejo, in tako zapirajo pot čakajočim. Mislili smo, da ta migljej bode vzbudil v prsih onih gospodov toliko sočutstva, da poberejo kopita, pa — zaman. Danes hočemo biti le pravični kritiki in razjasniti stvar, kakor je. Ako tak zastarel gospod v 7. činovnein razredu hiti v penzijo, avanzira toliko-le uradnikov: 1 iz 8. razreda v 7. razred i ,, ■ o. ,, ,, 8. „ 1 » 10. „ t, 9- ff 1 „ 11. „ „ 10. „ 1 praktikant z adjutora v 11. „ 1 „ brez adjuta dobi adjutum 1 kandidat imenovan je praktikantom. 7 oseb ima torej veselje, ako odhaja jeden; pomislite pa, koliko veselja bi bilo, ako bi njih šlo nad 30. Ubogi vežbenik brez plače čaka in čaka, ali zaman, želodec mu kruli, ker manjkajo sredstva. Pomagano bi nam bilo, ako bi se-^hoteli umakniti stari gospodje. Po našem menenju bi vlada ne smela čakati, da ti ljudje vstrajajo na materijalno škodo čakajočega naraščaja, kajti tudi temu naraščaju mora po dolgem potrpljenju miniti veselje do službe. Komu na škodo? O tem naj mislijo kompetentni faktorji. Učiteljsko plače na Štajerskem utegne deželni zbor, tako poročajo listi, v bodočem zasedanju urediti ugodno in sicer po osebnem razrednem načinu t. j. po starosti in službenih letih učiteljev. Plača bi znašala za učitelje po 700, 800 in 900 gld., Btarostna doklada po 100 gld., opravilna doklada bi bila umerjena po številu šolskih razredov in dobivale bi se tudi draginjske doklade v večih in zdravilstvenih krajih. Naslov »poduči-telj« se meni odpraviti in učitelji bi služili le 35 let. Učiteljice bi dobivale le 80% phiče moških učnih moči. V stvari pomuoženja redarjev v Trstu pojasnuje »Triester Zeitung«, da to pomnoženje je že davno sklenjena stvar. Glavni vzrok temu je, ker so redarji preobloženi s posli, vsled česar je trpelo teoretično izobraževanje istih. To poslednjo dejstvo pa je zopet v povod, da se 1. dnem janu-varja 1899 pomoži tudi število uradnikov, prido-deljenih zboru redarjev. Upravni svet mestne plinarne je podal svojo odpoved, ker so dotični gospodje v seji mestnega sveto morali slišati marsikatero grenko radi tega, ker so kazali premalo resnosti o uvajanju električne luči. Radi postopanja istega uprav- nega sveta z delavci domačini ni seveda nikogar pekla vest, najmanje pa, ki so napadali rečene gospode radi — električne luči. Brzojavni promet s Portorieo. C. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Cenzura brzojavk za vse postaje na otoku Portorieo se je opustila. Po petju se spoznavajo tiči. V neki gostilni na Ac«|iiedottu je sedel včeraj nrki redar, ki pa je liil opravljen civilno. Pri drugi mizi je sedel 4K-lctni (riovanni Itraida iz Čedada, ki je v prepiru z neko drugo osebo razžalil osebo Njeg. Veličanstva. Tu moramo zabeležiti zopet jedno porfidij »Piccolovih«. To je zopet dokaz, kako jemlje ta žurnalistika tržaška v svojo obrambo če ne direktno, pa vsaj indirektno — vsakogar, ki žali naše državo ali državo ali našega vladarja. Vsakokrat gledajo, kako bi stvar prikazali v najmilejši luči. Najraje pa sukajo tako, da vzbujajo domnevanje, kar da je dotičnih žrtev izzivanja od strani — Slovencev, in toliko da ne zahtevajo, da naj zapro raje kakega Slovenca. Tako tudi v tem slučaju. »Piceolo« piše namreč: »Zdi se, — ta »zdi se« je vreden groš — da se je Braida spri z neko osebo, ki je vskliknil, da je jeden Slovanov več vreden, nego sto Italijanov. Na to je zakričal Braida : »In malora ščiavi!«, o kateri priliki je tudi izustil besed, žaljivih za osebo cesarjevo«. Ali ste jo videli impertinenco? ! »Piooolu« se zopet »zdi«, da je bil Slovenec vsega kriv. Pa tudi ko bi bil kak Slovenec zagrešil kak neumen vsklik: kaj ima opraviti pri tem oseba Njegovega Veličanstva?! Le se perite, le se perite, zastonj vam trud: kar pojejo vaši tički in varvanci, to jim je v krvi, to jim je v srcu! Poljskim f'uvnjolii v sv. Križu je izvoljen Ivan Teneo iz sv. Križa. To naznanjc, ker so še vedno oglašajo prosilci, Bazprava radi dogodkov v Nabrežinl je menda zaključena in so se spisi že predložili državnemu pravdništvu. Glavna razprava utegne biti prihodnji teden. Radi dogodkov v Trstll se je vršila razprava proti HMetnemu strugarju Ettore Guada-gni-ju, ker je dne 25. septembra kričal na galeriji gledališča Rossetti nekemu Primo Greggijti iz S, Sofia pri Florencu: Doli z Italijani! Doli z divjaki!« Državno pravdništvo je tožilo Guadagnija po i; 305. Greggi je seveda govoril obtoženec pa je tajil odločno, jasna, so odložili razpravo, druge priče. Izpred sodišča. Včeraj sti sedeli na obtožni klopi pred deželnim sodiščem 28-1. Marija B. iz Izole in 18-1. Alojzija P. iz Trsta. Obtoženi sta bili radi sokrivdo na tatvini. Neka Erminia C. — 18-letna deklica — je bila namreč zapustila svojo mater vzomši seboj svoto 108 gld. Obtožen-ki sti vedeli za to, a mesto, da bi bili Erminio navajali na to, naj se povrne z denarjem k materi, sti jej pomagali povživati oni denar. Sodišče se je uverilo o krivdi obtoženke inje obsodilo Marijo B. na tri, Alojzijo P. pa na dva raeseoa ječe. Nagla smrt 121etne deklice. Sinoči ob 8, uri zvečer so prinesli na zdravniško postajo 121etno Adalgise Cupo. Deklica je bila v nezavesti. Mislilo se je, da jej je le slabo, toda poslujoči zdravnik je konstatoval, da jo deklica — mrtva. Sodijo, da so bili močni krči vzrok smrti. Z okna II. nadstropja je padel 14letui zidarski učenec Avguštin Pahor. Bil je na delu na neki stavbi v ulici del Vetro. Dečka so prenesli v bolnico. Policijske vesti. 28-1. I. P. zidar iz Trsta, je bil aretiran sinoči ob 10, uri v lastnem stanovanju od policijskega nadzornika, ker je nevarno ranil z nožem svojega lastnega svaka. Izročen je deželnemu sodišču. Nikolaj V. iz Grške je bil aretiran po noči ob Vt2 uri radi pomanjkanja sredstev. Koledar. Danes v torek 5>5. oktobra: Krišpin. mučenec. Jutri v sredo 26. oktobra: Lucijan in Marcel. v zmislu obtožbe, Ker stvar ni bila da se zaslišijo še Sotnčni: Izhod ob (j. uri 45 ZaL od „ 4. „ 4'2. min. Lunin: Izhod ob 2. uri 51 min. Zahod .. 1. „41 .. Različne vesti Svetovni mir. Ideja svetovnega miru, katero je pred kratkim na novo oživel plemeniti ruski far, je imela že v Htarem veku iskrenih pristašev. Ze prerok Izaija je prerokoval, da pride Čas, ko se narodi ne bodo več bojevali in ko se meči spremene v koee. Tisoče let je že minolo od tega prerokovanja, a še dandanes se ni izpolnilo. Zgodovina nas uči, da so ravno najjednostavnejše in najzdraveje ideje potrebovale največ časa do uresničenja, bleja svetovnega miru je imela privržencev že med starimi Grki in Rimljani. S tem vprašanjem so se že pečali Sokrat, Plato, Aristotel in drugi. V nove-jem času se je pa razpravljalo in razmišljalo še mnogo več o tem vprašanju. Glasoviti holandaki pravnik Hugo Grotius jo napisal celo delo o toni vprašanju. II tem delu imenuje vojsko satanom, ki se ne more opravičevati ne z ljudskim no z božanstvenim zakonom. To delo je nosil sabo Gustav Adolf za časa tridesetletne vojne in je je proučeval vedno. Glasoviti minister Henrika IV., po imenu Snlly, jo opozoril svojega vladarja na to Grotovo delo in ga je nagovarjal, naj prenaredi svoje kraljestvo tako, da bode reševalo vse prepire med pojedinimi državami. — S tem vprašanjem se je mnogo bavil tudi človekoljub in tajnik prvega kongresa za svetovni mir, St. Piere. Ta kongres se je vršil v Utrechtu 1. 1713. Nadalje so se bavili s tem vprašanjem : filozofi Leibnitz, Jean Juquos Russeauin Kant, ki je pisal, da zavlada svetovni mir tačas, ko doseže ljudska kultura svoj vrhunec. Viktor Hugo je poznan kakor odločen zagovornik občnega miru. On je rekel l. 1840. na kongresu za svetovni mir v Parizu, kojemu kongresu je bil predsednik: Pride dan, ko stopijo glasovnice na mesto topov, bomb in kro-gelj ; pride dan, ko bodo ljudje gledali topove kakor sedaj staroveška mučila....* Navedli smo tukaj nekaj zagovornikov svetovnega miru izmed mnogih, a ni jeden ni bil tako močen in mlad, kakor sedanji voditelj ideje o svetovnem miru, plemeniti car in gospodar ruski. Bog daj, da bi se izpolnila njegova želja! Ako bode nadaljeval in ako završi kar jo pričel, si postavi večen spomenik v srcih vsega človeštva. Ta je 44. teden. Daues je 237. dan tega leta, imamo torej Se G« dni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 25. (Zbornica poslancev.) Mod došlimi spisi je vladna predloga o železnicah nižjega reda, ki se imajo zgraditi v letu 180H. Med interpelacijami je tudi interpelacija poslanca Noske za odpravo naredbo okrajnega šolskega sveta dunajskega, tičoče se ločitve šol po konfesijah. Potem predlog istega poslanca, da se splošna bolnica preloži iz mesta ter zgradi nova. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo poslanca Gregoriga in tovarišev radi slučaja kuge, dogodivšega se v splošni bolnici. Minister jo naštel vso previdnostne odredbe, ki so se ukrenile po smrti sluge Bariseha. Nadalje je menil, da ne bodo možno določiti načina infekcije rečenoga sluge. To pa je vendar gotovo, da »e je oku-ženje zgodilo v laboratoriju za preiskovanje kužnih bolezni ter da je v neprevidnosti iskati vzroka. Miuisterskemu predsedniku je ležeče na tem, da se o stanju bolezni izdajajo neprikrita resnična poročila, ker je v takom postopanju najprimerneje sredstvo za pomirjenje prebivalstva. Kar se dostaje vprašanja, da-li misli ministerski predsednik prepovedati škodljivo eksperimentovanje na posamičnih klinikah, je izjavil ministerski predsednik, da taki eksperimenti se ne vrše na klinikah, ampak na patologiškem zavodu, ki je posvečen za preiskovanje vzrokov bolezni). (Govornik govori dalje.) Dunaj 25. »N. Fr. Presse« javlja, da so je vlada odrekla glasovom Italijanov, ker ji ni bilo mogoče hkratu zadovoljiti Italijane in Slovane. Zdi se, da se vlada ne upira več osnutju višega deželnega sodišča v Ljubljani, pač pa povdarja, da bode trebalo velikih priprav. Pariz 25. Včeraj se je vršil soeijalistiški shod, na katerem so govorili Jaurtss iu drugi. Zbor je sprejel dnevni red, v katerem izjavlja, da se socijalisti vzdrže vsacega pojava, da pa ne ostanejo dolžni odgovora na eventuvalno izzivanje nacijona listov. Policija jc zaplenila v neki tiskarni plakat, poživljajoči delavce, naj protestujejo Drevfusu v prilog. lOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev iu (»rek. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Z močno verižico samo I i>-ii'iikin ln »ehnik.nn, ki rah^o i i _ _ * 1,1 dobre ure, nammnja- 3'OU 'In umu -*»nio ml pn<>ll rft«proobiva se jiMllno i h I ci'iitraliio zalogo Antona Riz & brata Dunaj II. Frateritr&ia« 16. ItuzpoAiljanje prutl povzetju Ako ne ugajajo, se ileuar vrne. Te golil i n nre so originalen »viearskl faiirlkat, enako doliro lilofe kakor zlate nre v vrednosti