Edini slovenski dnevnik -s t Zedinjenih državah Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Dally 181 in the United States. ■ ■ ■ Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. qj 50.000 Readers. ^ sgir=if~"—M H —if—anf*—ii—ir1 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 13. — ŠTEV. 13. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 17, 1916. — PONEDELJEK, 17. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Položaj na Balkanu, j Zapadna fronta. ČRNOGORSKE ČETE SO ODŠLE IZ NIKČIČA IN PODGORICE. — SRBSKI KABINET JE V ITALUI. - VROČA BITKA MED RUSI IN TURKI V PERZIJI — RUSI SO SE MORALI PO HUDEM BOJU UMA KNITI. — NEMŠKE ČETE PRI KANGAVARU. — SRBI ZAPUŠČAJO ALBANIJO i Francozi so začeli s vso silo obstreljevati Lille. — Boji pri Ypernu. Artilerijski spopadi. Pariz, Francija. Iti. januarja. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz zanesljivega vira sledeče poročilo: Srbski vojni minister, polkovnik Bokovie, ki se je pripeljal z grškim torpednini rušileem "Velosoin" v Brindisi. je izjavil, da bo srbska armada v teku dveh mesecev že popolnoma reorganizirana in da bo štela 200.000 mož. Bolgari ne morejo v Albaniji ničesar doseči, ker ne morejo po albanskih cestah transportirat i svojega blaga. Ceste so v tako slabem stanju, da je po njih transport skoraj popolnoma nemogoč. Srbske čete bodo odšle iz Albanije, kljub temu, da so izkrcali Italjani v Valoiii in Draču precejšnje število vojakov. Neka druga brzojavka pravi, da Avstrijci, Nemci in Bolgari ne bodo mogli v Albaniji stopiti tako hitro v akcijo, kakor se je začetkoma mislilo. Vojne operacije zelo ovira slabo vreme. Berlin, Nemčija, Iti. januarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja, da je položaj na Balkanu neiz-premeujen- Rim, Italija, IG. januarja. — Ko so Avstrijci zavzeli glavno mesto Crnegore, Cctinje, so aretirali veliko množili« prebivalstva in jih obdolžili izdaje- Avstrijski vojaki so zaplenili vsa živila in razorožili vse prebivalce. Ni. Ijovčciiu so sedaj razpostavljeni najmodernejši topovi. S te gore najbrže ne bo mogoče Avstrijcev tako kmalo pregnati. Tri avstrijske divizije so odkorakale proti Skadru. črnogorski kralj Nikita je baje odpotoval v Italijo. Rim, Italija. 16. januarja. —- Črnogorski kralj Nikita. rekel pri neki priliki: Vse vesti, da hočemo skleniti separaten mir z Avstrijo, Nemčijo in Bolgarsko, niso resnične. Mi se bomo borili do zadnjega moža. Mi ne poznamo miru, mi poznamo dva izhoda: ali zmagati ali umreti. Nekatera poročila pravijo, da je črnogorski kralj že v Italiji, iz drugih virov se je pa zopet doznalo, da črnogorski kralj ne bo zapustil Skadra in da se bo pri prvi ugodni priliki vrnil v Omogoro. Rim, Italija, Iti. januarja. — Vsled situacije, ki je zavladala na Balkanu, se bodo najbrže izvršile v italjan-skem kabinetu važne izpremembe. Danes so dospeli v Brindisi vsi srbski ministri- Sedaj >c še ne ve. če bodo ostali v Italiji. Nekateri pravijo, da bodo odšli na Francosko. Biserta, Tunis, 16- januarja. — Danes je dospel sem oddelek srbskih čet. Vojake so oborožili in jih spravili v vojašnice. Pariz, Francija, IG. januarja. — "Temps'- je dobil iz Soluna poročilo, da Nemci, Avstrijci in Bolgari ne bodo še tako kmalo napadli Soluna. Zavezniški strelni jarki so tako dobro utrjeni, da jih baje ni mogoče zavzeti. Berlin, Nemčija, 16. januarja. — Zavezniki se zadnje dni neprestano prepirajo, kakega je pomena gora Lovčen za Avstrijce. Nekateri zatrjujejo, da je ta izguba res velikega pomena. Italjani ostro kritizirajo zavezniški poraz na (ralipolisu, Angleži in Francozi pa jim očitajo, da so oni krivi poraza črnogorske in srbske armade. Pariški "Temps" piše: V drugačnih razmerah bi bilo zavzetje Lovčena za Italijo "casus belli", sedaj se pa italjanski diplomati za ta važen dogodek skoraj čisto nič ne zmenijo. Ce je Italija res naš zaveznik, nam mora stati pri vsaki priliki ob strani. Dolžnost Italije je pomagati Črnogorcem, ki sedaj niso izgubili samo glavnega mesta, pač pa celo deželo- Italjansko časopisje odgovarja zelo ostro na te napade. 44Tribuna'' piše, da so Italjani sicer nekoliko krivi poraza Črnogorcev, toda glavna krivda pada na Francoze in Angleže. V Solunu imajo baje preveč vojakov in če bi jih bili poslali par tisoč v Omogoro, bi bila dežela lahko rešena. Italjani se morajo boriti z močno avstrijsko armado, doeim je 800-000 francoskih vojakov še vedno doma. Italija ni odgovorna za pogin Srbije. Za to so odgo-vorni v prvi vrsti Angleži in Francozi, ki ne znajo ali nočejo izrabiti ugodne prilike. Berlin, Nemčija, 10. januarja. Zavezniška artilerija je začela obstreljevati Lille. katerega irna.io Nemci v svojih rokah. Neki sovraž-niški monitor se je pojavil ob liel-; jrijski obali, pa so ga naše baterije po uspešnem obstreljevanju pregnale. London, Auglija. lt>. januarja. Iz angleškega glavnega stana v Franciji poročajo: Včeraj se ni ničesar posebiit-illi-man državnemu departmentu. — Nadalje je brzojavil, da je Carranza vsled nerednosti zelo ogorčen in da ne bo prej miroval, dokler ne kaznuje morilcev. Carranza je naprosil ameriškega državnega tajnika, da naj še nekoliko počaka in pristavil, da so umori v neposredni zvezi z Villo. kateri hoče zaplesti Mehiko v mednarodne za-pletljaje. Državni department je naprosil konzula Edwardsa. da naj mu da potrebne informacije, pa dosedaj še ni dobil nobenega odgovora. £1 Paso, Texas, 16. januarja. — Danes so tukaj pokopali ravnatelja Cusihuiria Mining Co., in njegovega tajnika, katera sta prejšnji ponedeljek ustrelili Mehikanci. — Pogreba se je udeležilo več tisoč oseb. Washington, D. C., 16, januarja. Andrew Livinstone, znani inženir, je rekel poročevalcu nekega ameriškega lista: Sedaj so bili Amerikanei že v sedmič prisiljeni bežati h Mehike in pustiti tani vso svojo lastnino. Tega je kriv edinole "Wilson, ker noče odločno nastopiti. Nuna izginila iz samostana. Philadelphia, Pa.. 16. januarja. Iz samostana sv. Jožefa je izginila neznano kam sestra Vincenea in policija ne more najti niti nje uiti njenega trupla, dasi je izginila že pred dvajsetimi dnevi. Sodijo, da ni napravila samomora, dasi so našli njeno ogrinjalo na bregu reke. Pri Kangavaru v Perziji smo ujeli veliko število sovražnikov. Nit bojišču je obležalo par sto mrtvih, veliko jih je bilo pa ranjenih. Bojev južno od Hamadana so se u-dfeleževali tudi Nemci. Perzijski generalni guverner. London. Anglija, 16. januarja. — Ren ter jeva agennira je dobila iz zanesljivega vira sledeče poročilo: Poveljstvo nad perzijskimi prostovoljci. ki se l)ore proti Angležem in Ilusora. je prevzel governer province Luristan. Samsan el Snltanali. Luristan se nahaja v zapadnem delu Perzije. Južno od Knt-el-Amare. Carigrad, 16. januarja. — Danes je bilo sledeče uradno razglaSeno: g; Januarja so se umaknile angleške čete pod poveljstvom generala Aylme-ra od Kut-el-Amare; sedaj se nahaja« jo 25 milj južno od tega mesta. General Ayimer je zadnje dni večkrat napadel naSe postojanke, pa ee je moral vedno z velikimi tegobami Pittston, Pa., 16. januarja. — Danes je bil tukaj ubit nek upornik in dva bržkone smrtno ranjena v nekem boju med tisoč člani tukajšne katoliške poljske cerkve in med državno policije. Eden član te policije, ki je mirila nemirne ljudi je na smrtni postelji, ker ima počeno črepinjo. Eden upornih ljudi, George Grei-zer, star 50 let. je bil ustreljen do smrti. Nek drugi pa je bil ranjen smrtno nevarno. £>e dosti drugih ljudi je 'bilo ranjenih. Tudi med stražniki so bili nekateri ranjeni ali udarjeni. Nemiri so se začeli, ker je en del katoliške poljske cerkve ugovarjal imenovanju F. Sosnovskega kot cerkvenega voditelja. Škof se za pritožbe ni brigal in nemiri so se pojavili takoj, ko je hotel novi župnik Sosnovski prevzeti svoje novo mesto. Ko se je približal šerif Buss s svojimi stražniki cerkvi, kjer so se vršili nemiri, je našel tam kakih tisoč ljudi zbranih, ki se niso hoteli raziti. Možje so bili oboroženi s težkimi palicami, ki so bile okovane z žeblji, ženske pa so imele kot orožje škatljiee popra in paprike. Šerif Buss je pozval množico, naj se razide, za odgovor pa se je vsula nanj toča kamenja. Nato je prišlo še kakih dvajset stražnikov na pomoč in ko so neumneže zopet pozivali, naj odidejo od cerkve, se je zopet vsulo na stražnike kamenje. Slednjič so hoteli doseči stražniki svoj namen is silo in so res razpršili upornike. 78 oseb je aretiranih, ki bodo prišli pred posebno veliko poroto drug teden, ki se bo sestala posebno v ta namen. Požar v Bergnu. Ena tretjina mesta je razdejaua in kakih 2,000 ljudi je brez strehe. — $15,000,000 škode. — Pomanjkanje. Fordova mirovna družba. Rotterdam, Nizozemsko, 16. januarja. — Fordova mirovna družba bo najbrže v kratkem času odpotovala proti domu. Delegati so izpre»'ideli, da ne morejo ničesar opraviti. V Evropi niso dobili takega sprejema kot so ga pričakovali. K svojemu zborovanju v Haagu so povabili zastopnike vseh nevtralnih držav, pa so prišli le trije ali štirje. Balkanski ekspresni vlaki. Berlin, Nemčija. 16. januarja. Včeraj zjutraj je odšel od tukaj prvi balkanski ekspresni vlak iz Berlina v Carigrad, in sicer preko Dresdna. Dunaja, Belgrada in Sofije. Slovenci. Christiauia. Norveško, 10. januarja. — Sinoči je uničil požar eno tretjino mesta Bergen, Iej>ega in uspeva-joeega mesta na Norveškem, ki ima !>0.000 prebivalcev in je zelo dobro in napredujoče pristanišče. Več, kakor 2.000 ljudi je brez strehe. Škodo, ki j«' je jx>vzroČil požar, cenijo na 15 milijonov dolarjev. Pravijo, da je bil požar, ki je obiskal sedaj mesto Bergen, največji, kur jih je kdaj bilo na Norveškem. Zgorel je ves trgovski del mesta s svojimi velikimi trgovinami, več naj-večjih hotelov, nekaj šolskih j»oslopij, električne naprave, banke in tiskarne. Težave, kako prehranici in preskrbeti •/. vsem potrebnim 2.000 ljudi, ki so izgubili vsled i>ožara svoje domove, .so se Se povečale, ker so zgorele sknro vse velike zaloge v mestu, kjer imajo nakopičene vse potrebščine, ki zalagajo z njimi okoliške kri«je. Danes je teže dobiti potrebna živila. kakor kdaj jK>prej, odkar je izbruhnila vojna. Mesto in pristanišče Bergen še nikdar ni tak., lejxi uspevalo, kakor je začelo začetkom tega leta, ker se je izdatno i>ovečala trgovska mornarica, ki je obratovala med tem mestom in drugimi svetovnimi pristanišči. Ogenj je izbruhnil v .soboto v neki delavnici iri hud vihar je zanesel plamen z veliko hitrico še na druga poslopju. ki so bila kmalu vsa v ognju. iiasilei so napeli vse sile ter se na vse kriplje trudili, da bi požar omejili. vendar je bila ta naloga prete-ška. da bi jo mogli izvesti. Na lice nesreče .so iHjslali neko bojno ladijo z živili. Smrtnih nesreč se ni zgodilo, kolikor je znano doslej. Kratek zgodovinski pregled. — Koliko nas je in kaj smo dosegli . v skoraj tisočletnem bojn. Slovenci se zanimamo iu zavzemamo za vse mogoče stvari, zasledujemo svetovno zgodovino, skoraj vsi narodi so nam znani, sami zase se pa veliko premalo zanimamo. — Dolžnost vsakega Slovenca bi bila, že vsaj površno poznati zgodovino slovenskega naroda. — Najprej pridemo mi, potem šele drugi. V šoli se nismo veliko učili o Slovencih. Vlada je naroee-vala učiteljem, da nas morajo u-citi od kdaj do kdaj so vladali avstrijski cesarji, ni jim pa skoraj dovolila, da bi nas seznanili z našimi velikimi možmi in z našo Zgodovino. Rojak pri de gotovo v zadrego, če ga vpraša tujec kako je bilo z nami in na kakšen način smo se povspeli do tako visoke stopinje. Vedoč, da bomo rojakom zelo ustregli, smo priobčili v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarja kratko zgodovino slovenskega naroda. Kdor je prebere, ima že vsaj m al pojem o slovenskem narodu. V Koledarju dobite še veliko drugih zanimivih člankov, lepih povesti, šale in dragih zanimivosti. Stane samo 35 centov. Naročajte ga pij: I 8L0VEMIC PUBUUDK} OO, 83 CHvtiaad K, I«w Torte, *. Y. Vojni stroški bojnjočih se držav. Pariz, Francija, 16. januarja. Po dolgem študiran ju je sestavil francoski ekonom Alfred Ney-rnarek statistike, kjer zatrjuje, da znašajo povprečni dnevni stroški petih velesil 73,000,000 dolarje* na dan in sicer: Nemčija iu njeni za\ ezniki 20 milijonov dolarjev na dan. Francija $16,000,000. Anglija $19,000,000, Rusija $13,000,000 in Italija 5 milijonov dolarjev. Stroški Italije se bodo pa še zvišali na 6 milijonov. Posojila vseh držav so znašala do konca meseca oktobra $24.000,000,000. od katere svote je posodila Amerika 900 milijonov dolarjev. Zavezniki so si izposodili $14,000,000,000. Nemčija in jeni zavezniki pa 10 milijard dolarjev. Pozor, pošijatelji denarja: Denarne pošiljatvt ▼ Awtrlj> bodemo sprejemali kljub vojni > Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOULNDLJE in SKAMDZHJ TOE. Zadnja poročila nam namaaja jo, da se denarne pošiljatve na is plačujejo v južni TIROLJSKI, nt GO&lftKEM, DALMACIJI in de loma v PRIMORJTJ. — Za da ISTRE, KRANJSKO vso in enaki spodnji fcTAJER in druge notra nje kraje pa posluje pošta kakot v mirnih Sedli, seveda traja poli ljanje in izplačevanje kaka det tedna dalj, nego v mirovnih ras merah. Od tukaj m vojakom ne mon denarja pošiljati, ker jib vodne prestavljajo, lahko pa ee poHj« sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo m njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Money Order", ter prt loiite natančni Vaš naslov in am osebe, kateri ee ima izplaSatft. Om: K f K f 6____ .90 110___ 16 F0 10.... 1.60 130 ,„ , 18.10 16.... a. so 140___ 19.60 SO.... 3.00 150.... 21.00 35.___ 3.70 160.... 11.41 90.... 4.10 170____ 13.80 15____ 180.... 15 30 40.... 5 80 190.... •6.60 45.... 6.50 200..., M.0' 50.___ 7.20 150____ 35.00 55.... 7.85 300.«. 4-3.O0 60.... 8 55 360.... 4^,00 65.... y.2.> 400.... 56.00 70.... 9 \t7, 480___ 63.03 76.... 10.6"» 500..». 70.00 11.35 600..., 84.00 86.... 12 05 700.... 99.00 90.... 12 75 800.... 111.00 100.... 14.00 900.... 136.00 110.... 15.40 1 1000___ 133.00 K* m om Mdftj jato i Laški letalci nad Ljubljano. : o-- OB SOCI SE JE ZOPET VNELA IZVANREDNO VRO ČA BITKA. — BOMBE, KI SO JIH METALI ITA LJANSKI ZRAKOPLOVCI NA LJUBLJANO, NISO NAPRAVILE NOBENE ŠKODE. — BOJI PRI OSLAV LJU. — SITUACIJA PRI BOVCU IN TOLMINU. London, Anglija. IG. januarja. — Danes je bilo na Dunaju izdano sledeče poročilo: Avstrijske čete so po hudem boju zavzele neko važno italjansko postojanko pri Oslavlju. Nad Ljubljano so se pojavili italjanski zrakoplove! in začeli metati bombe v mesto. Bombe niso napravile nobene škode. Kakorhitro so stopile avstrijske baterije v akcijo, so se italjanski zra-koplovci umaknili. A' splošnem je položaj neizpremenjen. Rim, Italija, 16. januarja. — Vojno ministrstvo poroča, da so zavzeli Italjani več važnih avstrijskih pozicij v dolini Gresta. V gornjem delu doline Garda vole so bombardirali Italjani vas Zorz- Bombardiranje je bilo tako močno, da so se morali Avstrijci umakniti. Severozapadno od Gorice se je vršila izvanredno vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Boji pri Oslavlju so se končali s popolnim porazom avstrijskih čet. Rim, Italija. 1(3. januarja. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno sporočeno: V dolini reke Adiže je neki sovražniški oddelek poskušal približati se našim postojankam- Mi smo to namero še pravočasno opazili in pognali Avstrijce nazaj. Severozapadno od Gorice je obstreljeval sovražnik naše postojanke, pa ni ničesar dosegel. Boji, ki se vrše pri Oslavlju, še niso končani. Sovražni zrakoplovi so obstreljevali Červinjan. Škoda, ki so jo povzročili, ni posebna. Berlin, Nemčija, 16. januarja. — Avstrijski generalni štab je izdal sledeče poročilo: Naše čete so zavzele v bližini Oslavlja več zelo važnih italjanskih postojank- Vojaki 52. in 80. polka so vjeli 933 italjanskih vojakov in 31 častnikov ter zaplenili veliko strojnih pušk. Ob celi fronti se vrše vroči artilerijski spopadi- Dunaj, Avstrija. 16. januarja. — Italjani so bili z vso silo napadli naše pozicije pri Bovcu in Tolminu, -pa. niso mogli ničesar opraviti, ker smo bili mi v premoči. Vojne operacije zelo ovira slabo vreme. Naši vojaki se morajo boriti s silnimi težkočami, kljub temu imajo pa zasedene vse Julijske Alpe od Predela do Črneprsti. Kakor kaže, bodo začeli Italjani z novo ofenzivo, ki bo pa najbrže ravnotako brezuspešna kakor so bile zadnje tri. Avstrijske čete so z vsem potrebnim izborno preskrbljene. Italjani so Gorico že popolnoma uničili, zavzeti jo pa Je ne morejo in jo, kakor kaže. tudi tako kmalo ne bodo. Dunaj, Avstrija, 16. januarja. — Italjanske bojne la-dije patrulirajo pred Boko Kotorsko. Zadnje dni se jim ni posrečilo potopiti niti ene avstrijske ladije. Švicarji proti Nemcem. i Nemški cesar popolnoma ozdravil _ - . ,. . ;ter se bo zopet pridružil svojim Geneva, bvica, lb. januarja. —: četam. Več švicarskih časnikov je zahte-J valo od vlade, naj zahteva od nem-; Berlin, Nemčija, 16. januarja, ške vlade odpoklieanje nemških! Danes je bilo izdano sledeče urad-in avstrijskih državnih zastopni-■no naznanilo: kov, ki so dobivali informacije gle-j "Po popolnem okrevanju se je de francoskih postojank ob Švicar- i cesar Viljem vrnil v nedeljo k ski meji od dveh švicarskih častni-1 tam na bojišče." kov. Tukaj naznanjajo, da bo &to-j Odkar je bil cesar Viljem bol rila švicarska vlad?i take kora-jso se po celem svetu širile ke.— j vesti, kakor da je ie blizu si Dva častnika švicarske armade, j Te vesti, ki so prihajale iz P^ ki sta ob enem obtožena tudi vele- Rima in Londona, so trdile izdajaLstva, sta polkovnik Maurice de Wattemvyl in polkovnik Kari Egli. nemški cesar raka v vratu, teri bolezni jc uUtrl tudi oče. i Nemški zdravniki so J Von Papen. 2nali da bolehal CM Washington, D. €., 16. januarja, j zgodnje mladosti, vsi« Nemški poslanik grof Bernstort'f j se take vesti o smrti jfl je vložil danes pri državnem de-juo g^ie JH partmentu protest proti angleški! vladi, ki je odvzela bivšemu nem-] škemu vojaškemu atašeju v Zdru-j ženili državah vse listine. j Pari*! Francij^B j Vojno ministri*•• Požar uničil šolsko poslopje. slansko zbor£ Chestertown, Md., 16. januarja. P°slatJ »a V, Danes zjutraj je popolnoma uni- zdravnikov^B f čil požar šolsko poslopje Wash- soč zobo^fc " ington Collesre. podčastnjRi?.' fedfl tuMn POZOR. ROJAKI! Rojakom naznanjam«, da inuuuo v zalogi še kaldh 1560 stenskih Hole-darjev. Kdor ta še ni dobil, oziroma, kdor hote imeti še mesa, naj nam to ua dopisnici eperari. Docedaj tono razpadali Že štirinajsttisoč stenskih Upravfltiftvo -Gta® Naroda". naj vojaki tmm gnan* m ^mmjufBuuin^ _ BLA5 NAR0DA, 17. JANUARJA« 1916. "GLAS NARODA" (Bkrvenic Daily.) Owned and pobtiabed by Um BLCVUNIC PUBUSHDfO CO. (a corporation, l riANK 3AK.SFR. Pn lili t LQflS BEXEDIK. Tre—«. Place at Bnriw at the curputada and addresses at above officers: 83 Cortfnm Street. Borough at Mas batten. Sew Tat Qty. X. T. Z* oHo tecm vHJm Ud aa Aacrikfi in Canado................................$3-00 n pol leta ..........».••«»»••• 1-99 m celo teto an mesto New York., 4.00 „ pol leta an taeato Ne« Torti.. 2.00 m Evropo wm vm leto..........4J® .pol leta............2-55 , tetrtleta..........1-70 "GLArt NARODA" izhaja v*ak dan Itvgrmfil nedelj tn pramikov. -GLAS NARODA* ("Voice at the People") leaned every day except Sundays and Holidays. _SnhwHpti*« yearly >3.00. AdTertiaeMenl an agreef*. L^pisl brea podpisa tn osoboosti ae ne prtoMnJejo. Denar naj se blagovoli poOlJatl po — Money Order. Pri rpremembl kraja naročnika* pn> limu, da se nam tudi prejšnje bivališče naznanL da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom in pcfiUJatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA* 12 rv«rtian pa pri ; hajali na dum. k ženi poveljnika, ."j in ona je odpuščala kazni, z dni-gimi be-x-dami, nad baterijo je l" poveljevala poveljnikova žena. kajti ona je bila de^-ikr:«* bolj j razumna kakor pa poveljnik Vse '"jdruge služben«* po*le sn pa i/p »1-'"•iijevali starejši in mlajši ča-tniki. ^ j ki so bili pri bateriji, on je pa >a-^jmo podpisoval papirje in delal dolgove. Težko je bilo trpeti takega častnika, trni a imel je veliko 0 protekeijo in .zaradi U-ira so ga trpeli. Toda prišla je vojna in oii je bil poslan na daljni vzhod v deveto artilerijsko brigado. lu glej. naš polkovnik Martinov je dobil neomejeno oblast za časa prehoda svoje baterije in je začutil v sebi orlovo nrav. Na vsem potovanju je samo kričal, ztner-*- jal. izročal vojake sodišču za vsa- 0 ko neumnost in slednjič, čez me-e see dni. je prišel s svojo baterijo '> v Inkov in njegova baterija je e bila preimenovana v četrto bate- rijo, katero sem tudi jaz imel f smolo, da sem bil prideljen. H Slednjič, po dolgem čakanju, so ° nas porinili k Jafangau, kjer smo se prvič spustili v boj. Toda tu je naš orel, takoj, ko je zaslišal prvi *T strel, povesil svoja krila, izročil r" poveljništvo starejšemu častniku. ' stotniku Iznkovn. ter se skril na t neki nepopisljiv prostor. Tako obnašanje je bilo pod vsako kri-k' tiko in posledica je bila, da so ne samo častniki, ampak tudi prosti vojaki izgubili vse spoštovanje, ! katero so imeli poprej, četudi ne e k njegovi osebi, pa vsaj k voja-" škemu znaku, katerega je nosil na sebi. ker ni znal varovati časti teli znakov. Da bi varovali čast svoje * baterije, so delali častniki vse, " kar je bilo v njihovi moči. ne da V bi se kaj brigali za poveljnika, to ".je. natihem smo smatrali našega 1 načelnika za neko neizogibno na-1 kitje baterije, sami srno pa delali " vse, a njemu pustili samo. da je '* pobiral lavorike za vojaško lira-a brost baterije, ki je pod vod-3 stvom nižjih častnikov resnično 1 delala čudeže. Vse bi še bilo. toda ~ k nesreči so se kakor nalašč v na-'.šo brigado vrinili samo taki pu-"Iveljniki: tako na primer poveij-; nik prve brigade, kakor hitro za-1 sliši strel, leži že na zemlji, stisne se kje na varno mesto, pokliče k st*bi kakega vojaka, vzame čuta-rieo z rumom, se napije in prične žalovati pred vojakom čez svoje življenje. Poveljnik tretje baterije je ravno toliko vreden; niti ne pokaže se na nobeni poziciji. Polagoma je to začelo vzbujati ne-, zadovoljnost med vojaki in malo pomalo so izgubili vse spoštovanje pred svojimi poveljniki. Polagoma se je pričela razsipati disciplina. Saj pa tudi ni čudno. Kdo bo spoštoval take ljudi, ki namesto da bi pokazali vojakom s svojimi zgledi, kako sc izvršuje* vojaška dolžnost, so se skrivali za i hrbte vojakov, katere so v mir-; nem času smatrali malodane za živino in jim jo delalo posebno > prijetnost, ako so jih mogli po-j tolči. Toda niti s svojimi častniki . se ti "gostilniški okraski" niso znali vesti in jim biti hvaležni za to, da so zanje vse delali in nastavljali svoje glave pod krogle neprijateljev. Sami so sprejemali nagrade za hrabrost svojih bate-. rij. a častnikov niso priporočali, i Tako se je razvila nezadovoljnost , tudi med častniki, in ko je nekega ilepega dne naš poveljnik začel poveljevati pri vajah baterije in pri tem razodel vso svojo neumnost (ko je velel streljati v neprijate-lja, je ukazal tako nastaviti koto-. mer, da bi morali obrniti topove in streljati na naše), so tudi častniki izgubili vsako spoštovanje in ozir na takega poveljnika. Ubogati bojazljivca, toda razumnega, je še mogoče, toda podvreči se bojazljiveu in tepcu, to ni mogoče. Tako je pričela razpadati naša vojska. Ko so vojaki videli to, se že skoro niso menili za ukaze poveljnikov, ampak so čakali, da jih potrdijo njih častniki. Seveda ni nazadnje preostajalo vojskovodjem dragega, kakor pustiti starejšim častnikom svobodo; saj so faktič-uo v vojnem času izpolnjevali vse ! dolžnosti načelnikov. A v Petro- < gradu'niso hoteli umeti, da bi morali imenovati voditelje izmed častnikov armade, ki so poznali ' že res položaj, ampak ao poSiljali i ca aktivno armado vsled protek-fj i eije le vedno novih častnikov iz Petrograda ali iz drugih mest. Zgodilo se je celo, da so prišli generali po pomoti v armado: tako na primer general Milav. Ta je dobil 30.000 rublje v za pot v Mandžurijo, a še ni dospel do bojišča. ko je bil pozvan, naj se vr-n»\ ker se je pokazalo, da je bil }K»«>lan pv pomoti. A ne varno z ne-spauit-tn»»veljnikov. ampak tudi z njih podlostjo nam je bilo opraviti; hoteli so ugonobiti drug drugega, a sami bi bili srabili natrrade iz Petrograda. Med temi se je posebno odlikoval general Putilov. Da jH>ja.>nim njegovo postopanje, je treba svči nekoliko na2aj. Blizu Mnkdena je gora. ki je bila v rokah Japoncev. Umevno .it-, da. kdor ji- gospodoval tej. je bila v njegovih rokah tudi vsa ravnina. General Kuropatkin je je ukazal vzeti to goro. Ponoči začeli naši z delom in pustili tam štiri polke. Naši polki so Zi;i«-Ii postojanko o*! trt-h strani po rtrašnem dveuruem bojo. Japonci. ki so poznali važnost te postojanke. so se bili kakor levi, a so morali konečno umakniti sili ruskega bajoneta. (Treba je omeniti. da si> bili Japonci izvrstni bo-rilei, a kadar je prišlo do spopada z bajoneti, niso nikd&r vstrajali. ampak so se spustili v beg in začeli zvijačno igrati ruski "od-iboj".) Naši častniki so se z ne voli jo ustavili, ko so začuli signal, da naj se vrnejo, zakaj vedeli so. da le še malo časa in postojanka bo v njih rokah. Ne meneč se za signale, so za vpili: "Za njimi!'" Vojaki, vajeni poslušati svoj" častnike, so se z glasnim "hura" zagnali za begunci. Cez pol ure je bila gora od naših zasedena. Japonci so še šestkrat poizkusili vzeti jo. a so jih naši okoli šeste ure z j ti t raj popolnoma potolkli. Tedaj je bil poslan kurjer k glavni črti z vestmi, da so gora in vojne naprave, ki jih Japonci v naglici niso mogli vzeti, naše. Ko je bil poslani knrjej na poti, ga je srečal general Putilov. Vzel je poročila, jih podpisal, njega pa posli! 1 tla 1 je. Ko je dobilo vrhovno poveljstvo iz v est j a o bitki na gori s podpisom generala Putilova, je brzojavilo v Petrograd, ua so zajele čete pod vodstvom generala Putilova goro blizu Mukdena in vse naprave. Proti večeru je dobil general lastnoročno carjevo brzojavko: "Pozdravljam generala — sedaj general-majoi ja Putilova! Gora naj se imenuje Putilovka!*' Ko je vojaštvo izvedelo o tem, je kar strmelo, kako pride do nagrade general Putilov, a ne oni, ki so goro priborili. In kaj je bilo z generalom Putilovom in to postojanko skupnega? Tedaj ni on poveljeval niti delu teh čet in je bil oddaljen kakih dvajset vrst od tam. Ko je vojaštvo izvedelo, v če mje resnica, je zagnalo grozen škandal. Da bi ga zadušili, so začeli deliti tudi mlajšim častnikom nagrade. A kako so jih delili? Nekaterim po tri, drugim niti ene. Vsled tega je zavladala velika ne-volja. Častniki so se norčevali iz generalov in se jim smejali v o-braz; tudi vojaki so jih zaceli sovražiti. Neki višji poveljnik je hotel ndariti vojaka, a razjarjeni vojaki so ga nabodli na bajonete, zakaj bili so edini in nihče ni izdal svojega druga. Celo mlajši častniki niso izdali krivca, čeravno so ga vedeli. Žalostno je to, a je fakt! Slednjič so naši poveljniki spoznali, da ni pred njimi oni vojak, ki so ga poznali v mirnem času, ki bi pohlevno ponavljal "ravno tako je" ali "nikakor ne", ampak vojak, ki jasno pozna svoje dolžnosti do očetnjave. To je vedel tudi vrhovni poglavar, general Kuropatkin. Kadar je hotel vzdržati kako pozicijo, se je vedno obrnil k vojakom samim, govoreč jim s posebnim naglasom, da so le oni in njihovi mlajši častniki njegova nada. Ob dragi priliki jim je naravnost povedal, da zaupa le njim, a ne poveljnikom. To je bUo ob času boja z Japonci. ko so naši pustili na glavnih pozicijah le koiapauijo vojakov brez vsake podpore. In te nesrečne čete so vztrajale tri dni, 3a bi omogočile vsej armadi zajeti Japonce. Dasi jim ni bilo pričakovati pomoči od nobene strani, so vendar vztrajali, ker so ljubili generala Kuropatkina z vso dušo in cenili njegovo .zaupanje. Tri ini so odbijali napade Japoncev n nikomur še na misel ni prišlo, ia bi zapustil svoje mesto. Razen :ega je bil silno okužen zrak, ker li nihče pokopal trupel padlih. 5e se sedaj spomnim teh dni, ne rem, odkod smo jemali toliko moli in nehote se spomnim besed Su-rorina, da za ruskega vojaka ni lieesar nemogočega. Ravno tako >- ie sffodilo Dred I^ao-janom. Vojaki so delali čuda in natezali zadnje moči, da bi se ne vdali. A general Orlov je uničil ves trud junaških vojakov. Čemu je bilo toliko žrtev, čemu naše trpljenje? (Je-li mogoče, da samo zato. da bi j pod sta vil general Orlov nogo ge-I neraln Kuropatkiuu. s katerim je bil v nasprotju ?! To je uečlove-š**o! Takega g« iir-rala bi se m »-r:.l" olkesiti. a ostal je nekaznovan. Ko se spomnim tega. kar ne moresi vt-rj-ti. »Ia vo to dejstva, a le sail j«.-. Svetla zvt /da n:i temnem nebu pa je bil general Miščenko. Vojai-ki pod njegovim vodstvom so bili ponosni. »Ia- služijo takemu jrene-ralu. Kako preprosto je občeval ta general s svojimi vojaki in častniki. Nihče ne bi verjel, da je ta >tari general tako drzen in hraber. če ga ne bi videl v boju. Vojaki so dobro vedeli, da ni temu generalu niti v hrabrosti, niti v razumnosti in spretnosti enakega. Celo sami Japonci so čislali tega hrabrega generala in se ga bolj bali nego samega, vraga, dasirav-no je imel le 10.000 mož. Planil je kar ]>onoči nanje, jih v kratkem premagal, požigal vasi in plenil, kar je bilo mogoče. Japonska kaValerija se ni hotela spustiti v boj s temi "vragi", se umikala kozakom in se skrivala za pehoto. Predno so dospeli kozaki, so bili Japonci uvideli, da je naša kavalerija slaba. Vsega so bili krivi takozvani "mamini sinčki", pod okriljem skrbnih mamic, ker so si bali porezati prstke; z drugimi besedami: bili so silni kava-lirji. navajeni samo trositi denar in kazati svojo hrabrost le proti ženskam. Res izvrstno so kazali *voje junaštvo in to o vojnem času! Vsled njih hrabrosti je bilo poslanih za raznimi boleznimi v Rusijo mnogo usmiljenih sester. Z eno besedo, naši kavaleristi so bili junaki v pravem pomenu besede. a. žal, ne proti Japoncem, pred njimi so bežali. In kaj naj se zahteva od vojakov pod takimi častniki? Ti so držali dano prisego. i« ker so bežali oni, so bežali tudi sami. Čemu pa potem tolika kavalerija, če ni za nobeno rabo? Celo sami poveljniki niso vedeli, kam s tako vojsko. A oni so govoričili in govoričili, da so jih nazaduje res začeli nastavljati za poveljnike konjenice. Bojevali so se tako silno, da je pošlo neverjetno veliko konj in da so se polnili njih žepi. Tako je na primer kapitan 24. dragonskega polka L-ubjanenko privojeval v šestih mesecih jn»leg odlikovanj še 50 tisoč rabljev. Pravijo, da je bil izvrsten matematik. Res je treba uiti izvrsten matematik, če se hoče po šestLii mesecih z mesečnimi 300 rabi ji dobiti 50,000. Obžaloval bi le to. da je izrabil svoj talent v vojaški službi, a ne kot vse-učiliški profesor, kjer bi se naša mladina priučila temu. A ne le naša mladina, ampak tudi novo kraljestvo Bolgarija, ki bi ga gotovo dobro plačalo za take nauke, bi moglo vsaj poplačati 150 milijonov deficita, njega pa gotovo nagraditi s kakimi 150 milijoni. Toda oddaljil sem se od glavne misli, prosim, da mi oprostite to govoričenje: prestopam naravnost k cilju. Japonci so torej dobro poznali našo kavalerijo; in ko so zagledali vojake z dolgimi "palicami * (te palice so bile sulice, zvaue "pike"), niso bežali kakor navadno. ampak so se zagnali na-1 ravnost proti njim. Kako so se čudili Japonci, ko jim je šla na-1 proti le peščica ljudi z dolgimi' "palicami". A temu začudenju so napravili konec kozaki. ki so «e kakor nevihta zagnali proti njimi. Zapodili so jih v beg, čeravno jih je bilo trikrat več, in so zasajali Japoncem "pike" s tako silo, da so jih pribodli h konjem in da jih niso mogli izdreti. Nato so segli po svojih krivih mečih in za pet minut je bežala vsa japonska kavalerija. Si morete misliti, ku-' ko so se Jajjonci ustrašili, ko so zagledali drveče konje s pribode-nimi Japonci. Naši so se vrnili; imeli so mnogo ranjencev. Med potjo so zagledali v daljavi japonsko kavalerijo in poguba je bila gotova. A general Rodzjanko, ki. je poveljeval tem četam, je velel dvigniti "palice" in Japonci so bili uverjeni, da so to naši kozaki s svojimi sulicami in oddelek jc bil rešen. Se dolgo zatem so bili vojaki kozakom hvaležni, ker so za vdali Japoncem tako velik strah. Tako nam je bilo v teh bojih še mnogokrat jokati ali smejati se. (Konec prihodnjič.) ROJAKI NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR I DRŽAVAH.__ Obtožen tihotapstva. Herman J. Dietz, newyorski draguljar, in njegov sin, Charles Dietz, sta bila obtožena, da sta u-tihotapila čez kanadsko mejo za $700.000 draguljev. Včeraj se je vršilo zaslišanje preti sodiščem Združenih držav. | Francosko vojno posojilo. "Journal de <; ene ve" poroča, •ia je več pariških časopisov takoj prvi dan. ko je bilo novo vojno po-|Sojilo razgrnjeno, širokoustuo razglasilo, da je podpi-^nih že 20 milijard. * "Journal des Debats "* pravi danes. da bo uspeh velikanski, če bo doseženih sploh deset milijard. — Hranilci imajo velik del svojega denarja, investiranega v tujik vrednostih, ki pa deloma zaradi j vojne ne plačajo kuponov, ali pa so ueprodajne. Pogodbe Romunije s centralnima državama. I Romunski politik Peter Carp objavlja v "Moldovi". da ima Romunija že od leta ls83 sem zvezno pogodbo z Avstrijo in Nemčijo. — Pogajanja so se vršila na Dunaju, ! pogodba je bila od starega Bratia-na in Bismarka podpisana v Ga-'Steinu. Leta 18&S se je ogodbi pri-' družila tudi Italija. Carp poudarja, da je bila zveza najboljša garancija za razvoj romunske drža-;ve in obramba proti vsaki nevarnosti. Nevarnost občutijo sedaj o-ni, ki so prelomili dano besedo____ Rusija in Romunija. Iz Ženeve poročajo: Poluradno poročilo pariškega "Tempsa'" iz Petrograda pravi, da Rusija ne bo i nadaljevala svojih poskusov izvabiti Romunijo iz nevtralnosti oziroma dobiti njeno dovoljenje za I prehod ruskih čet preko romunskega ozemlja. Denys Cochin v Bukarešti. Iz Bukarešte javljajo: Francoski minister Cochin, ki se mudi sedaj v Solunu, bo dospel v Bukarešto. SERENADA. Ce znala bi. kako sladko je, ko tvojih zrem oči sijaj, odprla meni okno svoje bi ua stežaj. Ce znala bi. kako v samoti po tebi koprni srce. stopila pod moj dom ob poti bi nehote. Ce znala bi. kako okrutno v življenju trpel sem doslej, bi sedla na moj prag sočutno. vem že naprej. Ce znala bi, da ljubim vroče, kot ljubil te še ni nikdo. prinesla srečo bi mogoče mi ti zato. Dr. Rene Renkin. iBnmnn t NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem, da nam je dne 24. decembra nemila smrt odvzela ljubljenega moža oz. očeta in brata JOHNA WEBER. Ranjki je bil 10 let v Ameriki in zadnji čas ua svojem posestvu j v Hinsdale, Mass. Med rojaki je I bil dobro poznan kot izdelovalec . harmonik. 1 Ostane naj vsem v dobrem spominu in lahka mu bodi zemlja! Žalujoči soprog: Mary Weber, soproga. Frances, Mary iu Victoria, hčere. John in Harcld, sinova. Jos. Weber, brat. Hinsdale, Mass. SANATOGEN DOBROTNIK ČLOVEŠTVA KM ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MoČ ! z evropskimi zdravili, ker so ZdrSVje ! najbolja. Posebno Sa-natogen je pravi čudež za vse boleh ne. slabotne in slabokrvne. 21,000 zdravnikov ga priporoča po celem svetu. Dobiva se pri nas, (Dom. Lekarna), kakor tndl druga garantirana zdravila za: Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni, zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni. S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj! S tem si prihranite denar in pridobite ai ZDRAVJE. Priznalita pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strogo zaupno. Pisma naslovite tako: J.F.Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. Eksplozija v Atenah. "Vilag"' javlja iz Aten: — V stanovanju vdove Katia se je zgodila eksplozija. Pri vdovi Katia so stanovali dijaki, ki so imeli intimne zveze s francoskimi vojaki. Sodi se. da so ti dijaki pripravljali političen atentat, da pa je predčasna eksplozija preprečila izvršitev zločina. Iščem ANTONA P.ERCK. Doma je nekje z Gorenjskega. Lansko leto se je nahajal v Farming-ton. III., in v mesecu avgustu je pa od tukaj odšel. IV ->iiu. ce kdo ve. da mi javi. aH naj se pa sam oglasi. — Joe Kuhel. 31-» Warren Sit., l'eoria. 111. 1.14-17—1) NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSčecl pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tn»ii za vse druge r caSo stroko spa«iajoče posle. Jenny Lind. Ark. ln okolica: Mihael Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. Denver. Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jatnnik. Pueblo. Colo.: Peter Culig, J. 11 Rojtz. Frank Janesh in John Germ. Šali da, Colo, in okolica: Louis Ca-steiio dritri PrantrtratM. GLAVNI URADNIKI) : JOŽKT PETERNEL, Box 05, WUloek. Pa. L ^ Ali^re-Jsednlk: KAROL ZA LAK. Box 547, Forest City. Pa. IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo, fajnfk: JOHN TEIJBA_N, Box 707. roreat City. Pa. I tajnik: JOHN OSOUN. Box 4B2, Forest City. Pa. M 4rcu mi je bilo. kakor stvo ministrstva. Po Ludovikovi je izpodrinil Vil Meja ki je "Sni" MkoU pr.-j: ne strah, ne žalost, smrti — IG. septembra 1824 — je bil pri kralju vse zaupanje Na u ve^-lj«* ne, — nekaj tesnega, j on zasedel prestol z imenom Ka- ner»ozabnega. I rol X. V ti-ti ozki. temni celici je bil. Dasi prej napet ultrarojalist. je t l L..;, iu del svetovne zgodovine i«! vendar spoznal, da se je Bourbo-/ njo so -nivali v marmornatih ra j nom možno vzdržati v Franciji lt . ti ;«_rrah-i. ki so igrali svoje dn vf-!ike in važne vlope na odru življenja. Pokopani so ležali oni in z njimi njihova zgodovina, ki je zapustila na svetu posledice, iz nje rojene, iz teh pa so se rodile nove in zopet nove do današnjih dni. Zamislil sem se v marmornati krucifiks pred seboj: razpetih rok n sklonjene glave je bil pribit na križ, in na jrlavi trnjevo krono. >tran pa prebodeno. Kdo bi razumel vsa pota. kdo bi pojmi! vse vzroke in posledieef A .ciio hi ne verjel in ne prizna! vsevednih in vsemodrih zakonov, ki vodijo do eilja in konca! Sklonil sem {jlavo in se zamislil v tisto zgodovino, ki je ležala pokopana tako blizo mene. m Bilo je 2. aprila 1814. leta, ko je na Talleyrandov predlog odstavi senat velikega Napoleona, moža, ki se je povzpel od navadnega lastnika tako neizmerno visoko. je sanjal svoje dni o gospostvu lez Evropo. Istega ine, ko je od-i iel »m ponižan na Elbo, se je vrnil v Pariz Ludovik XVIII. in zasedel prestol. se je poizkusil Napoleon srečo, d ga je toliko časa in tako daleč »premljala. a postaia mu je nezvesta. — Watt 'rloo iu Bele Alliance -ta imeni, s katerima je bila zapc-čaeena usoda moža. ki se je nekdaj tresla pred njim vsa Evropa. Njegovo delo je bilo dokončano in dovršen je bil njegov tek. Bil i* se vedno množili samostani, po-v lik mož, vse drugo je sodil On. sebno ženski: ker so bile oddane ki mu je pMveril tako važno vlogo nekatere šole jezuitom v oskrbo in na odru življenja. Spravljen s Cer- ker je bilo delovanje misijonarjev, kvijo je zapustil svet 5. maja leta krog katerih so so v jubilejnem le 1--1 tu 1625 zbirale velike množice liourbom so zopet zasedli pre- ljudstva, svobodoinislecem hud trn Ludovik XVIII. ' 1S15—1*24 v peti, je od dne do dne bolj ra-j< i/k;išal z /inernostjo vpostaviti stel njihov odpor proti kralju. — m r m red v državi in si tako utr-jMed ljudstvo so raztrosili laž. da • liti zoj t pridobljeni prestol, in je kralj sam postal jezuit iu da n;ej;i»vii "ehartc" bi bila k temu i mora v redovniski kuti pogosto t : 'i voi an o pripomogla, dasi je ( dajati odgovor svojim predstojni-l'i!o nj.-govo >tal išče res zelo te-jkom za vse vlad;"-ske posle iu u-/avno. ker j«- bila država vsa raz- krepe. Ni manjkalo ljudi, ki so to •■<•!<] l<-i -i a politične stranke. Re- vrjeli: treznomisleči j>a so izpre-puhlikanei. bonapartisti. "svobo- viileli. tla je ]>o zdivjan osti in po «l<>mi» Ini" lil>eralei in konserva- vseh grozovitostih revolucije ljud-h'.ni nijalisti. razeepljeni v stran- stvo potrebno pouka; zato je vla-ko zrut rnih iu v ultrarojaliste. so tla dovoli'a, da se je vrnilo nekaj I '\/r . iii in i//ivali neprestano jezuitov zopet v Francijo. "Svo-1 hi!« ue hoj. Na dvoru je imela bodomiselei" so začeli vpiti, da je P > : , u vpliv ultra-stranka. ker to kršenje postav in sistematično .f pripadal k njej sam kraljev podpiranje postavno izgnanih je-hrat i:rof Artois, in njegova dva zuitov. ki so krivi vsega nazad-smova vojvoda Angoulme in voj- njaštva vlade iu prosvete. — Pred-\tnla Berry. log o novi tiskovni postavi, ki Dasi Ludovik XVIIL ni bil na- naj bi bila ustavila gonjo "svo-k Ion jen prenapetim rojalistom. se bodomiselnega?' časopisja, je mojim je vendar vdal, ko je začela rala vlada umakniti, ko je videla, po umoru vzvoda Btrrjskega, ki da bi gotovo propadel. padel kot prva žrtev strankar- Ko je v aprilu leta 1827. kralj *kih bojev, — ultra stranka valiti pozdravilo nekaj vojakov s parolo opozicije: "'Živela ustava:'* namesto z navadnim lojalnim po-dravom: "Živel kralj!" Pri razhodu pa se je ljudstvo pridružilo narodni posadki in klicalo: "Proč 7. jezuiti! Proč z ministriš« jo novih volitvah z rasti o število opozicionalnih glasov na dušiti upor. a so v resnici rojile mir. Mi želimo samo mir pod po-isovo revolucijo iu izpodrinile Ka- goji. ki zavarujejo naše otroke in rolu prestol. Razpustil je novi dr- otrok otroke ]>red ponovitvijo da-žavni zbor, še preden se je sešel; uašnjih grozot. Ce treba, smo pri-razglasil je nov volilni red, ki naj pravljenj žrtvovati še več kakor hi vladno stranko dvignil: še ne smo žrtvovali do danes, voljeni zbor je sklieal za 28. sep- tembra: prekli- al je tiskovno svobodo in imenoval mnogo državnih svetnikov iz ultra-stranke. Bratianu o nevtralnosti Romunije. Bukareška "Seara'' poroča, da j je izjavil min. predsed. Bratianu Brž po razglasu kraljevih na- j posebnemu poročevalcu pariškega redb v uradnem "Mouiteurju". se "Journal des Debats": Od vseh je vzbudilo v Parizu veliko raz- j balkanskih držav sta ostali le Gr-burjenje. Ljudstvo se je zbiralo'ška in Romunija nevtralni, po vseh ulicah: sk-er ni prišlo hržt Navzlic- prijateljstvu, ki ju ve- do nemirov, a slutil jih je zv vsak-j že na četverozvezo. ne morett1 do z gotovostjo. Opozieionalne ti-i dve državi intervenirati in si skarne mi bile zaprte, delavci od-j iz važnih vzrokov, ki bi laliko ii puščeni; ravnotako so odpustili Mi usodne posledice za obe državi. V!?.t,na s_tra,,ka I>:t ostala | mnogi tovarnarji svoj,.- delavce. S j Romunija je prepričana, da odgo-- manjšini 125 glasov. Ta neuspeh krikom in vikom so drle brezdel-1 varja nevtralnost njenim narod- ne množice po ulicah. j nun interesom. Vse govorice, da z zmernostjo. — Obljubil je, da bo spoštoval ustavo iz ljudske prostosti iu pravice. Dovolil je tiskovno svobodo, vpostavil rodbino Orleans zopet v prejsno posest, vse to, da bi si pridobil zaupanje — jmjsebno svobodomiselne stranke. — Ko pa je stavil predlofr. naj bi dovolila emigrantom od.škod-nina za škodo, ki so j«» trpeli vsled revolucije, je zadel na hud odpor; vendar je bila večina zhorni-ce vladi naklonjena, in tako jc predlog prodrl na veliko ogorčenje mnogih. Kakor je kralj na eni strani podkrepil s predlogom o "milijardi prava chart zaupanje. Na| Drugi dan je izdalo 64 časnikar- je ta nevtralnost le posledica go njegovo mesto je bil pozvan Mar- jev protest proti kraljevim ordo-jtovih obveznosti, so izmišljotine, tignae. ki j«- izkušal z zmernostjo naneam. Protest se je naglo raz-1 m koncesijami oblažiti raznit-iv*. — širil ulicah; povsod je že vrelo.j Kljub vs»mi k'nieesijam je prišel z tuintam je ]>rišlo . Henri Nick ter jo poklonil kralju Karlu V., ki ima pridevek "Modri". Kralj je bii baje res pametna glavica v prak- rad videl mrtvega ua cesti?" ..l.>. i ni bo- spa zgenila ja/.ni. "Kaj pa bi mi koristilo, čc bi ležal ubit na cesti .' Sitnosti bi imel in drugega nič in tudi pogreb bi ne bil zastonj.. . .Ne meni — kaj misliš, komu bi bila prijetna njegova smrt?" Smehljal se jer gospa pa je strmela nanj z velikimi očmi, polnimi groze. ' * Tebi!" * se je zasmejal. " O. ne misli nikar, da sem tako zabit in rovtarski človek! In če se pečam z živinorejo, še ni potreba, da se ne bi pečal s psihologijo____Recimo. da bi obležal na cesti: zelo roinan-tiški dan bi bil. zelo romantiški te- Iden. Ampak obup bi minil, minilo bi kričanje, tudi solze bi se posu-t a-l wu ju j,- MUH ia uoi"e šile in ostala bi samo že ti.st a este in poslu-i se je nasmehnil komaj z očmi. Brat Edvard. Zgodba iz sanj. Ivan Cankar. (Nadalje vas je.) Ves -l je bil: smeli je bil ua debelih listnicah, v um žikujočih. drobnih »v -1. je bila hudomušnost. "Zdaj pa poslušajte, jrospod.-ir-ji. kaj se mi je pripetilo snoei!" "Zh>e ohrani!" je rekla krčma-riea. "I s< vi drugi bojite, ju/, se ne bojim nikojtar! — Grem snoči s lare, malo pijan sem bil; grem čez t, ost, pa iiiirno vrtij. pa mimo Trav novih. Noč, žive duSe nikjer. Za-sušlja. zgane se v temi; potuhnem sc pod živo mejo in poslušam. Ali veste, koga sem videl" Duhove!" Zasmejal se je tako veselo, da ho se mu /asolzile oči. "Črni ».o bili, zato ker je bila noč, drugače pa so bili prav po-stavui korenjaki, tako da jih raj- "Res pa je le, da ni bil pri pameti!" je rekel sosed. "Tudi jaz bi ne bil. če bi bil v njegovi koži!" je odgovoril fant. "Kaj ni nekdo pogledal skozi okno?" je vzkliknila krčmarica. Ozrli so se. ši nisem ogovarjal. Tam so stali.j "Nikogar ni ob oknu!" je rekel ' ;?po v zatišju, koncem vrta. Mi- j Jernej, natočil si je se ostanek ii slil sem: Zi.to ne stojn tam, da bi j je hitro izpil. zijali v trmo in dolgea- prodaja-; "Mrači se že skoro!" je zamrli! Ce bode kaj dočakali, bi rad t aural ill m je* ozrl po omizju: mor-dočakal tudi jaz! — Iu sem ča-j da je bila še druga beseda, še skri kal----! i ta misel v njegovem pogledu, za "Kdo pa je odprl duri?" — je' kaj vsi so izpili in so vstali, vzkliknila krčmarica. Med durmi se je okrenil star" "Veter jih je odprl!" je odgo-|kmet do fanta, ki je sedel in piT vorila Franeka in je šla zapirat- in se nič ni napravljal, da bi šel "Ne čakam dolgo, ko pride nek-j "Ti. fant, pa glej, da se kmalu do skozi vrt po pesku. Pogledam strezniš in da se še pred nočjo za oprezno izza meje — dvoje jih jejriješ v seno. Snoči si preveč videl bilo, moški in ženska; počasi sta ( nocoj si preveč govoril!" šla in zdi se mi, da sta se držala; "Nisem baba, da bi se bal!" jc za roko. Pred durmi, tik ograje, sta še stala, govorila sta tiho; v gosti senci sta bila. pod hruško. Slišal sem 4z Bogom" — če je re-on, ali če je rekla ona. On je pil k durim in jih je odpahnil. sc jc vrnila proti hiši; tako je ila, da bi še od blizu ne sli- j odsrovoril fant. Kmet je zaprl duri za seboj. "Zdaj pa ti malo k meni sedi Franeka!" "Pojd i domov, mrači se že!" "Kaj je tudi tebe strah?" "Zate se bojim nocoj!" "Lepo je, Francka, da se bojiš jenih korakov — senca, bi se]zame, ampak tjeba ni!" človeku. Ko sem še gledal j "Pojdi, izpij! Ce jih ti nisi spo je moški nenadoma izgi- znal. so spoznali tebe!" udi duhovi so izginili zh> "Ker ukazuješ, se zgodi po tvo-Ferjanka, zjutraj je pa j ji volji, Francka!" >d Edvard v vašem hle-j "Da nam nesreče ni prinesel v azbito glavo/ hišo!" je vzdihnila Ferjanka, ko je zaprl duri. Fant je šel, nekoliko se je ma jal, nekoliko opotekal, toda bil je vesel in dobre volje. Onkraj Trav-novega vrta, pred mostom, je vzdignil klobuk visoko in je za-ukal. Noč je bila že. zgodnja, pusta podzimska noč; le oddaleč, od fare, so se svetile drobne luči. — Preden je stopil na most. jc za-ukal vdrugič. toda nenadoma se jc vse zazibalo pred njim. most in voda in temni breg, zavrtil se je v kakor težka, duštji-bila v izbi. pogodu molk, go-Ije. da je že tako hu-kobali po vseh "eti in puli travo bukadnecar. — *o je s tisto je kradel na to je vsa In še na ! Saj so rita ku- kolobarju z razprostrtimi rokami o olup- in je lopnil na tla. -— če "Dovolj hnaš, žužnjalo!" se je i, zasmejal vesel Človek in je šel po /svoji poti...> __ pipe. ki je segala s svojim svilenim čopkom do tal. "I"bogi Edvard!" — je zavzdihnil in je puhnil dim proti =>tro pu. — Za. okroglo mizo, napol v senci je sedela gospa Travnova. Bel kakor od poreelana. je bil njen o braz: bel. trd in miren; nič več ni bil« bojazni na nj?in, komaj da je bila otrpla žaiosr. Zavzdihnil j" Traven, ^ospa n* odgovorila in se ni genila. "Mislim, da bi ga spet vtekni li!" je govoril Traven ?. mirnim skoro zaspanim glasom. "Če bi s< take reči godilo v mestu — v bo žjern imenu! Ampak tukaj so lju d je zabiti in babjeverni iu tako si pripovedujejo dolge bajke____ Neprijetno jc človeku, če gre pc cesti in povesi iriiasti sosed oe. pred njim iu zakašlja. .. . Kadil je, da bi pipa ne ugasni la. »rospa pa je izpregovorila hlad uo in leno, kakor o vremenu. "Prej si bil tat. zdaj si pa raz bojnik!" Traven .se je narahlo nasmeh nil izpod pipe. "Ljubeznive niso tvoje besede toliko je dognano! Ampak ljubez nivosti nisem -zahteval nikoli in jf tudi nimam rad — prestar sem da bi lizal bonbone.... Vendar p: bi rad vedel, kaj si mislila s ti stim razbojnikom!" "Ukazal si jim in si jim pla "al, da ga ubijejo!" "Kaj?" je vzdignil obrvi Tra ven iu je vzel pipo iz ust; toda ol vsem začudenju je ostal na ustnicah porogljivi nasmeh. "In zaklenil si ga v izbo in s" ukazal, da naj mu ne dado ne vo de ne kruha-..." "Kaj?" "Iu si jili postavil na hodnik ko jtj. bil s pestmi in glavo ulonii duri, in si jim naročil, da naj g« pobijejo na tla...." "Kaj?" "In ko je ležal snoči na cesti si stal ob oknu iu si se smejal, kei si minliL da jc mrtev." Traven je prežigal pipo, ki mu je bila ugasnila: čakal je dolgo preden je odgovoril; njegov obraz je bil tako miren kakor prej, samo obrvi so bile nekoliko vzdignjene. Putricli 6 "Zelo zanimivo je, kar si povedala .... zelo zanimivo.... Ampak čuj. Helena----zakaj pa nisi povedala te lepe zgodbe tistim gospodom. ki bi se tudi jako zanimali zanjo----jako zanimali, še bolj nego jaz?" Gospa je molčala. 4'Glej---- torej veš sama, da so bajke, izmišljene za kratek tična, •sentimentalna žalost, ki jo imajo ženske tako rade.... Ali nisem bistro premislil? Ali nisem dobro uganil?.... Dobro delo bi bilo. usmiljeno delo, jaz pa imam talente za vsako drugo čednost, samo ne za usmiljena dela...." Groza je bila na njenih licih. *Si;m si se obtožil!" je izpregovorila liho. "Ktdaj ? S katero besedo? Kakor so bile moje besede prijazne, so bile tako lepo in skrbno stav Ijelie, da. ue i/.puliš greha iz njih če ga iščeš z dvojnimi naočniki.. Saj to je \\>e modrosti začetek: kdor je previden, ni grešnik; čed nosten človek se razločuje od grešnika samo po svoji večji previdnosti. ... Kako zelo me veseli. Helena, da .sediva po dolgem času in po marsikaterem sporu spet tako lepo drug drugemu nasproti ter >e pogovarjava o imenitnih vprašanjih življenja iu filozofije!7' Na njenih ustnicah, ki so se komaj narahlo zgenile, se je prikazal stud. "Globoko si premislil, dobro si uganil — ampak kaj bi storil, čc si se nazadnje vendarle zmotili Če je bil račun napačen, ko si ži potegnil črto, du bi sešteval!*' "Nisem se zmotil, tvoj obraz razodeva!" odgovoril je Traven mir no. — Trepetaje so se nasmehnile nje ne ustnice. "Kaj se ti ne zdi, da bi bilo š< bolj romantiško nego tista smrt ir tista sentimentalna žalost----d; bi bilo še bolj romantiško, če bi midva sama. Edvard in jaz, opra vila tvoj posel, zadovoljno in lju bežni v slavo?" Veseleje se je nasmehnila gospa, njene oči so se zasvetile. "Ti sediš na divanu in pušis pipo in nama točiš trpljenje iz ko zarca---- kapljo do kaplje, zelo počasi in potrpežljivo____ Velil je kozarec, zvečer skoro izpraznjen, zjutraj že spet poln—. in daleč je še tisti dan, ko bo kauila iz njega poslednja kaplja — . " "Kes. daleč je!" se je nasmeh nil Traven in tudi gospa se je nasmehnila. "Toda glej. če bi se zgodilo, da bi ti stopila po tihotapsko za hrbet in bi ti iztrgala iz roke kozarec in bi izpila na dušek?" Traven se je nekoliko vzdignil, vzel pipo iz ust in se je naslonil t komolcem na divan. "Govori krščansko, ne razumem te!" "Saj si prej globoko premislil, dobro si uganil, da trplenje naenkrat izpito, v eni sami uri zavži-to, ni trpljenje----in da ostene čas.... veliko fantazije ima naš]po njem zalipomin tista sentimen-narod----Ampak še to mi povej: j talna žalost, "ki jo imajo ženske taka j res - misliš, recimo, da bi ga I ko rade»... Kaj nisi 'rekel t" je stopil pred hišo, se je pogladil po čelu; neprijetna misel, zla slutnja je bila v srcu..,. Gospa se je napotila od izbe do izbe, kakor da se je vrnila z dolgega potovanja. S tihim korakom je hodila, kakor hodi človek po samotnem kraju, kjer so nekoč, pred davnim časom, živeli in umrli poslednji ljudje. Naposled je stopila v temno izbo in je odgrnila za-stor od visokega okna ♦ •v.,™ i> • . Večerna luč je zasijala na trole lam v Parizu sem se seznani- __i i , - , " , 7 , la z blažim človekom, ki je bil Tl^t^.}™} zdravnik. In tisti zdravnik mi je dal nekoč.... zakaj človek nikoli ne ve, kaj mu donese prihodnost____ "Kaj ti je dal:" jc vprašal s liri pa vim glasom. "Kdo?" "Tisti zdravnik." Gospa je vzdignila obrvi visoko in se je zasmejala. "Ali se ti je zbledlo, prijatelj? O kakem zdravniku sva govorila? Kaj nisva govorila o tistem ind-skem fakirju. ki sva ga videla v Niei?" Travnov obraz je zabrekel od srda. "In kaj bi rekla, če te zaklenem v to izbo----ali tja doli, kjer je nekdo tulil nekoč?" "Saj so duri tam in tudi ključ je v ključavnici: zakleni! In če od stropa so visele dolge pajeevi-ne. Ena sama podoba v zaprašenem črnem okviru je stala v kotu ua tleli, v zid obrnjena. — Gospa je vzdignila podobo in jo je j gledala dogo. Obraz dekleta Je bil. j otroka šc skoraj; čisto bel obraz | z velikimi, temnorjavimi očmi. V ■ okvir so bile ob strani z nožem iz-rezaue besede, razvrščene kakor verzi: Ženo in dom izgubil in luč božjo, nikoli vere izgubil, nikoli upanja, nikoli ljubezni. Gospa je postavila podobo v kot, obrnila jo je v zid, kakor je stala poprej. Morda v večerni luči, morda v tihi misli se je zasvetil njen obraz in — morda od večerne luči, morda od tihe misli — je bila ob- no podkovan. Razveselil se je darila, toda da bi pokazal, da se tudi kaj spozna na take stvari, je iskal na uri, da bi našel kako napako na uri, ter naenkrat opozoril umetnika: "Številke ste napravili napačno." "Kako to, veličanstvo?" "Stirt se vendar piše > štirimi črtami!" "Veličanstvo, motite se." "Jaz se nikoli ne motim!" je zagrmel kralj. Umetnik je moral "popraviti" številko, ki je potem ostala napačna do današnjega dne. Zdravje nemškega cesarja. Na neko vprašanje je poslal nemški državni kancler sledeče brezžično poročilo: Berlin, Nemčija, 14. januarja. Njegovo veličanstvo sprejema goste vsak večer. Vsak dan se posve-tu.ie ce^ar z ministri in visoiw čast I niki prihajajo v avdijeneo. Kadar dovoljujejo vremenske izpremem-be, se cesar izprehaja v vrtovih svoje palače. < 'esar sploh ni bil prisiljen ostati v postelji in ho kmalu zmožen, da se bo posveti! običajnemu delu. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništ.vo ne uredništvo. SLOVENSKO-AMERIKANSKl KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.)' — Običajni Koledar. — Strašne-številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noe. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji t zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Ogla«. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke S&n. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. —> Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemvslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. ■— Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje* SLOVENIC PUBLISHING CQ,!- 82 OORTLAHDT STREET, 1 HEW YORK, N. Y. rtABOPA, lrJAfflJASg A, 1918. i, Iskalci biserov na otoku Svetega Duha. F oves t. Buftki »pital Emilij Muiik. Neko tiho. tople poletni* m»č »in o mu burna zazrli v nekoji daljavi od na«t* ladj«' moleti iz votle i*rtn»hkalnata otoka — 1 era 1 j bo iu Sv. Duhe. Ze nekaj mesecev »uio jadrali križema jjo iiraem morju, lovec kit«*; ali sret'-a nam ni bila posebno mila: samo edeu kit, pa še ta U" popolnoma dorastel. je bil do-siUdob ves naš plen. Zatorej so imeli pomorščaki ladje do*ti pro-s»teifa časa, med katerim ao popravljali jadra, siaolili vrvi in o-pravljalt še druga neznatna opravila. Zadnje dni je pihal ugoden veter in pluli »no bistro za bre-ifom, Stare ali Nižje Kalifornije (v -Mehiki). In srlej. prepluvši j»o-vratnik, bili smo že pred otoko-P MM i eraljbo in Sv. Duha. katera sta zakrivala vhod v luko La Paz. Jaz s,.hi ravnokar prevzel ^luž-'mi na straži ter &»■ spretiajal gori in * 1 o 11 po krovu, poredkoiua upa-2ujo<- jadra, enakomerno naj>eta od lahnega vetriča. Nad nami .se j>' širilo zvezdnato nebo, a ob lad-jineiu hOmi se je p«*nila iu žuborela voda. Kden del moštva, «e-atojee iz vseli različnih narodno-sti, kakoršue je možno najti ua Wit (»lovnih ladjah, je okrog glavnega jambora ter poslušal povesti »starega pomorščaka, medtem ko je naš glavni veseljak in poredio-ž atal nekoliko vstran, na-slouj* u na barkiu rob, ter nepremično zrl v daljavo. "Kaj pa je z vami. Anton?" sem ga vprašal, stopiv£i k njemu; "čemu rako resni danes?" Vzdignil je glavo. tlI>a. gospod la j t na nt", je odvrnil, to so pač vzroki. Eden teh otokov je moja domovina." | "Kuteri; IVraljbo!" "Ne vem gotovo, ali je ( era!j-Uo ali otuk Sv. Duha; vs>-kako pa •■•ti ver j i del svoj" u dad ost i preživel »ia otoku Sv. Duha iu tam H-m d oži i e! tudi dojfod»k, kater."*-tfa nikoli to- pozabim, »ko postanem star tiifli sto let." | "Potem takem mora biti nekaj Miiimivega". sem dejal, "ko bi le J..* bila tajnost." t "O lie \ Oflvrtlil; boč**-t«-. vam povem vse kako je bilo.*' . Vi \ idi ■ * • oua otoka.' Sedaj , stanujejo tam raz ven morskih ; ptic kake tri-štiri rodovi« aii 0h V* asu iskanja bis* rov je tam jako . živahno. Moj oče j'* bil rodom . Šoanj«>e. nadzornik nad iskalci bi- rov, a mati moja je bila Indi- j janka. Tak r«Klopi* od materin? , strati i tii /a tie posebno laskav; io- da govori se. da je bila moja mati ' kraaotiea. a ker petdeset mili da- ; leč naokoli ni bilo nobene rojen»» Španke, zatorej jo je vzel moj j oče. Materina roditelja — po obrti potapljah-a — sta me redila do devetega leta, potein me je vzel I k s. bi oče in me posvetil v tajno- * Mi svojega dela... Ali ste le bili 1 kdaj na teh otokih, go»pud lajt- ' ttM,v:';, , i! "Ne , m-, mod govoril. t "Torej ju vam moram vsaj nekoliko opisati. Bodi vam povedano, da sta navadno jako puščob- 1 na, samo dva meaeea v letu, v rož- ' niku in tual m srpanu, se zbero taiu iskalci biserov in lovci želv. 1 Ob tem času se snide na tema oto- I koma precej na ruda, kakor potap- ' Ijalei. kupovalei iu ageutje raznih • zadrug. l*>slednji nabirajo po- : trebno število delavcev sredi In- 1 dijaucev, živečih po bregovih Ka-j lifomije in Sou ore. * S pričet kom lova se nahajajo < potapljale i pod neumorno strogim 1 nadzorstvom, kajti jako lahko jitn 1 je utajiti dragocene bisere. Ta i nadzor se poveri delovodji. To J dolžnost se opravlja navadno 1 mož. ki je močan, spreten, odlo- -čen in ki ume je pridobiti si uva- ® zevanje in pokorščino pri svojih i podložnih. Tak delovodja sme po- J milost iti, pa tudi usmrtiti delav- ; ca. kateri je kaj zakrivil. Star * dvajset let. gospod lajt na nt, sem j bil ze delovodja na otoku Čeralj-bo, a glavni nadzornik je bil moj 1 Oče. | , Bodi vam še nadalje povedano. 5 da potapljalei ne pridejo vselej 1 samo s svojimi družinami, ampak 1 pripeljejo tudi razuih indijanskih « eopernic s seboj. Te stare Čarov- < nice so dolžne zarotiti morske vol-j i kove, da so pred njimi potem var- J ni potapljalei. Razven tega se po-'i javijo na otokih še mešetarji, ka-! \ teri pokupijo od potapljaleev nji-1 hov pridelek; razven teh so fie g zberejo r^zni špekulant je, ki raz- č postavijo na otoka svoje pivne in j igralne šotore. A ker se ob času iskanja biserov vrši obenem tudi lov na ostrice in želve, zatorej se ua otokih Cera 1 j bo in Sv. Duha zbere tri do štiristo duš na vsakem, dasi sta ostali letni čas popolnoma brezljudna. Sedaj vas moram še seznaniti, j kako se dobivajo bisernice. V čol-. nih. nalašč za to obrt pripravljenih. s«« namestijo brodarji iu potapljalei; poslednji se po vrsti spuščajo v morje; dokler je eden; l pod vodo, si drugi oddahne. Da' bi hitreje izginil pod vodo. zašče-i ni potapljalec med prsti noge vrv, na koneu koje je privezan precej' velik kamen. Drug konec vrvi. pritrjen k čolnu, pomaga lovcu priti umeje ua površje, ko se vrača iz globočine, obložen z bisernico. katero lomi od škal deset do dvanajst sežnjev globoko z velikim kladivom ter jo de vije v nm-žo. privezano okrog pasu. Po-tapljalee ostane navadno tri do štiri minute pod vodo in se povr-j ne na površje ves izpehan, kar mu v*ekako ne brani potapljati se .šti-! rid ♦ set do petdesetkrat eno jutro.-Najboljšim potapljalcem se prištevajo tiiaki. Tudi moja mati je Spadata k tem ljudem. Sredi teh ljudi sem jaz živel do tistega časa. dokb-r oče ni izjavil, da ima do mene pravico. Ugajal snn mu iuj on se je nadejal, da jlbstanem še kdaj priden delavec. Podjetniki' najraje nabirajo potapljalcev sredi tiiakuv, ki slujejo radi svoje smelosti, urnosti in spretnosti. Dasi se ob času biserolova zbere tamkaj dosti morskih volkov, veu-dar se (Jiaki potapljajo s popolno neustrašen ostjo, kar je vredno tem večjega občudovanja z ozi-rom na njih ničevo orožje, ki sestoji le iz edine "eslake", to je kos tako imenovanega železnega Sesa. ki je na vsakem koneu zaostren in katerega, poleg poprej imenovanega kladiva, nosi potapljalec za pasom svojih kratkih ir-hastih hlač. Izvrstno vam jet znano, gospod j lujtncnt. da ima morski volk < spodnjo čeljust jako kratko, zato i je priniorau prevreči se na hrbet, ! (la ugrabi svoj plen. Tisto minuto i ■porab; potapljali <•. a razložim, kako dobivajo bisere iz skorepnic. Vsak večer po končanem duev-iictn delu se naložijo na- ' lovljene skorepnice po obrežju. 1 Vsako deseto skorepnieo prejme ^ potapljalec kot plačo za svoj trud. 1 I-te se zmečejo na poseben kup. ^ Delovodja nadzoruje deleže iu od- J. piranje skorepnic, katere se jame- ] jo hitro polagati na solnc-e. Ko je polaganje gotovo, izmivajo skorepnice v velikih lesenih kadeh, * kakor se to d^la z zlatim peskom : v Zakramentovih rudnikih. Pri- 1 znati se mora. da se pri tem širi 1 strašen smrad, katerega se ni i možno ubraniti; ali Indijancev to prav nič ne moti. Najdeui biseri se osuažijo ter se oddajo nadzorniku. Potapljalei , pa prejmejo one bisere, ki se nahajajo v vsaki deseti bisernici, ter J jih smejo prodati na svojo pest akcijonarjem v pričo glavnega ' nadzornika. ] Po dovršenem lovu se vsa na- ] Albina otokova vsede v čolne; In- , dijanci se povrnejo v svoje vasi ] ter ii poiščejo drugod dela; razni j postopači premestijo svoje krčme ^ in igralne mize v druge kraje; j želvarji ueso svoj plen lastnikom j ladij; nadzorniki oddajo agentom j zadrug zbrane bisere (s katerimi j se dičijo mehikanske krasotice) ] in otoka postaneta puščoba do , prihodnjega lova. Samo nekaj služabnikov ostane tukaj celo leto s , tvojimi družinami. K tem ju pripadal tudi moj oče. Ta okolnost me je presneto bodla. kajti hrepenel sem na vso moč po mikavnem in veselem mestnem življenju. Ali kmalu je prišlo tako. da sem blagrcval svojo usodo. I kajti ves lesk in šum kalifornijskih mest ne bi mi bil mogel nadomestiti one cvetke, katera je razcvetela na samotnem otoku Sv. . Duha. Da, najkrasnej^a cvetka an-ših otokov, najlepši biser naših : roda je bila Erna! Njen oče, pl. Kastiljo. se je nastanil ua otoku nenadoma ter zajel tržiti z biserji. Toda na splošno čudenje se on ni vrnil, kakor < j J drugi trgovci, v mesto prodajat i-nakupljenih biserov, ampak je-o-2 stal na otoku. Govorilo se je, da i je bil on eden najboljših prijate--:Ijev bivšega diktatorja Santa An-. ne ter da se je udeležil vstaje proti mehikanski vladi in pobeg-. nil. kajti čakale so ga vešala, ako . bi g;i bili ujeli. Kastiljo je bil si-. ten, čemern človek t» r nas je ve-' . dno gledal postrani. Koliko je bi-[ lo resnice v omenjeni govorici, ni-L| kdo ni vedel: res pa je bilo to, da je bil pl. Kastiljo- grozen skopuh Iter da je često sprejemal neke tuje osebe, ki niso bile podobne nitij ^potapljalcem, niti želvarjem. ' On jih je imel za trgovce, kupujoče od njega bisere; a od dru-; žin, živečih neprestano na otoku,! smo culi, da se taki poseti ponavljajo tudi ob takem letnem času, ko je lov že končan. Prešlo je okolu pol leta od onega časa, ko se je pl. Kastiljo nastanil na otoku Sv. Duha; in glej. •nekoč zazrem njegovo hčer iu se I vanjo zaljubim. Ličiei pl. Erne : sta bili nežni liki breskev, a ! ogenj, ki je gorel v njenih temnih oč< h, je spominjal na svetel blisk, j uegoč črn, hudouren oblak. Jaz sem torej videl pl. Erno iu jo za-: e»»l ljubiti. Mislil »em samo nanjo in le njo sem želel imeti. j j Pa ne samo mene je bila tako omamila Krnina lepota. j Na drugi strani otoka Čeraljba je bila biserna sipina, last "So-' norske zadruge"'T ki je vsikdar tekmovala z našo v bogatem pridelku. Glavni zastopnik "Sonor-ske zadruge" na otoku je bil nek Anglež, izvrsten plovee, mlad človek, kakih štiri do pet starejši od mene. Bil je zal. junaški dečko in odlikoval se je z močjo in spretnostjo v vseh telesnih oravno, kako se neka- I tore bolezni, kakor je sifilis ali sastruplje- nje krvi, mozolji, kožna bolezni, stare rane, mm^Ž. kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-i^^^^Mftok, mehu me in ledvične teškoče, nalezljive in dru se moške ter ženske bolezni na spolno-urinaruih organih, vspešuo zdravijo privatno doma iu z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata , žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: holet-ine v križu, bolečine v zgibih. gla-^B vobol. izpruba apetita, kisloba v želodca, povračanje hrane, bljuvanje, žolln^B riganje. nečist jezik, smrdeča saj>a. izguba »panja. slal>e sanje, slfibost in razburjenost, r.orvoznost in razdražen ost, onemoglost ob jutrih. črni koloba^H pod očmi. sramežljivost iu izogibanje družbe, neniarno.st. bojazen in erjj^l tuga ' — Ti simptomi so znaineaje. da va5 telesni sistem ni v redu in da bujete zdravniških nasvetov in pomoči. JH •Naša brezplačna knjižica vam rove dejstva glede teh simptomov ia t^B pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moSkim do zdravja, afl svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vpebuje nasvete in katere bi moral znati vsak mo5ki in v?aka ženska, posebno pa tisti, kiifl ravajo ženiti. Iz nje labko spoznate vzroke svojega trpljenja iu va§e teškoče obvladale. Čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, \rmm , se z njo. ^B' f Pošljite la kupon še danedef DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 208 N. 5U» Ave.. I Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo rdnsmiško zastonj in poštnine prosto. 1 Ime...........................................nfflHmj^;' Stev. ia. ulica ali Box No........................^^HS^ Km MasAn ___^^^^^^HkC --^^^w^mm Čudovita zdravljenja, j C ~—O ' -} i če trpite n» boleznih na pljučih, i I v želodcu, jetrih, olistih, r,a ka-; tarju, revmatiziriu sli ži?cib, — ne! odlagajte niti en dan, temveč s« 1 iniormirajte glede našega zdrav-1 ljenja potom elektrike in tierumcv i kot. ae jih rabi v največjih evroc-! skih Banatorijih, ki so pomagali i stotinam vaših rojakov, Li so bili j v brezupnem stanju, a so tedaj zdravi in srečni. Toskusite nase zdravljenje- Pomeni VR&TEND ZDRAVJE. f ! Dr. L. E. SIEGELSTEIN, IJflS PiraaaeBt 746 Enclid Atsmt, Clt»elan(\ Oai». Slovensko - Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New Yoik. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio. Charles Karlinger, 394$ St. Clair Ave. Cleveland, O. Ft. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, HI. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Eudman, 737 Hoi mes Ave., JTgdianapolis, Ind M. Klancn, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, I/tinn. in več drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Rok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm, Minn. Frank G-abrenja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, HI Frank Skok. 433 - 52 Ave. West Allis, Wis. I Ker sem imel opraviti z ribami, izgubil sem bil izpred oči Angle-^ žev i-oln; a ko se znova ozrem okoli, ga že nikjer ni bilo videti. No. pa kaj bi — saj sem i brez tega vedel, kam je plul. (Pride še.) Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE sa leto 1916. En iztis (6 knjig) slane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udaino za prihodnje leto, ki znaša za| Ameriko kakor vedno 1 dolar.! Kdor naroči knjige ali pa vplača! u dni no za prihodnje leto, dobi j preti doplačilu 30 centov TR1-! DESET KVADRATNIH ČEVLJEV VELIK ZEMLJEVID voj-j skujoeih se držav, s katerim se za-more pokriti celo steno. ALOIS SKUL.T. P. O. Box 1402, New York, N. Y. ___(5-1—29-2 v 2 d) *»A HBVAŠ^SiaVENSKA T0VA8H4 TAMSURIC V AMERIKI ■gKt priporoči se vsen ^f^OTL Sloveniikiia tam *>nra5kita rboroai ^fl^aH kakor tudi pesa v9n meznikom, ki lju bijo tambuie. \ iMga to vara i se i zde &MEZ2 Injejo tambnre pi Upg n*juoT«ji«m tiste- »n in najpopoino) u HB lih cmetnižkih oa B ^B OkraSene ao s bi- S seri in Teakorret- 3 H Velika zalogi S Jftj vsakovrstnih goaa' mJ^^Sa^^ in najboljših pr» mifonov ter finii ^^v^F^Sf slovenskih p!oSč i. Veliki ilnatroTJ-n' ce "k s siiksjni pollj93 veaieiau ^ Ivan Benčic jfL 4154 St. CUir Atc. OlcvcUnd, Ohto. 1 Rad bi izvedel za naslov FRAN- 1 CA M A TjN AR, podomaee Pave-las iz Trave pri Kočevju. Star je IS let. V Ameriki je približno 3 leta iu se nahaja nekje v Pennsylvania i. Kdor rojakov ve z-j njegovo bivališče, naj mi i blagovoli naznaniti, za kar se vnaprej zahvaljujem, ali naj se pa sam oglasi. — Rudolf Šušte-| riČ. Blaž Malnar. Box 31, Vo-| ^AV, Texas._(U.i7_i) , liad bi izvedel za naslov svojega brata MATIJA TONČ1Č. Doma je iz Loke pri Črnomlja. Biva nekje okrog Clevelanda. Prosim, ee kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Tončič, Box 596. Elv. Minn. (] 4-17—1) 'potrebuje se delavce in mašiniste. Dobra plača, stalna služba brez štrajka ali kakega oviranja pri delu. Ne zaiite-va se pristojbino. Vprašajte: Room (soba) S Barge Office. South Ferry, New York, N. Y. _ (G-19-1) edini slovenski saloon v JDuiuth, Minn, j Rojakom Slovencem naznanjam, ! la se nahaja moj SALOON pel bloka od Union postaje ha desni ) strani W. Michigan St. štev, 413. Za obilen poset se priporočam. JOS. SCHARABON. I HARMONIKE | Jtakrtjieifoil vrst« '«<";©'aJea i* j popravljam po uajnlžjlli feaab, a č*-j lo t^pežoo in sanetiljivo. V popra f 3 ianesJjivo Tsa^do poSije, ker Fem i* nad 13 let tukaj v tem poaJn !n j » BYojeiQ lastnem domu. V pcpravdi 'Minen kranjske kakor 7«e dru*,* harmonike ter računam vc dfiu kji I korino kdo uibtev» fcrca ryrxianj. JOHN WENZEJU 1117 Mart glad 8L, CIotcImC Okis. Kadar je kako dxnStvo namenjeno knpltl bandero, *astavo, regaljSy godl>ene Instrumente, kape Itd., aH pa kadar potrebujete uro. verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, eljal neko dekle iz rodu Clauieranov. nakar so se vršili dvoboji, umori itd. Naravno obe družini tudi zdaj nista občevali medsebojno, a včasih >e je le pripetilo, da sta se sešli pri sosedih, kamor sta hodili na obiske. Pri takih prilikah i'«*« jrledali nič kaj prijazno in drujr dru-•^eniu so se kolikor mogoče izogibali. Stara grofica Laverberie je imela krasno mlado hčerko Valentino, in pri neki pojedini se je naključilo, da sta se pri neki priliki Ya-lentina in Clauieranov sin (»aston v prvič videla in — kar se je že prej dostikrat zgodilo — otroei sovražnih si staršev sta sc medsebojno zaljubila ! Valentina je bila vzgojena čisto v .samoti, daleč od vsega sveta, bila je angeljsko dobra in v svoji otroški nedolžnosti ni vedela, kaj je greh. Ivo je ugledala nekega večera Gastona v parku, kjer se je tudi ona sama izprehajala, se ji ni zdelo na tem nič nespodobnega ali zle-j?n. nasprotno prav vesela je hibi tega sestanka z onim. na katerega je od one pojedine neprestano mislila in tega tudi ui nič skrivala. Gaston je začel prihajati vedno pogosteje in kmalu nista mogla drug brez drugega živeti. Toda žalibotC sta sama dobro vedela, da je ujuua Ijubezcu brezupna, ker sta poznala svoje starše, kojih sklepe ne bi moglo prav nič omehčati ali izpremeniti. Zato so se med njuna ljubezenska zatrjava-nja večkrat pomešavali vzdihi in solze. Ljubimca sta morala biti pri svojih sestankih skrajno oprezna. >ici>r se v parku ni bilo bati vohunov ter je bil park velik in je imel innocro gostih grmov in dreves, da sta se lahko skrivala. Težava je le bila v tem, kako priti do parka pri gradiču Laverberie. Med obema pos< stvarna je tekla široka r<*ka iioua in mladenič se ni upal peljati s čolnom, boječ se, da ga k bregu privezan čoln ne bi izdal. Tudi brodu, ki tso ljudje navadno uporabljali za prehod čez reko. ni zaupal, ker t je mislil, da bi se brodarju zdeli sumljivi prepogosti obiski. Zato ni preostajalo Gastonu drugega, kakor da je vsakokrat preplaval reko, kadar je hotel k svojemu dekletu. Kako se ga je prestrašila Valentina, ko ^a je videla prvokrat priti čez reko! R«'ka ravno na onem mestu sieer ni bila prav posebno široka, toda nenavadno deroča in celo najiskušcnejšim plavalcem se je zdela skrajno nevarna. Valentina je solznih oči rotila Gastona, naj endar nikdar več ne hodi v tako nevarnost, toda on je prišel na isti način zopet in zopet. Zagotavljal jo je. da ni v tem nič nevarnosti; j »a se 11 e bi po nepotrebnem vznemirjala, pa je prižgal vsakokrat, predno je plaval čez reko, svetilko, ter jo postavil na okno svoje sobe, Valetina pa je storila enako v protiznamenjc. Če je tudi ona priznala luč ter jo postavila v svoje okno, je t«» pomenilo, da ga ona pričakuje, če pa tega ni storila, je Gaston vedel, da je zadržana od .»tere in ti." ne more v park. Mislila st«. da nobeden ne ve za njuno razmerja, živela sta \ sreči in vonjala vsem čarom ljubezni. Valentina je Gastona vedno z lo težko pričakovala. Ko je opazila luč na oknu. mn je <>na odvrnila z enakim znamenjem. In ko je preplaval reko in stopil na breg. ga je strastno objela ne meneč se za to, ee s«- j.- njena tnuka bela obleka te^no oprijemala njegovega mokrega telesa. Šele potem jfa je ogrnila s plaščem, katerega je imela skritega v n«*ki duplini in nato sta se začela brezskrbno izprehajati po vrtu. Nobena stvar na svetu ni tako skrita, da bi ne izvedeli zanjo ijudje. Mogoče ju je videl kak ribič, mogoče kaka druga oseba, krat-kntuulo. ljudje so začelo o tem govoriti. Valentina in Gaston nista seveda o tem ničesar slutila. Grofica, ki je z naslado opažala, da postaja njena hčerka z vsakim dnem lepši, je delala že velike načrte za bodočnost. — Kljub ♦emu. da je bila Valentina še mlada, jo je hotela prejkomogoče o-možiti. SkU niia je. da jo na zimo pelje v Pariz in da j«> seznani tam s kakim bogatim kavalirjem. Bogat, zelo bogat mora biti mož njene hčere. Ona namreč ni ;nela pos»*biio veliko denarja in je /elo hrepenela po lepem udobnem življenju. Poletje in jesen sta preživela ijuhitnea kakor v sanjah. Ko je nastopila deževna doba. ju je pri'-elo skrbeti, kje in kako se bosta estajala. Rona je bila narasla in se je bilo bati poplave. — Gaston ;t uiti mislil v« da bi preplaval rek«.. <*> je hotel priti v park. je moral iti v Tarravou. kjer je vodil mo^t preko reke. Nekega večera meseea novembra, je čakala Valentina svojega ljubima d" enajstih zvečer. Popoldne je bil šel v Tarraseon, tam je o-»►edoval pri svojem prijatelju, zvečer je pa slučajno stopil v kavarno. Kavarna je bila polna mladih ljudij. — Sedeli .so v ueposredni bližini bilarda in k«» je Gaston zaeel igrati, so se mu pričeli muzati. Gaston >e za to sprva ni zmenil, ko je pa nekdo napravil za njim opazko, je |M»*tal bolj |>ozorcti. A sa kri mu je šinila v glavo. Stopil je k mizi. kjer je igralo nekaj uiladeničev domino. Mladega moža. Juiiusa I-a/eta. je prijel za ramo iu mu rekel: — Vi ste si upali napraviti opazko... . Če hočete jo takoj ponovim — je rekel in se zasmejal. Kekel >em. da so plemenite deklice ravnotake kakor kmečke dekle. Zdi se mit da ste imenovali tudi neko ime. — Seveda : govoril sem o kontesi Laverberie. Začela -ta tako glasno prepirati, da so postali tudi drugi gostje pozorni. Samo uesranmež za more tako govoriti o mladi dami. ki nima hrata ne očeta, da bi se zavzel zanjo. Kaj jo briga, če ima očeta in brata, ali ne. — Saj ima vendar a — je odvrnil Lazete. besede so Gastona tako razialile, da je udaril Lazeta po glavi, navzoči so zakričali, ker so vedeli, da je Lazeet izvanredno V trenutku je planil pokoncu in zgrabil Gastona za grlo. >v prijatelj mu jc hotel pomagati, toda medtem so g« bili ill ga začeli suvati s keji. — Nastal je silen hruin in ropot, tite ga! — je kričal Lazet — mar mislite, da ga ne bom an! Vsi stran! l^azet sta se spoprijela in se začela ruvati. — Oba sta ob« izvanredno močna. Lazet je pričel oinagovati. — ko ga je hotel Gaston prodreti na tla. so prihiteli dru-na padli. Nekdo mu je hotel z jermenom zvezati no-o tako sunil v prsi. da je takoj obležal, je rjul Gaston. — To je kavalistvo! — Dvajset na je. da se je oprostil železnih pesti. — Letel je o-uiti skozi vrata, pa so mu drugi zastavili pot. fega, je potegnil iz žepa nož in začel divje mu-reči se mu je bil Lazet preveč približal, nož iel je mrtev na tla. >! — so začeli kričati. — Tedaj je bilo tre-na bilard in skočil skozi zaprto okno. — Steklo je /.aeingljalo, Gaston jc pa stal ves obrezan in okrvavljen ua cesti. Ko je zaslišal zasledovalce za seboj, je pričel za žive in mrtve be; žati. Po travnikih, preko jarkov, skozi gozd naravnost proti očetovemu gradu. — Morilec si, morilec — mu je šepetala vest. — Kaj si napravil? — Sedaj si izgubljen, za vedno izgubljen. — Valentina ne bo marala morilca. — S težavo se je privlekel do gradiča. Ko ga je zapazil stari služabnik, je začudeno vzkliknil: — Za božjo voljo, gospod grof. kaj se je zgodilo? — Tiho. tiho. — je rekel Gaston s hripavim glasom. — Kje je v M o ce: — — Gospod marki je v spalnici. Gaston ni več poslušal. — Tako hitro, kolikor so mu dopuščale moči. je stekel po stopnicah naravnost v očetovo spalnico. — Stari marki je sedel v naslonjaču in igral s svojim mlajšim sinom Louisom domino. Starec je prebledel. ko je opazil Gastona vsega onemoglega in okrvavljenega. — Kaj je? — Kaj se ti je zgodilo? - Oče. poslovit sem se prišel od tebe. — Prosim te. daj mi denar Zil pot. — Zakaj .' — Kaj ti je padlo v glavo i — Oče, bežati moram, takoj moram bežati. — Zasledovalci so za menoj. Žandarji pridejo lahko vsak trenutek v grad. Marki se je tako prestrašil, da ni vedel, kaj bi počel. (Nadaljnja se). flAZNASTLO. Cenjenim naročnikom v Pen® »jlvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal nai potovalna salt op oik ioUU "GLAS NAKODA" skoti ftttn masses dnevno, UvsamU nsdslj tn postavnih praznikov. "GLAS NAKODA" izhaja dnevno na isstih straneh, tako, U dobit« tedensko S6 strani berila, t masten 156 strani, ali 634 strani v fctirifc mssaeik. "GLAS HABODA" donaia Ansvno poročila i bojiiža in run* iS-ks. Sadaj ga sleherni dan r&spoitijam« 11,0001 — Tn številka jamo govori da jt list zalo rasiirjsx. Vsa oflofcja Hite ji organizirano in spada v strokovno nnlja. MODERNO UREJENA TISKARN GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH« * • * * * • DELO OKUSNO * • • • v IZVRŠUJE VRE V OD« J DRUGE JEZIKI m. « * n UNJJSKO ORGANIZIRANA. w • «• i rOSRBKOn BOx DRUftTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAHFLET1, CENIKI I T. D. m NAROČILA POŠLJI« XAt SLOVENEC PUBLISHING CO. 82 Cortiandt St, New York, N.Y. jii Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrlen and Immigration" *a državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo rav-nalL Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev e zemljišči, prodajalcev p&robrodnih listkov, spremljeval cev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarall-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti ca državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu sli pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. Veliki vojni atlas u?s!raji)eiii se evropskih držav in pa kohaij skih posestev vseb yetesif. Obsega 11 raznih zemljevidom na 20tih straneh in vsaka stran je 10% pri 13% palca velika Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas obaega devet raznih zemljevide* ob S straneh, vsaka stran 8 pri 14 pslcev. Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vaa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je poviod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali p& 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 62 Cortiandt Street. New York, N. Y i EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKTJ 1 ANTON BURGAR s Š2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnja in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gledo datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno In soUOno postrefleaL Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav« Velikost je 21 pri 28 pcildfi Cena 15 centov. m r*3M MJAJCJr Najbolj n- ■»M Kilo ni 8®n-■ke In moške lat«, kakor tu. t, di t« rneške brka (n brado. Ako m rabi to ! maslo, in- f ♦ •tajo ▼ 6 tednih krsto!, C rti ia dolgi i«, kakor hjrtl moškim krnil* brka ia in Se odpadali Ia na oaivali. Rermatizam. koati bol ali trsaaja v rokah. botrah ia križu t 8 doeh popohMma oadravlm. ruj«. opeklina, bele. tur«, kruta !n erlnt". potna nov«, kurja oil. brmdoTica. ozebline r par donb popolnoma odstranim. Kdor bi moia zdravila braa nap4ba robiL mu jameim ca $6 00. Pilile takoj me eaaik ia knjUlm, p«*ljam maatonj. i JAKOB VFAHČlti, ' ims K mth Si, Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava. koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je.15 centov. Pri nas je dobiti tudi velnce zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, ltnsije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov, j Ml,, Naročila in denar pošljite nat Slovenic Pablishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Cievetaal, O. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK' V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE VANJ • Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika |e le ta, da potrebujejo poSiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma zs pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,' 100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Oeveland, Ohio. K»J niftj« flMltUl sseajefcl la 4rtii«ik) • Battel «S I "Doli z orožjem r* Lstr Nlkaiajsvll Tsfisfttj Js pisali JEajlaa ssss s tsIIklm «» f«a prebral la f aje] naJel veliko korlstn««a. Ta fta]laa sil« f nMlra na floreka In otoeega nebro] lepih I FrHteftk pL Meesfte4t: Odkar je umrla at^ea atav al J Ml« aa sveta tako slavne pisateljice kot je Suttnerjera. 1 Pni Št. A. De4el: "Doli ■ oroijem Je pravo oalertaln aMUaja i m lasa. Ko Sovek prečita to kajlso, aora nehote pomisliti, ta m bllšajo CioTefttrn boUU iaaL Kratkomalo: eelo dobra ksjlpa. Dr. LaS. MnbmU: To knjlxo bi ilovek asjrajia peijablk ▼ Cao area mo je pretreelo, ko sem jo prebral j Štajerski pisatelj Peter giiigur ptts: Sedel seai ▼ malkmm ■eadn prt Krlitfaeb ia seas bral knjigo a nasloven "Doli s «ni |eai r Prebiral sea jo dva dneva neprenehoma la sedaj lahke mIbs. da sta ta dva Oneva uekaj posebnega v nn}« iivljeaja. Ke sea jo prebral, sea satelel, da bi ee prestavilo kajlgo v vse kmltorne jeafka, da M Jo imela vsaka knjigarna, da bo je tadl v It's It as aaMlo sisnjTTsf Na svets ao draibe, ld raailrjajo Svete Vlsaa. Ali M as ai afla aataaovltl tnfti, ki M raaMrJale ta MesT ■«eHC Karti ee Ve je aaJbeU oSarijlva »alias. Km KM Al Maj bral__ C. Ncassaaa Balsfff To je aajboljAs Ml« kar se jlk asi- | sail Undje, ki ae borijo aa evetovnl aOr.... j Ka Lsfli (na abodn. katersca j« imel leta UBO v Berlina)S ■e slavil knjige, ssao imenoval jo boa. Vsakeaa jo boa pa-sadit Naj bi tndl ta knjiga nsila svoje apoatoije, ki bi Bi Bale fcriisaavet ia nčlli vee narode. nusiai ainlstw Doaajewskl je rekel v nekaa evojea pava* rm v poelanakl sboralel: Saj je bila pred kratkim v poeebnl knjigi spisana na pretrealjlv nafln vojna. Knjlae nI napisa! noben voja-ftl strokovnjak, noben driavnik. pač pa prlprosta Seaska Berts «L Pattnerjeva. Prosim' Vas, posvetite par nr tesno dela. Mislia, ta a ne be alkde val aavdoleval aa vojno. «s be prebral ta Bajta* OBUNCsmr. j dsriSaSi ja psfi Slovenic Publishing Co., «9 Cortiandt Btr—t, Vsw York City, M. T, |