Primorski
Kv;: •
■ML HL /''&'//'■%Lm
evmk
If® XIV - št. 207
(4052)
TRST, nedelja SL avgttafca 1950
Cena 30 Hr
Možnosti in odgovornost
Pozitivne praktične rešitve na Srednjem vzhodu in sPorazum o ustavitvi jedrskih poskusov bi pomenil zucetek resničnega popuščanja napetosti, ki že °lgo leži kot mora na mednarodnih odnošajih
UPa ^nekofii^v-0 zopet Seda	vedro
Jutefc olaJin dan- Ob-
aiocnej^n,u se toli‘ das je ’ '■ ka0ti prevzel r^tkih	tezkih	tre-
^odu pa. t, SrednJem *a' W sf JUdl, ^radi te-^Pektive ki kažejo per-Casa zfl’m , bile že dali *Prte S6"6- kaJ« iz ?rot>lemov ^f^iarodnih pijejo nrnhl Ponovno bletnom £ blem za pro-r«šujejo, J učinkovito
Jh? ODiriC1 sta' na kate-
rf^“spS”'vs
)Vcije, ki d arabske reso-č!e za reimP0St:aviIa teme-flednjem ^unie krize na racija ki °du. Ta reso-
£■’ zavrnitf nihce ni mo‘ v1 m°?el niti ji nihče Na L"f0Variati. je do-
J;0llstruktivn .-0 zrelost in 4r°dov V	arabskih
^ar uir, °rfrJ Prav tisto,
*aradi svniih ,6^’ seved'a 180 hoten .ozkih koristi, 50 h> oh .priznati, čeprav ^luciie m lz§iasovanju re-ga resni^0rali st°riti. Drvite v Je obvestilo ze-?Vebikov n -ence znanca v,,,? m°žnosti nadzi-«°V' To H arnih posku-
h'0 deisw?ri?110 je potr' h <?°Voli „ , je na sve-h hi orni ea'uih temeljev, i?(Qfhanig0C sporazum o &°zij n* , atomskih eks-t turii z pa je posta-, ieritni Prozorne teze, s Jarjaii a° nekateri zago-;learnih na<Jaljevanje nu-patiiTeč t«B^®kusov. Ti so *e§a tiart, ■ da učinkovi-
vl!aPiziratfStVa ni moS°če I*1 atomskih10 da prepo' bikat Poskusov ni-hosti-	e Praktične vred-
h sPoraJ,',!ia’ ,ln Pa ženev-Velik ’• inla izred-eprav Politični pomen, _e Popoln«Zultat konferen-znača;„ ma znanstvene-hl ^ ni«iPa sama na se-
uetnhnost tav,zadosti- Po"
brfPredvspm dveb aktov > &V.tei“. da sta at . Prihort ■ ln spodbuda i *cije ,j, nJe konkretne h ker or,^^razumevanje v>vorf0ekazujeta, da so ^hev nov P01 za od-? ibiru n« arnosti- ki aro-
Šli tate’ri se edina pot’ Mahko reši1P°rni Prcyble'
>,r6berai>f JO-&h ^‘sekretar Zdru-^°e!d j" odov, H am maraš^ arabsk?hal Prestolih hiPB~ držav, toda
t*Sitdoločevarhla poslanstva koiaev sta Trt a Praktičnih k. ko bod^Vlsna °d tega, s0] s° tum zahodne sile,
še^cij°, sodltSOVale za re" «ke5?fa in n£vale pri re'
W izvaia^- m dejan-
S Z. druSimi
Pm Se bori^ anje je. ko-
skllaS°diipd , zahodne sile in 8a PohHrtVarnosti arab-PraJ?ak° b^ne"a razvoja hatlce in , u sp°štovale l,Vv rzaht,eve, ki so tudi .» c'ji' kate-ame sprejele.
Kajti vse drugo: zavlačevanje umika vojaških oddelkov, iskanje novih oblik, ki naj služijo starim smotrom, poskusi izigravanja lesnične vloge Združenih narodov, ne bo imelo u-speha ali pa lahko zopet položaj zeio poslabša.
Tudi ženevski sporazum poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju v pozitivni smeri. Ustavitev nuklearnih poskusov je bila vedno politično vprašanje; to vprašanje pa je odvisno od dobre volje in pripravljenosti nuklearnih sil, da ga rešijo. S sklepom, ki ga je sprejela pred petimi meseci, da bo enostransko ustavila nuklearne poskuse, je ZSSR začela pomembno akcijo, ki je dokazala njeno pripravljenost. To akcijo so pozdravili po vsem svetu. Sedaj, po ženevski konferenci so tudi zahodne sile pokazale voljo, da ustavijo nuklearne poskuse za leto dni od takrat, ko bo m če bo Sovjetska zveza privolila na razgovore za sklenitev sporazuma in ustanovitev u-činkoviteea sistema nadzorstva. čeprav je prišel zelo pozno in čeprav je deloma še vedno vezan na pogoje, — to je tudi njegova slaba stran, — pomeni zahodni predlog pozitiven korak, tembolj zato. ker je s takimi ukrepi in spodbudami v zadnjem oasu.Zahod zelo skoparil. Nobenega dvoma ni, da je Zahod to predlagal pod pritiskom svetovne javnosti, ki je sporazumevanju naklonjena. kar je bilo posebno o-čitno na izrednem zasedanju Generalne skupščine. Ta predlog je bil vsekakor tudi pozitivna tema ženevskih razgovorov, ki so izključili domnevo s tem pa tudi bojazen, da bi, če bi ustavili poskuse, nasprotna stran še vedno lahko s poskusi nadaljevala, ne da bi nasprotna stran izvedela zanje. In končno kaže, da so dosedanji poskusi dokaj prepričali obe strani rte samo o tem, da sta sposobni uničiti druga drugo, ampak tudi o tem, da bi vsaka stran brez kakršnih koli «novih prednosti* lahko uničila ves svet in seveda tudi sama sebe.
Razumljivo je. da je do sklenitve popolnega sporazuma še daleč, toda vse kaže, da ga bodo prej ali slej tudi sklenili. V času, ko sedanji člani atomskega kluba napovedujejo pripravljenost za ustavitev, nevarnih poskusov in nadaljevanje začetega dela za rešitev razorožitvenih problemov, lahko ambicije ne katerih drugih držav, da bi se seda.i spustile v poskuse in si preskrbele «atom-sko sposobnost*, delujejo samo negativno. Po drugi strani so prav tako negativne in netočne teze, da bi ločen sporazum o ustavitvi poskusov «zmanjšal zanimanje za splošno razorožitev*. Mislimo, da lahko pričakujemo prav na-
sprotno, kajti od prvega sporazuma bo k drugemu pot lažja; prvi bo uvod in pobuda za razgovore o naslednjem. In to tudi je prava pot do cilja, ki bi utrdil mir, ki si ga svet tako želi, pot k dejanski razorožitvi. Globalni in vsestranski načrti ter tako imenovani «povezani sistem* reševanja problemov ne bo rodil uspešnih rezultatov. Veriga pogojenosti zapira krog in sili h gibanju v krogu, če se ta veriga samo na enem mestu pretrga, potem bodo lahko snemali z verige člen za členom in reševali problem za problemom po vrsti, kakor bo pač posamezen med njimi za rešitev dozoreval. In takšnih, za rešitev dozorelih vprašanj je že precej.
Pozitivni elementi v današnjem položaju ustvarjajo ugodno ozračje, na katero kaže tudi najnovejša angloameriška pobuda za nadaljevanje priprav za sestanek najvišjih zastopnikov. Sedaj je zares prišel čas, da konstruktivne akcije in razgovori v širokem obsegu zadušijo okrutnost politike nasilja. V tem pogledu je veliko možnosti, so pa tudi velike odgovornosti. Kajti ponovno odlašanje bi ne pomenilo samo zamujenih priložnosti in spregledanih naukov, temveč bi prineslo tudi nove in čedalje bolj nevame.ta-žave. Pozitivne praktične rešitve na Srednjem vzhodu in sporazum o ustavitvi poskusov, bi pomenili še več kot pa sama vsebina konkretnih sporazumov. To bi lahko označili kot začetek resničnega popuščanja napetosti, ki že dolgo časa leži kot mora v mednarodnih odnošajih. Vse to pa bi težnjam demokratičnega človeštva najbolj u-strezalo in bi pomenilo velik prispevek k stvari miru in napredka.
Najnovejše vesti nam pričajo, da nikakor ne smemo izgubiti upanja, da bo do takega popuščanja napetosti tudi prišlo. V svoji petkovi izjavi je Hru-ščev poudaril, da pristaja, da se 31. oktobra začnejo pogajanja za sklenitev sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov. Dodal je sicer, da bi moral biti sporazum trajen in omejen le na eno ieto, da bi moral veljati za vsa atomska o-rožja in za vse države. Iz ZDA in Velike Britanije pa se sliši, da vlada tam optimistično razpoloženje spričo takega sovjetskega stališča. Pri tem pa nikakor niso spodbudne vesti o a-meriških desetih eksplozijah, ki jih nameravajo o-praviti še pred 31. okto-biom. Tudi trma zahodnjakov glede le enoletne, prekinitve poskusov ne spada med pozitivne elemente. Vendar pa igra danes svetovno javno mnenje tako veliko vlogo, da bo obe strani prisililo na koristne kompromise.
D. S.
V
m
<
De Gaulle je na svojem potovanju po francoskih kolonijah v Afriki obiskal v prvi vrsti največjo — Francosko zahodno Afriko. Povsod ga je domače prebivalstvo sprejelo z manifestacijami svojih zahtev' po neodvisnosti. Na sliki vidimo manifestante v mestu Dakar na Trgu Prolet, ko manifestira za
takojšnjo neodvisnost Senegalije
JAC \7dUriC JC na 3VU | V/l 11	jzu	11 *«1 Iivion 111 «v	j	*	-*	*	*	'	*•
prebivalstvo sprejelo z manifestacijami svojih zahtev' po neodvisnosti. Na sliki vidimo m«
takojšnjo neodvisnost Senegali
 .....................................................................................................................................        hm
IMItlfltf II Hill IIIIIHII lili IIIIII lllll tllHHItllilllttlHItlM
Izročen uradni sovjetski odgovor na angleški in ameriški predlog
Objavljeno poročilo atomskih strokovnjakov o nadzorstvu nad ustavitvijo jedrskih poskusov!
Zadovoljstvo v Washingtonu in Londonu, ker je Hruščev privolil, da se pogajanja začnejo 31. oktobra - SZ ne bo poslala opazovalcev k ameriški poskusni eksploziji Ukinitev atomskih tajnosti med ZDA in Anglijo - Jutri začetek konference v Ženevi
V SZ so uspeli «ukleniti» termonuklearno energijo ?
p
fl?ancija pred usodnimi dnevi
P°trpl]enje, gospodje! Jaz osebno še vedno verujem, da bo šlo.-
WASHINGTON, 30. — Danes so objavili poročilo vzhodnih in zahodnih strokovnjakov, ki so na nedavni ženevsk. konferenci razpravljali o načinu nadzorstva nad prekinitvijo jedrskih poizkusov.
Medtem pa javljajo, da
je bil formalen sovjetski odgovor na zahodne predloge. naj bi začeli pogajanja za prekinitev jedrskih poizkusov 31. oktobra, poslan nocoj ameriškemu in britanskemu poslaništvu v Moskvi.
V Washingtonu in Londonu izrekajo zadovoljstvo, ker je Hruščev sporočil, da je pripravljen začeti predlagana pogajanja o prekinitvi poizkusov 31. oktobra.
Uradni predstavnik Bele hiše Hagertj' je izjavil: ((Predsednik je z zadovoljstvom sprejel na znanje da je sovjetska vlada privolila v začetek pogajanj z nami in z Britanci. Upa. da bo mogoče pripraviti koristen sporazum med tremi državami na podlagi pogajanj, ki se bodo začela 31. oktobra.«
Zatem je izjavil, da ZDA nimajo nič prot! temu, naj bi pogajanja bila v Ženevi, in da Eisenhower za sedaj ne misli biti navzoč ob otvoritvi pogajanj. Njegova morebitna poznejša udeležba bo odvisna od poteka pogajanj. Ameriška vlada predvideva, naj bi se od začetka udeležili pogajanj samo strokovnjaki.
Na vprašanje, ali se lahko pričakuje konferenca najvišjih v zvezi s temi pogajanji, je Hagerty odnovoril, da je prezgodaj, da bi lahko že sedaj odgovoril na to vprašanje.
Tudi predstavnik Foreign Officea je izjavil, da z zadovoljstvom sprejemajo vest, da je SZ sprejela začetek pogajanj 31. oktobra.
Kakor poroča agencija Tass, sporoča sovjetska vlada v svojih notah da je pripravljena začeti 31. oktobra poga;anja s predstavniki ZDA in Veliko Britanijo.
Ta pogajanja naj bi imela
za smoter sklenitev sporazuma « trajnem prenehanju jedrskih poizkusov z uvedbo sistema nadzorstva nad izvajanjem sporazuma.
Sovjetska nota povzema vse predloge, ki jih je že navedel Hruščev v svojem intervjuvu moskovski »Pravdi« in dodaja, da bi bil primeren kra, za pogajanja Ženeva. Da se ne bi pogajanja prčveč zavlekla, predlaga sovjetska vlada, naj bi njih trajanje določili že vnaprej in predlaga v ta namen čas dveh do- treh tednov. Noti je dodano tudi celotno besedilo .izjave ruščeva moskovski «Pravdi».
Poročilo strokovnjakov ki so se sestali v Ženevi priporoča ustanovitev nadzorstvenega sistema, ki naj bi vseboval 180 kopenskih opazovalnih postaj, razmeščenih na razni krajih pod mednarodnim nadzorstvom. Poročilo je dolgo 47 strani in ugotavlja, da je eno glavnih vprašanj, ki jih je treba rešiti v zvezi s prepovedjo jedrskih poizkusov, razločevanje med jedrskimi in naravnimi motnjami, kakor so nt primer potresi. Iz teh vzrokov predlagajo strokovnjaki naj bo mreža 180 opazovalnih postaj bolj gosta na tistih področjih, kjer so potresni pojavi bolj običajni. Na teh področjih bi morale biti opazovalne postaje oddaljene 1000 kilometrov druga od druge, medtem ko naj bi na drugih področjih bila razdalja približno 1500 kilometrov. Poročilo ne omenja, koliko o-pazovalnih postaj naj bi bilo v raznih državah, pač pa navaja sledečo razdelitev po kontinentih: Severna Amerika 24, Evropa 5. Azija 37, Avstralija 7, Južna Amerika 16, Afrika 6, Antarktika 4 Poleg teh opazovalnih postaj na
kopnem priporoča poročilo postavitev drugih 60 postaj na otokih in 10 na ladjah, ki plovejo po oceanih.
«Za izpolnjevanje potrebne naloge,« pravi poročilo, »bi bilo potrebno za vsako postajo okoli 30 oseb z različnim kvalifikacijami m specializacijam ter nekaj oseb za pomožno službo.«
Poleg te poglavitne mreže bi morala letala, ki bi i-mela redne polete, jemati vzorce v atmosferi in to hi bila naloga letal, k: bi redno letela na progah Sever-Jug «nad ocean oh ro-*ji Atlantskega in Tihegr. oceana in nad tistim: področji oceana, ki sp oddaljena od opazovalnih postaj na kopnem«.
V primeru, da bi bilo potrebno raziskovati sumlii''® jedrske eksplozije, bi organizirali posebne polete C® b:	neka	nadzorstvena po-
staja ugotovila sumljivo je-orsko eksplozijo, bi mednarodna nadzorstvena ustanova poslala inšpekcijsko skupino na področje, kjer bi prišlo do jedrske eksplozije. Skupina bi nato poročala mednarodni ustanovi.
Poročilo navaja metode, ki so potrebne za ugotavljanje jedrskih eksplozij, vštevši «manj močne eksplozije«, to je eksplozije med enim in petimi kilotoni, ki so enake eksplozijam tisoč do pet tisoč ton običajnega eksploziva. Te metode so; 1. dviganje vzorcev radioaktivnega prahu, 2. registriranje potresnih, a-kustičnih in hidroakustičnih valov, 3. registriranje radijskih znakov, ki bi jih povzročili žarki gama, ki na-rtajajo ob eksploziji, 4. inšpekcija krajev, kjer bi nastala sumljiva eksplozija.
»Konferenca,« pravi poročilo dalje, «je zaradi tega prišla do zaključka, da ie izvedba učinkovitega in delujočega nadzorstvenega si-
i stema za ugotavljanje k.-ši-‘ tev izvedljiva.« Zatem pra-j vijo strokovnjaki. da bo j mreža nadzorstvenih po«taj j imei« mnogo možnosti ugo-j lavljanja esspiozi; na ze-meljski površin:. Nastale pa bodo nekatere težave pr; ugotavljanji tistih eksplozij. k. b nastale v viš.n: mer 10 in 5(1 kilometr. Za essplozije v višjih plasteh, (■ čemer pa niso govorili, mislijo strokovnjaki, da bi lahko uporabili umetne satelite, opremljene s poseb-n.mi aparati.
Poleg tega bodo velike možnosti ugotavljanj« podmorskih jedrskih eksplozij, močnih <vsaj en kiloton, ter registriranje potresnih sunkov, ki b jih povzročile podzemeljske eksplozije, močne en kiloton ali več.
j Na podlagi obstoječih podatkov se je ocenile, da je število potresov, ki jih e-ventualno ne bi mogli razločevati od podzemeljskih jedrskih eksplozij, na kontinentalnih nodroč;ih, približno 20 -100 na leto.
V ameriških političnih krogih ugotavljajo, da se po-očilo sicer omejuje samo na tehnične strani nadzorstva, vendar pa praktično pomeni neko smer, v kateri naj bi se obravnavala politična stran vprašanja. Poudarja se, da bo treba s tem v zvezi rešiti veliko število vprašanj (med katerimi bo na primer razdelitev opazovalnih postaj v raznih državah zelo težavna) in da bi pogajanja, ki naj bi se začela 31. oktobra, utegnila trajati tudi c-no leto. V nasprotju s tem pa je Hruščev mnenja, da bi morala pogajanja trajat4 največ tri tedne
Na vsak način pa velja sporazum, ki so ga dosegli strokovnjaki, kot dober u-vod za uspeh političnih pogajanj in ta uspeh ho v v«, liki meri odvisen od tega,
ee se bodo pogalanja nada-j ijevala v enakem duhu, ki-! kor so bila pogajanja m«d i strokovnjak’
Medtem pa je sovjetska j vlada sporočila ameriški vla-! di, da ne misli poslati svojih I opazovalcev k poizkusu v )a-j boratoriju, k: so ga nameravale napravit: v ZDA. 8o-: vjetska nota pravi, da ima ta poizkus »namen ustvariti izgovor za opravičenje nadalj*-vanja poizkusov z atomskim in vodikovim orožjem v ZDA« Nota dodaja, da nadaljevanje preizkuševanja ameriškega atomskega orožja predstavlja nevarnost za zdravje prebivalstva, posph-no še, če se upošteva da je znanstveni odboi OZN opozoril v svojem nedavnem poročilu r.a to nevarnost«.
Znano je, da je ameriška vlada povabila lo držav čla nic komisije OZN za proučevanje učinkov atomskega žarčenja, naj bi poslale svoje opazovalce k poizkusu z eksplozijo «čiste» bombe. Toda večina teh držav (med katerimi SZ, CSK, Irdija in Z AH) je vabilo odklonila. Zaradi tega je ameriška vlada odpovedala nameravani poizkus.
Danes sta ameriška in britanska vlada skupno sporočili, da nameravata ukiniti tajnost programov v obeh državah, ki se tičejo nadzorstva nad termonuklearno e-nergijo za proizvajanje energije v miroljubne namene. Sporočilo, ki so ga objavili tik pred začetkom ženevske konference o atomski energiji, pripominja, da bo ta sklep »omogočil znanstvenikom drugih držav študiranje v nekaterih ameriških in britanskih raziskovalnih centrih in da bo omogočil večjo izmenjavo informacij med znanstveniki ZDA in Velike Britanije ter znanstveniki vsega sveta.
Druga konferenca Združenih narodov o miroljubni u-
| porabi atomske energije se bo začela v ponedeljek v Ze- : nevi. Glavni tajnik konference dr. Eklund je izjavfl, da so najvažnejša vprašanja, o katerih bodo na konferen- i ci govorili: prihodnost jedr- ■ ske energiie; o tem bo podanih 'eč znanstvenih poročil. Možnost nadzorovanja ’ termonuklearnega spajanja: s tem bodo na konferenci prvikrat govorili. Poleg tega bo- ! do razpravljali o napredku, ki so ga dosegli pri uporab-, ljanju radioaktivnih izotopov . na zdravstvenem, industrij-skem, agrarnem in biokemičnem področju.
Danes so v Ženevi odprli tudi razstavo o miroljubni u-porabi atomske energije. Sovjetski znanstveniki so raz-' stavili instrument, ki so ga dokončali šele pred štirimi tedni, in ki bi lahko prispeval k «uklenitvi» termonu-klearne energije v industrijske namene instrument se i. menuje »Ogra«. Na konferenci sodeluje 350 sovjetskih znanstvenikov Sovjetski znanstvenik Kalinin je izjavil, da zaradi velikega obsega ni bilo mogoče pripeljati ■ v Ženevo modela «Ogra», ki i bi deloval. Ameriški znanstveniki so izjavili, da je «0-gra« podobna ameriškemu a-paratu «DCX» (Direct Cur-rent Experiment), toda njegova metoda je nekoliko drugačna
Kakor poroča agencija «Nova Kitajska«, je prof.! Kurčatov na konferenci, ki Je bila 20. avgusta v akademiji znanosti v Pekingu, sporočil, da je «Ogra» štirikrat tako velika kakor angleška naprava «Zeta». Kurčatov je izjavil, da bo nadzorovanje termonuklearne reakcije * pomočjo naprave »Ogra« o-mogočilo, da se doseže neomejeni vir energije, ker je v naravni vodi, k’ jo uporabljajo pri poizkusih, velika količina atomov težkega vodika.
Aktualni
portreti
FRANCA GANDOLF1 je pred kratkim povita sina. Njen mož Domeni-co Modugno je bil v tem (asu na pevski turneji po ZDA in se pred porodom sina ni mogel vrniti, ker bi sicer moral plačati več milijonov odškodnine. Na sliki vidimo Franco Gan-dolfi - Modugno s sinčkom Markom.
GRETA GARBO znana filmska umetnica iz polpretekle dobe je prišla pred dnevi na oddih na Sinjo obalo. Zanimivo je pri tem to. da se tokrat ni tako bolestno umikala pred fotografi, zakrila si ni co lo niti oči, kot je bi'o pri njej vedno v navadi.
mS
ERNEST O. LAWRENCE Nobelov nagrajenec za liziko je 27. t. m. umil. Lawrence je bil eden največjih ameriških strokovnjakov za atomistl-ko. Njegovo delo je tudi največji ameriški ciklo-tron na vseučilišču v Kaliforniji. Njegove zamisli so tudi bevatroni in kozmotroui ter števil-ne druge tovrstne naprave.
DOMENICA DENGA je pred dnevi dopolnila lt2 leti. Doma je iz Lui-na in Ji pravijo sLuin-slca babica«. Čeprav je tako stara, bi rada do čakala dan, ko bo prve-mn človeku uspelo stopiti na Luno. Živi zelo skromno, ker je siromašna, je pa zelo zdrava.
OB DANAŠNJEM ZASEDANJU NSZ
CHELO ALONZO je po rodu Kubanka, živi pa v Parizu, kjer pleše v »Folies Bergeres«. Iz filma Jo sicer le malo poznamo, ker se je tega poklica šele pred kratkim lotila. Pravijo pa, da je po svojih »oblikah« ali bolje »oblinah« zelo podobna znani Aniti Ekberg.
Sedem dni v svetu Za akcijsko
Nova igra i ognjem
Komaj se je svet oddahnil, ko se je z uspešnim zaključkom izrednega zasedanja skupščine OZN položaj na Srednjem vzhodu nekoliko umiril, že je prišla z Daljnega vzhoda vznemirljiva novica, da so okoli Formoze spet začeli grmeti topovi. Po bolj ali manj pogostih spopadih v Formoški ožini, ki se stalno ponavljajo, in po številnih propagandnih poletih Cangkajškovih (ameriških) letal nad kitajsko celino, kjer trosijo propagandne letake, je pretekli teden prišlo do resnejših spopadov. Na morju je bilo nekaj večjih spopadov med kitajskimi in Cangkajškovimi vojnimi ladjami, kitajsko obalno topništvo pa je začelo močno obstreljevati otok Kvemoj in druge manjše obalne otoke, ki so v rokah Cangkajškovih ni. Obstreljevanje se nadaljuje že ves teden, V ZDA so na to reagirali z izjavo, da gre za «komunistično izzi-vanjes. Ameriški in Cangkaj-škoui vojaški voditelji so začeli mrzlična posvetovanja v formoški prestolnic: Tajpehu, ameriško sedmo b rodovje v Formoški ožini pa dobiva nova ojačenja. Položaj je vsekakor zelo napet. Kitajsko vojaško poveljstvo je po radiu pozvalo Cangkajškovo poveljstvo na Kvemoju, naj preneha odpor in naj se vda. V nasprotnem primeru jih čaka popolno uničenje. Kakšni so kitajski nameni, nihče ne ve. Nekateri menijo, da verjetno ne bodo začeli večjega napada za zasedbo Kve-moja, drugi pa so nasprotne- ■ ga mnenja... in medtem se na tamkajšnjem področju kopičijo vedno nove vojne sile, ki bi utegnile povzročiti to, kar menda sedaj nihče niti noče. Vsekakor gre za nevarno igro z ognjem, ki jo miroljubni svet obsoja. Dejstvo, da ima Kitajska pravico do obalnih otokov in da tudi Formoza pravno pripada Kitajski, kajti če že ima kdo pravico do teh otokov, je nimajo prav gotovo ZDA, ki so na njih dejanski gospodar. Dejstvo pa je tudi, da je sedaj položaj v svetu tak, da so ZDA odločene braniti Formozo in Peskador-ske otoke in tako tudi vse ostale obalne otoke, ,ki so v Cangkajškovih rokah. Februarja 1955 je predsednik Eisenhouier dobil od kongresa pooblastilo o «uporabi o-borožene sile ZDA, kakor se mr. bo zdelo potrebno za 'za-ščito Formoze in Peskado-rot>». Toda takrat je. dobil tudi široko pooblastilo glede obrambe »navezanih o-zemeljs. Nobenega dvoma ni, da gre za otoka Kvemoj in Macu. ZDA so se oboezale, da bodo branile Cangkajška, če bi bil napaden. Toda kako širok je pojem obrambe, je vsakomur znano. Otoka Kvemoj in Macu sta kakor trn v peti za Kitajsko, ker Cangkajškovo topništvo lahko udarja po bližnjem otoku A-moju, kjer so močne vojaške utrdbe. Ce je bil kdaj prej dvom glede ameriških namenov pri morebitni obrambi otokov Kvemoja m Macuja, 10 politični opazovalci mnenja, da sedaj nimajo ZDA nobenega namena umakniti se, ker bi utrpel njih ugledu. Eisenhoioer je namreč na svoji tiskovni konferenci povedal, da je Cangkajšek premestil na te otoke tretjino svoje vojske. Angleški tisk pa s tem v zvezi poudarja, da ta ugled ni vreden vojne, in da bi se morale ZDA skupno s Cangkajškom u-makniti s teh obalnih oto-
i. 4^5 ' f/*J
\ -fs
rmjpefr
Usinčun
i
Tajcu ng ^
(PtsKADoeetj
vseh	napredn
\ Formoški ožini so vode precej razburkane. Topništvo LR Kitajske že več dni obstreljuje skupino otokov Kvemoj,	ki so	le neka/ km od	njene obale.
Pekinški radio pa poziva Cangkajškovo	vojsko	na otoiih, naj	se	predajo,	ker
jim ni rešitve- Ameriška VIT- flota ima skupno s Cangkajškovo mornarico vaje Čeprav so Angleži glede tega optimisti,	Američani pravijo, da	«od blizu	sledijo razvoju dogodkov«,	kot je	izjavil Hagertv
_
Za danes dopoldne je sklical odbor Neodvisne socialistične zveze skupščino, na kateri bodo predložili kandidatno listo za bodoče občinske volitve, kot tudi volilni program, s katerim se bo Neodvisna socialistična zveza predstavila svojim volivcem na teh volitvah.
- Odbor NSZ se je, v zvezi z volilnimi pripravami, sestal že pretekli četrtek ter je z zadovoljstvom pozdravil ukrep oblasti za razpis volitev, s katerimi se končuje nedemokratična in nepriljubljena komisarska uprava v tržaški občini. Seveda je odbor poudaril, da prihajajo volitve z enoletno zamudo, kar je bilo ne samo v nasprotju z določbami volilnega zakona, temveč tudi v nasprotju z interesi tržaške občine in njenega prebivalstva.
Na istem sestanku je odbor Neodvisne socialistične zveze poudaril, da gre kriza v tržaškem gospodarstvu, h kateri je treba prišteti še razne protidemokratične diskriminacije na račun delovnega ljudstva, italijanske in slovenske narodnosti (tu gre za politične, socialne in narodnostne diskriminacije) v škodo Trsta in njegovih interesov ter da ni mogoče misliti na izboljšanja razmer, dokler ne bo imel Trst takšnega občinskega sveta, ki bo zastopal resnične interese tržaških volivcev ter bo pripravljen boriti se za rešitev tako gospodarskih, kot tudi drugih problemov, ki ovirajo razvoj in napredek tržaškega gospodarstva in z njim v zvezi napore prebivalstva za izboljšanje živ-vljenjskih pogojev.
Monopol, ki ga je imela v zadnjih desetih letih v tržaški občini demokrist-janska stranka, ki so jo podpirale vse stranke desnice, je predstavljal stalno oviro za rešitev vprašanj, ki so skupna veliki večini tržaškega prebivalstva ter se je izkazal ob vseh priložnostih kot
najboljše orodje protidemokratične in egoistične politike, v službi interesov velekapitalistov.
Tudi tedaj, ko so morale demokrist-janska in druge desničarske stranke ter stranke sredine priznati obstoj težkih problemov v tržaški občini, so se vedno izognile reševanju teh problemov, ker je bil pač takšen ukaz, ki so ga prejemale od najvišjih eksponentov svojih političnih strank, ki so tesno povezane z velekapitalom.
Toda Tržačani so sedaj občutili na lastni koži posledice komisarske uprave. Zato ne bodo dovolili, da bi se tako stanje nadaljevalo, temveč bodo na novih volitvah pokazali, da hočejo občinski svet, v katerem bodo svetovalci, ki bodo skušali reševati zahteve in želje večine tržaškega prebivalstva.
Zato bi moralo priti v novem občinskem svetu do tesne povezave med vsemi strankami levice, ki zastopajo delovno silo Trsta. Ideološke razlike med strankami levice so sicer utemeljene, ker zrcalijo vse probleme v zvezi z današnjim socialnim napredkom v svetu ter so lahko samo povod za uspešne in pozitivne medsebojne diskusije. Toda te ideološke razlike ne smejo preprečevati, da ne bi prišlo do enotnosti pri reševanju vseh tistih problemov, ki so skupni interesom vsega delovnega in demokratičnega tržaškega prebivalstva.
Neodvisna socialistična zveza bo zato storila, kar je v njeni moči, da se bodo levičarske stranke, kot tržaška federacija komunistične partije in italijanska socialistična stranka, pridružile njeni borbi za dosego akcijske enotnosti med vsemi silami levice, tako da bo mo-moče že v bližnji bodočnosti uresničiti geslo »Občina v roke tržaškemu delovnemu ljudstvu*.
«Zadeva Giuffren se je možno razširila. Vanjo so tako ali drugače vpletene številne osebnosti. Vanjo vpletajo tudi bivšega finančnega in sedanjega zakladnega ministra Andreottija, ki da je za stvar vedel, ni pa vanjo posegel. Sicer pa kaže, da se bodo lotili »razčiščevanja«, vsaj tako uradno izjavljajo. Na sliki zakladni minister Andreotti
koc, ker bi se s tem odstranil vzrok stalne tleče nevarnosti za vojno.
Ne glede na vse to in ne glede na dejstvo, da so kitajske zahteve po obalnih o-tokih in Formozi upravičene, pa se moramo vprašati, zakaj so Kitajci zbrali prav sedanji trenutek za zaostri- j tev položaja na Daljnem vzhodu. Zdi se, da je bil ta trenutek izbran nalašč, ker se sredi septembra začne zasedanje skupščine OZN in bo Kitajska s pomočjo SZ verjetno spet sprožila vprašanje svojega sprejema v OZN in vsega, kar je s tem povezano. Obsojanja vredna je trma, s katero se ZDA upirajo sprejemu Kitajske v OZN, in dejstvo, da tako velika država nima v tej mednarodni organizaciji svojega predstavništva.
Povsem upravičeno so nekateri ungleški listi poudarili, da je povsem nedopustno, da taka država. Kot je Kitajska, ki lahko vsak trenutek sproži vojno, nima svojega predstavništva v OZN, kjer bi bilo moč nanjo bolj vplivati in z njo sodelovati. Pri vsem tem pu ima vsekakor prav tisti ko- I mentator, ki je napisal, da j je v sedanjem trenutku bolj j potreben svetu mir kakor i pa Kitajski Formoza. S spre- j jemom kitajskih predstavni- [ kov v OZN bi vsekakor lah- l ko mnogo prej prišlo do popustitve napetosti, kajti prav primer Srednjega vzhoda je pokazal, da je ta organizacija sposobna reševati mednarodne spore, ker so se v njej močno okrepile miroljubne sile, ki ne dopuščajo velesilam, da bi se po svoji volji igrale z ognjem in z usodo vsega človeštva. Toda obnašanje Kitajske v zadnjem času ne prispeva k spremembi stališča do njenega sprejema v OZN, glede katerega se je na Zahodu že začelo opažati precejšnje popuščanje. Spričo načela u-niverzalnosti OZN, ki se je že uveljavilo, pa je skrajni čas, da se tudi to vprašanje končno reši, kajti osebni stiki med državnimi voditelji in stalni stik kitajfkih predstavnikov s predstavniki tistih til, ki se nenehno zavzemajo za miroljubno aktivno sodelovanje med narodi, bi le blagodejno vplivali na vse tiste negativne pojave v najnovejši kitajski politiki, kjer so se pojavili, celo napadi na politiko mtro-ljubne koeksistence. Saj so morale pred takim vplivom večkrat popustiti tudi ZDA...
Samo še deset?...
V W ashingtonu so sporočili, da mislijo napraviti še deset jedrskih poskusov pred začetkom pogajanj o njih prenehanju. Da bi jih bilo res samo še deset in da potem ne bi bilo drugih! Na predlog Velike Britanije in s.DA, naj bi se pogajanja o prekinitvi jedrskih poskusov, začela 31. oktobra, je predsednik sovjetske vlade Hžu-ščev v petek pozitivno odgovoril. V izjavi moskovski (iFravdi* pravi Hruščev, da morajo imeti ta pogajanja namen sklenitev sporazuma o trajnem prenehanju jedrskih eksplozij v vseh državah. Zatem obžaluje, da iz javi Eisenhovoerja in Mac Mil-lana ne kažeta pripravljenosti ameriške in britanske vlade, da bi sledili Sovjetski zvezi in takoj prekinili svoje poskuse. Pri tem dodaja, da iščeta Washington in London vojaško nadmoč nad SZ in zato postavljata številne pogoje. Kar se tiče predloga za enoletno prekinitev, pa poudarja Hruščev da je ta. ka prekinitev brezpomembna, ker je itak eno leto potrebno za pripravo novih poskusov. Vendar pa je pri-
minili iiiiiiii miiui milili
l||»||iHIHI»HII»llllllll»IMIIHHH»l»»HHIIIH»IIIIITOIIIIII»»IIIIHIIIIIIIIIIIHimillllllll»IMIIIIIIIIIIIII»»»IIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI#llllll|IHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII»IIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIII»HllllllimillH»l»llll»ll»limillllM»l
KAJ	SO NAMASTRONA VTI>	V
Pettonski sovjetski sputnik in Luna kot ogledalo Zemlje
Čeprav prihajajo vesti o sputniku-velikanu iz ameriških krogov, jih Sovjeti ne zanikajo, pač pa posredno vsaj potrjujejo
(Nadaljevanje na B. strani)
Včerajšnja vest moskovskega radia, da je ZSSR po. gnala 27. t. m. raketo z dvema psičkoma na višino 450 kilometrov in da so se psi vrnili na Zemljo živi in zdravi prav na določeno mesto, je vzbudila velikansko zanimanje. Nič čudnega, posebno ne, ko vemo, da je raketa nosila is seboj 1690 kg koristnega bremena«, to se pravi znanstvenih naprav, ki so javljale na Zemljo zelo zanimive podatke o obnašanju psov na tolikšni višini.
To pa je razmeroma malo v primeri z nekaterimi
izjavami, ki so jih dali ameriški vojaški strokovnjaki v zvezi z novimi sovjetskimi načrti. Sicer je res, da prihajajo te vesti iz ameriških krogov in ne iz sovjetskih, vendar jih je vredno zabeležiti.
((Rusi bodo verjetno pred nami izstrelili svoj umetni 50 kg težki satelit na Luno, toda mi vemo iz povsem gotovih virov, da dokončujejo velikanski načrt: 5 ton težki sputnik, ki bo nosil s seboj več živali in precejšnje število znanstvenih naprav.« To je izjavil v četrtek eden izmed ameriških vojaških strokovnjakov na mednarodnem kongresu astronavtike v Amsterdamu. Pri tem je , tudi poudaril, da ima te podatke iz povsem gotovih virov. To pa naj bi z druge strani potrdila tudi izjava, ki jo je dal tajnik sovjetskega odbora za medplanetarne polete prof. Karpen-. ko, ki je pred dnevi izjavil:	((Pripravljamo umetne
satelite, ki bodo težki več ton.«
Ce verjamemo izjavi ameriškega vojaškega strokovnjaka, — kar pa bi ne bilo nič čudnega, ko tudi prof. Karpenko, pa čeprav v drugih besedah, napoveduje nekaj podobnega, — potem ni nič čudnega, .da je v krogih astronavtov in tudi drugih »strokovnjakov« ta vest vzbudila nevsakdanje zanimanje. Ce bi namreč sovjetom zares uspelo pognati v vsemirje velikana 5 ton, bi to prav gotovo bila prva vsemirska ladja, ki bi mogla nositi s seboj tudi človeka alt celo kompletno posadko.
Američani prihajajo na dan tudi z bolj konkretnimi podatki. Sovjetski satelit-velikan bi po ameriških virih pognala v vsemirje več-fazna raketa. Osnovno brzt-no 8 km na sekundo bi raketi dal motor, ki bi imel pogonsko silo 500 ton. Američani pravijo, da Sovjeti ta velikanski motor že dokončujejo.
Ameriški inženirji vedo še povedati, da je ta motor, ki je motor le prve faze sovjetske rakete, ki bo pognala 5-tonski satelit, dvakrat močnejši od vseh treh motorjev treh faz medcelinske rakete «Atlas». Druga faza sovjetske rakete, ki je namenjena temu sputniku-veli-nu, je dolga kot vsa rake*« icVanguard«, to se pravi 22 metrov. Da bi si mogli pred-očiti ogromno pogonsko silo, ki jo bo imela nova sovjetska raketa, nam ameriški inženirji pravijo, da -o motorji »Atlas« ali «Titana» trikrat šibkejši, pa čeprav bi s tema raketama, če bi ju nekoliko izpopolnili, mogli pognati dokaj težke izstrelke celo na Mars ali Venero.
V začetku smo omenili, da so te vesti iz ameriškega in ne neposrednega sovjetskega vira, zato jih jemljemo z določeno rezervo. Ker smo pa pred dnevi brali, da so se Sovjetom doslej ponesrečili ze trije poizkusi izstrelitve satelita na Luno, bomo omenili, da je načelnik sovjetske delegacije na mednarodnem kongresu astro-
navtike v Amsterdamu prof. Sedov v četrtek izjavil, da niso Rusi doslej napraviii nobenega takšnega poskusa.
Iz Amsterdama pa prihaja še druga vest, ki ni prav nič manj zanimiva od prejšnje. Ameriški poslanec James Folton, ki predstavlja ZDA na svetovnem kongresu astronavtike, je v petek izjavil, da ameriški znanstveniki dokončujejo zelo zapleteno elektronsko napravo, ki bo »zrevolucionicala vse dosedanje načrte z v.se-mirjem«. Pravilneje bi bilo reči. da bi ta naprava znala prekrižati tudi marsikateri račun.
Gre za elektronsko napravo, ki bi s pomočjo Lune mogla sproti beležiti vse večje dogodke v svetu. Luna bi postala nekakšen velikanski satelit, na katerem bi ameriška elektronska naprava brala ali gledala vse, kar še na Zemlji dogaja. Bila bi nekakšno ogledalo Zemlje.
James Folton je rekel, da gredo dela v zvezi s to elektronsko napravo ali sistemom že proti koncu in da bo v najkrajšem času začel
delovati. Folton menj, da ne pretirava, če pravi, da bodo Američani mogli tako rekoč hkrati vedeti za vsak večji dogodek na Zemlji, čim se bo zgodil. Ko so ga novinarji vprašali, naj pove kaj več, je rekel, da so se ameriški znanstveniki lotili tega načrta že pred časorn, da pa so ga začeli uresničevati preteklo pomlad. Princip, na katerem ta elektronska naprava temelji, je registriranje jnnov, ki trčijo ob Luno in se potem vračajo na Zemljo. Folton je nadaljeval: «Ne maram se spuščati v podrobnosti. Toda zavedati se morate, da taso izstrelki kot večje eksplozije povzročajo jonizacijo. Z elektriko močno nabiti atomi (joni) prodrejo do Lune, od koder »odsevajo« na Zemljo in ta odsev naprava registrira. Ne gre za nekak radar, kajti radar valove oddaja in sprejema, pač pa za napravo, ki jone le sprejema. Mi smo prvi, ki tako napravo imamo in kot prvi jo bomo izkoriščali, zato bomo mogli zvedeti vse, kar se dogaja tudi onstran železne zavese»
James Folton je tudi izjavil, da so doslej že napravili konkretne poizkuse, ki so uspeli.
Iz gornjega vidimo, da ie človek ze krepko prodrl v vsemirje, zato ni nič čudnega. da so se v Haagu zbrali pravniki iz številnih držav iz vsega sveta. S koncem prihodnjega leta se sedanje mednarodno geofizikalno leto konča. Po vsemirju kroži trenutno več umetnih satelitov in kot kaže se jim bodo v kratkem pridružili še novi. Sedaj se v zvezi s temi sateliti in z bodočimi načrti začenjajo ukvarjati tudi pravniki. Gre za vprašanje ureditve pravnih odnosov v vsemirju. To je zelo zapleteno vprašanje in med pravniki vlada pravi kaos. Po dosedanjih pravnih normah bi po končanem geofizikalnem letu mogli vsak polet umetnega satelita smatrati za kršitev zračnega prostora. Zato se pravnikom ■ mudi najti rešitev, ki bi to vprašanje spravila v red.
V kolikor ni že na Zemlji dovolj zapletenih in nerešenih vprašanj, jih začenjajo izkati še v vsemirjem.
.< jmt
•*šSaiiSj%v:-8$8
., ^ -
Letošnji Beograjski sejem tehnike in tehničnih dosežkov je privabil skoraj 900 tujih in 700 domačih razstavljavcev. Na sliki izdelki jugoslovanskega podjetja «Zmaj»
ALLViia
— da je -hodnonej medicinska revija B k vila v zadnji številki * ,, s trditvijo, da so »um«« tetno izobraženi tjhd)* ; telektualci nasploh,n W stejše žrtve moten) v obtoku, česar je kr »Ju psihični napor«- Cz draVniki. nih izkušenj vedo za” ^ da zahteva intelektual	^
lo veliko koncentracijo	-
neugodno vpliva ti
zem. Nevarnost J_e s če spremljajo to del ^ hi. Statistični poda«! -obrazbi 35 do 5«etni^‘U so žrtve motenj v	tl
obtoku, Kažejo da	^,1
srčnimi boleznimi >e#|J več univerzitetno iz oV5o
ljudi, kot pa onih *	.	jjUd-
izobrazbo. Med sto	. (
mi umre zaradi mot«^. krvnem obtoku	n5y.
tualcev in le 29 lj udi no izobrazbo.
* * * . . ^
— da je danski rad'J’'tru* nik Erik Hoeluieg ‘
ral napravo o katen da bo uspešno prepr /, prometne nesreče tar ^ janosti. Naprava, ki a tehnik že dal patent občutljiva za alk°T'taV]jtjt človek izdihava. S'ritH pa jo fotocelica, w ,(#) žarnica in pa še nekaj » ki so tako izpopoW?”hnjtf jih ne more oPetiar c, j» najspretnejši pijanec- ,/,
popil avtomobilist to
k ohola, da ga izdihaj t cen odstotek, izfdjuc* " j(,|j va avtomatično aVto.,nrn0gl|t,
motor in voza ni vte premakniti.
* * *	u
— da je francosk- ^ kapetan Mosconi pred skočil s padalom 1 8300 m, brez kakršni® ^ pripomočkov za nihanj sicer potrebni na tej j« V dveh in pol minutah ^ spustil do višine 345	> nf je šele odprl padalo yj, poškodovan pristal na ^
— da bodo imele oU ^ jo atomsko križarko, -^jb začele graditi konec VT
ga leta. 14.000-tonska ^ i0
Beach», kot ji ho *	'jfjf-
merila v dolžino 214	• nj
na posebnost pa ho, ^j bo imela topov, temV^ usmirjevalne izstrelke, bo pošiljala v
kopno, kar ji bo
posebni sestav radarieV'
* * *	7*	sl«"
— da je v svetu
parskih ustanov, ki " itif jo za primerno ceno > ske naslove. Te	V
niso prav nič podob®^
tu'
nim izobraževalnim pf vam, temveč jih sesta ^ kaj pisarn, v kateri® .v<j tor« podpiše diplom0- jjpl» takih dozdevnih uaiv* jo v ZDA. V Evropi ^
9 italijanskih, dve s jEj](l ter po ena španska #tovarna» doktorjev. J* še kupčije sklepajo	oj iš
nove v Nemčiji, AV*
Švici.
* * *	jpf
— da delajo danes P® f|sr
tu iz plastičnih snovt raj ves kuhinjski hišno in pisarniško ter najrazličnejše pt*1 Nedavno so izdelali pff' plastični hladilnik, * tem pa motorni čoln ga samega kosa. La«1 J (ift1 jal na avtomobilski ]t» posebno pozornost 0 gVi. rosenjo iz plastične *
* * *	jff
— da so zgodovinar^, •nnevali, da so stan pe prav kot drugi Sl°v* ,’jel' jali razen pšenice, tu j* men, rž in oves. D°ka ^>1' to pa niso imeli. ^teaieit>r kim pa so zraven » tj
veškega mesta Golu f Donavi, kopali w®* jli 1 stanovanjske bloke, n p srednjeveška sklad-^08 ,(pč r.jih okoli 200 stotov 1 ^ lega ječmena, ovsa ®
* * *	tr
— da je Belgija ropska država, ki ne stanovanjske krize. 2* d, let lahko v tej držam vsakdo stanovanje
želji in po svojih /’ V zmožnostih. Da se J* stanovanjski krizi, if ■ pol' Belgija takoj po k°	.
ni z gradnjo stanova hiš ter je dala občin potrebne kredite, da s. ji. podprle gradbeno *n'cl
* * * f(ef
— da so raziskoval01 0t loškega observatorija ^
na univerzi Columbia ^pč vili, da cepi zemeljs11 rp»
jo velikanska podm°r^ 7<N“ poka, ki je dolga kak i km, široka kakih	* i
globoka povprečno *
Direktor observatorij*
da leži ta razpoka c„pi' imenovani »sizmičo1 ^ f kjer prihajala pogo®10 pgtv tresov. Ta ameriški * uje 1 nik meni, da bo °°\0 i1® podbilo teorijo o ta Qt<n novam »selitvi gi so namreč prej celi® vali, da so sedanje (tr nekdaj tvorile eno s fot> lino, ki se je šele razdelila y dva dela-
* * *	P.,
— da imajo v tn^^pt
makuri na Japonskem pt
ji Budov kip, ime.n°^rotiS ^
busu. izdelan je t* - ■ je • ■
a, n* ti t*“k
dovedno ogledujejo	sjsd
je velika umetnina,
ci. Visok je 10 m- ' Jafi*1 časih je bilo v njem svetišče,
jem brlogu11
FILIP KALAN NEMIRNI ČAS
Bartol
Mala
gostilna na Kreti
idam 'lSt vesele vdove, kohca .. Bortense- Vsa o-iti itoitfM- a*a P° morju
* ZfTiKM”
javila m ? do casa po-tedaj semfrdame Hortense, kakor . vonj spremenil zerskega nekdo iz fri'
torej
Bil
jatelf i! nede’ja- Moj prijavil L na 'dv°rišču pose je GosPa Horten-
v r°kah rvhlm° z loncem njej naspi?111 smo se k J ^bno vljudno:
0srečiteePnasm1“rska /rena’ nami.	obedujte	z
razširila ro-
riozno	skorai	gra-
la smeie , m odhlte-fea neL. *V°J° sobo. že
javila, se se ie P0" 'lala v svn	in skak'
ki iz	najlepši	oble-
razcep . a’ z rumenimi,
50 ji "a Si n6*?11- Prsi
Cin ostalp ji en na’ je bU 0lr°dkrite- «rez pa žo , krasen s staro ro-sm0 in , arune. Posadili Moi ° V sredino.
lePšem rrlate1^ -*e bil v najde! je Jf^nženju. Poje-ieljivo , in Požiral po-^ortense 061111 nmadame
dale *E«* so se zaje-niaham.	tudi očke
kan d ®° sijale. Vzbur
^eseu^jvlna j0 je e>- PosUi dobre zlate ča-
ln Prostn1 -le spet nt'žna V tVw rcna-
h wS*nutk4h Je d°-
v °r zlat vsemogočna,
Nil SS ali ljubezen-
in rekeT- SV°j° pipo v
5x'tI'inj^darne Hortense, “e na Saro
X" °prosti ~ d°-
blla se mlada. Ne al. da bi lahko elej;rcal ^kaj tort*’ lePe»aCe’ toliko gra-In Iepote V6denja in t(y
ruaš, moj dragi!
Vrgla mu je nežen pogled in pričela spet premikati nabrana usteča:
— Tudi jaz sem se borila kot junak. Toda prišli so slabi časi. Kreta je postala svobodna. Ladjevje je dobilo ukaz, naj zapusti otok. Kaj bo z menoj? Vpila sem in se obešala na štiri polne brade. «Mar me hočete upropastiti? Tako sem se navadila na luksuz, na šampanjec, na pečene kokoške in na drage, male mornarje, ki so ml izkazovali vse časti. Kaj bo zdaj menoj, štirikratno vdovo, moji gospodje admirali?!
Oni pa so se smejali — ah, ti moški! Zasuli so me
z angleškimi funti, lirami, rublji in franki. Napolnila sem z njimi svoje nogavice, plesne čevlje, prsi. In ko smo bili poslednji večer skupaj, sem vpila in jadikovala kot psiček. Admirali so sočustvovali z menoj. Napolnili so kopalno kad s šampanjcem. Vse štiri velesile: Anglijo, Rusijo, Francijo in Italijo sem držala v svojem objemu in se igrala z njimi.
Vzela je svoj robček in prelivala grenke solze.
— Moja Bubulina! — je vzkliknil moj prijatelj na-vaušeno, — zapri svoje očke, moja zlata, jaz sem tvoj Canavaro ...
— Roke stran/sem ti že
enkrat rekla, — je hlipala velika madame afektirano. —: Poglej se v ogledalo. Kje so tvoje zlate epolete, kje je tvoja odišavljena brada? Kje? Kje?
Nežno mu je stisnila roko in spet zajokala.
Somrak se je spustil kot zlati prah na dvorišče. Moj prijatelj je bil v svojem e-lementu. Z levo roko si je gladil svoje brke, z desno pa polpijano šansonetko. fn ko se je spustila noč in se je na nebu pojavila večerna zvezda, se je mada-ine Hortense naslonila na njegovo ramo, do grla nabasana s kokoško in vinom, zehala in hlipala in se spominjala svoje preteklosti.
Na	željo Silvane	Pampanini	so predvajali včeraj	tudi
De	Sanlisov film	italijansko-jugoslovanske produkcije
«Cesta, dolga leto dni> -	Tudi jugoslovanski	film
<Veliki	in mali» je	doživel aplavz
(Od našega posebn. dopisnika)
BENETKiE, 30. — Ko sem danes popoldne stopil v veliko festivalsko dvorano na Lidu, je bil na sporedu jugoslovanski film tV.eliki in mali*. To je drugi jugoslovanski film v uniform (ttivni sekciji» poleg učrnih biserov*. Po zaključnem aplavzu je film občinstvu ugajal, ker je aplavz izbruhnil spontano in krepko. Režiser Vladimir Pogačič je pred nedavnim prejel v Karlovih Varih nagrado za režijo tega filma.
Komaj pa sem se takoj na-
to pojavil v novinarski dvorani, me vpraša tovariš iz Zagreba, če ne gledam De Santi-sovega fihna uCesta dolga leto dni*. Včeraj so sporočili, da bodo ta film predvajali za novinarje ob 11. uri dopoldne, kur je zelo neugoden čas ker se ob 10. uri predvaja film. ki je v konkurenci. Danes pa so urnik spremenili .in predvajali so ga v majhni, nekaki kletni dvorani ob 17. uri. kar je bilo zopet na škodo jugoslovanskega filma eVeliki in mali*. Sicer pri predvajanju ni bito mnogo ljudi. Zvedel
NMimilimfHHIMrtlMMIMIMIMIMMHimMHMIMIIMMMIIIMIHIMMMMMMniHIIMtMimMIM
FILIP KALAN:
«
NEMIRNI ČAS
lati Sela nam Je °dpi-
^ s. Srr.p
Seč *Ua
srce.
nekoč sem bila Ne	slavna	da-
aretna pevka,
seriaVna umetnica, i, Cvirni ..svilen° perilo JUbezen Clpkami. Toda
><61a hovAJe Vzdihnila in " S c‘gareto. sem
5'raia sem nekega i 6z’v'jal r 48 otok je spet
;>«! rr««°«»»*•
r v Surio „ ale zasidra-Neje a Bai- Nekaj dni
S zaSdVe še sama
^0faii bi rala- Čarobno' >aie. bl
videti
^rancoza,
Anglei
^ >«£«?*“■va ’ fr?"
r.4- . —* štiri ad-ttai; ■	“ '
«stu,
timi čevlji, s
na kapah kot
d. kakšnP ®rotnnl Petelini.
ni- So i-riftf t6dudovite bra' >i! S! .In kako so
tako st3ee .™el SV°J okovan e Jih lahko
«*??* nas pe? n°8°krfrat je p-i- adji p?- admiral-
bhIm! Smo bil> raz-S z ?2 a ®em svileno
kelep>jena nea°m- bila je
^•h >e Pohli Ts k°Ž°' Bilo ;	1	s sampanj-
jt5°v°ri so K-,POletje- Našl \VV1iaii s blh tesni. Raz-ič ..sem Prij 0 revoluciji. lia !|i Prosu za brade Cev aio uh’ naj ne bom* lila °toka t}°flh Prebival-
v s ka^ sem Ita'
iQ ajDrisrčnLlr^ sem bila - ga n«, e.sih odnosih,
Pocuknila
^i^aT tako
2!? draSi Čase je nam-
Sd>bumn.ikaLPe na'
bain-K.	Nikar ne
l-i nSem, Vpr	* K°likO-
ebivalce U^e mi- reši'
fa 'k bi bii0 bn^l” la' vaiif° se m bum! To-
za
brad.
o in ta-
Uii je
'^•he Hort
za to za-
h'z sebe ,	e Je bila
jateuebva1ežnoar.adi člove-Moj pri’
je ginio	Je zdelo,
Nagniis« 6a«0v Ve'a ZP ramen, ki
t['ka°L dot:
^mi7ncakniUenogh°.na-" i.. ln reifA, Jlh je z
Rkel:
o,, m - Uubi
bi-v'b r.ikarulina. usliši 7 Si! Kar ne naredi
Sila°ke strani _ .
^ kno ^ka n,'	Je za-
8a ttie 7a me. -
Pravzaprav i-
(Cankarjeva založba. Ljubljana 1958. Opremil avtor. Sčitni ovitek je prirejen po grafiki Franceta Miheliča).
Za bralce Primorskega dnevnika najprej nekaj o-pomb o avtorju. Ing. arh. Filip Kalan — Kumbatovič je bil rojen 1. 1910 v Gradcu. Začel je z novelo, katerih je izdal v knjigi tri: «Otrok», ((Pustolovci* in «Streli za hišo*. Pozneje je pisal predvsem eseje in literarne in gledališke kritike. Bil je v partizanih m je vodil na osVobojenem ozemlju v Beli Krajini partizansko gledališče, o katerem pripoveduje v svoji knjigi «Veseli veter*. Po svoboditvi je organiziral v Ljubljani- Akademijo za igralsko umetnost, kjer je zdaj profesor. Napisal je poleg drugega obširno študijo iz zgodovine slovenskega gledališča. Znani so zlasti njegovi psihološki portreti slovenskih igralk in igralcev. Pisal je ponovno tudi o Slovenskem narodnem gledališču v Trstu.
Pričujoča knjiga esejev in kritik je kaj pestra, razno — in svojevrstna. Je tudi neenotna, tako po vsebini kakor po kvaliteti. Filip Kalan je senzibilen avtor, ki naj različno reagira na različne pojave. Esej, vsaj tak, kot ga poznamo pri Francozih, ki je njihov jzum, ni znanstvena razprava, temveč duhovito meditiranje in kramljanje o najraznovrstnejših kulturnih pojavih. Za tako esej;sti-ko so potrebni: široka razgledanost, izvirnost in ostrina domislic, lahkoten, toda pri tem precizen slog, duhovitost, humor in kdaj tudi ironija. Vsega tega je marsikaj tudi pr: Kalanu in nekateri eseji, zlasti začetni o francoskem espritju (Dubito, ergo sum) in o francoskih avtorjih se berejo skoraj po ((francosko*, tako da bi mogel vzklikniti z Goethejem: «lhr sprecht schon fast wie ein Franzosl* («Saj govoriš ie skoraj kot Francoz!*, «Faust* I.), kar štejem avtorju samo v dobro, saj je prav Kalan s svojim elegantnim, lahkotnim, pa vendar pri tem dovolj pogodljivim slogom otresel s slovenske esejistične in kritične literature stro-kovnjakarsko težo nemške dediščine.
# # *
Dejal sem, da so Kalanovi eseji in kritični sestavki neenakomerni ne samo po vsebini, marveč tudi po kvaliteti. Bral'c, ki je najprej knjigo v celoti prebral in se nato povrnil k posameznim spisom, bo kaj kmalu napravil precej svojevrstno vprašanje: da je namreč Kalan povsod tam najbolj trden in najbolj doma, pa tudi najbolj duhovit in iznajdljiv, kjer so avtorji in njihova dela že zdavnaj kanonizirana, o katerih se je že veliko pisalo, ki so že zdavnaj od vseh strani prerešetani in obdelani. Tako začenja svoj prvi, morda najbolj briljantno napisani esej o francoskem espritju «Dubito—ergo sum*, s citatom iz Kanta o francoskem znagaju, pri tem z duhovitim okretom duhovnega rapirja postavi smisel Kantove karakterizacije in presoje na glavo in prikaže svoje vrednotenje, ki je obenem duhovit zagovor njegove — avtorjeve — lastne pisarije:
»Tista malobrižnost, kj se dela, kakor da ne zna prav razločevati med velikim in malim, med bagatelo in resnim opravilom, med bežnim domislekom in zrelim zaključkom — ta navidezna slabost galskega duha je njegova prvobitna moralna sila. To je tisti čudežni življenjski e-liksir, Ju budi in ohranja v
Vladimir Bartol nam je poslal pričujočo recenzijo s pripombo, da je hkrati «temeljit in morda tudi razborit obračun po dvajsetih letib» s Kalanovo recenzijo romana «Alamut». ki je še pred kratkim izhajal v našem dnevniku
dedičih tega duha povsem nedvoumno zavest, da se na-1 sprotja stikajo in da so stvari na svetu relativne in - da ni nepošten, kdor ne zaupa fanfaram velikih besedi.
Puhito — ergo sum!*
Na malone isti višini so naslednji »Trije sentimentalni eseji* in sicer o karakterju in psihologiji očarljive francoske kurtizane, kakršna je Dama s kamelijami in njen model in Manon Le-scaut (»Sla po življenju*), s celo vrsto duhovitih vprašanj o velikih francoskih romanopiscih; drugi »sentimentalni esej* duhovito prikazuje dunajsko »Sladko punčko* (Suesses Maedel) skozi njenega proslavitelja, avstrijskega dramatika Arthurja Schnitzlerja (»Sancta sempli-citas*); tretji »sentimentalni esej* — šibkejši od prejšnjih — govori o dveh daljnovzhodnih delih v priredbi dramatika Klabunda («Krog s kredo* in «Praznik cvetočih češenj), ki sta želi na slovenskem odru med obema vojnama izreden uspeh (»Slovo od srečnih dni*).
* # #
Precej manj iznajdljiv in duhovit je Filip Kalan, ko piše (oziroma: je p.sal med o.bem; vojnama, kajti pričujoči eseji so po pretežni večini predelave predvojnih tekstov) o pojavih, delih ih avtorjih, ki so ali s0 bili takrat »šele napol kanonizi• ; rani, kot denimo o režiserjih Stupici in Debevcu ali o Krleži in celo o Lawrenceu in njegovih »Sinovih in ljubimr cin*. Tu se spušča v daljša psihologiziranja in psihoana-liziranja, ki so kljub temu, da bi se dalo o nj,hovi točnosti razpravljati, še zmerom živo in zanimivo čtivo. Pri takih esejih se Kalan večkrat tudi ne izogne precejšnji akrobatiki, mislim tu na ese.i o Thomasu Mannu, ki je b,l — namreč Mann —
med vojnama, kljub Nobelovi ■ nagradi, še zmerom samo napol kanoniziran avtor in , je takrat Kalan njegovo de-; lo precej nemilosrčno sodil. • Ob Mannov; smrti je povzel ta esej, zasukal osišče in svoj nekdanji esej, kijub temu, da še še vedno sklicuje nanj 1 m ga priznava, vendarle v bistvu ovrgel (»Vztrajati*). Ob takih in podobnih akrobacijah se je rodila upravičena kritika nekaterih recenzentov pričujoče knjige, češ, da Kalan «post festum* predeluje svoje nekdanje tekste z današnjega svojega zrelišča in spoznanja in da jim prav zato v veliki meri odpade dokumentarna vrednost za dobo, v kateri so nastali. Podobno je tudi z njegov.m esejem ob petnajstletnici Cankarjeve smrti «Poklic in vest*, ki mu je mimo poznejših popravkov odpadlo skoraj vse lesketajoče se perje duhovitosti, ki jo kažejo njegovi «francoski» eseji. Isti skoraj malce sentimentalni ton ima njegov esej o Gradniku (»Večni studenci*), ki je bil sicer takrat (in sedaj) v slovenski literatur; že kanoniziran. Kalanova beseda je topla, čuti se, kako mu je avtor pri srcu, vendar mimo tistega, kar je bilo o Gradniku že povedano (zlati Vidmar), nima kdo ve kaj novega dodati. Prej tako »briljantni Francoz* je tu de kar krepko sentimentalen Slovenec.
# * *
Toda Kalan pokaže popolnoma nov ih drugačen, vse manj ljubezniv in »francoski* obraz, kadar govori o domačih avtorjih in o njihovih delih, ki ie niso ali še niso bila t-kraf kanonizirana. Ljubeznivi »kozer*, »skoraj Francoz*, zavzame pri takem svojem poslu neko popolnoma novo, osupljivo, čeprav iz daljše perspektive ne povsem nemikavno vlogo. Ne samo
za kanonizacijo svetnika, temveč tudi za kanonizacijo slehernega literarnega ' in nasploh umetniškega dela sta potrebna dva advokata: advo-catus det in advoceius dia-boli. Naš prej tako ljubeznivi »Francoz*, prizanesljivi in vserazumevajoči tolmač že kanoniziranih .avtorjev in del se ob takem delu, ob takem novem literarnem pojavu na vrat na nos prelevi v njegovega »advocatus diaboli*, v »zagovornika pekla* takore-koč, in našteje vse tisto in samo vse tisto, kar bi se dalo o nekem delu slabega povedati, pa čeprav b; bilo za lase pritegnjeno in bi tedaj ne imelo niti najmanjšega stika z obravnavano stvaritvijo- Tako si Kalan sam izbere funkcijo nekega Pietra Arretina, svojevrstnega renesančnega pamfletista, ki tvori s svojo , vsezaniku-jočo sodbo zgodovinsko prepotrebno ravnovesje velikim renesančnim ustvarjalcem. Tak je Kalan v nekaterih sodbah iz «Enodnevnice» (Seliškar; «Nasedli bron*, Vladimir Levstik «Dejanja» in še pri tem ali onem), toda tak je tudi' v svoj: kaj svojevrstni «anaiizi», zlast; analizi »geneze*, romana »Ala-mut*. Pri tem je Kalan to svoje «duhovičenje» izpred dvajsetih let za novo izdaio vendarle nekoliko »sfriziral* in popravil.
# # *
O nastanku »Alamuta* sem pisal v svojih sppminin «Mla-aost pri Svetem Ivanu* v njih tretji knjigi «rtomanti-ka in piatoni».a sredi vojne* oDširno poglavje:	«AIamut:
privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja*. Citatelji »Primorskega dnevnika* so imeli priložnost, da se z romanom #Ai<>mut” seznanijo v prvi polovici letošnjega leta, ko je izhajal v dnevniku kot podlistek. Zdaj se pripravlja njegova druga izdaja, ki je postala po želji čitateijev potrebna, saj knjige ni dobiti več tudi ne po antikvarjatih. Doslej je izšel »Alamut* v češkem ;n srbskem prevodu in čaka v prevodu na izid v več drugih jezikih. Od njegovega izida je minilo zdaj točno (napovedanih) dvajset let. Izšel je bil namreč v začetku jeseni 1938.
Filip Kalan ni bil prvi recenzent Alamuta. Pred njegovo je izšla cela vrsta recenzij, tako Bolkova v »Jutru*, Rakočevičeva v beograjski »Pravdi* m začudo — tudi U. Urbanijeva v «Picco-lo della sera* in v «11 Me-ridiano di Roma*. (Prof. Urbanija takrat osebno nisem poznal).'Vendar lahko rečem, da se tiskarsko črnilo na knjigi še ni bilo dobro posušilo, ko se je že oglasil naš vrli Filip Kalan in napisal — pravzaprav vzel avtorju iz roke genezo, se pravi proces, kako je Alamut nastajal. Pri tem se ni nič oziral na to, da je avtor sam poslal že kratek oris nastanka v Modri ptic; jeseni 1938. (Kalanova »Recenzija* je izšla pod naslovom »Iz dnevnika* in s čudnim, avtorju Alamuta odvzetim podnaslovom «Zastavica za bedaka* v 3. štev. »Sodobnosti* 1. 1939).
Podnaslov *Zastavica za bedaka» je bil podnaslov moji noveli »Sonata na pepelnično sredo* (Modra ptica 1933; Al Araf,. 1935) in je pomenil mojo ironično reakcijo na totalno nerazumevanje mojih
takratnih leposlovnih spisov, nerazumevanje, ki ni izhajalo iz vrst tisočeč čitateijev Modre ptice, pač pa iz vrst mojih literarnih kolegov. »Sonata na pepelnično sredo* je bila, kot pišem v svojih spominih, ena od najbolj mučnih in težkih samoizpovedi in je morda do danes ena od najbolj strahotnih samoizpo-* vedi v slovenskem slovstvu sploh. Ker pa sem vedel, da je nihče od mojih literarnih kolegov, naj jo oblečem v tako aii drugačno obleko, ne bo razumel, vsaj ne tako krvavo in skelečo samoizpo-ved, sem ji dal ironični podnaslov «Zastavica za bedake*. Pri tem seveda nisem meril na svoje zvesto čitajoče občinstvo, temveč na tiste smešne literarne vseznaleže, ki so se takrat šopirili in deiali važne v našem slovstvu. Obenem je v «Sonati na pepelnično sredo*, kot sem napisal 1. 1938 v Modri ptici v članku »Namesto uvoda k Alamutu* in nato povzel tudi v svojih spominih zapopadeno čustveno in idejno jedro Alamuta, strahotno spoznanje mladega moža, ki je bil v svojem najžlahtnejšem zaupanju neusmiljeno prevaran.
Kdor bo marljivo prebral Kalanovo knjigo »Nemirni čas* utegne osupnit; nad pogosto se ponavljajočim izrazom »puberteta*, »pubertetni izlivi* in podobno, kar Kalan s svojim očitno izostrenim čutom za ta pojav pripisuje najrazličnejšim avtorjem, od Krleže pa do Lawrencea oziroma njihovim junakom. Pr; tem ima čitatelj na prvi pogled občutek, kakor da mu hoče avtor dppovedati, kako neskončno vzvišenega se čuti sam nad takimi stanji in pojavi. Toda poznavalec psihologije in avtobiografij velikih mojstrov sc bo vendarle začudil, kako da se vrli Kalan ne spominja izjave starega, modrega Goetheja, ki se je vpraševal, -kaj naj- bi bilo genialnost drugega, kot večno se obnavljajoče stanje pubertete, in je veliki nemški karakterolog Kretschner ugotovil, da so izbruhi genialnosti nekakšna vččno se obnavljajoča puberteta. Malokaj je tako kočljivega za mladega pubertetnika, kakor «o-čitek# pubertetnos-ti. Zato si nehote in s psihološko nujnostjo rad nadene naslov zgodaj dozorelega, prezrelega, da, skoraj utrujenega moža. kakršnega je Josip Vidmar gledal Kalana v njegovih prvencih, (J.V.: «Kr:tike» str. 511). Danes ne bo nobeno odkritje, če zapišem, da je bila tista zgodba, prezgodnja dozorelost; da. že »utrujenost* komaj komaj triindvai set letnega moža samb nujna, neobhodna maska, da ne rečem — poza mladeniča, kr se ni prav odrastel puber^ teti, in se zato boji, da bi ga starejši utegnil; smatrati še za pubertetnika. Ne :melo bi smisla pisati o tem, C* ne bi vedeli, da Kalan po tistih treh, oziroma štirih novelah (ena je ostala v reviji Modra ptica) ni objavil več nobenega leposlovnega spisa in če se ta maska, ta poza prezgodnje dozorelosti, da, kar že utrujenosti ne bi tako očitno kazala tudi v marsikaterem prispevku pričujoče knjige esejev. Tako se mi zdi tudi v »analizi* geneze Alamuta kakor radoveden otrok, ki se spravi na neskončno kompliciran aparat, da bi ga razdel v njegove pt-
vine. Nihče mu takrat še ni povedal, da je Alamut organizem, ki se ga ne da dati narazen. Pomisliti je treba, da je bil avloi romanu krat star 35 let, medtem je bil recenzent komaj leten. In da je recenzent gledal na produkt starejšega kolege z očmi radovednega otroka, ki bi rad prodrl v st ruk . uro njegove stvaritve, ne da bi imel niti najmanjše zle slutnje, na kaj se je spravil, saj se je tiskar.-ko črnilo na romanu komaj dobro posušilo.
Dejal sem, da je Kalan naj bolj trden, najbolj duhobit in briljanten ob tistih pojavih, ki so že zdavno kanonizirani in od vseh strani že prerešetani Pri tem me spominja na kraljička iz basni, ki se je pri tekmi ptičev za najvišji polet skril orlu pod perje in ko so že vse ptice omagale razen orla, zlezel temu izpod perja, poletel nadenj in se od tam zmagovito oglasil Krutejša inačica basni pripoveduje, da je kra-Ijiček začvrkutnil in cepnii p-item kot kamen mrtev na <ia. Toda bodimo ljubeznivi, pofrancozimo se malo s Ka lanom in pustimo kraljičku njegov zmagoviti cvrkut.
Dejal sem, da se je Kalan spravil na omenjeno stvaritev brez najmanjše zle slutnje. Niti na misel mu ni p i-hajalo, da bi se utegnil Alamut, pa čeprav zgodovinski roman, tikati vse večjih in vse usodnejših stvari njegovega lastnega »nemirnega časa*. Ves zatopljen v otroško radovednost, kako se taka stvar »skupaj spravi*, ni niti zaslutil ti.tega, kar so opazili tisoči bralcev takrat in vseh teh zadnjih dvajset let. odkar se je spravil Zmaj na svojo krožno pot: da je namreč velika zgodovinska prispodoba našega takratnega »nemirnega časa*. In če je ze
Vladimir Bartol
pred Kalanovo recenzijo na primer’U. Urbani zapisal, da se bere roman tako živo. kot da bi se vsa stvar dogajala danes, če je preprosti in manj preprosti čitatelj prispodab-ljai dogajanje romana s strašnim dogajanjem v takratnem svet u, pa se je otroško radovedni Kalan spravil na odkrivanje tajnih vzmeti stva ritve. ne da bi tudi najmanj slutil iz kakšne stvari je Zmaj, ki ga je jemal v reke.
V zaključku tretje knj’ge svojih spominov, kjer pišem o genezi Aiarhuta. se sprašujem, kaj je pravzaprav Alamut kot literarna stvar,-tev: »Po sami kompoziciji je, Aiamtr neka nova literarna zvrst. Ko sem pripravljal to poglavje, sem veliko ugibal, kai bi pravzaprav bil Na pi vi pogled je roman, toda zgrajen je .po dramatškip principih. Po nastanku je nekaj podobnega, kakor so »miti*...* O vseh teh vprašanjih nima Kalan niti najmanjše (zle) slutnje. Kalan si je izposodil naslov za svojo recenzijo »Zastavica za be-ia-ke» iz moje novele. Kalan je nenavadno brihten in kdaj tudi razborit, zato sem daleč
VJ.ADIMIR BARTOL
(Nadaljevanje na 5. strani)
sem, da je. bil predstavnik Ja-dran-filma i# Zagreba nemalo razburjen, ko je zvedel za to predvajanje, ne da bi bil prej obveščen. Potem pa se je pojasnilo, du je bilo predvajanje jilma na željo Silrune Pampanini, ki yu prej še ni videla, Vodstvo festivala pa je napravilo zmedo, ko je objavilo, da je predvajani film za novinarje, kidel sem samo tretjino filma. Jz razgovora s tistimi, ki so ga videli vsega, pa je mogoče reči, da gre za odličen film. Bilo je nekoliko začudenju ob dejstvu, du so nekateri jugoslovanski kritiki film popolnoma raztrgali, kljub Iemu da je v Pulju dobil prvo nagrudo z nekim drugim filmom. Druga stvar je seveda, koliko se more film imenovati jugoslovanski film. Kolikor pa jih je tukaj prisostvovalo predvajanju, so nu koncu plo-skali. Med gledalci je bila tudi Silvana Pampanini,
Kot prvi popoldunski film pa je bil nu sporedu tPlesulka m dobri bogu, ki nekaterim mojim informatorjem ni kdove-kaj ugajat, medlem ko drugi hvalijo predvsem igro otroku, ki i> filmu nastopa. Pri občinstvu pa je vsekakor imel uspeh. Film je režirul Leon-viola. Med igralci je tudi Vit-1 orio De Sica. Vera Čehova, ki igru v filmu plesalko, pa je vnukinja Antonu Čehova in nečakinja slavne igralke Ulge Ctthoue.
Tistim redki ni' ki so na festivalu v konkurenci kuj le-pegu pokazali, so se danes prt-druzili tudi Cehi. Zgodba filma eVolčji brlog« se dogaja po prvi svetovni vojni v manjšem češkem mestu. K zakoncema Robertu in Klari pride stanovat mlada Jana, ki je med vojno poslala sirota. Robert je 20 let mlajši od svoje žene in le težko prenaša njene hrupne izlive ljubezni. V njem se je. vnela ljubezen do mlade Jane, vendar nima poguma, da bi iž nastalega položaja izvajal posledice. Raje se mesece in mesece umika po službeni dolžnosti v večja mesta. Jana vidi vse to in skuša nekaj časa čakati, kot ji je Robert ob neki priložnosti dejal.
Klara pa prehaja ves čas bolj in bolj v abnormalnost, dokicr nekega dne ne umre. Robert misli, da se je zadeva
(Nadaljevanje na 8. strani)
R. RALBER
Zmaga «V. Vodopivca* v Arezzu
(Od našega dopisnika)
AREZZO, 30. — V hudi konkurenci je prepričljivo zmagal akademski zbor primorskih študentov tVin-ko Vodopivec» iz Ljubljane*.
Dirigent Anton Nanut je dobil srebrno kolajno od vidnih dirigentov Italije.
Podrobno poročilo s slikami sledi v torek.
O. K JEDER
Maria Schelt in Christian Marctnimd v filmu »Njeno življenje« (po Maupaa-sanlovcm romanuj, ki ga danes predvajajo v Benetkah
IX. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH
Češki je pu
PfUhoFšTcI "(Tnevifik
— 4 —
3L avgusta $
r
v..
POLIVIZIJA-FILMSKA TEHNIKA BODOČNOSTI?
.J
Film predvajajo na vei platnih
in skušajo	ustvariti
Vendar pa nove tehnike ne rešujejo filma in izgledajo bolj igračkanje
ISazorni primer polivizijskega filma: dejanje se odvija na več platnih hkrati.
Med novosti filmske tehnike, ki so na bruseljskem festivalu eksperimentalnega filma vzbudile največ pozornosti, sodi tudi polivizija. Polivizija pravzaprav ni poizkus v navadnem pomenu besede, saj leži na ravni črti razvoja, ki ga je prehodila kinematografija v zadnjih desetletjih. Zato tudi ni naključje, da so se s to novostjo predstavile kar tri države: Francija, ZDA in ČSR.
Ta razvoj pa je bil logičen in nujen. Izviral je iz želje, da bi film kar najbolj vsestransko učinkova' na gledalce. Prva stopnja tega razvoja je bil tonski film, ki je pomenil v primeri z nemim filmom znaten napredek. Kasneje se je govoru na platnu pridružila še glasba, ki je spremljala
živo besedo. Tudi barva je pomnožila vtise, ki delujejo na gledalca. Z uvedbo širokega platna pa se je nudila možnost, da zasleduje občinstvo kar več prizorov hkrati, ki se vzporedno razvijajo. Poizkusi s trodimen-zionalnim filmom so se sicer ponesrečili (resničen vtis plastičnosti je zaenkrat mč-goče doseči samo z očali), vendar pa se je s cineramo posrečilo vzbuditi vsaj navidezno plastičnost. Ostale čute, kot so vonj, tip, okus itd. se zaenkrat še ni posrečilo vključiti v dogajanje, zanimivo pa je, da so nekateri posebneži razmišljali celo o tem-Zanimiva je izjava «očeta polivizije*, Francoza Abela Gancea. Svoj sistem imenuje magirama, s čimer hoče poudariti, da je zanj naj-
važnejša magija gibljive slike. Takole pravi: «Film je v krizi. Qbčinstvo se razburja. Nudijo ji širše platno, nekakšen relief. Toda navdušenje, sedanjost in bodočnost, kar doslej ni bilo mogoče. Tudi glasba, glasovi, šumi prihajajo od vsepovsod, vselej od tam, od koder jih pričakujemo. Sugestija neznanega sveta, skrita med posameznimi slikami, raznovrstnost — vse to vodi k poliviziji«. Toliko sam Abel Gance, ki je skupaj s svojo sodelavko Nelly Kaplan ustvaril 3000 m dolg film, ki so ga projicirali na tri enako veiika, brezhibno spojena platna normalne velikosti.
Američan Kenneth Anger je pokazal v Bruslju drug sistem polivizije. Poleg osrednjega velikega platna sta nameščeni dve manjši, stransk^ Med piatni so manjši razmaki, tako da se slike ne ;morejo medsebojno prelivati. Na žalost pa je bil Kennethov film «Posvetl\ev palače radostiš tak, da ga večina gledalcev ni razumela, čeprav je dobil nagrado belgijskih filmskih kritjkov.
■Najzanimivejse je bilo srečanje s češko televizijo. Češki sistem polivizije se od prvih dveh razlikuje z e po tem, da je namenjen le ožjemu krogu gledalcev, saj je mogoče predvajati te filme le v zelo majhnih dvoranah. Na črno opremljenem
odru je razmeščenih a em platen različne velikosti, različnih oblik in v različnih položajih. Sinkronizirani u-parati mečejo na ta platna slike, včasih na eno, včasih na dve, včasih celo na vse. Celoten vtis, ki je sprva dokaj zmeden, se že po nekaj slikah uredi in pokaže kot organska celota. Projekcije so pač po pomenu črno-bele ali pa barvne- Filmskih trakov j% sedem, vsak izmed njih je dolg 120 m in je hkrati neskončen, ker so ti trakovi sami v sebi zaključeni.
Pri vsem tem se menda z vso upravičenostjo lahko vprašamo, če je to sploh še kaj drugega kot samo igračkanje, ki je mogoče zanimi-' vo, a z umetnostjo prav gotovo nima nobene zveze. To velja za vse te filme. Kajti »istočasnost in mnogovrstnost dogajanja še niš, ne P0theni in pj:ej povzroča zmedo, koT da bi moglo človeku resnično kaj povedati. Z enostavnostjo in ubranostjo je cilj Večkrat mnogo laže doječi.
O
J
'M
K* r«
jšt'
Annie Giraddt
't»V , I/f X t
ml ad a * £ r aneb*k a igr al k a»
• san
Baletka, ki prinaša smolo
Pravijo, da se je še vsako gostovanje slavne ruske baletke Galine Ulanove slabo končalo, ker so se vmešali mednarodni zapletljaji
VELJAVEN OD 1. DO 7. SEPTEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Videli boste drago osebo in napravili nova poznanstva. Ne izmikajte se, kadar je treba narediti neko uslugo. Zanimiv telefonski razgovor.
Bik (od 21. 4. do 20.5.) Zanimivi in raznovrstni dnevi. Možnost izpre-memb, ki bodo za vas ugodne. Prijetna srečanja- Nikakor pa 6e ne smete obotavljati.
Dvojčka (od 21.
5. do 20. 6.) Porodila se bo neka simpatija, vendar se boste le s težavo izjasnili z drugo osebo. U-godne perspektive za vašo dejavnost.
HaS (od 21. 6. do 22. 7..) Nepremišljenost vam lahko krepko škoduje. Neprijetna presenečenja. Na delovnem področju pa obstajajo možnosti napredovanja.
Lev (od 23. 7. do
22.	8.)	Ozračje
bo nekoliko oblačno, vendar bo zasijalo sonce. Nepričakovana izpoved. Vaš trud ne bo zaman, uspeli boste uresničiti načrte.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) Teden oo lahak, prijeten in ugoden za sentimentalne podvige. Odlične priložnosti tudi poslovnem področju,
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Srčne zadeve vas ne bodo preveč težile. Mir in o-samljenost. Precej truda in mnogo besed, vendar brez takojšnjega, otipljivega rezultata.
Škorpijon (od 23. 10. do 21.	11.)
Zaljubljenci, pazite! Kaj lahko povzročite, d a va« bodo obrekovali zlobni je-Teden je ugoden za
Strelec
A.
ziki. odločne osebe.
(od 22.
11. do 21..) Pazite. da vam impulzivnost ne bo škodovala. Mnogokrat je bolje nekoliko popustiti. Vesti, ki jih pričakujete, bodo prišle z zamudo.
Kozorog (od 22.
12, do 2». 1.) Čuvati boste morali neko tajno. Čudna, vendar prijetna srečanja. N a poslovnem
področju se predvideva u-speh. Zaupanje.
Vodnar (od 21. 1-
do 19. 2.) Ugo den teden. Med sebojno razumevanje in duševna harmonija. Ljubezen se kaže tudi v mnogih majhnih stvareh. Neka oseba se zanima za vas.
Ribe (od 20. 2.
do 20. 3..) Manjši družinski spori. Izboljšanja na delovnem področju. Zaupajte v lastne sile, ki so znatno pomembnejše, kot si predstavljate.
©
O prvi plesalki moskovskega Boljsoj-Teatra, Ga-lini Ulanovi, pravijo, da nosi na Zahod smolo.
Pravijo, da se je še vedno do sedaj primerilo tako, da so nastali kaki resnejši mednarodni dogodki, brž ko je Galina Ulanova prišla v kako zahodno državo gostovat s svojim baletom. Sicer ne trdijo ravno, da je prav ta ruska umetnica tista, ki bi povzročila take dogodke, a vendar je zanimivo, da še nobenega gostovanja na Zahodu ni do kraja izvedla, tako kot je bilo v načrtu, ker so to preprečili nepričakovani mednarodni dogodki.
LETA 1950 KOREJSKA VOJNA
Morda se bo še kdo spominjal, da je prišla leta 1950 v Italijo sovjetska kulturna delegacija, ki jo je vodila prav plesalka Galina Ulanova. A ni mogla izvršiti svojega poslanstva do kraja. že po dvodnevnem bivanju v Italiji, so brzojavno pozvali vso delegacijo, da se mora nemudoma vrniti, ker so se mednarodne razmere zaostrile zaradi dogodkov na Koreji.
To je bilo prvič, ko je Ulanova šla iz Sovjetske zveze na Zahod. S prvim letalom se je vsa delegacija vrnila v domovino.
•IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlillllllllMIIIIIIIIIIIIIinillllttlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMMIIIIII/
— Zakaj ne pride neka ladja, da naju reši teh sostanovalcev!
1 LETO POZNEJE...
Komaj leto dni pozneje je Ulanova zopet prišla v Italijo. Nastopiti bi morala na festivalu v Florenci. A do tega ni prišlo, ker je italijansko zunanje ministrstvo preklicalo dovoljenje za njeno gostovanje v Italiji, zaradi nekih nesoglasij pri gostovanju italijanskih u-metnikov v Moskvi.
In zopet se je predčasne vrnila v domovino.
LETA 1954:
DIEN BEEN FU 10. maja 1954 je bil napovedan nastop Bolšoj-Teatra v pariški Operi. Predstava, pri kateri naj bi nastopila tudi prva plesalka Ulanova je bila nadvse sijajna. In prav ko se je imelo začeti, je prišlo sporočilo o dogodkih pri Dien Bien Fuju in takoj je bila predstava odpovedana.
Ulanova in ves ansambel moskovskega baleta je pospravil kovčke in odpotoval v domovino.
JESENI 1956 Dve leti pozneje, leta 1956, jeseni, je Galina U-lanova komaj napravila prve korake na odru v londonskem Covent Gar-denu, ko se je razširila v britanski prestolnici vest o dogodkih v Budimpešti. Obenem s to vestjo pa se je izvedelo tudi o I sueški krizi.
V takem vzdušju prav i
gotovo ni bilo mogoče nadaljevati gostovanja in tako Ulanova tudi tega gostovanja ni izvedla do kraja.
LETOS MAJA
Bolšoj-Teater je letos 25. maja gostoval v Parizu. Ko je letalo z moskovskimi umetniki pristalo na pariškem letališču, je bilo le malo Parižanov pri sprejemu. Saj se je vsak trenutek pričakovalo, da se bodo v Pa: rizu pojavili Massdjevi padalci, ki bi utegnili povzročiti nepredvidene dogodke. In res je potem še med gostovanjem moskovskega baleta prišlo do padca vlade, in so mnogi pričakovali tudi poslabšanje položaja.
Vsekakor je res čudno, da pride skoraj vselej, kadar si ta slavna ruska plesalka obuje plesne čeveljčke kje na Zahodu, do večjih mednarodnih za-pletljajev, ki so včasih prav resni.
In ta umetnica, ki ne pozna v svojem življenju drugega, kot edino svojo umetnost, svoje dolžnosti, ki ima natanko odmerjeno vsako uro. Nje delovni čas se začenja ob desetih dcpoldne in traja nepretrgoma do sedmih zvečer. Po večerji pa je nastop, ki traja skoro vedno do polnoči.
Sedaj se Ulanova zopet mudi v inozemstvu in...
S. A
Ficko
Dragi pri Morski!
kateri
Vsi se norčavamo ses strine D/cntJc«, je tela nest eno pitko ses Sežane brez da oi v- ji financarjam. Zato jo je skrila pod krilo ^ ^ oglasla. Marika je misenla, da se ne bo, m ^ ko ima klun. Ko je pršla na Blok sespesto /,e jesti
n. V	IVH»I	»»	-------- -v M
robe, mašma mesa in putra, so jo prasau,
ce
še kej druzga.
«Ma ne, prou neč nimam &
zga!*	,	.	.god
In tabat pej se je oglasi0 krila: «Ko-ko-ko-dak!*
. <t.Hej, botra, kaj paje *Eh. kaj ce bet! Kaj ne slu™ Ena pitka je, no!*
In vele se je primla P°°	no
in prvlekla dještro Grahk	^
svetlo, Financarji so jo vzen ko je prej rekla, da »‘"vj neč druzga. In zdaj Je	se
jezna in vsi drugi se pej nečko smejemo norčavamo ses žnje	jj
M a kašni pej rečejo, da bi financarji W ^ bit namalo manj natančni in pinjolasti rn blo treba gledat, če kašen namlček več nese, je napisano	u	sporazumi.	^
«Sej je sporazum	nar j en zato, da	led?6'	ji
bližnjih krajov greje	lahko čes mejo	in an	^
lahko kašno	robo predajo. Ma če se ne mor
čes, kako se	če	pole kaj predat?*	..^
«Ja, ja! Tisto je vre res! Saj vsi V-}s°ka; it Kašen je anka bol zastopen in vele vidi, * ^ ena oseba je tisti, kateri nese. Mg so Pe1 tašni, kokar je glih strina Marika, kateri n stijo nanka ambot, da ne bi sli čes, in J . p vso pre Pusnico pot	pisano in ses tim*°ra,	gpt
flaskano in kateri nosijo od tle eno	robo,
pej drugo. Za tiste je pej drgačna mera.*
«Se narbulše bo blo tabat, ko bojo odpi'l
d
celmi sveti' fneje.f
tSe zna, dg bi bilo tisto narbulše. Ma, dii, kako je, ko -.se Zmerom najdejo tašni, da n ^ zajeskavajo na enmi al pej na drugmi *r0L(jij, se grozno bojijo, da bo bil mir. Kaj we Ji kako je zdaj ses Kitajcami, in ko se je » q0i namlček pomirlo ses Afrikancami. Jen fisf’ vSi ko misle, da so Alžirci tako zabiti in da 00‘ vervali Francozom. Jeblo za pisano, da so dili generala ses Sene Gala.*
«Ma tisto delajo tašni, kateri jemajo ^ od kanono in od bomb in se bojijo, da 7‘jLjgj šla od njih roba pozlo. Zato vele nardijo ■ ^ zdraho, če videjo, da bo bil mir. In pole predajo nekej od nih robe.*
Te pozdravla
GRAFOLOG ODGOVA0
LJUBLJANA 88 — ZELO LEPO JE BITI šem rokopisu je lahko sem in tja opaziti znake ne
s* J*
Različne nesporazume morate takoj odstranjevati ^ r besedo. Ste tovariški. Misliti pa morate bolj na snl bočnost. Vaše fizične kretnje niso uravnovešene | L se demonstracijami. Čestokrat ste nezadovoljni in >■ ^ tr zasilne rešitve; premislite dobro, če sedanje želje ljevanju študija ne spadajo tudi tja!	^
TATJANA K.: Preveliko ognjevitost do	id
morate omejevati. Enako morate pravilno ornejeV
fausL /tčL	^
psihično impulzivnost. V svojih odločitvah Manjše neprilike v krogu bližnjih boste lahko P brez posledic. V okolici ste bolj priljubljena, kak jjfiJ Asociacija Idej mora biti boljša, prisvojite si v Športno udejstvovanje ne bo škodilo. Objavljanje J „) bi bilo uspešno. Velikodušnost in odkritost. Pažnj-halne organe.
DNEVNIK 1948: Precenjevanje samega sebe " j,rF hitremu doseganju uspehov. Enako nevarno j*
<h~
previsokih ciljev, kajti v stvarnosti taka oseba	1‘j.
vahno mišljenje. Tu in tam simptomi nevrast«	• f
čano uživanje alkohola bi Imelo takojšnje nega1 dice: v glavnem disharmonijo telesnih funkcij.
TONE
RESEN
Bilo je še temno, ko so se zjutraj, še pred zoro, zbrali fantje sredi vasi, tam nekje sredi notranjskih hribov. Bil je marec in pomlad je že trkala na duri. Vendar je bilo zgodaj zjutraj še mraz in v višjih legah je po gozdovih še ležal sneg. Zato so jim jutranje sape pošteno rezale v obraz. Ušesa in lica so «i fantje zavarovali s tem, da so si kape in kučme globoko potegnili. Okoli vratov pa so si trdneje zavezali šale. Skoraj vsi so bili v škornjih, mnogi v kožuhih, nekateri s starimi kučmami, nekateri v klobukih, eni z debelimi ro kavicami, drugi pa kar brez. Vsi pa so imeli s seboj različno orodje. Eden sekiro drugi žago, tretji železen drog, eden spet vrv, tretji spet druge priprave za podiranje dreves. Namenili so se namreč v gozd, da posekajo nekaj drevja za novi gasilski dom.
Ko so se zbrali vsi in odšli proti Debeli gori je bilo še temno. Toda ko so se približali svojemu cilju, jih je obsijalo sonce. Tudi pot jih je ugrela. In ko so našli prva drevesa namenjena za posek, je bilo vsem prijetno toplo. Najprej so se okrepčali, potem pa so si razdelili delo. In sekire ter žage so veselo zapele svojo pesem. Krepko so
delali do opoldneva, potem so pojuži-nali in po kratkem počitku spet zavihteli orodje. Sekali so, žagali, podirali, klestili veje, pa spet žagali, šekali in podirali.
*Ho-ruk, ho-ruk, ho-ruk* je odmevalo skozi gozd. Z druge strani pa je prihajalo brenčanje žage: bz-bz, bz-bz, bz-bz... Potem pa je bilo nenadoma slišati, kako je nekdo zavpil: *Pazi!> To je bil znak, da se drevo nagiblje. Za-hreščale so veje in debelo drevo je zamolklo udarilo ob tlu.
Tedaj je nekdo nepričakovano zaklical: *Glej, glej! Pazi!*
Drugi je, ne da bi kaj rekel, odskočil nazaj. Tretji pa je samo zarobantil in nepremično gledal. Eden od delavcev je zagrabil sekiro, pa sam ni vedel, kaj naj stori z njo. Slišali so se tudi kriki: tBežimo, fantje!* Toda nihče se ni zmenil zanje. Nihče se ni premaknil. In vendar... samo nekaj korakov od njih se je premaknilo nekaj velikega, nekaj rjavega in kosmatega. Medved, pravcati medved se je izmotal izpod podrtega drevesa, komaj pet, šest korakov od sekačev. Postavil se je na zadnje tace, pogledal s ščemečimi očmi okoli, se nato spustil na vse štiri in jo
ucvrl v goščavo. Molče so gledali fantje za njim.
Potem so se streznili. Trije, štirje so stekli po poti, da bi pogledali, kam jo je ubrala mrcina Toda naj gre medved rajši svojo pot. In brž so se vrnili. Toda glej! Presenečeni so obstali. Eden od fantov je držal v rokah malega medvedka. Da, prav majhnega, na pol golega medvedka. Potem se je sklonil in jpobral še enega. V hipu so bili vsi okoli njega in radovedno ogledovali živali. Vsem je bilo jasno, da so pregnali medvedko, ki je svoja mladiča prepustila usodi. Obe mali živalici pa sta se tresli v hladnem zraku, ko sta morali nenadoma zapustiti toplo gnezdo in skrbno mater. Prav nič nista kazali zadovoljstva nad svojo žalostno usodo. In povrh vsega niti spregledali še nista. Ni čuda, da sta začeli na vso moč cmljti, posebno ko so ju fantje premetavali po rokah, da bi si ju dobro ogledali. Potem pa so začeli ugibati, kaj bi z njima.
cPobijmo ju! Medved ni nič prida,* je predlagal prvi.
■'■/mi.
•v.*'	'
«Medved je zaščiten,* je ugovarjal drugi. Tretji je menil, da je treba mladiča takoj odnesti nekam proč. Medvedka bi se utegnila vrniti in potem ne bi bilo dobro zanje, že so bili skoraj za to, da mladiča pobijejo, ko se je oglasil starejši možak. To je bil Jaka, najstarejši med njimi, znan lovec. In svetoval jim je, kaj bi bilo najbolj pametno napraviti.
*Medved je zaščiten,» je dejal. V naših gozdovih je redkost. Razen tega je taka žival dragocena. Lahko jo zredimo in kasneje prodamo.*
Drugi so ugovarjali. Toda končno je le obveljala njegova. Zavili so mladiča v cunje in ju stlačili v vrečo. Tako so ju zvečer prinesli v vas. To je bilo veselje med mladino. Vsi vaški otročaji so drveli skupaj, da bi videli medvedka. Pa tudi odrasli niso bili nič manj radovedni. Toda takoj se je pojavilo vprašanje: kdo bo skrbel za živali?
Občina, so menili nekateri. Drugi so ugovarjali: Lovci so zato, da skrbe za divjad. Lovci pa so se spet izmikali. Končno so le našli rešitev. Star možak se je sam ponudil, da bo skrbel za živali. In tako ju je v vreči odnesel domov, za njim pa so kljub trdi temi capljali vsi otročaji, aa bi videli, kakšna bo usoda obeh nenavadnih živali. Možakar je doma jgoiskal zaboj, ga napolnil s senom in odnesel v hlev. Tu je prijetno toplo; živali vsaj ne bo zeblo, je menil. In prav je imel. Ko je medvedka spravil iz vreče in ju položil v zaboj, sta živalici zadovoljno polegli po mehki postelji. Toda kaj naj jima da • jesti? To je bilo mnogo težje vprašanje. Mleka? Mleka, seveda! Za do-jenčke je mleko najvažnejša hrana. Toda z žlico ni šlo. Preveč sta bila mala dva nerodna. Potem jsa, se je žena spomnila na cucelj. Odhitela je brž k sosedi, kjer so imeli še male otroke, in
prinesla na dom star cucelj. Bil je 3icer malo razgrizen in zaprašen, toda nič zato. Dober je bil. In ko f/ta ga nataknila na stekleničico, polno sladkega mleka, je kar dobro šlo. Medvedka sta kar planila po mleku. Ko sta pospravila svoj obrok, sta pomirjena zaspala v svoji posteljici.
* * *
V živalskem vrtu imajo tudi strokovnjake, ki vedo, kako je treba ravnati z živalmi. Vedo, kako jih je treba hraniti, kako negovati in kako jim urediti življenje, da bi bilo čimbolj podobno onemu v prostosti. Zato so prav ljudje iz živalskega vrta pripomogli k rešitvi obeh mlaaih medvedkov.
Da, prav zares. Kajti medvedka sta bila še povsem majhna, prava dojenčka. Prizadevanje starega možaka je bilo sicer hvale vredno. Toda medvedka vendarle nista bila vajena kravjega mleka. Tudi nekaj zelenja, ki jima ga je dal rednik, ni bilo zanju. Najbolj nevaren pa je bil sladkor. In tako sta medvedka zbolelo. Nič več nista bila živahna. Samo cvilila sta in odpirala gobčke. Pogrešala sta mamico. Te pa jima preprosti ljudje niso mogli nadomestiti, kljub najboljši volji in prizadevanju. Takega posla niso bili vajeni. In tako je bilo z medvedkoma iz dneva v dan slabše. Nobene stvari nista mogla prebaviti. Oslabela sta tako, da sta se komaj držala pokonci. In skoraj vse dneve sta neprestano cvilila.
Tedaj je prišlo pismo v živalski vrt. *Pred nekaj dnevi,* tako je stalo v pismu, *so fantje iz naše vasi pri podiranju dreves odknh medvedji brlog. Medvedka je pobegnila in pustila mladiča svoji usodi. Imamo ju v vasi, toda nič prav ne znamo ravnati e njima. Zbolela sta in kaže, da bosta poginila, če ni prepozno, poskušajte nam pomagati.*
Zamišljen je stal uprofn^ffj1 skega vrta nad pismom in U®v0zts,,; naj stori. Morda je že res bi bila pot zaman. Toda če bi mlada medvedka, bi bila	$
vse kaj drugega kakor pa iza ji t pot z avtomobilom. In tako ločil, še istega dne popoldne J medvedkih.	s!1
Še sta bila živa, toda ze r Kmet., ki ju je hranil, je na?rgoj^h čeznje. *Vse gre od njiju,* ie val. c-Nič ne obdržita v sebi. Fr p sta bila. Skoda truda.* valskega vrta pa so bili mnenja. Nikoli ni prepozno. ln d, si ni dolgo pomišljni. Prijal v
ebni\
ve.dka in ju odnesel v mobilu. šlo je brez nepotrew- „ r; «Nikar se ne trudita z njim0-*^ ^ rednik ob slovesu. Toda uPkei f (■ molčal in si mislil svoje. drugega kot nekaj besed za.:% P sedanjemu redniku ter u^f,edK^'t ( je s pismom obvestil o rn_r,asis
Tako sta se medvedka zn'
valskem vrtu.
deiaj
/
paznik
*Nič ne bo z njima,* 1e a fl[j, J nik, ki je dobro poznal^	t
tUbožčku,* je pripomnilo ^ (>j Anica, ki je zaposlena v pisal Jfj vendar pomagala tudi pri ^,edt 11 vilih v živalskem vrtu. A m, mamice sta,* je sočutno de1a r
je pomagala prenesti v pisar110 tam pripraviti bivališče.	^
Tovariš upravnik je se^%oi, $ f fonu. Profesor, katerega jo ,s bil odsoten. Toda namesto	j
prišel njegov asistent.	<>fy
*Sladkor je strup za zem,* je pojasnil. In mlekoJ1it1 ni bilo razredčeno z vodo. taka žival ne sme dobiti.*
(Nadaljevanje prih. ^
:a komi- Pogostejše pa na Socerb in
M zdi um jz .
r£0/ priia.1 na?g>/, m kaj hjiro U-gcriov//, ,
ds je. j. 3t/+omob(/ fzoini!.. . '
TtDt ? kVtlLQ BOGU, ŠE SV ŽJV / PkIVIk.ME-H,, CV? M/ VSff POUEtf v (»DSflCT« T-£
PF?DSbAV/0
hisf>8wvfj<-!ii:i - iiru^vntf« - tžčim §11	.	s	*s4»fc%H){*m
paHličicga žfešivst ..SJisosl”
r Doli m
(pji/oue pulfojin/^cmo
KRIŽANKA
13. SEPTEMBER	1878-
80 let prosvetnega življenja bodo v Dolini dostojno proslavili
Prispela je žalostna vest, da je 9. avgusta t. I. preminul v brežiški bolnišnici tovariš in prijatelj Josip Rastja, eden od tolikih učiteljev, ki so do fašizma z vso ljubeznijo in predanostjo uspešno vzgajali mladino po naših kra-ških vaseh. Se se ga spominja, j njegovi učenci z mavhinj-ške,	temniške,	velikodolske.
,-aniške in divaške šole. Divača je bila njegova zadnja učna	postaja	na takratnem
italijanskem ozemlju. Leta 1922 se je izselil v Jugoslavijo, kjer je nastopil učiteljsko službo v Starem trgu ob Kolpi. Leta 1925 je bil premeščen v Artiče pri Brežicah, kjer je poučeval do izbruha druge	svetovne	vojne, ko je
pred	nemškim	okupatorjem
bežal v Ljubljano in ostal vso vojno brez dela. To pa je potrlo telesno in moralno. Po osvoboditvi se je vrnil v Po-
FILIP KALAN:
«Nemirni čas»
(Nadaljevanje s 3- strani)
rast naprej tudi tedaj, ko ic že realizirane. Mislit sem, da morajo ostati za vse večno čase pripete na avtorjevo popkovino. Zato sem se čutil po Kalanovi recenziji, ki ni o bistvu stvaritve ničesar povedala, osebno prizadet. Toda komaj sem se zavedel, da se je stvaritev odtrgala cd avtorjeve popkovine in se osamosvojila, se mi je čudežno poblisnilo, da Kalan in njegova recenzija morata biti in da bi bilo za Alamuta in za slovensko literaturo škoda, če je ne bi bilo. Saj je za kanonizacijo nekega dela prepotrebno, da dobi 'u-di svojega «advocatusa dia-boli», zagovornikov bo imelo itak zmerom dovolj, in da k zaključku še enkrat citiran Goethejevega »Fausta«, iz njegovega »Prologa v nebesih«: »Von allen Geistern, die verneinen, jst mir der Schalk am weningsten zur last*. («Od vseh duhov, kar jih zanika, me vrag — šaljivec. najmanj bremeni.«)
In čeprav sem se spustil s starim mečevalcem Kalanom v polemični disput, moram priznati in prav zato priznati — da je njegov »Nemirni čas« živa, spodbuana in razveseljiva knjiga, ki jo čitateljem Primorskega dnevnika z mirnim srcem priporočam.
V. B.
sev je in služboval na šoli ti Cerkljah pri Brežicah in zadnja leta vse do upokojitve kot vzgojitelj na vajeniški šoli v Brežicah.
Rodil se je v Orehku pri Postojni 29. maja 1887 kot učiteljski sin, a se je čutil Kraševca-Sežančana, ker je vso svojo mladost preživel v Sežani, kjer je služboval njegov oče (učitelj) kot občinski tajnik. Učiteljišče je do. vršil v Kopru.
Bil je blagega značaja, miren in skromen, a bolj samotarski in nekam zaprt; tlačila ga je neka zagrenjenost, ki se je močno Očitovala po izgubi staršev in vseh ožjih sorodnikov. Samotarstvo, knji. ge in glasba so mu nudile tre. nutno uteho, vsako toliko pa st je zaželel družbe, ki ga je razumela in ga spravila v dobro voljo do otroške razigranosti. A vedno in povsod je ostal ta odlični tovariš mož, ki ni nikoli nikomur raz. krival svoje usode; le redkokdaj se je ozkemu krogu svojih prijateljev bežno in narahlo izpovedal.
Svojevrsten mož, a etično izredno klenega kova, mož poln altruizma in socialističnega humanizma, ki je znal vsako napredno dejavnost p ra. vilno vrednotiti in jo na svoj način tudi podpirati. Kljub njegovi odmaknjenosti od jav. nega življenja so njegovi stanovski tovariši in ljudstvo poznali vrline tega plemenite, ga samotarja-samca, sicer bi ga ne bili spremili na njegov i zadnji pot j v tako lepem številu
Dragi Jože! Vsa leta v Jugoslaviji si bil duhovno povezan z nami Kraševci, s svojim Krasom, kamor si vedno želel, a se le nisi mogel od-1 ločiti, da bi bil semkaj usmeril svoj korak. Ko* vselej, si sz tudi v tem primeru predal valovom usode in ostal v Posavju — v Brežicah. Za vedno!
Kdo bi Te, krmeniti mož, zgledni tovariš in zvesti prijatelj ne ohranil v najblažjem spominu!
JANKO FURLAN
SALEZ
V kratkem času je smrt pobrala kar tri naše vaščane. Najprej Jožeta Miliča, potem Antona Miliča in sedaj Mihaela Grilanca. V ponedeljek smo ga v velikem številu spremili na zadnji poti in se oi njega poslovili. Pokojnik ie bil zaveden Slovenec, ki je mnogo trpel za časa fašizma in med vojno, ko so ga skupno s sinom internirali. Zapušča ženo in dva sina, katerim izrekamo naše iskreno sožalje.
BESEDE POMENIJO:
VODORAVNO: 1. ena izmed dveh najbolj splošnih opre-delitvenih prvin nekega doga. janja, B. pokrajina v Jugoslaviji, 18. priporočilen, naznanje. valen, 20. visoka kotlina v zahodni Makedoniji v porečju Kadike, znana po novi hidro-e.ektrarni, 21. dva enaka soglasnika, 22. velika ptica, 23. mažem, 25. vas v Brdih, 26. rajvečkrat nepričakovan položaj v šahovski igri, ki povzroči delitev točke, 27. krajevni prislov, 29. brez posebne, ga veselja, 31. beograjski tednik, 32. danes zjutraj, 33. prispeti, 34. nato, zatem, 36. če-4k' pisatelj zgodovinskih romanov (umrl 1. 1932), 38. naziv za tuje črke, 39. odpadki v tovarnah, 41. železarsko obdelane, 42. del teniške igre, 43. prelepa dolina v Julijskih Alpah, 44. začetek abecede, 46. siv. 47. muza zvezdoslovja (v tuji pisavi!), 48. vrsta dobrega vina, 52. število, 56. znak za tehnecij, 54. rojak, 55. starogrški bog vetrov, 57. ozko, raztrgano gorsko sleme, 60. planinska cvetlica, 62. prostorne dvorane v palačah, 63. lenuharim, 65. ruski šahovski mojster, 66. sklep, storitev, 67. pokrajina v Grčiji, 68. gora v Zasavju, 70. opera hr-vatskega skladatelja Lisinske-ga, 72. tuje moško ime, 73. glasbena nota (za pol tona višji glas od d), 74. garant, 76. posmehljiv naziv za redovnika, 78. užit, posrkan, 79.
:talijanski nedoločni spolnik, 80. tečajen, 82. zmesi, sestavljene stvari, 84. deden, 85. notranji telesni organ.
NAVPIČNO: 1. določba za ravnanje, 2. vlačilec, 3. zdrav, nik specialist, 4. okrajšava za sledeči, 5. kazalni zaimek, 6. pokrajina v Arabiji, 7. ocenjevalec, presojevalec 9. prva m druga črka besede pod 22. vod., zgoden, H, vas pri Ljutomeru, znana po konjskih dirkah, 12. zelo redka prvina iz skupine tako imenovanih redkih zemelj, 13. protituber-kulozno zdravilišče v okolici Kianja, 14. srbski kazalni zaimek, 15. vol po srbsko, 16. moralen, 17. predmet, blago, cien, 19. pas, ki drži obleko na telesu, 24. v minjaturi izdelano naselje, 26. obrtnik, 28. hoditi, 30. davek; 32. dohodek državne blagajne, 35. kralj po italijansko, 37. raiilo ovla-žen moker, 39. boginja jeze pri Rimljanih, 40 gorovje v osrednji Aziji, 43. mesto v Nemčiji rojstni kraj Karla Marxa, 45. napadalno razpoložen človek, 47. stara zemljiška knjiga, v kateri so bile zapisane pravice fevdalne gospode in dolžnosti tlačanov, 48. dotok, 49. del oblačila, 50. kost med kolenom in gležnjem (množ.), 51. vohun, špijon, 52. Športna igra, 54. viela voda, 55. starogrški pisatelj dram, 56. ženski idol,
58. zadnji deli ustrojene kože,
59. nikdar, 61. začetnici priimka in imena srbskega jezikoslovca, ki je sestavil prvi
srbski pravopis, 62. uradni spis, 64. francoski maršal, Napoleonov svak, kralj Neaplja, 69. sitnost, nadležnost, 71. svo. jilni zaimek, 74. predlog, 75. vzročni veznik, 77. oranje, 80. soglasnik s prizvokom, 81. nikalnica, 83. medmet.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. strojen, I. boš, 11. pobotan, 18. rjaveti, 19. Ufa, 20. okarine, 21. banalen, 22. kes, 2J. posipam, 24. der,
25. molim, 27. peš, 28. javen, 31. pavi jan, 33. nesem, 37. e-lan-, 38. serija, 39. ak, 41. mera, 42. zet, 43. milina, 44. Sv ir, 46. mol, 47. imitacija, 48. plapolati, 49. čar, 50. Reka, 51. zlodej, 52. fin, 53..enak, 55. Ra, 56. slavec, 57. moka, 58. kini n, o0. nakisan, 62. Cerar, 63. Mal,
65. fakir, 66. pes, 67. strošek, 71. žar, 72. rapiden, 76. orani-ca, 77. ena, 78. urejeno, 79. kilovat, 80. nem, 81. metalen.
NAVPIČNO: J. Srb, 2. tja, 3. ran, 4. ovaden, 5. jelen, 6. eter, 7. Nin, 8. bukovina, 9. Oje.lija, 10. šasija, 11. pop, 12. okop, 13. basen, 14. orišem, 15. tip, 16. Ana, li. nem, 25. pelikan,
26. ma, 28. jeziček, 29. Alema-ni, 30. vati ram, 31. Marija, 32. navaden, 34. semafor, 35. erotika, 36. malinar, 38. sicer, 40. kipec. 43. mar, 44. slovar, 45. roj, 48. plasiram, 51. zlikane, 54. kimono, 56. skažen, 57. mesija, 59. našiv, 61. A(nton) F(oerster), 62. cepet, 64. leca,
66. pare, 67. sok, 68. tri, 69. ral, 70. kat, 72. rum, 73. del, 74. ene, 75. non.
domačega zbora, tamburašev, tria in godbe bodo na nedelj-1 proslavi sodelovali še drugi zbori in plesna skupina iz Rojana 0 7e nastalo «Bralno in Pevsko društvo Valentin Vodnik»
taieli v	nede,j°	bomo
h°st ui P°bni veliko slavnim nm?	P°vezana	z 80.
•kniačetia	^anim
svetni delo	2" Naši pro-
*4ajola!El le vnet0 Prl'
Clr& zaniL*	proslava
Pole	VejŠa in pestra-
2bora « ao®a<sega pevskega d°linsW?*Ura^ev’ veselega ^ na n- , a in godbe, bonski ?vi sodelovali še dričin t- 12 Borsta, Pa-tkunino ^oierja ter plesna Slavi na ? B°3ana- Po pro-® mladi	°d° lahko stari
^ače LTrteii ob zvokih
Plesa dnvrn •3e’ Komur ne bo lahloi » v nedeljo, nas Ijek 806 sPet v ponede-
ih0^0 se nekoliko nazaj
^vgoeCklokak° je nase
*° v zgodo8 • PreIomno le-
r^kih	0«ednjih	ev-
Sebej v ,£afodov in še po-
Tp| ?vini našega na-
Cto. narwleta je v Fran'
V daliji i Vm, v Nemčiji, bila revoi, .AvstriJi izbruh-vaia Dr»„i Ja’ ki ie zahte-' ^“Sternu i!n svobodo pre-1848	ljudstvu. Leta
uijene^ Pr°grani »Ze-P^taviij'Sl°venije«, ki so ga le, ^ s!pvenski študentih ha n,? študirali v Pragi
?injenoT,aju- Misel na «Ze'
sadikoOVuerii-102> so g°jni 9*ti v	se mora raz-
tu jggo Vel]ko drevo. Po le-**tt voiii,80 začeli organizi-ki so troi e,- nar°dne tabore, L8, tiiih tudi po več dni. kbietjp 80 slovenski ljudje, ci ’, aPredm izobražen-Sv°jih n* ali zahteve po
ni Slovenm»ah in *Zedinie'
iji. i
hoiini libor ie bil tudi v Obralo 1878> kier se je
i? °koliee <rv>?t tiS0Č ljUd’
ske in , ® Trsta ter sloven-Q ln hrvaške Istre.
>ašk^0boem taboru na la i87, "1 so govorili že le-je o^Lda na željo obla-®tvo del. Politično dru-ho, rja dinost« se je odlo-Prhaoravn? P°membni shod
Hrvatov v DoUniVenC0V in
^'i^tih dneh se je
hi b^nati °?bor’ kaJti '1°	ugodnega časa
okolici in tudi i - je vco	dopuščale. Od-
I? stvar * ®°6i napel, da hidi je ho	no dovršil, če-
!ebho ka«	obil° ovir, po-
fe. pri 2r se govornikov ti-Phaii clow,.pa so ga pod-So skrhirU veljaki, kate-h red» -r.®,)1 za dekoracije
ali Prinro0 So takrat opi-«0d P lpraye na tabor.
!!,®'0venci1c„ratev so roma-h?J°®i in 8k zastavami, ne-hdhe je hi? 3- uri popo rvr Sredi	naPoinjen pro-
ihi. Sledivf s taboriti v Nar-avS in kuit80 g°vori, po-t,*j omenim mi spored » hesedp °, samo zaključ-
sarja (pod Avstrijo seveda): «Upam, da Vam smem zagotoviti, da bo vlada podpirala kolikor mogoče vaše hvale vredne namere in želje.«
Tabora so se udeležili zastopniki iz najrazličnejših krajev. »Tabor v Dolini je bil sijajen, s tem je vse povedano. Bog daj, da se napravijo kmalu drugi tabori.« Tako so napisali in še «Bog živi »Edinost«, Dolino in slovensko vzajemnost.«
V spomin na ta dan so odkrili v Dolini spomenik. Kraj, na katerem še danes stoji spomenik, se imenuje Tabor. V tako prazničnem vzdušju so Dolinčani ustanovili «Bralno in Pevsko društvo Valentin Vodnik«.
«Podrobno delovanje pevskega društva v tistem času ni znano«, piše Josip Čuk v svoji društveni kroniki. Po ustnem izročilu trdijo, da so prirejali vsaj enkrat n-a leto razne veselice in plesne venčke. Društveni prostori so bili najprej v hiši Antona Graho-nje (štev. 87), nato v starem farovžu (sedaj kino Ta, bor), pa spet v hiši številka 46. Do prepovedi delovanja leta 1927 je bil sedež pri Pangercu (štev. 69). Skozi dolga leta so pevski zbor učili učitelj Bunc, učitelj Cvek, Pangerc, ki je bil tudi deželni poslanec in zelo ugledna osebnost v Bregu, učitelj Jereb, učitelj Fran Venturini in učitelj šuc.
Leta 1903 ob petindvajsetletnici tabora in društva je pevsko društvo na svečani proslavi razvilo novo zastavo. Pravijo, da so se tisti dan 13. septembra zvrstila vsa mogoča vremena v le tu, od burje do toče, na koncu pa se je vreme proti večeru le obneslo.
«Po prihodu Italije je bilo delovanje še kar zadovoljivo do nastopa fašizma«, piše čuk: «Začei se je drugačen ples. Spočetka bolj počasi, potem bolj hitreje. Kar nas je ostalo pevcev nismo hoteli, da klonimo glavo pred fašizmom; smo sklenili) da gremo pod okrilje cerkve. Nastopali smo oprezno in zvijačno, vsako-tollko smo imeli obisk karabinjerja ali fašista, morali smo imeti oči veliko odprte. Požgali so nam nekaj knjig in glask, zastava je romala do Ljubljane. Pri pevskih vajah smo imeli na glaskah na eni strani cen kveno, na drugi pa narodno pesem, tako da smo gojili več narodno kot cerkveno.«
Kljub fašistični strogosti je pevcem uspelo prirediti tri večje izlete v Vipavo,
Postojno in Ilirsko Bistrico.
v Kozino. Na izletih «smo dali naši slovenski pesmi in našim srcem duška«, piše čuk.
«Leta 1945 je zasijal dan, ki smo ga tako težko čakali, na vseh koncih in krajih prireditve, petja ni bilo konca, «Vodnik» je bil povsod, kamor je bilo treba, tjam smo šli. To je tako lepo šlo r.aprej, da se je zbor povečal, prosvetno društvo je imelo štiri sto članov.«
Od takrat do danes je imelo društvo celo vrsto nastopov doma, v bližnji okolici, v slovenski Koroški v Avstriji, iurneje v matični domovini, med katerimi nam je najbolj ostal v spominu koncert na lanskem ljubljanskem festivalu.
V povojnem času so vadili pevski zbor Drago Pe-taros, Pavel Pangerc, Drago Žerjal, Cvetko Marc, Karel Boštjančič, Svetko Grgič in Ignacij Ota, ki ga vodi tudi sedaj. Aktivno so sodelovali tudi učitelja zakonca San c:n, učiteljica Ivančič, župnik Smrkolj in Ivan Pra-šelj, dolgoletni učitelj domače godbe in sedanji voditelj tamburaškega zbora.
MarsiKaj' zanimivega bi lahko še povedali. Toda do nedelje je še časa dovolj, pa se bomo raje še kaj med tednom oglasili. V nedeljo pa na svidenje v Dolini!
Clan prosvetnega društva
SESLJAN
V nedeljo smo se za večno poslovili od Ivana Gabrovca, ko smo ga v velikem spremstvu položili k večnemu počitku na našem novem pokopališču. Pokojni se je rodi' pred 83 leti v ugledni Soj. čevi hiši v Vižovljah. Čeprav ze v letih, pa nismo pričakovali njegove smrti, saj je bil kljub svojemu ne baš lahkemu življenju skozi vse svoje življenje zdrav in krepak — mož čvrstega starega kova v telesnem in moralnem pogle-au. Zaradi svoje družabnosti, veselega značaja in dobroduš. nosti je bil priljubljen in spoštovan.
Kdor je pokojnika pobliže poznal, se je mogel prepričati, kako izredno je bil navezan ne domačo grudo in kako je ljubil delo na zemlji. Kjer so roke tega nekoč slokega, o-kretnega in močnega mladeni. ča pograbile za delo, se je temeljito poznalo na novi rasti. Bil je naprednega mišljenja in je rad pomaqal napredni stva. ri. Pred šestimi leti je odstopil svoje zemljišče za veliko ljudsko slavje. Stalno je spremljal borbo za naše narodne in socialne pravice, bral sPrimorski dnevnik» in se zanimal za javno življenje.
Množica domačinov in pri-
tv^ vatnega dr ust v.'i »Valentin vodnik« nb 25-Telnk'i njegove ustanovi-^ 24 članov, ki jih vidimo na sliki, je samo še pet živih
ščine, ki ga je spremila na zednji poti, je potrdila, kako priljubljen je bil pokojni Janez Sojcev. Lahka mu domača gruda! Izrekamo preostalim naše iskreno sožalje!
* * *
V naši občini so štiri zdravniške ambulante: v Nabrežini, Devinu, Mavhinjah in v Sem-poiaju. Čudno zveni, da je nismo imeli v Sesljanu, ko je naselje tako veliko in je zaradi tujskega prometa zdravniška pomoč stalno potrebna. Tega občina ni mogla prezreti in kmalu bo ambulanta tudi pri nas, in sicer v novem, v ta namen zgrajenem poslop. ju ki ga bodo zgradili ob slovenski šoli.
Z avgustom se kopalna sezona nagiba h koncu. Letos smo bili e tujskim prometom v splošnem zadovoljni. Vendar lahko rečemo: veliko gostov, a manj cvenka. Turisti s strogim računom so danes podobni srednjeveškim potujočim pevcem: danes tukaj, jutri tam, v druge kraje, druga mesta. Takšni pa puščajo za seboj le — cesto.
TRNO VIC A
Več let smo godrnjali nad r.ašo cesto. Dokler so jo uporabljali le vozovi, nismo vede. li kaj pomeni cestni prah, zla. sti v poletni dobi, S tem pa smo se temeljito seznanili, ko so jo začeli uporabljati motorna vozila. V zadnjih letih, ko je cestni promet izredno mrastel, je bilo nevzdržno. To so posebno občutile obcestne hiše, kjer je prah prodrl v vse prostore in v oblakih legal po polju.
Končno bomo te nadloge rešeni, saj bodo cesto kmalu asfaltirali do državne meje, kjer se predvideva še večji (menda kmalu avtobusni) promet.
V torek smo se bali, da nam bo toča uničila ves pridelek. Toda nam je še prizaneslo, medtem ko so v soseščini imeli zaradi nje veliko škodo. Kljub temu pa bo pridelek skromen, tudi zaradi tega, ker so se vinogradi zelo skrčili.
od tega, da bi ga mogel smatrati za bedaka 2al pa moram reči, da »Zastavice <.a bedake« ne samo ni rešil, temveč je sploh ni razumel.
Takrat, ko je pisal recenzijo, bi moralo stati pred njim eno samo vprašanje — seveda, če bi bil zrelejši in tudi modrejši (mimogrede povedano, so to vprašanje rešili tisoči čitateljev iz leta 1938 in .deset tisoči v nadaljnjih dvajsetih letih): »Ali je Alamut doživi jen ali ni.» Tega vprašanja si mladi Kalan ni zastavil, ker ga nihče ni bil nanj opozoril. Ne delim mnenja prijatelja Milana šege, ki misli, da je ze osem let zadostna preizkušnja doba za neko stvaritev. Tudi dvajset let je še ma.o, vendar — nekaj je pa le-V zaključku prej omenjenega poglavja syojih spominov nadaljujem: «... danes mi je jasno, da si mora tak «nc-/um» šele pridobiti »pravico bivanja« ali »domicilj« kar lahko traja, kot vemo iz zgodovine literature, krajši ali daljši čas, in to pravico bivanja mu utegne podeliti samo plebiscit čitateljev.s
Takrat, leta 1938, ko je Kalan objavil svojo recenzijo, nisem imel niti pojma, rta imajo stvaritve umetnost; svoje lastno življenje, svojo
Josipa Rustje ni več
iiiitttittiiimiiiiiiniiiiiiiiiiimimimiumtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiittiitMtMi
Vabilo na proslavo 25-letnice tabora
PriniorsTcTvm k
— 6 —
31. avgusta 1958
Vreme včeraj: Naj višja tenice-ratura 27, najnižja 21,4, zračni tlak 1010 stanoviten, veter 2 km na uro zahodnik, vlaga 71-odstot-na, nebo 7 desetin oblačno, morje njirno, temperatura morja 25.4,
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 31. avgusta
Rajmund, Rajko Sence vzide ob 5.23 in ratone 18.47 Dolžina dneva 13.24 Lun vzide ob 19.32 in zatone ob /.«• Jutri. PONEDELJEK, 1. s«1' Egidij, Mladen
Še dvanajst dni časa za predložitev kandidatnih list
Spor med skrajnimi desničarji bo prišel do izraza pri volitvah
Zdi se, da bodo predložene štiri ali celo pet desničarskih kandidatnih list - Za ustanovitev odbora za volilno premirje
V preteklem tednu so pred- svoje pristaše ,naj glasujejo za
Krščansko demokracijo. Tedanja izbira res ni bila posrečena, čeprav sta obe skupini skušali prikazati demokristjane kot «zaščitnike slovenske manjšine«. Ze med tedanjo volilno kampanjo in takoj po volitvah pa so demokristjani potrdili to, kar v resnici so: neozdravljivi šovinisti, in so se požvižgali na Agnelettove in klerikalne hvalospeve Glede volilnih priprav pa se pričakuje, da bo tudi za prihodnje volitve prefektura pozvala vse stranke in skupine, naj ustanovijo odbor za volilno premirje. Pobudo za u-stanovitev tega odbora je že včeraj dala tukajšnja federacija KPI, ki je naslovila zadevno odprto pismo na vse stranke in gibanja. Ustanovitev tega odbora je zelo potrebna, ker se je do sedaj izkazalo, da je bilo njegovo delovanje koristno in pozitivno. Zato se pričakuje, da bo odbor
ložile kandidatne liste za občinske volitve tri -stranke, in sicer KPI, KD in PSDI. Pričakuje se, da bo večina strank predložila svoje kandidatne liste v prihodnjem tednu, saj imajo čas do 12. septembra.
Za sedaj je gotovo, da bodo na prihodnjih občinskih volitvah sodelovale vse stranke, ki so sodelovale na volitvah leta 1956, razen gibanja MEN.
Poleg tega pa bo na letošnjih volitvah baje več kandidatnih list kot na preteklih, ker se bodo udeležili volitev tudi in-dipendentisti. Za sedaj je že gotovo, vsaj tako je bilo sporočeno, da se bo volitev udeležila Fronta za neodvisnost.
Glede nastopa ostalih indipen-dentističnih frakcij pa do včeraj ni bilo še nič gotovega.
Zdi pa se, da se največje novosti pripravljajo na skrajni desnici. Včeraj je predstavnik uradne MSI prišel na pristojni občinski urad po ustrezne obrazce za predložitev kandidatne liste. To pomeni, da bo tržaška federacija MSI, ki je sedaj pod komisarsko upravo, vložila svojo kandidatno listo. Obenem pa se ve, da si je tudi skupina misinskih «u-pornikov«, ki jo vodi bivši federale Morelli in ki je ustanovila v Trstu svoje neodvisno fašistično gibanje, preskrbela us.rezne‘obrazce za predložite-. svoje kandidatne liste.
Čeprav so do sedaj nekateri interesirani krogi še vedno u-pali, da se bosta obe fašistični skupini sporazumeli in sestavili enotno kandidatno listo, so ta upanja, kot se zdi, propadla. Sedaj je že skoraj gotovo, da bodo šli fašisti na volitve z dvema kandidatnima listama. Med ostalimi desničarskimi skupinami in strankami pa ni še nič novega, razen potrditve da so še vedno v sporu, in govoric, da bodo monarhisti in nekateri misinski odpadniki predložili najmanj še dve in morda celo tri kandidatne liste.
Med skupinami, ki so sodelovale na občinskih volitvah leta 1956, sta prijavili svojo u-deležbo na oktobrskih volitvah tudi SOZ in SKS. Kot poroča njuno glasilo »Demokracija« bosta nosilca njune liste odv. Josip Agneletto in dr.
Teofil Simčič. Omenjeni časnik piše, da sta «obe politični skupini že obnovili svoj volilni sporazum in imata pripravljen skupni volilni program.
Volilni znak bo kot doslej: »slovenska lipa s tržaško heiebar-dq». Lista se bo imenovala »Slovenska lista«.
Kot torej vidimo, sta se SDz in SKS odločili za samostojen nastop na bodočih volitvah, medtem ko sta na majskih državnozborskih volitvah pozvan
iihi iiiHiiiiHiiiiii i m n ia iiiiiiiHii um 1111111(111 mit mi m mn n ut m n m i m m mm iiHHiiiiii m m ||
Po enem letu odkriti tatovi
Zaskrbljujoči podvigi
izprijenih mladih fantov
Kako so okradli stojnico hladilnih pijač v Barkovljali - Za zabavo je imel 8 samokresov . Navrtane posode za shrambo bencina
za volilno premirje ustanovljen tudi za prihodnjo volilno kampanjo.
Končno naj še omenimo, da je vodstvo socialistične stranke oozvalo svoje člane in simpatizerje, da se zglasijo dne 1., 2. ali 3. septembra med 19. in 21. uro na sedežu stranke v Ul. Mazzini 32, kjer bodo podpisali kandidatno listo pSI.
Sindikalna skupščina
2. septembra ob 18.30 uri bo na novem sedežu nove Delavske zbornice v Ulici Pondares Št. 8 sindikalna skupščina, ka kateri bo govora o začetku kampanje za članarino za leto 1959.
Na skupščino so vabljeni člani glavnega odbora nove Delavske zbornice, člani glavnih odborov sindikatov posameznih kategorij in člani glavnih odborov rajonskih ter občinskih Delavskih zbornic.
Včeraj dopoldne v Bazovici
Eksplozija v stanovanju zaradi uhajajočega plina
Pri eksploziji je bila hudo opečena komaj 20 iet stara Silvana Petaroš, ki se bo morola zdraviti mesec dni
Močna eksplozija je zadonela včeraj zjutraj v Bazovici, kjer se je v hiši s številko 20 razletela jeklenka s tekočim plinom. Sicer ni točno znano, če je prav to vzrok eksplozije, ker je tudi možno, da je prišlo do nezgode zaradi plina, ki je uhajal iz ogrevalni-ka in ki se je ob dotiku s prižgano vžigalico vnel.
Bilo je nekaj čez 11. uro, ko je 20-letna Silvana Petaroš pripravljala kosilo in se je gibala okoli loncev na ogrevui-niku. Ko se je z vžigalico približala ogrevalniku, je nastala eksplozija, ki je vrgla s tečajev vrata in okna ter razbila šipe in sploh povzročila v notranjosti stanovanja tako škodo, da sploh ni več pripravno za bivanje.
Sosedje so nemudoma pritekli na kraj, kjer so opazili Petaroševo na tlečem tlu Takoj so io potegnili iz hiše ,n jo kasneje izročili v varstvo bolničarjev Rdečega križa, si so jo po pomirjevalni injekciji nemudoma odpeljali v bolnišnico.
Njene poškodbe v obliki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,hi hi iiiiiiiiiii milili 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,1111111111111111111*111111111
Izpred reškega okrožnega sodišča
Morilec švedske turistke obsojen na dosmrtno ječo
Smrti ga je rešil zagovornik, ki je med drugim ugotovil, da na Švedskem ni niti za take zločine predvidena smrtna kazen
(Od našega dopisnika)
REKA, 31	— Danes je o-
kiožno sodišče na Reki obsodilo 25-letnega Slobodana Vo-jinoviča, morilca švedske turistke v Opatiji na dosmrtno ječo. To hudo obsodbo je sodišče izreklo po dvodnevni razpravi proti mlademu razbojniku, ki je 28. julija ob 2. uri ponoči v parku v sredini Opatije s samokresom ubil Svedinjo Brigito Rudin, ki je bila na oddihu
Današnja raiprava je znova osvetlila tragični dogodek v epatijskem parku, 47-letna Brigite Rudin je malo pred drugo uro ponoči zapustila bar »Kristal« in se s svojim rojakom napotila na sprehod v park. V trenutku, ko sta se oba usedla na klop, se je nenadoma približal neznan človek z naperjenim samokresom ter zahteval denar. Njen spremljevalec se je prestrašil m je pred oboroženega človeka vrgel svojo denarnico. Ropar jo je pregledal, vendar z vsebino ni bil zadovoljen. Našel je samo en dolar, nekaj švedskega drobiža in 300 di-n rjev. Zato je prebrskal po ž( pih moškega in ker ni našel
Policijski organi so že pozabili na prijavo lastnika stojnice za prodajanje hladilnih pijač v Barkovljah Giordana Burlina, kateremu so neznani lopovi ukradli *e lani avgusta približno 100 steklenic piva in drugih pijač in mu razbili nekaj stolov ter miz. Sedaj pa so tatovi padli v roke policistom, ki nadzorujejo izprijene mladeniče. Po enem letu so ugotovili, da so se po-nviga Udeležili 20-le1ni Fulvio Ziuliani iz Vicoio S Fortuna-to 25-letni Mario Manzin iz Ul. Fornace, 26-letm Antonio Carpeneti iz Ul. Bonomea in 20-ietni Mario Sandrin z Grete, medtem ko ostalih niso mogli identificirati. Ugotovili so, da je skupina fantov prišla na kopanje z avtom Eulianijevega očeta in z dvema skuterjema. Fantje so se zrdržali v Barkovljah do pozne noči in okol. 1. ure so vlomili v stojnico. Vse fante so izpustili na začasno svobodo in jih seveda prijavili sodišču zaradi tatvine.
O Sandrinu pa je med preiskavo prišlo na dan, da je bi ljubitelj strelnega orožja. Lani se je udeležil družinske zebave v stanovanju svoje zaročenke v Ul. del Friuli skupno s številnimi prijatelji in prijateljicami. Na zabavo je prišel tudi 25-letni Alfio Buiatti iz Ul. Scomparim, a fant je bil oborožen kot kak «cow-bby». Za pasom je imel dva samokresa, s katerima se je med zabavo igral
Buiatti je tako moral polagati račune pred policijskimi organi ter je priznal, da je i-mel kar 8 samokresov, ki jih je ukradel v muzeju znanega prof. Enriqueza. Sest jih je prodal ali izročil s prošnjo,v da jih proda, 25-letnemu Glau-,u Zegnaniju, znanemu zaradi roparskega napada v uradih srbsko-pravoslavne občine Ta je samokrese, vsaj on lako trdi, vrgel še pred ropom v morje. Ostala samokresa pa sta imela Buiatti in Sandrin. Tako se bo moral
vine in tudi zaradi posesti o-tožja, kar velja tudi za Sandrina in Zegnanija, ki je že v zaporu.
Policijski organi so odkrili tudi skupino treh vandalskih tatov, ki so lani pozimi z zavijačem napravili luknje v rezervne bencinske posode nekega tovornika, ki je stal na Greti ter so si z ukradenim gorivom napolnili rezervoarje svojih motornih koles. Seveda je njim zadostovalo le nekaj litrov, medtem ko je o-stali bencin tekel na cesto, dokler niso bile posode tovornika popolnoma prazne. Ti tatovi so 20-letni Bruno Blason in 30-letni Massimo Su-spize, oba iz Ul. Moreri, ter 18-letni dijak Renzo Lovisi iz. Uk Conti. Vsi trije se bodo morali zagovarjat, zaradi tat-v.rte. Do ra/prave pa bodo ostali na začasnj svobodi.
Giuffrčjcvi posli v našem mestu
Vse kaže, da je »commenda-tore« Giutfre res našel nekaj »klientov« tudi v našem mestu. Sicer Giuffre baje ni bil še v Trstu, medtem ko govore, da je večkrat prišel njegov pomočnik rag. Casarotti. V hotelskih seznamih m sledu o rjem, ker pravijo, da je prenočeval pri zasebnikih. Govori se, da je nabral rd Tržačanov približno 50 milijonov, kar je v primeri z zneski ki jih je anonimna banka biez uradov nabrala v drugih mestih, samo drobiž.
Govori se, da so denar posodili Giuffrčjevi banki razni profesionisti in zasebniki, ki irnajo svoje interese v pr sta-niških krogih. Koliko to drži, ni znano, dejstvo pa je, dr. je poveljstvo finančne straže že zaslišalo leka.i oseb.
Ni čudno, če se ne sliši o prijavah sodnim organom, ker se ljudje, ki so denar posodili v upanju, da bodo robili 3(.i odst. obresti, ne le bojijo, temveč upajo, da bode p ej
guiatti zagovarjati zaradi tat- ali slej prišli zopet do njega.
ničesar, je od Svedinje zahteval. da mu izroči ročno torbico Ona pa se je unrla in je že prej govorila spremljevalcu naj ne da denaria. Tedaj Pa je hotel neznanec » silo iztrgati torbico iz roke. Nastalo je prerivanje, med katerim je napadalec sprožil revolver. Krogla je šla Svedinji skori ramo in- se nato prebila skozi glavo, tako da je kmalu umrla.
Spremljevalec je po strelu zbežal ter stekel v bar Kristal ter prisotnega miličnika prosil pomoči, Medtem pa je ropar že izginil.
Organi javne varnosti so brez vsakih podatkov pričeli iskati zločinca in ga po kratki preiskavi izsledili Sved sicer zaradi strahu ni znal o-pisati napadalca, vendar je en sam podatek o samokresu bil usoden za roparja. Tistega večera je namreč mlad fant plesal v nočnem lokalu (Plavi Jadran« na Reki. Družil se je z nekimi ženskami in ena od njih je opazila, da ima v zadnjem Ženu samokres. I<o je odhajal, je -jrri-pomnil, da gre v Opatijo. Ko se je zvedelo za nesrečni dogodek, je ženska javila oblastem, kar je videla in slišala v nočnem baru. Dali so ji na vpogled katalog slik vseh eseb, ki so že imele op orka s policijo in ona ie na eni spoznala Slobodana Vojinevi-ča iz Bosne.
Javni tožilec je na današnji razpravi zahteval za mladega roparja smrtno kazen. Obtoženca je oblil znoj in ie zajokal. Smrti pa ga je rešil zagovornik, ki jo pripomnil, da nit. na Švedskem ni za morilce predvidena smrtna kazen. Veliki svet sodišča ie po e-rcurni seji izrekel obsodbo, ti je zločinca za vse živ.jenje spravila zg reaetke
S.
Od nedeljah in praznikih
Prepoved kroženja tovornikov s prikolico
Tudi tržaška prefektura je na podlagi brzojavne okrožnice ministrstva za javna dela prepovedala kroženje tovornikov po tržaškem cestnem omrežju ob nedeljah in praznikih.
Ukaz, ki ga je podpisal pod-prefekt dr. Giuseppe Pasmo, vsebuje pet točk, in sicer;
1. oa 31. avgusta pa do 31. oktobra bo med 6. m/ 24. uro v prazničnih dneh prepovedano kroženje tovornikov s prikolico po cestnem omrežju tržaškega pvjdroč^a;
2. prepoved ne velja za vozila, tudi s prikolicami, ki prevažajo jestvine ali pokvarljivo blago, kakor tuni za tovornike s prikolicami, ki so prišli ali ki so namenjeni na obmejne blcke z Jugoslavijo in Avstrijo,
3. od 31. avgusta ne bo več v veljavi ukaz št. 19008 z dne 13. istega meseca, ki se nanaša na prepoved tovornega prometa po obmorski cesti št. 14 od mej', do Sesljana;
4. kršilci tega ukaza bodo kaznovani na podlagi čl. 144 k .d. št. 1740 z dne 8. 12. 1932. leta;
5 funkcionarji in agenti prometne policije so odgovorni za izvršitev tega ukaza.
—«»—■
Obvestilo invalidom
za otroško paralizo
Tržaška sekcija Vsedržavne L'a združenja invalidov za Irnško paralizo sporoča, da so na osrednjem sedežu v Rpn-gni na razpolago vozički za invalide. Za morebitna DOi< — nila naj se interesenti obrnejo na začasni sedež trzašk1' spVciie v Ulici F. Severo st., h o<l 19. do 20. ure, ah pa nai
telefonirajo na št. 344497.
Ob«nera pa tržaška sekciia sporoča, da so v teku priprave za sklicanje ustanovne skupščine sekcije, ki bo prihodnji mesec v Trstu. Hkrati na v e invalide za otroško paralizo, njihove starše ali prijatelje, ki bi hoteli postati člani združenja jz solidarnosti, obvešča, da je vpisovanje še vedno odprto.
Igro s «flipperji» bodo prepovedali
»Flipr-erjin imajo tudi v na šem mestu štete dni življenja. Po prepovedi v raznih pokrajinah republike, je tudi tržaški kvestor sklenil, da ne bo več vzel v pretres prošnje za nove instalacije teh aparatov ki so bili podlaga moralnih odklonov mladine, posebno študentov in mladih delavcev
Tudi prošnje za obnovitev dovoljenj bodo ostale brez odgovora in vsi «flipperji» bodo morali do konca tega leta izriniti iz javnih lokalov. Od ». januaria dalje bodo »flioDerh« na seznamu prepovedanih iger.
Ob »XI. tržaških zdravstvenih dnevih«
Tiskovna konferenca prof. Battellija
Včeraj je bila tiskovna konferenca, ki jo je priredil prof. Battigelli, zdravstveni ravnatelj sanatorija INPS ob «11. tržaških zdravstvenih dnevih«, k. se bodo začeli 5. septembra.
Tako je prof. Battigelli predvsem poudaril, da je pripravljalni odbor izbral za temo letošnjega zasedanja vprašanje tuberkuloze. Čeprav je medicina v zadnjih letih tudi na tem področju zelo napredovala, je poudaril govornik, pa je problem še vedno zelo pereč:	Umrljivost zaradi te
bolezni se je sicer zmanjšala na minimum, toda okužba je se vedno zelo velika, kar pomeni, da je treba nenehno delati na tem, da se tudi to vprašanje reši. Istočasno pa je treba seveda stremeti tudi za tem, da se še bolj izpopol-n. terapija.
Kongresu, ki bo trajal do 7. septembra, bo prisostvovalo oKrog 500 kongresistov, med njimi tudi najvidnejši i-talijanski in tuji tisiologi, U-deležil se ga bo tudi minister za javno zdravstvo, ki bo i-mel po otvoritvi kongresa prvo predavanje.
 «»------
Prednostna lestvica na vpogled učiteljem
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je obiavliena v Šentjakobski osnovni šoli. v U-lici Scuole Nuove 12-1 in na didaktičnih ravnateljstvih prednostna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnov, nih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1958-59.
Prednostna lestvica ie na vpogled vsak dan od 9. do 12. ure od 31. avgusta do vključno 9. septembra t.. 1
 a«— ■
Poziv vratarjem
Sindikalni organizaciji hi« nih vratarjev, čuvajev in č stilk stanovanjskih hiš Zavoda za ljudske hiše (IACP) m ve Delavske zbornice (CGU > in Delavske zbornice (CIKLi pozivata vse vratane. čuva:« in čistilke omenjenega zavu da na enotno skupščino, ki bo v torek ob 19.30 uri. na set.s iu Delavske zbornice (CISL)
opeklin II. stopnje po obrazu ter I. stopnje po rokah in nogah so razmeroma resne, vendar so zdravniki dermatološkega oddelka, kjer so dekle pridržali, mnenja, da bo okrevala pod pogojem, da ne nastanejo komplikacije, v mesecu dni.
Na kraj nenavadne nezgode so morali priti tudi gasilci z Opčin, ki so pogasili začetke požara ter so ostali v hiši do 13. ure. Po mnenju podpoveljnika gasilcev, ki je uvedei preiskavo, je eksplozija nastala zaradi uhajajočega plina in ne zaradi eksplozije jeklenke.  «» -----------------
Huda nesreča zaradi trčenja dveh vespistov
Sinoči ob 23,15 so na II. kirurški oddelek sprejeli s pridržano prognozo 31 let starega duhovnika Adriana Campitel-lija iz Ul. San Marco 33 in 21 let starega Joacina Sikurja iz Ul. Valmaura 2. Oba imata hud pretres možganov, duhovnik pa si je tudi verjetno prebil lobanjo.
Oba ponesrečenca sta se vozila s svojima vespama po Nabrežju Ottaviano Augusto, in sicer eden proti Ulici G. Ce-sare, drugi pa proti mestnemu središču. Iz nepoznanih vzrokov sta prav frontalno trčila, tako da ju je vrglo nekaj metrov vstran in sta oba obležala na cestnem tlaku. Nekaj pežcev, ki so bili v bližini, je povedalo da so slišali samo izredno močan tresk, «'kot da bi počila kakšna bomba«, potem pa so videli obe popolnoma razbiti vespi in končno o-ba ponesreečnea, ki so ju nato z zasebnim avtom oziroma z avtom RK odpeljali v bolnišnico.
Med vožnjo z lambreto po Ul. Bonomea proti Barkov-ljam, je zadnje kolo vozila zdrsnilo in se zvrnilo na tla skupno s 46-letnim Rafaelom Zlobcem iz Ul. Bonomea.
Padec je bil precej hud. saj se je Zlobec ne le potolkel in odrgnil po obrazu, rokah in nogah, temveč si je tudi zlomil ključnico leve roke.
Včeraj sta se poročila študentka MARLENE KOŠUTA in kand- ing.
VELIBOR SUSULIC
Prijatelji iz Trsta in Ljubljane čestitajo.
PROSVETNO DRUŠTVO ^VALENTIN V0DNIK»
v Dolini vljudno vabi prihodnjo nedeljo na proslavo
eli
n
Nastopali bodo pevski zbori iz Brega in okolice, dolinski tamburaški zbor, duet Dario in Darko ob spremljavi dolinskega tria, plesna skupina iz Rojana in domača godba.
Začetek proslave ob 15.30
Po končanem sporedu PLES od 20. do 24. ure. Ples bo tudi v ponedeljek.
Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi dne 4.9.1958 ob 20. uri / v dvorani na stadionu ( «Prvi maj« - Trst Vrdel-( ska cesta 7
( Koncert moškega j pevskega zbora
i .SLAVA KLAVORA"
(iz Maribora)
Zbor se vrača z mednarodnega tekmovanja v Arezzu.
Vstopnice bodo v prodaji v Tržaški knjigarni od ponedeljka dalje in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
ne. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8. uri 30 min.
Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 od 1. septembra do vključno 35. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 8-11.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
* * *
NIŽJA STROKOVNA SOLA
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, sporoča, da se prične vpisovanje za šolsko leto 1958-59 1. septembra 1958 in traja do vključno 25. septembra 1958.
Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 8. septembra 1958 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
# * *
DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA
Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
Vpisovanja za šolsko leto 1958-59 se bodo začela 1. sep-
    .....................................
tembra in se zaključijo 25. septembra.
Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine.
Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure.
* * *
DRŽAVNO UČITELJIŠČE
Ravnateljstvo državnega uči. teljišča obvešča da se začno popravni izpiti dne 1. sept. ob 8,30 uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Ostali razpored izpitov bo razviden na oglasni deski.
* * *
DRŽAVNA NIŽJA IND.
STROKOVNA SOLA
Ravnateljstvo državne nižie industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III nadstropje opozarja vse prizadete, da se prično vs: popravni izpiti dne 8. septembra 1958 ob 8.30, po urniku in razporedu, objavljenima na oglasni deski šole.
Istočasno sporoča, da se prične vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 dne 1. septembra 1958 in traja vključno do 25. septembra 1958.
* * *
SOLA GLASBENE MATICE
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 6. sept. t. I od 9. do 12. in od 16. do 18. ure
v Ulici R. Manna 29. Isto-tam naj se vpišejo tudi gojen ci. ki posečajo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, ki bodo posečali novo ustanovlje. ne podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta).
Vpisovanje v šolo v Boljun cu bo na sedežu šole v četrtek 4. septembra t. I. od i7. do 19. ure.
Vpisovanje v šolo v Nabrežini bo na sedežu PD «IGO GRUDEN« v petek, 5. septem bra t. I. cd 17. do 19. ure.
Poučuje se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni inštrumenti in harmonika.
Pričetek pouka bo v ponedeljek 8. septembra t. 1.
RAVNATELJSTVO
( Šolske vesti )
VIŠJA REALNA GIMNAZIJA
Na višji realni gimnaziji se prično v jesenskem roku šolskega leta 1957-1958 popravni izpiti dne 1. septembra s pismenim izpitom iz slovenšči-
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 30. avgusta se je rodilo v Trstu 8 otrck, umrlo je 8 oseb, pc-rck je bilo 19.
POROČILI SO SE; dijak Ser-gio Levi Minzi in gospodinja Irene Figliola, založnik Carmine Ca-ria in gospodinja Antonietta Ge-rini, šoier Claudio Ferrante in pletilja Silvana Trento, prodajalec Vittorio Peross in gospodinja Maria Basezzi, strugar Teseo Millo in gospodinja Maria Gru-b.ssa, uraonik Giuseppe Pelin in uradnica Rita Braico, zobotehnik Mario Krasna in irizerka Bruna Zazinovich, trgovski zastopnik Gualtiero Bonatelli in irizerka Iride Kevilacqua, mehanik Bruno Agnoletto in delavka Anna Ca-rone, stražnik javne varnosti Angelo Mafrici in gospodinja Maria Varentini, železničar Federico To-madin in Šivilja Fioretta Gigante, kuhar Francesco Mastromauro in šivilja Gioia Pomasan, težak Giovanni Kogoj in gospodinja Gi-sella Zorat, učitelj Silvano Pa-gura in gospodinja Lidia Puliti, stražnik javne varnosti Raffaele Galdo in gospodinja Iolanda Si-ciliano, električar Eligio Carlin in gospodinja Bruna Floreancig, uradnik Carlo Prevosti in gospodinja Anna Maria Portelli, delavec Giordano Mattelich in gospodinja Maria Crevatin, tramvajski uslužbenec Giorgio Remon-ti in gospodinja Maria Benolich.
UMRLI SO: 72-letna Lucia Pe-trich vd. Pegan, 90-letna Anna Forza vd. Rabak, 93-letna Gio-vanna Bauizer vd. Zimpric, 69-letni Vittorio Semoli, 70-letni Pie-tro Ellero, 87-letna Antonia Natura! vd Mauri, 59-letni Leopoldu Gherdevich, 68-letni Aurelio Persoglia
OKLICI:	tesar Giovanni Zac-
chigna ln gospodinja Silvana Cen. dak. uradnik Giulio Rotteri in gospodinja Antonia Udina, mehanik Francesco Pertot in gospodinja Laura Palmieri, trgovski zastopnik Remo Delle Vedove in učiteljica Giuseppina Scomersi, težak Renato Mauri in Giuliana Primosieh, pravnik Vinicio Sca-ramuzza in gospodinja Maria Marchesao, slikar Lucianu Her-vatich in šivilja Vera Groppazzi, Giovanni Re in gospodinja Fran-cesca Bonanno, profesor Romano CollauUi in visokošolka Maria Elisa Petronio, električar Rodol-io Kainz in prodajalka Giuliana Ferrari, mizar Libero Radin in šivilja Silva Candusiu, mehanik Livio Pregarz in baristka Maria
NEDELJA, 31. avgusta 195S RADIO TRST A
9.00 Kmetijska oddaja:	9.30
Glasbena matineja; 11.15 Priljubljene lahke melodije; 11.45 Beethoven: Sonata št. 26 v Es-duru cp. 81* 12.15 Za vsakogar nekaj 13 00 Waldteuflovi valčki; 13.30 Glasba do željah; 14.30 NadaJie vr.nje glasoe po željah 15.00 Po-io!danski koncert; 15 40 Orkester Glm-rf Miller: 16.00 Vokalni oktet «Plamka» iz Gorice; 16.20 Pri klavirju George Fey#*r; 16.45 Haendel: Concerto gro.vso
Stane Potokar in Mila Kačičeva; režija: Mirč Kčagelj; 17.49 Karel shor: Istrijanka — 15 plesnih miniatur; Arvtun Dobronič: I. in II. stavek iz suite «Jelšonski ton-ci»; 18.15 Straussovi valčki; 18.40 Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberne ta poje zborovske skladbe renesančnih skladateljev; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 20.00 Variete na valu 327,1 m; 21.00 Melodije iz filmov in glasbenih revij; 22.15 W. A. Mozart: Godalni kvintet v Es-duru (izvajajo: Ljubljanski go. dalni kvartet in violist Srečko Zalokar); 22.40 Nočna melodija.
televizija
9.45 Evrovizija; 10.30 TV za kmetovalce; 12.00, 14.00, 15.40 in 16.30 direktni prenosi v okviru Evro vizi je; 18.15 Capitan Fra-cassa- 20.30 «Carosello»; 21.00 aCudežni čopiči»; 22.00 «Parada italijanske pesmi».
[ a C 1 At
MAU OGLASI
»LMROHIO DELLO SCAMPOLA
ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. pošiljke:	svile, najlona, tsii<
popelina, tiskanega blaga, r priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo.
KUPIM NA OPČINAH
za zidavo hiše - noddaa^»de.
vsakega trušča
Opisati pozicijo, metrazo in na naslov: Alojz Rebula, Ul.
ma 15, Trst.
ZA IZPITE iz vseh If srednjih šol dajem ^^^0044 fcr.irati od 11 do 14. na
PRODAM MOTOR GUZZI Z>G0-1.0, Opčine, Ul. Ferrovre Ji.
ITALIJANSKA družina ®v.aj0^ na Dunaju išče zmožnjJrt, Kavsa hišna dela. Plača doM • A slov: Savadori, Ul. Pasem tel 44-189.
„-------- v	G-	_____
duru op. 6 št. 1; 17.00 Novela:! Dame de Pariš«. G. Lollobri
Esceteior. 15.00: »Voda v grlo«, Richard Todd, Anne Baxter, Herbert Lam.
Fenice. 15.00: »Zlate noge«, Ro-sella Como, Elena Merlini, M. Carotenuto, Toto.
Nazionale. 16.00: »Resnična zgodba Linna Stuarta«, B. Almer.
Arcobaleno. 14.30:	»Tajni ukaz
tretjega Reicha«, H. Messener, C. Holm.
Supercinema. 14.30: «Liana, bela sužnja«, Marion Michael,
Filodrammatico. Zaprto.
Grattacielo. 15.00: «Zadeva Drey-fuss«, J. Ferrer, A. VValbrook.
Cristallo. 15.00: »Pred poplavo«, Andre Cayaite, Marina Vlady. Mladoletnim strogo prepovedano.
Capitol. 15.00: »Družina Trapp«, Ruth Leuwerik, Maria Holst, M. Holt.
Astra Roiano, 15 00: »Sneguljčica v Parizu«, A. Hepburn.
Alabarda. 15.00: »Streli nad mestom«, C. Vanel, B, Darvi, J. Moulondi. Prepovedano mladoletnim.
Aldebaran. 15.00: «U-Boat 55, pirat morskih globočin«.
Ariston. Glei letni kino.
Aurora. 16.30. 18.20, 20. .0: »Morilec je pustil podpis«, B. Loggia. Kriminalni film. Mladoletnim strogo prenovedano.
Garibaldi. 15.30: «Tujec v domovini«, G. Montgomery, A. Ste-vens, technicolor.
IdeaV. 15.00: »Jastrebi železniške proge«, J. Payne, M. Blanchard.
Impero. 15.00:	»Zgodba Estera
Cost.ella«, J. Cravvford, R. Brazzi.
Italia. 15.00: «Manina... dekle brez tančic«, Brigitte Bardot.
Moderno, /aprto
S. Marco. i6.00: »Sissi, mlada cesarica«, II. del. R. Schneider.
Savona. 15.00: »Dolga zelena dolina«, Bruce Bennet. Dogodivščine. Technicolor.
Viale. 14.30: «Upor Seminol«, G. Montgomery, K. Booth.
Vittorio Veneto. 15.15: «Zločin na Modri obali«. M Morgan, D. Gelin.
Belvedere. 15.00: »Korzarji z velike reke«, T. Curtis.
Massimo. 15.00: «Kansasovi krvniki«, George Montgomery, N. Gates.
Novo cine, 14.30: «Pozabi na mojo preteklost«, Maria Galicia, Ettore Manni.
Radio. 15.00:	«D«ljna obzorja«,
A. Ladd in Virginia Mayo.
NA PROSTEM
Castello di S. Giusto. 20.00: »Zenske... kocke... denar«, C. Cha-risse, D. Dailey.
Arena dei fiori. 20,00: »Raketni pilot in lepa Sibirijanka«, J. Waynr, J. Leigh.
Arena Diana. 20.00: »Zadnja meja«, V Mature. .1. Whitniore.
Ariston. 20.00; »Bulli e pupe«, M. Brando, F. Sinatra.
Garibaldi. 20.00 in 22.00: «Tujec v domovini«.
Marconi. 20.00: «Zival ženskega spola«, Hedy Lamarr. Jane Po-\vell, J. Sterlin^.
Paradiso. 20.00:	»Zarak Khan«,
Anita Ekberg.
Ponziana. 20.00: »Nežno me ljubi«, E. Presly, L. Scott.
Roiano. 19.45: «Sin Caroline Che-rie«, Brigitte Bardot.
Secolo Sv. Ivan, 2000; «Notre
»UNION’
sivtsluvuo znana varovalnica 1828 je v TRSTU UL GHEGA 8 - I tel. 37512 - 35939 Proknra.or RAVNI«
BAZZANELLA
TRST
UL.
F. VENEZIAN TEL. 24-197
Zastopnik za Trst, 'Jt dem, Gorico in run
SCHIRATTI - Vinarska
kemična sredstva ohranitev in nego v ■ VERMOREL - Škropi* nice - naprave za z planje - pršilniki-CINGANO - Tovarna vinarskih strojev. .. NARDI - Kmetijski strop-ELETTROTERMICA u-LOLLI - Bojlerji, « uporniki, radiatorji _ naprave za klima*12 “
GEISA - Gorilniki nafto za štedilnike, P ' karne' in za spl°sn“ gretje stanovanj in 1 kalov. Sanitarni Pre,' meti: kade za kopa nico itd.	•
OCIM - Distributorji vl' na pri pultu
Silvana Zorzenon, težak Alberto Kr valleo in postrežnica Nora Dai-la Torre, geometer Costantino Firas in učiteljica Maria Ressel, trgovec En-rico Giustina in uradnica Elda Turchesi, uradnik Sai-vatore Comida in prodajalka Maria Pia Molinari, mehanik Luigi Scabair in gospodinja Marcella De Lorenzi, mesar Attilio Gom-boso in gospodinja Giuseppina Schiulaz, sluga Sergio Serli in gospodinja Irma Sau, pomorščak Nevio Federico in bolničarka On-dina Cok, električar Rmffini Lu-cio in gospodinja Petronio Arian-na zidar Pizziga Giovanni in bolničarka Visin-tin Onorina, u-radnik Gorza Guglielmo in uradnica Timeus Loredana, trgovski potnik Ingravall r Tullio in gospodinja Abbondanno Oretta, mehanik Valentini Menottj in gospodinja Balzano Flora, uradnik Mkhejazzi Dino in prodajalka Ferrara Rosa. agent civilne policije De Saritis Quirino in prodajalka Canciam Bruna, ribič Mar-chesan Neri in delavka Costanzo Milvia, steklar Genzo Livio in ši. vilja Bossi Nerina, poljedelec Ri-dolfo Bruno in delavka Matassi Anna, uradnik Sovrano Riccardd in šivilja Cociani Irma, železničar Bobbo Iginio In šivilja Riz-zetto Ida, trgovec Lagonigro Fi-lippo in gospodinja Cinquepalmi Ar na Maria, trgovski potnik Bia-si Silvio in prodajalka Dagri Mi-rella, mehanik Barberini Aldo in gospodinja Zamuner Nerina, delavec Kanobel Guernno in vezilja lelovcich Maria Arealda, uradnik Fa-bbri Claudio in gospo, dinja Mašina Maralda, mehanik Aflata-ti Otello in gospodinja Srni. lovich Francesca, uradnik Mate-ra Antonino in uradnica Polh Vittoria, paznik Bais Valdi in šivilja Morgan Maria Anna, kemik Pallaga Santo in vajenka Likon Annamaria, uradnik Cossina Giovanni jn uradnica Zubin Iolanda, uradnik Ausiello Giuseppe in gospodinja Giovannini Emilia, mehanik Stori Giusto in gospodinja Blason Miranda, Zadrovic Silvio in Giugovaz Albina, Farchi Vit-terio in Peroceo Ga-briella, mizar Bulgarelll Franco in gospodinja Pelliciari Nives, industrijec Trssifi de Monta igu Clauoe in gospodinja Mioni Luisella.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
Crevato, Ul. Koma 15: Croce Verde, Ul. Settefontane 39: dr.
Luisa Liuba, uradnik Salvatore | Gmei ier. Ul. Giulia 14: Al -lOJtd.
Terracino in gospodinja Edda Al ban, agent civilne policije Sil-vio Giovanni Bernardis in gospodinja Anna Favaretto, podoficir iavne varnosti Gennaro Calabria in gospodinja Gisella Semeraro, delavec Antonio De Meo in gospodinja Luciana Angeli, meha-niK Nicola Piazzolla in frizerka Lucia Crismani, zobotehnik Bruno Peruzzi in gospodinja Silvana Bcrri, zidar Libero Ursich in šivilja Anna Emilia Vuk, novinar Silvano Goruppi iu prodajalka
Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8.
 «»-------
LOTERIJA
Becouer Gustavo AdoKo: «Zele-ne oči« nato Plesna čajanka; 18.00 Porodin: Simfonija št. 3 v a-molu (Nedokončana); 18 30 Orkester Rene Touzet; 18.55 Vokalni kvintet «L;sinski»; 10.15 Ko študent na rajžo gre — mladinska počitniška oddaja nato Pestra glasba; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Ansambel Franco Vallisneri; 21.15 Chopinovi impromptuji; 21.30 Narava po.ie v pesmi: 17. «Ne kliči me. prišia bom sama»; 21.45 ('r. kes. ra Wcody Herman in Stan Kenton; 22.00 Nedelja v športu: 2^.10 Poje Jelka Cvetežar z orkestrom Franca Russa; 22.35 Go-dalni orkester Len Mercer; 23.00 Fantazija ob mesečini; 23.30 Noč-ru ples.
RADIO TnST
9.25 Igra tržaški tamburaški orkester; 12 20 Stari motivi — pri klavirju Cergoli-S-fred; 12.40 Oazzettino giuliano; 20.00 La vo-ve di Tri pst o
RADIO KOPEII
Poročila v slov.:	7.00.	7.30
13.30. la 00
Poročila v ital.:	6.30,	12.30
17 15	19 15 22 30
8.00 Kmetijska oddaja: «0 nekaterih problemih živinoreje Kcprskem o*kraju»; 8.30 Z narod-n.* pesmijo v nedeljsko jutro;
9.00 Zabavna glasba; 10.30 Otto Nicoiai, Gounod, Smetana in Prokofjev; 11.20 Opoldanski koncert;
12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.50 Glasba po želiah; 13.45 «Za našo vas»: 14.15 Igia kvintet Avsenik; 14.30 Sosedni krali in Fudte; 15.15 Glasba po željah; 19.10 Glasbeni in-teimezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba- 22.40 Plesna glasba
SLOVENI 1A 327.1 m, 202,1 m. 212.4 m
Poročila: 5.00, 6 00. 7.00	8,00
10.00.	13.00.	15.00	17,00.	19.30
22.00. 22.55.
7.35 Operetni zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Valentin K at a jev: Blešči se jadro mi samotno; 8.44 Klavirske skladbe P. :. Čajkovskega igra Nadja Heisenberg: 9 03 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 27. 6. 1957; sodelujejo:	Kvintet «Niko
Štritofa, trio Avsenik. Vaški kvintet z Božom in Miškom in Iva Zupančičeva; 10.00 Janez Švajncer; Prvi izpod Pece in Uršlje gore:	11.30 Matineja zabavnega
orkestra Radia Ljubljana:	12.00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.15 Zabavna glasoa. vmes obvestila in reklame 13.45 Za našo vas; 15.15 Vese i zvoki; 15 45 Zdravko Steian-čič:	Ražine (reportaža); 16.15
Glasbeni mozaik: 17.15 Radijska igra — VI. Nazor:	Boškarina
(ponovitev); v glavnih vlogah:
g’da», A. Quinn.
Stadio. 19.45:	«Pusto1cvec	Hong
Kcnga», C. Gable, S. Havv/ard Valmaura, 20.00:	«Ljubezen	je
čudovita reč», W Holden, J. Jones.
KINO MILJE Europa: «Trapez življenja*. Rock Hudson, Dorothy Malone.
Roma: «Brez družine*, Gino Cer-vi. Cinemascope.
Verdi:	«Teta iz Amerike gre
smučat*.
s. a.
AVTOBUSNE PROGE
_. ()d
Trst - Sežana Ljubljan*’^
nedelje do petka vsaK _q; ob 7.30 — z Opčin ofc jjn. Ob sobotah ob 10.50	1
čin ob 11.10.
Ob sobotah in nedeijJ® 1y
daljšana proga do H|e
Trst • Sežana: petek in ob 7.00 in 15.30 — z UP" ob 7.30 in 15.50;	^
— iz Sežane ob 9.30 in * njo Iz Trsta: k Banom v -’eS, qo;
• Tržič: vsak dan ob
— iz Tržiča: ob 12.20;
— k Banom v Sesljan
lavnikih:	8.40.	13.25
18.30;	I
— ob praznikih: 14.30, 16-3U.
■ < h • 6.S®’
— k Banom ob delavnikm- ,q. 7.25. 8.40	13.25.	18.30	!»•
— ob praznikih: 7.00 8d^-20.10.
5če)
Z Opčin v Sesljan (kopsl’^5,
ob delavnikih:	9.20.
14.05. 19.10.
— ob praznikih:	9.20,	|	»5,
12.15. 14 20. 15.35 17.25. >“•
padfic
Iz Bazovice	Trebč	0b
v Sesljan (kopališče) q5, praznikih: 9.00	14.00.
BENETKE	58	82	36	5	90
BARI	44	89	79	25	47
CAGLI ARI	56	15	40	63	4
FLORENCA	20	10	83	8	39
GENOVA	14	67	68	64	21
MILAN	11	52	50	30	22
NEAPELJ	21	56	27	16	58
PALERMO	10	62	65	4	70
RIM	49	68	37	67	89
TURIN	36	17	26	75	66
Zobozdravnik doktor BREZIGAR DANILO Nabrežina
se je preselil na štev. 150 nasproti gostilne Silvester
TURISTI,
ki prihajate v Trst
Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovin1’ ki oglašajo v «PRIMORSKEM DNEVNIKU*.
Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in za jan1 čenim blagom.
MOTO C IM ATI HMVV
v
Izključni zastopnik M. S!Mlf
OPG1NE, 1 EL 21-322. TRS'
najboljših znamk: Najnovejše MOTOHJE SPKiNl SUPER SPRINT 49 cc • ATA LA VITTORIA - ženska |D moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje In kolesa. — Cene ugud-ne — Olajšave pri pla Čilu.
Skladišča LONDONTEŽ
Posebnosti: angleško in domače blag°
Nepremočljivi plašči - Bunde - Nogavice nailon - SraJce
NEPOSREDNA PRODAJA IZ TOVARNE
• * * ste
Preden opravite vaše nakupe nas obi6cl TRST, UL. GALATTI 18 (poleg glavne p»š1
šte)
{"Oriško-beneški dnevnik
Pred asfaltiranjem sovodenjske ceste
»Ureditev naše glavne poti
!!Lbilo »ao izmed najpotrebnejših del“
»ffln je v razgovoru rekel soroieaiski župan Jožel Čožial Delo bo stalo nekaj nad 4 milijone lir
Sunaii*H,!?n' b° sovodenJ- či. in se poslovili. Na cesti ’	ura	n"	'*	smo	srečali	sosedo,	ki	nam je
Bilo
«uo iau*. .	---
v«stilom a Z. lakoni«iim	ob-
tta, k; ’ ..	Je občinska	ce-
<* »ralfV,kWi vas' zapz‘
•kopih b.,ert u lranja' V	teh
•r.lvalea	’ ki a nepo-
ni Bič	Vidi5°	obča-
činske im- 3	Program	ob-
^»Initev	J "iih vidijo
Biti od , .pnčak°vanja, ki ni
rter«jiniimeraj niti od pred_ ko ie i aniPak od časov, čvij,tj 0 orinscija pričela Pred ces'' oblake prahu, “	-	-
^rnem* ka3 vpp 0 tem
•skal; ,nvUt s“° včeraj ob-^žefa cPs*den^skega ž>ipana
““'»a,	Nažli smo ga
vsega jih
zavzetega z de-
ne manika
dit> naii S™rt ga’ Pe hoče ug°-“'ke mere fO Jn°Stl’ ki do ‘ občane 1 j vedno muči tu-
s samim ?e bo Pr*če-*°v°ril „ a*fa'tiranjem. Od-
jg.
f 8sfa?tiranamU 3e’ da se bo
ie v tern cestišča priee-bte naklm, dnu- oe bo ... ^o Senp in če ne pri-'e sprem ksne nepredvi-^iianskim	Pogodba	j
[Oobit, j. . Podjetjem «Spal-rila jo ie « bodpisana; odo-Na drJ tudl Prefektura. ko del /'It0, vprašanje, koliko
”ib metrnv °’ kodko kvadrat-. .. r°v cest;«*. v-j-koliko
ski moije čakali, kdaj bo prišla cesta pod pokrajinsko u-pravo, da bi jo asfaltirala pokrajina, kot je bilo zahtevano, b1 deset let ne bilo dovolj. Občinski možje so to predvidevali in si zato sklenili pomagati sami. In so napravili prav.
potožila, da bi imela zelo rada cvetje pred hišo, pa kakšno zelenjavo, toda kaj, ko prah uniči vse sproti. »Sobna okna moramo imeti stalno zaprta, če ne se nam nabere po omarah za prst prahu. Ko bomo imeli boljšo cesto, bomo napravili tudi lepšo ograjo. No, potem bo tudi ob cesti lepše stanovati.«
Ko smo se vračali proti mestu, smo nehote pomislili tudi na koristi, ki jih bodo imeli gostilničarji od turizma. Prišlo bo več gostov, gostilničarjem pa ne bo treba skrbeti, s kakšnimi sredstvi bi najbolj učinkovito odpravili svojega sovražnika številka ena.
Občina je napravila doslej del poti; druga etapa bo asfaltiranje ceste do Standreža; toda to pozneje, ko bodo realnejše možnosti. Ce bi občin-
Vrhovci odpotovali k izviru Soče
Poln avtobus Vrhovcev je danes zjutraj odšel na izlet po Soški dolini. Ustavili se bodo v Vršnem, rojstni vasi Simona Gregorčiča, ter v Trenti. Namenili so se tudi k' izviru Soče, kar postaja skoraj neobhodno potrebni izlet za vsakega, ki pride v zgornjo Soško dolino. Izlet je organiziralo prosvetno društvo «Danica».
,altiraii *kli-festišča bodo as-Porabil, * materiala bo-
do
* °č?ovor!i.ln podobno- nam
,9č«nu,tnj|jstrošek bo po pro-V podietjernSm° ga PriPravili
r- Ker bom Znaaal 4151-°0°
. iKOoo u	asfaltirali oko-
'•tiščj t, vadratnih metrov KM;,0 atal vsak kv. me-
U^tom rrt6513 b° Prekrita „ fhčne ,lta|nna», kjer
Ct*° ‘rgaeT3a naŠe °bci-
„^es.te ]n nekaterih Bk° a,ialti *	k* bodo prav
T;da se ne b0
a, »a .. blato s stranskih
H,1* dni ' bo okoIi 2300 «*1 i, bbl smo skopali mate-
nl5°V’ k’ ga nekateri 2? b° Sirot *V°je vrtove- Ce-
t,,910 'Udi tr? m' Asfaltirali „,P0t do g Pred cerkvijo *SSa., ^utminovega bi-
občiJ6 pred časom, ko Jd*li. da a šele Pogajala, empak gre za pravi
j t°vpr - za neko spojino, u* k a.!51! župana, kako ie' da ?Palm°bitom». Re-f ^erno bodo cesto, itn hn pči*4(
cesto, ko bo a'obiwi!K:ena' polili s °0en 1>.’,nani Pa nasu-
Čelno ... , Ko se bo ta
Kdetn
bo čejT“° utrl
li v'z kat« ““l v zmes. bo-»ngtu'č nomn,.mesec Preosta-
O Polili es‘ * CaSte in i0 C, ‘Brat hnj spalmobitom.
md° na vsak kve-
^u b*ta d6rr polili 2.5 kg
tab>° bo'd0 pa 2 kg’
V,. Ut °k°li 800 nfS? Cest° p°-™ stotov te sno-
ncu
„ viI‘
«Kno* Banirn1^ vPrašanje, ki
K1lk'> le' ste k0t kroniste;
Jv^j-rubadaii s
frviL^ovttu6”1 k*’* mi 36
rat izvni <<Ko ie bila »Bn Uptava J8na naža občin-d«, izi»ed' . s,natrali za 1a4.tavUo naiP°trebnejših •it; gUvne *erno ureditev
Ct* ‘otL^011’ ob kateri
b h-»	s°vodenjskih
M n?Ui amo še
^sUce žganja,
V o-
Seznam učiteljev ki so zaprosili za službovanje
Didaktični ravnatelj dr. Leban, učitelj Luigi Colautti in funkcionar šolskega skrbništva Enrico Concilio so sesta vili lestvico 75 slovensk;h u-Čiteljev, ki so začasno nameščeni in ki imajo suplence na slovenskih goriških šolah. Seznam je odobril šolski skrbnik dr. Deveta. Objavljamo ga v celoti, poleg tega pa šolski okoliš, kjer bodo učitelji poučevali.
Makuc Pavla, Kacin Angela-Tušar, Eerlat Edel lide, Rutar Ernesta, Troha Rado, Sedev-čiž Ema, Marinič Josip, Del-pin Marij a-Stakul; goriški šolski okoliš; Černič Marij a-Ga-brovec, Doberdob; Reščič Olga, Zorn Rozina, Kodrič Radovan, Gorica; Graziani' Darinka, Doberdob; Bratuš Lju-boslava vd. Šorli, Poequeddu Olivia-Cociani, Onesti Veronika, Nanut Lilijana-Beltram, Gorica; Šuligoj Albin, Dober-ob; Dorsini Romana, Gabriel-u Marija-Gabrielc, Gorica; Baum Mirjam-Nemec, Doberdob; Stacul Dora-Schiffo, Klanjšček Edvige-Primožič, Gorica; Maraž Dora, Kor Antonio, Doberdob; Komel Ivana, Gorica; Vižintin Lidija-Boškin, Doberdob; Nanut Ivana, Gorica; Seghi Ivana-Bonetta, Doberdob; Paludetto Nives, Graunar Fiorela, Gorica; Devetak Rudolf, Doberdob; Dro-le Lorenza-Rijavec, Reja Silva, Gorica; Petejan Lidija, Doberdob; Graungr Elda, Gorica; Pahor Emilija, Lauren-čič Milena, Rupil Ema-Pavle-tič Vescovi Almira-Vižintin, Doberdob; Grauner Natalija, Gorica, Ferletič Marija, Sta-ni<j Marija-Pahor Doberdob; Pari Antonio, Gorica; Ravet-ti Virgilij, Doberdob; Lokar Alojzija, Obljubek Marija, Gorica; Vižintin Ana, Doberdob; Gomišček Marija, Pavšič Cor-nelia, Merat Mariza, Gorica; Lakovič Alojzija, Gorica; Devetak Ivana, Doberdob; Bolčina Ivan, Petrussa Bruno, Gorica; Tomassi Vanda-Tom-šič, Caudek Milena, Doberdob; Uršič Anton, Gorica; Lavrenčič Marija, Doberdob; Grudi-na Ivana, Terpin Ciril, Calli-garis Antonio, Reščič Lilijana, Gorica; Lavrenčič Ada, Frandolič Marija, Levpušček Ana, Doberdob; Cuk Tatjana, Lutma Eda, Pavletič Nella, Makuc Erminija.
Jutri pričetek popravljalnih izpitov
V ponedeljek se pričnejo na liceju, gimnaziji in na učiteljišču v Gorici popravni izpiti. 17. septembra pa se bodo pričeti popravni izpiti maturantov pred komisijami v Trstu.
Povprečen pridelek krompirja v Štandrežu
V Štandrežu imajo te dni največ dela z oranjem krompirja. Pridelek je po kvantitet- povprečen, škoda le, da je kakovost precej slabša. Kakšnih 40 odstotkov krompirja je zelo drobnega in ga bodo kmetje porabili za krmljenje živine, srednje debelega, ki ga bodo porabili doma ali prodali po nižji ceni, je kakšnih 20 odstotkov; ostalo pa je debelejši krompir za prodajo na trgu. Cena krompirja je sedaj zelo nizka; po 17 lir.
Trgovinski obmejni promet v juliju
iT okviru jugoslovansko-ita-lijanskega trgovinskega sporazuma so v juliju uvozili na Goriško iz jugoslovanskega obmejnega področja za 17 milijonov 774 tisoč lir blaga in izvozili za 333 milijonov 336 tisoč lir blaga.
Uvozna dovoljenja se nanašajo na sveže sadje, govejo živino, svinje, konje za delo in zakol, parkete, opeko, cement in razno blago.
Izvozili pa so: kolesa električni material, hidravlični material, pisalne stroje, računske stroje, niti, tekstil, južno sadje in razno blago.
V juniju so neposredno «a dogana« uvozili za 47 milijonov 831 tisoč lir drv za kurjavo, surovega in rezanega lesa ter jajc.
 «»------
Zlom roke zaradi padca
Včeraj zjutraj ob 11.30 je 75-letna upokojenka Mercede Causini iz Ultce Carducci 6 padla na tla pred Korenovim podjetjem v Ulici Bellinzona. V bolnišnici Brigata Pavia, v katero so jo prepeljali z rešilnim avtomobilom, so ji ugotovili zlom leve roke. Ozdravela bo v tridesetih dneh.
Dogodki tedna
Neurje
na Goriškem
V torek zjutraj je zajelo Gorico, Pevma, Podgoro, Ločnik in še nekatere furlanske vasi silno neurjef ki je po uradnih cenitvah kmetijskega inšpektorata povzročilo okoli 35 milijonov lir škode. Nekaj manj kot pol ure je v teh krajih padala tako debela toča kot o-rehi. Ljudje ne pomnijo, da bi v teh krajih, zlasti v Pod-gori, že od leta 192S ne pomnijo tolikšnega opustošenja. Vinogradi v teh krajih so utrpeli škodo, ki gre od 50 do 80 odstotkov. Uničena je tudi povrtnina.
V mestu je škoda prav tako zelo velika, ker je toča uničila sadno drevje, predvsem pa je prizadejala zelo veliko škodo na poslopjih. Razbila je veliko šip, žarnic, oklestila listje z drevja, vdirala v kletna in podstrešna stanovanja, da so imeli gasilci in osebje občinskih podjetij polne roke dela. Neurje je k sreči evzelo na piko» samo ozek pas ter pustilo ob strani Standrež in Sovodnje na eni strani ter zgornji del Oslavja in ves Ste-verjan.
Položaj v livarni SAF0G
Uradno je bilo na sedežu Intersinda v Trstu med predstavniki sindikatov in omenjenim uradom sklenjeno, da se odpusti v SAFOG, ki so bili najprej preloženi na 3. september, še enkrat preložijo, in sicer na 30. september. S tem so delavci izvojevali še eno zmago, niso pa še uspeli v celoti uresničiti svoje težnje, in sicer preklicati odpuste, namesto njih pa obrat modernizirati in si z znižanjem proizvodnih stroškov zagotoviti široko tržišče za prodajo svojih izdelkov.
Medtem ko se v Gorici ClSL zelo nerazumljivo, da ne rečemo celo sektaško obnaša do drugih sindikalnih organizacij, predvsem do Delavske zbornice ki ima največ zaslug, da so delavci vedno točno in sproti obveščeni o položaju, in da so tudi dosegli odložitev odpustov do konca meseca, je ClSL v Milanu veliko bolj odločna in zahteva, naj se odpusti odložijo do konca decembra.
Kovinarje SAFOG. prav gotovo čaka še huda preizkušnja, kajti ni verjetno, da bi ravnateljstvo SAFOG kar tako odstopilo od zahtevanih odpustov 138 delavcev in uradni kov.
Občina Doberdob
Na zadnji seji doberdobske ga občinskega sveta so odobrili namestitev vodovodnih štev. cev po vseh doberdobskih hišah. S tem bo CAFO laže nadzorovala potrošnjo in izgubo vode. Namestitev vsakega števca bo stala 15.000 lir. Za občinskega predstavnika pri CAFO so izvolili Viktorja Vižintina, za njegovega namestnika pa Radislava Lakoviča
Ptičji sejem
V nedeljo je bila v parku županstva v Gorici tradicionalna prireditev ,ki sega s svo. jimi prvimi začetki več sto let nazaj. Na nedeljskem sejmu je bilo razstavljenih okoli 6000 ptičev, ogledalo pa si jih je 3000 oseb. Največje zanimanje občinstva je vladalo za oponašanje ptičjega petja. Med številnimi tekmovalci sta se najbolje odrezala dva brata, stara 17 in 22 let' iz okolice Pordenona.
Sestanek nogometašev Juvcntine v gostilni Briško
Danes ob 10. uri bo v gostilni Briško v Štandrežu sestanek nogometašev Juventine, na ka.
terega so vabljeni vsi nogometaši, da se pogovorijo o številnih stvareh, ki te tičejo prvenstva, ki se prične v nedeljo 14. septembra.
—--p»——-
Aretacija zaradi pijančevanja
Agenti javne varnosti so včeraj po nalogu sodnih oblasti aretirali 38-letnega Leopolda Michelija iz Ulice Croce ’6 V zaporu bo moral presedeti 15 dni zaradi pijančevanja.
—  « »
Pavlin
praznovala 86 let
Pred dnevi je dopolnila 86 let Pepca Pavlin. Naši zvesti čitateljici želimo še mnogo let veselja in zadovoljstva v krogu njene družine.
 «»------
Kino v Gorici
CORSO. 15.00:	»Globoke	vo-
de«, A. Ladd in D. Foster, barvni film v vistavisionu. VERDI. 15.00:	»Pot velika-
nov«, B. Stanwioh in J. Mac Crea.
VITTORIA. 15.00: »Upor kaw-bojev«, D. Jansen in G. Wil-liams, barvni film. CENTRALE. 15.00: »Čudovite dogodivščine	Pikjatela	in
tovarišev«, risani film v barvah.
MODERNO. 15.00:	»Totd	na
Lascia e raddoppia«, Totd, M. Bongiorno.
KINO STANDREZ: »Tam gori nekdo misli name«.
DEZU RNa”lEKARNA
Danes posluje ves dan in
ponoči lekarna	Soranzo	«A1
Giardino«, Korzo Verdi 17,
tel. 2789.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26,4 Stopinje ob 15. uri, najnižjo pa 17.2 stopinje ob 5. uri.
Svetovno kolesarsko prvenstvo v Remsu
Nemec Schur svetovni prvak diletantov v cestni vožnji
Nesrečen padec Italijana Trapeja pred ciljem onemogočil eventualno zmago Italijanov
REIMS. 30. — Gustav Schur (Vzhodna Nemčija) Je zmagal v današnji cestni dirki v Reimsu in osvojil tako svetovno prvenstvo diletantov v cestni vožnji. 178 km je prevozil v času 4.53’19” s povprečno hitrostjo 39,369 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj še Belgijca Paulissen in Dewolf, Italijani Bampi, Venturelli in Martini ter Francoz Hamon. Italijan Trape je v zaključnem sprintu padel in si onemogočil izvrsten plasma.
128 diletantov je startalo ob
SABLJANJE
13,05. Do dve tretjini prvega kroga so bili vsi dirkači skupaj, nato pa je poskusil uiti Spanec Pereja, ki si je pridobil 25” naskoka. Glavnina je takoj reagirala in nekaj pred koncem kroga sta Španca ujela Anglež Perks in Šved Adamsson. Od Italijanov sta bila Venturelli in Trape med prvimi. Povprečna hitrost prvega kroga 28,460 km.
V drugem krogu so poskušali s pobegi Avstrijec Fried-bacher, Belgijec Collette, Bolgar Hristov in Avstrijec In-thaler, toda vsi štirje so bili ujeti. Za njimi sta poskušala pobegniti Francoz Lacombe m Avstrijec Schvveiger, ki pa sta tudi bila kmalu ujeta. Na zaključku drugega kroga je v raztegnnjeni glavnini prevzal vodstvo Nemec Schur.
V začetku tretjega kroga Je potegnil Avstrijec Flanagan, kateremu sta sledila Bolgar Georgijev in Španec Belmon-te toda v vodstvu je ostal a-mo Španec. Kmalu ga je dohitel Venturelli, ki pa ni vztrajal in Belmonte si je pridobil kakih 200 m naskoka. Na vzponu na Calvario sta se mu približala Nizozemec Rentemmester in Hughens in ga nato tudi ujela. Ob vhodu na avtomobilsko dirkališče o imeli trije ubežniki 20” naskoka pred osmimi zasledovalci, ki so medtem zapustili glavnino in 50” pred glavnino.
V četrtem krogu so prvi zasledovalci ujeli vodečo trojico, kmalu pa je prišlo tudi do splošne združitve. Vendar je spet potegnil Španec, ki je imel ob zaključku 4. kroga 7” naskoka pred Avstralcem
0’Sulivanom in 17" pred Dancem Retvigom, ki je skupno z Italijanom Bampijem vodil glavnino.
V 5. krogu je ušel Italijan Martini, prehitel 0’Sulivana in ujel Belmontija. Malo pozneje je oba dohitel še Nizozemec Van Egmond. Ob petem prehodu so ti trije imeli 34” naskoka pred skupino, v kateri so bili Šved Johansson, Italijan Margotti. Francoz Lacombe, Bolgar Hristov, Brazi-lijanec Rosa in Rus Kolum-bet. Glavnina je zaostajala še za 16”.
V začetku 6. kroga je utrujena Španca ujela glavnina in Martini in Van Egmond sta ostala sama v vodstvu, ki sta ga kmalu povečala na več kot 1 minuto.
V 7. krogu je prišlo do dogodka, ki se je zdel odločilen. Martini je prehitel Van Eg-monda, iz glavnine pa sta u-šla še Trape in Venturelli in dohitela Martinija. Na koncu 7. kroga so imeli vsi trije 1’10” naskoka pred Nemcem Hin-nenbergom in 1’20” pred večjo skupino.
V 8. krogu se je začel splošen iiapa.d na vodilno trojice. V prvi zasledovalni skupini so bili Francoza Hamon in Simon, Belgijca Paulissen in Dewolf, Italijan Bampi, Nemca Schur in Hinnenberg ter Poljak Wemicki. S hitro vož-njo so do konca 8. kroga zmanjšali svoj zaostanek na 47”. Italijani so se silovito upirali, (oda nekaj zaradi utrujenosti, nekaj pa zaradi močnega tempa zasledovalcev, so še naprej izgubljali svojo prednost dokler ni na sredini zad-
  .........................
Evropsko veslaško prvenstvo v Poznanju
Trije italijanski čolni bodo nastopili v finalu
V repesažih se je v finale uvrstil samo 1 jugoslovanski ioln ■ Vlasič izločen
POZNANJ, 30. — Evropsko veslaško prvenstvo se je danes, v manj ugodnih vremenskih pogojih kot včeraj, nadaljevalo z repesaži v vseh disciplinah za dopolnitev števila finalistov. Po današnjih rezm-tatih so se v finale, ki bodo jutri, plasirali še čolni naslednjih držav: Poljska 4, Italija
3. Švica 3, CSR 3, V. Britanija 2, Romunija 2. Nemčij'a 2, SZ 2, Belgija 1, Jugoslavija 1, Avstrija 1, Nizozemska 1. Finska 1. ZDA 1 in Francija 1,
Najuspešnejši «o bili dane' poljski veslači, zelo dobro pa so se držali tudi Italijanski, katere bodo v finalu zastopali četverec s krmarjem, dvojec s krmarjem in osmerec, medtem ko so bili dvojec brez krmarja, skiff in double-sculi izločeni.
Od jugoslovanskih čolnov se je uvrstil v finale samo četverec s krmarjem, vsi ostali s skiffistom Vlasičem vred pa so bili izločeni. Preseneča predvsem slab današnji plasma Vlasiča, ki je bil v svoji skupini tretji z zelo slabim časom.
Tekmovanje se bo jutri nadaljevalo in zaključilo s finali v vseh disciplinah.
Današnji tehnični rezultat repesažov:
CETVEREC S KRMARJEM
1. skup.:	Italija 7’11”6, 1. Jugoslavija 7’13’8, 3. SZ 7’15”9,
4. Avstrija 7’21”1, 5. švedska 8.12”7.
2. skup.:	Švica	7'13”5,	2.
Poljska 7’14”0, 3. V. Britanija 7’20”3. Danska je odstopila na pol proge.
DVOJEC BREZ KRMARJA
1. skup.; 1. V. Britanija 7 35”8,	2. SZ	7’36”5,	3.	Italija
7’39”.
2. skup.: 1. Romunija 7’42”3
2. Poljska 7’49”5,	3. Danska 7’57”7, 4. Belgija 7’58”.
SKIFF
1. skup.:	1. Von Fersen
(Nem.) 7’51”7,	2. Rabeder
(Avst.) 7'57"2, 3. Clerc (Fr.) 8’02”4, 4. Nielsen (Dan.) 8’03"5, 5. Van Maele	(Belg.)	8 ’ 13 ” 7.
2.	skup.:	1.	Kozak	CSR)
8'07”3, 2. Redeie (Niz ) 8’10”7,
3. Vlasič (Jug.) 8’15”8, 4. Mar-tinoli (It.) 8’23"9, 5. Galazka (Polj.) 8’35”9.
DVOJEC S KRMARJEM
1. skup.: 1. Italija 8’15”8, 2. SZ 8’21"8, 3. Poljska 8’25”7,
4. Jugoslavija 8’40”4.
2.	skup.:	1.	Finska	8’13”9,
2. Romunija 8’15”3,	3. CSR
8'17"7, 4. Danska 8’17”2. CETVEREC BREZ KRMARJA
(Samo zmagovalec vsake skupine v finale)
1. skup.: 1. CSR 7’16”5, 2 SZ 7’21”6, 3. Švica 7’24"8.
2. skup.: 1 .V. Britanija 7’ 12”2, 2. Finska 7’17”2. 3. Norveška 7’33”.
3. skup.: 1. Poljska 7’09'9, 2. ZDA 7'16'"0, 3. .Jugoslavija 7’22”4.
DOUBLE-SCULL
1. skup.: 1. Nemčija 7’22”7, 2. Belgija 7’25”5, 3. Italija 7’ 27”9, 4. Madžarska 7’40”7.
2. skup.: 1. Francija 7’20”8, 2. Švica 7’22”6, 3. V. Britanija 7’25”4, 4. Danska 7'56”7.
OSMEREC 1. skup.: 1. Italija 6’31”6, 2. CSR 6’34”9, 3. Madžarska 6'
43”2, 4. Grčija 6’47"5.
2. skup.: 1. ZDA 6’32”4, 2. Švica 6’37"3, 3. Poljska 6’37"3, 4. Nizozemska 6’41”7.
V tej disciplini so šele na podlagi filma ugotovili, da ie bil švicarski čoln za las pred poljskim.
VATERPOLO
Ponovno žrebanje skupin za vaterpolo turnir
BUDIMPEŠTA, 30. - Zaia-di odstopa Romunije, je bilo izvedeno ponovno žrebanje skupin za vaterpolo turnir-Izid ponovnega žrebanja ie bil naslednji:
Skup. A: Madžarska, Belgi ja. Nizozemska, Anglija;
Skup. B: Jugoslavija Bol-garija. Zah. Nemčija. Poljska: Skup. C: SZ, Vzh. Nemčija. AvTrija;
Skup. D:	Italija, Francija,
Španija.
NOGOMET
Brazilska odlikovanja švedskim nogometašem
RIO DE JANEIRO, 30. — Brazilski predsednik Kubiček je podelil 27 švedskim nogometašem in trenerjem švedske nogometne reprezentance križec za zasluge S tem je hotela Brazilija izraziti švedski reprezentanci priznanje za' njeno kavalirsko igro v finalu proti reprezentanci Brazilije.
njega kroga prišlo do združi tve med njimi in zasledovalci tako da je poslej ostalo v vodstvu 9 kolesarjev, ki so se med seboj borili za čimbolj-šo pozicijo za zaključni sprint. Tedaj pa je 400 m pred ciljem Trape padel. Venturelli se je sicer pognal naprej, toda drugi so medtem že imeli prosto pot in fotografski posnetek je pokazal, da je bil prvi Vzhodni Nemec Schur, ki je tako postal prvi svetovni prvak letošnjega kolesarskega prvenstva.
URADNI VRSTNI RED:
1. Gustav Schur (Vzh. Nem.) 4.53T9”, Paulissen (Bel.), 3. Devvolf (Bel.), 4. Bampi (It.),
5. Venturelli (It.), 6. Hamon (Fr ), 7. Martini (It.), 8. Wie-rucki (Polj.) vsi s časom zrna govalca. 9. Simon (Fr.) 4.54'
14", 10. Daems (Bel.) 4.55T9”,
11. ’ Barieviera (It.), 12. Kapi-tonov (SZ),	13. Gorensson
(Sved.), 14. Olmes (Angl.), 15. Hugens (Niz.),	16. Pancek
(Polj.) vsi s časom Daensa.
17. Hinnenberg (Zah. Nem.) 4.55’49”, 18. Bradley (Angl).
19. Carreras (Sp.).
lllllllllllllMIIIIIIUlMHIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIimilinmi
Samo Calarese v finalu posameznikov v sablji
FILADELFIJA, 30. — Italijani Calarese, Francoz Lefe-vre, Poljaki Pawlowski, Ochy-ra in Twardkens, Amerikanec Blum in Rusa Rilski ter Tihler so se kvalificirali v finalno skupino svetčvnega prvenstva posameznikov v sablji. Največje presenečneje v polfinalu je bila izločitev Italijana Ferrarija, ki je bil favorit prvenstva.
Rezultati polfinala:
Skup. A:	1. Lefevre (Fr.)
5-2. 2. Paw)owski (Polj.) 5:1, 3 Tihler (SZ) 5:2. 4. Twar-dokens (Polj.) 4:3, 5. Hoskyns (V.B.) 3:4, 6. Roulot (Fr.) 3:4, 7. Orley (apolid) 1:6, 8. Ferrari (It.) 1:5.
Skup. B: 1. Ochyra (Polj.) 6:0, 2 Blum (ZDA) 4:2, 3. Rilski (SZ) 4:2, 4. Calarese (It.) 4-3 5. Koestner (Nem.) 3:4, 6. Zablocki (Polj.) 2:4, 7. Hamo-ri (apolid) 2.5. 8. Arabo (Fr.) 1:6.
N: iGOMET
SZ-CSR 2:1
PRAGA, 30. — V prijateljskem srečanju na stadionu Strahov v Pragi je nogometna reprezentanca SZ pred 50 tisoč gledalci premagala reprezentanco CSR z 2:1 (0:1).
CADICE, 30. — V prvi tekmi za mednarodni pokal Car-renza je Sevilja premagala i Romo z 2:1.
Mfdconski šahovski turnir v Portorožu
Matanovič in Gligorič dosegla pomembni zmagi
Pelrosjan in Talj čvrsto v vodstvu
(Od našega posebn. dopisnika)
PORTOROŽ, 30. — Vedno ostreje igrajo velemojstri, kajti kol, v katerih bi si lahko nabrali potrebne točke, je vedno manj. Nekateri so stopili v 15. kolo trdno odločeni, da dosežejo čim več, drugi pa zopet — čeprav nimajo vec izgledov — da s svojo igro zmešajo »štreno« ostalim in tako prispevajo k zanimivosti turnirja.
Vedno več je tudi gledalcev, ki pozorno spremljajo borbe in ki imajo vsak dan priložnost videti kaj novega na črno-belih poljih.
V 16. kolu stopata v, mrtvem teku Talj in Petrosjan. Oba stojita trdno na vrhu in verjetno ne bo nobenega, ki bi ju mogel premakniti s prestola. Kdo od njiju pa ga no zasedel, bo pokazalo šele 20. kolo.
Tesno za njima stopajo ostali in današnje kolo je prineslo v vrh nekaj več jasnosti. Szabo na primer ni mogel proti Benkoeju doseči več kot remi in tudi Averbah je proti Petrosjanu dosegel le pol točke.
Zelo visoko pa so poskočile delnice Matanoviča in Gligo-riča. Oba sta namreč danes zmagala in tako pristala na četrtem in petem mestu na tabeli Zelo zanimivo partijo sta igrala Sherwin in Bro.i-stein. Zmagal je slednji. P.) mnenju velemojstra Ivkova bo otvoritev te partije, ki doslej še nima imena, obdelana šele čez 30 let. Ime ji bo ve> jetno portoroška varianta.
REZULTATI IS. KOLA. Olaffson - Sanguinetti prek., Dr. Filip - Neikirh prek., Petrosjan - Averbah remi, Szabo - Benkoe remi. Pachmann -
Rosetto remi, Sherwin • Bron-stein 0:1, De Greifi - Fisher 0:1, Cardosso - Gligorič 0:1, Matanovič - Fuester 1:0. STANJE NA TABELI:	Talj
in Petrosjan 10.5 ( + ), Olaftson 9 (1 + ), Matanovič 9, Gligorič 9 ( + ), Averbah, Benkoe, Bron-stein, Pachmann 8,5, Panno 8 itd.
S. BOŽIC
odgovorni ureonlK STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
Kino
»r • y
ivrizu
Danes, 31. t. m. ob 16.30
IMftfZ
PALAM
HOTEL
CHARLES BOYER FRANCOISE ARNOU1L ROBERTO RISSO
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 31. t. m ob 17. uri Warner Bros barvni (itm:
Dogodivščine DON JUANA
Igrajo: E. FLYNN in V. LINDFORS
omamummth
predvaja danes 31. t. m. i začetkom ob 15. uri in ob 20. uri na prostem zanimiv film:
Nepoznani vojak
(II soldato sconoscuito)
Posnet po romanu «CROCI IN CARELIA« o.d Vai-na Lina in Garzantija V ponedeljek 1. septembra ob 18. uri ponovitev istega filma
-SiiULA LETIČ
INterna t/tis
UlllOlfih
^ tl KdruSih igrah je Onorio najavil: k°bro irH°mo šli «tribunab (sodni dvor). j^AjUoni* Pa 1x3 obtoženec? ~~ se Je nekdo oglasil.
hič^R^1: 0rnejeni Antonio je dobil zagotovilo, da se mu V1°ge- oSa PriPetil°. in Je sprejel. Onorio je razdelil '^lo^hika-r^ satn P° predsednik sodišča, Fonda in Gigi ,	,	Pg-rt^sednika,	koprski	robijaš bo državni pravdnik
V	Pa sodni sluga.
"	a‘ca Pa imamo danes pravega, resničnega advo-
*tOriti Veda SnVOcato' da sprejmete? — se je obrnil name.
Prejmem, Onorio; samo povejte mi, kaj imam
^a kakor-to, kar ste delali pred sodiščem «tam .so
i^Prog^ti0 P° dolgem na pol in jo stegnili po tleh W0llo °hio 'n en konec odeje se je moral postaviti »obto-tlfci s svoji,!?3, drugi konec, njemu nasproti, pa je stopil dvema sodnikoma. Sledila je »razprava«.
Pri r-J?noS0 posla s sodišči in kar dobro so poznali h živ aPji tpr raVb Stvar me je začela zabavati in z razni-PrkVflJ,a*ltia. p„ PriPombami sem poskrbel, da je bila razprava tla 1 hatn 2as'išanju «obtoženca» je dobil besedo državni k-Seh obraP,avjaz kot branilec.
Sovo* . sem čital, da pričakujejo od mene pravcat ’ m sklenil sem, da jih ne razočaram. Začel
sem napadati in poudarjati površni postopek, pomanjkljivost dokazov, nezanesljivost prič; nato sem prišel na ubogega obtoženca, ki tu stoji kakor nedolžno jagnje; gospodje sodniki naj samo blagovolijo pogledati njegov mili, dobri obraz (bil je podoben opici), njegove jasne, nedolžne oči (bile so drobne ko lešniki), njegovo vedro, pošteno čelo (takoj nad obrvmi so že rasli debeli lasje!). Ali je mogoče, da tak človek, tak poštenjak, tak angel zagreši dejanje, kakor mu ga hoče naprtiti obtožba? Naj sodniki ne pozabijo, da ima ta mladi, simpatični mož doma staro mater, ki težko pričakuje svojega sina, da ga objame In vi, gospodje sodniki, ga hočete vtakniti v ječo, ga hočete pokopati? Ne, tega ne boste storili, ker v vaših prsih bije srce na pravem mestu in ki bo nedolžnosti pomagalo do zmage! (Bogami, Antonio se je zacmeril!).
Nato je sledilo udrihanje po državnem pravdniku, potem po postopku na sodiščih, po zakonih, po družbi, po kazenskih zavodih; prav razvnel sem se. Gorje, če bi tako govoril pred pravim sodiščem: Takoj bi prešel od zagovorniške na zatožno klop. Predlagal sem seveda absolutno oprostilno sodbo za obtoženca.
— Bravo, avvocato! — je zaklical Onorio.
Zdaj je nastopil »sodni sluga« Pepi, ki se je bil ves čas s posebno službeno vnemo vrtel okrog »sodnega dvora«, in zaklical:
— Sodni zbor se umakne na posvetovanje!
Koprski robijaš je vzel drugo odejo in jo s pomočjo Gigija razgrnjeno dvignil kakor zastor pred »obtoženca« Antonia, tako da ta ni več videl »predsednika« Onoria. Fonda pa je stopil Antoniu za hrbet. Pepi je hitro smuknil tja, kjer je prej stal Onorio, z enim sunkom je potegnil odejo na tleh, na katere drugem koncu je stal Antonio, in — pumf! —- je le-ta cmoknil na zadnjico. Splošen krohot, še jaz se nisem mogel ubraniti smeha, ko sem videl neumno presenečenje na Antoniovem obrazu.
Ta groba karikatura sodnega postopka, pri kateri so aktivno sodelovali robijaši in poklicni - zločinci, ki je drugače predstavljalo pasivni del postopka, ter neotesani, pristno robijaški končni prizor sta napravila name prav poseben vtis. —
— Zdaj pa dajmo kaj drugega! —je predlagal Fonda.
— Če bi imeli kake tri metre vrvi, bi vam nekaj pokazal - je dejal Pepi.
— Vrv imam jaz — se je oglasil Gigi.
Tudi nožič je imel in svinčnik in papir, če je bilo treba sploh še marsikaj drugega. Star praktikus! Njemu in njegovim krpam Tugomer n. ni mogel do živega.
Pepi je prerezal vrv na dva enaka dela. Nato je vzel dve osebi in je vsaki prevezal s konci vrvi obe zapestji, tako da so vrv, roke in telo tvorili zaključen krog. Obe vrvi pa je prej prepredel, tako da sta se križali in da sta bili obe osebi med seboj z vrvjo sklenjeni kakor dva člena verige. Naloga je bila, da se ti dve osebi razrešita druga od druge, ne da bi se kaka vrv razvezala ali prerezala. Pomagajo jima lahko tudi drugi
Na prvi mah se stvar zdi lahka. Toda izkazalo se je takoj, da to ni res. Povezanca sta skušala na vse načine,' da bi se osvobodila, stopala sta čez vrvi, devala sta ju čez glavo, obračala sta se in zvijala, pa ni šlo. Poskusili so drugi, toda z istim negativnim uspehom. Igra je bila zanimiva in zabavna. Jaz sem hotel stvar pogruntati, poskusil sem sam, nato sem položaj narisal na papir, ki mi ga	je dal Gigi,	a vse zaman. Več	nego
eno uro smo se ukvarjali s to rešitvijo	in	slišali so se glasovi,
da je stvar sploh nemogoča; toda Pepi je trdovratno zatrjeval, da je čisto lahka. Končno je izjavil, da nam takoj dokaže resničnost svoje trditve, če se vsi obrnemo v stran, tudi oba povezanca. Ugodili smo mu, in res, takoj sta bila povezanca prosta drug drugega, vsak ob svoji vrvi, z brezhibno povezanimi zapestji kakor prej. — In začelo je novo brezupno poskušanje z naše strani.
Stopil sem k Pepiju:
— Pepi, pokažite mi, kako se ta stvar napravi!
— Ne pokažem. Niti za tisoč lir ne!
— če vam pa dam dve	cigareti?
— To je kaj drugega.	Pozneje, ko	se	Umirijo in se	bodo
ukvarjali s čim drugim, vam pokažem. Onoriu pa ne privoščim, da bi to šalo poznal, ker me preveč napada in stavi j a v nič.
Tam blizu vrat me je pozneje na gori opisani način povezal
z	Prijel	Je nato mojo vrv na sredi, kjer se je krizah
z Gigijevo, m jo najprej potegnil skozi malo zanko na Giei jevem zapestju, in sicer tako, da je šel ž njo v zanko po hrbti roke v smeri od Gigijeve rame navzdol, nato jo je pa potegni Gigiju čez prste in jo spustil pod njegovo dianjo.
— Tako! Zdaj stopita narazen!
In res: šlo je. Z Gigijem sva bila prosta drug drugega.
i	da	3 8 ,ta opis dovoli točen in jasen, tako da vsakdc
lahko to igro poskusi v domačem krogu: kajti res je zabavna. -
IN SPET NA POT
V četrtek, dne 4. septembra 1941 opoldne je prišel pazniJ in me pozval, naj vzamem svoje stvari, ker odpotujem.
Prva moja misel je bila: Škoda! — Kliub stalni temi t celici, kljub pomanjkanju zraka, kljub prahu in smradu kljut stenicam, kljub grozni kibli, sploh kljub vsemu: škoda' Izrazi sem to Onoriu, toda on je dejal:
— Avvocato, vi ste olikan človek, vi nas hočete samo tola žiti. Zavidam vam, ker vem, kaj je svoboda.
— Toda internacija ni svoboda.
— Ni svoboda, ampak tudi ječa ni. —
Prav prisrčno so mi vsi stisnili roko. Zapuščal sem svet ki ga prej nisem poznal, ki se ga vsakdo boji in ki ima vendai svoje zanimivosti. —
V pisarni sta me čakala dva karabinieria ki sta mi takrv povedala, da imata nalog, da me spremita v Corropoli. Teda: sem se s strahom spomnil celičnega vagona. Na moje zadevno vprašanje sta izjavila, da se peljemo v navadnem vagonu, pac pa da bom uklenjen. Hvala bogu! čudno: Od nedelje 31 avgusta, do četrtka, 4. septembra, sem se toliko »privadil« da se mi veriga na zapestju ni vec zdela strašna. Prav je imel Onorio: S časom vse gre!
Spomnil sem se Pepija, ki je bil ta čas v kuhinji. Prosil sem, da bi ga smel pozdraviti. Dovolili so mi.
(Nadaljevanje sledi).
TRST, nedelja 31. avgusta 1958
Leto XIV. . Št. 207 (1052)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 st. e, tl. na«. — TELEFON 93-80« IN 94-03* — Poštni predal 559 — UPRAVA; UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 —
cir, ftnJ ~ Podružnica GORICA: Ulica S Peilico t-ll — Tel 33-82 — OGLASI, od 8. do 12.30 m od 15. do 18	—	Tel.	37-338	—	CENE
OGLASOV:	Za	vsak min višine v širiu, 'enesa stolpca:	trgovski	80,	finančn.-.upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir Deseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej; četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir' ^ založništvo FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun.	11
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AOIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani
Vlada je solidarna z Andreottijem in se izogiba parlamentarni preiskavi
Kljub Fanfanijevi večini v stranki je desničarski prvak ponovno vsilil svojo voljo ministrom KD in PSDI
(Od našega dopisn-ka)
RIM, 30. — Z velikim zanimanjem pričakovana seja vlade je trajala od 10.30 ure pa vse do skoraj pete ure popoldne. Toda uradno poročilo o njej kakor tudi Fanfanijeve izjave so razočarale javno mnenje, ki je skoraj z gotovostjo pričakovalo, da bo ministrski svet sklenil pristati na parlamentarno preiskovalno komisijo. ki so jo predlagali liberalci za afero Giuffre. Na
mesto tega pa so ministri odvrnili sleherno odaovor nost z bivreea finančnega ministra Andreottija, če prav tudi iz poročila sip di, da so finančni stražniki leta 1957 vršili neke preiskave ter da ie bi! cd vsega začetka 1etosr>>"« leta proračunski h terlerni zakladni minister Modici o
m’ademu Del Boju presedlo in je 1 vladne seje odšel če 4 ure in pol pred koncem N ijbolj tragično je pa dej-s vo da to svoio voljo vsiliu-le fanfani tudi socialdemokratom, l;i se toliko širokn-ustijo z besedami o morali zaciji javnega življenja Borba med demokristjahski-m struiami je prilla do •/-raza tudi v	starega
Don Sturza v Kiiibmale in*
lem obveščen Obvestil pa ga j taliaii. «Giorno» je namreč 00-je guverner »Danca d’Ttalia» stavil vprašanje, kakšno vln-Menichella, ki je hkrati nad	"na	nn	razvoju javnega
zornik za kredite Poročile mnenja ž_ desetletna potemi-peudarja, da preiskava traia Ka starega Sturza. »Tisti. ki le danes	danes	brez do azo. poskusa
Med razgovorom so novinar Postaviti na »to rave l obanji po seji vlade opozorili pod j K!r^».	‘n 'ludl; k'
tajnika pri predsedstvu vi a- ™ ,a:o ’nnoS° Popevali k -	.•laeini, dr,.ave in	za njen pr«-
i f»tiž v	svetu, je	postal eden
i;.uied najbolj nevarnih iniek-cijskih	zarile v	naši državi.
U Ijhivo z Italijo in da ceni I delegacijo KP SZ na kongre-
njeno delovanje za miren raz. vej na Srednjem vzhodu ter \ abi Fanfanija na sestanek v K^iro. Vlada ZAR sporoča tuni, da ugodno proučuje pismo italijanske vlade od 5. avgusta, ki ga je Fanfani poklal vladi ZAR o vprašanjih italijanskih dr/.avljanov in o njihovem imetju v Egiptu.
A. P.
Kuusinenu odklonjen finski vizum
MOSKVA, 30. — Agencija TASS javlja, da je finska Via-da odklonila vstopni Vizum čianu prezidija CK KP SZ Kuusinenu. ki je imel vodit
su fin. ke komunistične stranke. Kuusinen se je rodil na Finskem pred 77 leti in je med najstarejšimi člani KP SZ. Bil je med voditelji finske komunistične stranke.
Kot člani prezidija vrhov rega sovjeta SZ vodi Kuusinen sovjetsko parlamentarno skupino v medparlamentarni uniji. Bil je tudi predsednik vrhovnega sovjeta avtonomne republike Karelije, ki je bila ustanovljena, ko je bila ieta 1956 ukinjena finsko-karelska republika.
Finsko zunanje ministrstvo je v zvezi s sporočilom agencije TASS objavilo nocoj izjavo, v kateri pravi, da je dalo 26. avgusta finskemu poslaniku v Moskvi ukaz, naj odkloni vizum Kuusinenu.
Alžirci ne čakajo 28. septembra in so že izbrali svojo usodo
Včeraj novi atentati in več eksplozij v rafineriji v Marseillu Tudi Gvineja napoveduje akcijo za neodvisnost
PARIZ, 30. — General De Gaulle, ki se je sinoči vrnil v Pariz, je davi predsedoval seji vlade, na kateri so govorili o ukrepih proti ofenzivi Alžircev v Franciji in o pripravah za referendum. De Gaulle pa ie poročal o svojem potovanju po Afriki.
Popoldne se je De Gaulle sestal s svojimi najbližjimi sodelavci ter se je dolgo raz-gcvarjal z ministrom za preke morska ozemlja. Za ponedeljek je sklicana novi. seja vlade, na kateri bodo dokončno odobrili tekst nove ustave, v katerega je republiški svet baje vnesel precejšnje spremembe.
Prihodnji teden bodo glavne stranke imele kongrese in p-sebna zborovanja v zvezi z ustavo. Posebno veliko je pričakovanje za kongres socialistov, ki se niso še zedinili o stališču, ki naj ga zavza-
de, poslanca Max;o. na prot slovje, ki ga vsebuje uradno j poročilo o seji. Po eni strani trd- poročilo, da minister Andreotti, »ko je bil finančni minister, ni bil obveščena o zadevi Giuffre, meotem ko st Že V naslednjem stavku trdi, da se preiskava vodi že od ieta 1957. Maxia je odgovoril, da minister ne more osebno slediti vsem preiskavam Ko pa ir.u je drug novinar pripomnil, da je Andreottijev ti skl vni urad ministru predložil o aferi obširne članke o C.pffrejevem delovanju že več kot pred osmimi mesec podtajnik ni mogel nič odgovoriti.
Dejstvo je dalje, da je Me nicbella komaj pred tremi dnevi izjavil, da je prav ta ko že pred osmimi mesen o pczoril Medicija in Andrtc ti-ja na pollegalno delovanje Giuffreja. Oba ministra sta bila člana medministrskega sveta, v katerem je bil tudi tedanji predsednik vlade Zo-Ji. Toda ta svet ni storil nič. da bi se preiskava začela Kljub temu pa je danes v'a-da izrazila ministru Andreottiju svojo solidarne"*.
Poleg vladnega poročila je dal o seji izjavo tudi predsednik Fanfani. Ko so ga vprašali za mnenje o predlogu za ustanovitev parlamentarne komisije, je izjavil, da namerava vlada najprej slišati mnenje poslancev in senatorjev. To vsekakor pomeni, da potem, ko je Andreotti nn-bii zadoščenje, ne namerava roben drug minister načeti ponovno tega kočljivega vprašanja, še najmanj pa v m-'viru parlamentarne komisije. Drugo pa je vprašanje, Kass-no bo mnenje pariamenta. Ce no Fanfaniju in Saragatu. kt je v bistvu danes v nekem čianku izrazil enako stališ-« ko. Fanfani, uspelo pridobiti
Leon Pauoet je dejal, da je zlonamernost duša polemike ter da je to »idiotski a>-siom». Toda noben aksiom ni več resničen. kadar -vzame v roko pero Don Sturzo. Po nasem mnenju je namreč prva odlika novinarja dobronamernost. Nikoli nismo mogli in tudi ne bomo mogii razumeti kako more skoraj devetdesetletni duhovnik spraviti skupaj teliko laži in sp pretvarjati da ne pozna tolikih rt sničnih dejstev. Vemo Da. da se Don Sturzo na ta način odreka pra. vici, da mu verjamejo ter da gu spoštujejo.*
«Br ime dokaza, piše «11 Giornou, je na tožiteljih: zdi se, da namerava spoštovati prav t0 načelo minister Preti ki ga je don Sturzo obtožil protiklerikalne demagogije; to. da to napelo je «plovpk iz Caltagirorieii popolnoma poteptal.*
Ce pomisli{n°. <la «11
Gmrno* last ENI in da je torej dejansko v demokristjan-skih rokah, potem se lahko upravičeno zgražamo nad ta ko prozo, ki jo zlepa ne najdemo niti v polemikah med demokristjani in skrajno 1*>-vien.
Poročilo o seji vlade sporo-r i tudi, da je Fanfani obvestil ministre, da bo jutri obiskal zahodnonemškega kanclerja A-denauerja, ki je že nekaj dni v Italiji ter da bo sestanek «utrdil že obstoječe prijateljstvo med obema narodom* v okviru skupnosti, za katere učinkovitost toliko doprinaša ta». Nato omenja poročilo bliž-nj; obisk predsednika Grom chija v Braziliji in ((vlada želi. da bi to potovanje povečalo prestiž Italije in okrepilo njeno prijateljstvo z narodi Latinske Amerike*. Fanfani je na seji poročal o zadnjem iz-
v obeh domovih parlamenta | rednem zasedanju glavne skup
večino, da se predlog za preiskovalno komisijo zavrne, potem bo pač — navidezno volk sit in k°za cela. Tod* s tem se nikakor ne bo zadovoljilo javno mnenje. V omenjenem članku omenja Ksra-gat sicer, da se vlada ni obvezala pristati na ustanovite« parlamentarne komisije, vendar pa se povsem strinia a sklepi vlade.
Tako je torej Andreotti odnesel zmago v borbi med H e. mokristjanskimi	strujami.
Kljub temu, da ima Fanfani v stranki večino, Andreottiiu se vedno uspeva uveljavljati s pomočjo desničarjev svojo voljo. Zdi se, da je vse to
ščine OZN in vlada je odobrila delo, ki ga je izvršila delegacija «na podlagi načel ki .vo bila že prej odobrena in ki so naletela na odmev v govoru predsednika Eisenho-
ItlHIIItllllHIiHIIIIIIIIIIttlHIHMIHIIflHHHItltllltltlHtllllllllltitlHHIItHtlllHIIIHUHMIIIIIIIIItlimuiMIIIHIIIHIlmlHIItlllllHIIIIIIlItlHHHlIUltlllll
V primeru spopada okoli Formoze
Na Jušni Koreji grozijo napadom proti severu
s
Ameriški senator poziva Eisenhowerja, naj ne brani «skalnatih otokov, ki so brez vrednosti» - Nadaljnja ugibanja o kitajskih namenih
TAJPEH, 30. — Danes :o u-radno javili, da je enotedensko obstreljevanje otoka Kve-moj povzročilo smrt 7 oseb, ranjenih pa je bilo 76 oseb. Ste vi'o prebivalstva na otoku je 47.608. Popolnoma ničenih je bilo 624 hiš. delno poškodovanih pa 6623. Danes je kitajsko topništvo tudi od časa do časa obstreljevalo otok. Poleg tega pa je kitajsko topništvo obstreljevalo tudi otok Macu. Ker je nad Kvemojem divjal danes močan tajfun, ni bilo kitajskih letalskih napadov.
Medtem uradno javljajo iz Washingtona, da so začeli pošiljati na Daljni vzhod eskadro lovskih reakcijskih ’etal in nekaterih prevoznih letal, da okrepijo tamkajšnje ameriško letalstvo.
V Tajpeh je prišel danes tudi načelnik glavnega štaba južnokorejske vojske, ki je izjavil, da je Južna Koreja »pripravljena nuditi sleherno vojaško pomoč, posebno v moštvu in letalih, nacionalistični Kitajski za borbo proti komunistom*. Na vprašanje nekega časnikarja, ali bi Južna Koreja napadla Severno Korejo v primeru spopada med Kitajsko in Formozo, je odgovoril; «Mislim, da bi morali začeti to koordinirano akcijo.*
Predstavnik Cangkajškove vojske je izjavil, da so opazili ob kitajski obali na stotine majhnih ladij, o katerih
iverja in v končni resoluciji*. , ni mogoče ugotovili, ali gre Takoj po seji je odšel J za džunke za civilno upora-
1 ..»»K.IŽa	L ■	■	kn	ni« vin »f n viKiolrn oni n P 1/1
Fanfani na letališče, kjei je pozdravil generalnega tajnika OZN Hammarskjoelda ki se je vračal s Srednjega
vzhoda v Ženevo, kjer bo navzoč na drugi mednarodni konferenci za atomrko energijo. k> bo od 13. septembra dalje. Fanfani je sprejel tudi veleposlanika Združene arah-«k* republike Okaša. ki mu je sporočil, da predsednik Na-siji- ponovno potrjuje prija-
bo ali pa za ribiške čolne, ki naj bi jih uporabili za izkrcanje na obalnih n*okih.
Angleški konservativni poslanec Kerby, ki se je vrnil v London s Formoze, kjer se je razgovarjal s Cangkaiškom. je izrekel mnenje da je napad na Kvemoj in Macu blizu. «Kar sem videl,* je rekel
balne otoke.*
Kakor poroča dopisnik agen. cije France Presse, so v ameriških vojaških krogih v Manili na Filipinih mnenja, da so ZDA že sedaj pripravljene na prepustitev otokov Kvemoj in Macu. V Manili kroži vest, da je 12 ameriških vojaških svetovalcev že zapustilo otok. Vsa dejavnost na otoku pa je bila ustavljena zaradi neprestanega obstreljevanja.
Ameriški demokratični senator Morse je pozval predsednika Eisenholverja, naj skliče posebno zasedanje kongresa v zvezi z morebitno u-
porabo ameriških čet za o-brambo otokov Kvempj in Macu. Senator nasprotuje o-brambi «skalnatih otokov, ki nimajo nobene vrednosti*. Dodal je, da je ameriške ljudstvo «ponovno v nevarnosti zaradi politike na robu vojne, ki ip vodi Dulles*. «La? je,» je dodal Morse da formoška doktrina pooblašča uporabo ameriške vojaške sile za obrambo Kvemoja in Macuja.* Dodal je, da hoče Cangkajšek »potegniti ZDA v past* s prikazovanjem, da je «obramba Kvemoja in Macuja potrebna za obrambo Foimoze*.
mejo, ter ljudskih republikancev, ki bi utegnili priti pod vpliv socialistov.
V torek bo De Gaulle u-radno začel kampanjo za re-rere ldum z govorom na Trgu republike v Parizu.
Po seji vlade je minister za informacije Soustelle izjavil, da so ministri odobrili nekatere ukrepe, ki jih je že odredil notranji minister v zvezi a sabotažnimi akcijami Aižircev v Franciji. Dodal je, da so te akcije «faza psihološke vojne*, ki naj bi ustvarila »razkol med francoskim prebivslstvom in muslimani, ki živijo v Franciji*.
V zvezi z De Gaullovim potovanjem po Afriki je Sou-stelle trdil, da je tamkajšnje prebivalstvo pokazalo ((privrženost Franciji in De Gaullu*, kar da je napravilo «zelo u-goden vtis*.
Kakšen je bil ta vtis, pa dokazujejo današnje izjave predsednika vladnega sveta v Gvineji, ki pravi; »Poudarjam, da, če bo francoska vlada rekla «ne» zakonitim težnjam Afrike, to je, če ne bo njen ustavni načrt upošteval afriških predlogov, si bo ljudstvo Gvineje 28. septembra vzelo svojo neodvisnost in zahtevalo pogajanja s Francijo Zi. zadevni sporazum. Ce bo Francija to odklonila, bo Gvineja določila, ne da bi zgubljala čas, drugo smer svoje usode, ki ji v vsakem primeri- mora omogočiti, da z večjo učinkovitostjo nadaljuje borbo za osvoboditev in za enotnost Afrike*
Medtem pa Alzirci nadaljujejo svojo ofenzivo kljub strogim ukrepom policije in vojaštva. Davi ob 11 sta dva atentatorja streljala na postaji podzemeljske železnice v Montparnasse proti nekemu vojaku, ki je bil hudo ranjen. Ranjena je bila tudi neka ženska. Drugi napad je bil izvršen v Saint-Maur blizu Pariza, kjer so napadalci streljali na neki avtomobil, pri čemer pa ni bilo žrtev.
Nocoj je policija javila, da so nekateri Alžirc’ zabodli na
IIIHIIIIHItlltllllllllllllllllllHHIIItllllltlllttltHttfMlltllHHHtllllllHHIItlltNIIIIIHHIIIIIItlHIHIItlllltlllHtllllllMIIItlllllllHItinillltllllllHIIIHItlllHV
Danska zahteva sejo NATO
„ribiško vojno44
v zvezi z
Nevarnost oboroženega spopada med Anglijo in Islandijo
KOPENHAGEN, 30. — Spor zaradi ribolova okoli Islandije in še posebno zaradi nedavnega sklepa islandske vlade, da od 1. septembra dalje razširi meje svojih teritorialnih voda na 12 milj od obale, In ki je dobil ime ((ribiška vojna*, se vedno bolj zaostruje.
Danska vlada je sklenila zahtevati takojšnji sestanek atlantskega sveta za rešitev spora o ribolovu v islandskih teritorialnih vodah, katerih meje se bodo od 1. septemori dalje prenesle' od 4 na 12 milj od obale.
Vladni predstavnik je sporočil. da je bila zahteva danke vlade spoi-očena predsed-
poslanec, ime je prepričalo, j niku sveta NATO. Dodal je, da mislijo kitajski komunisti da je Janška vlada mnenja, zelo kmalu začeti napad na o- I da se morajo razgovori o tem
širi na 12 milj meje islanl-skih teritorialnih vodah.
Že več let se ponavljajo incidenti z angleškimi ribiškimi ladjami, ki ribarijo na ”od-ročju, ki je v notranjosti štirih milj od obale, t. j. v notranjosti meje, ki jo je Islandija določila leta 1952.
Govori se, da nameravajo angleške ribiške ladje ribariti v ponedeljek v znak protesta v notranjosti podiočja 12 milj in da jih bodo pri tem spremljale britanske vojne ladje.
Norveško zunanje ministr-ga tajnika Herter pozval bri- j stvo za ribolov pa je pozvalo tansko in islandsko vlado, naj norveške ribiške ladje, naj se izogneta morebitnemu ob-j spoštujejo mejo 12 milj, ki oroženemu spopadu, ko bo v jo je islandska vlada določi-ponedeljek stopil v velja vo | la za svoje teritorialne Vede sklep islandske vlade, da raz- od 1. septembra dalje.
sporu čimprej obnoviti, in je po njenem mnenju zelo n-mestno, da pri teh razgovorih sodelujejo zunanji ministri.
Sklep o sklicanju sveta NATO ob navzočnosti zunanjih ministrov so sprejeli na današnji seji vlade. S tem v zvezi so se telefonsko posvetovali z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Hansenom, ki je danes odpotoval iz Jugoslavije in je sedaj v Nemgiji.
V uradnih ivashingtonskih krogih zatrjujejo, da je namestnik ameriškega drža”ne-
  minimumu »mu i  .................................................................................  mmimmmm....mm..............................................  imimmimmimm............
(Nadaljevanje z 2. strani)
pravljen začeti predlagana pogajanja; na koncu poudarja, da bo moralo prihodnje zasedanje skupščine OZN pove-dati svojo besedo glede prenehanja poskusov.
Na ialost se še vedno povezuje to vprašanje z drugimi vprašanji, kar pa ne more pomeniti drugo, nego da m prave volje za sporazum. Kajti dosedanja praksa je pokazala, da je danes reševanje raznih vprašanj mnogo lažje s postopnimi sporazumi o tistem, o čemer se v danem trenutku da sporazumeti. In prav zaključki ženevske kon-jerence strokovnjakov so pokazali, da je mogoče sporazum o prekini tvi poskusov celo učinkovito nadzorovati, kakor so zahtevali na Zahodu. Cernu torej odlašanje?
Zmeda in negotovost v Franciji
De Gaulle se je v petek vrnil s svojega propagandnega potovanja po Afriki. Kakor ni med svojim potovanjem po Afriki naletet na tak sprejem, o kakršnem je sanjal, prav tako je v Franciji ob povratku našel preplah in zmedo zaradi nepričakovano bliskovite in učinkovite ofenzive, ki so jo prejšnji teden izvedli Alžirci po psej Franciji.
V svojih govorih na Mada §askttrju, » Kenokrijtt na Goi-
ni ji, v Brazzavillu v Ekvatorialni Afriki, n Abidžaiiu na Slonokoščeni obali in v Dakarju v Jšenegalu je De Ganile večkrat omenil, da ima tamkajšnje ljudstvo možnost odcepitve. Vendar pa je v glavnem ta možnost bolj teoretična, kajti tamkajšnja o-zemlja so razdeljena na celo vrsto upravnih enot, ki se bodo kot take upoštevale tudi pri ocenjevanju rezultatov re-feienduma 28. septembru, da ne govorimo o odločenosti sedanje Francije, da odvisnosti tem ozemljem ne prizna.
Zlasti na Gvineji in v Senegalu je prebivulstvo sprejelo generula ■ z množičnimi demonstracijami, na katerih je zahtevalo takojšnje priznanje neodvisnosti. Njegovi voditelji pa so poudarili,- da bode za novo ustavo glasovali, le če bodo De Gaullo ve obljube o neodvisnosti vključene v ustavo. Ce general iskreno misli, so poudarjali, naj s svojo avtoriteto vključi načelo neodvisnosti v ustavo. Toda tega se Je general branil zavedajoč se, da je že sama omemba neodvisnosti močno razdražila francoske skrajneže in kolonialiste. Najprej glasujte za ustavo, pravi general, in potem pride ostalo. Ce hočete neodvisnost, pa si to vzemite, s tem da glasujete proti ustavi. Prej ali slej si bo afriško ljudstvo svojo neodvisnost res vzelo, ne glede na to, kakšen bo izid referenduma o ustavi, in ne glede na to, ali so De Gaullo-ve obljube iskrene ali ne.
Ob takl-jučku svojega poto-
1 dni v svetu
t;*a tudi proračunski minister I tikan odsvetoval vsem ško-Medici in guverner sBanca I fom in duhovnikom, naj de-
vnn-a je general obiskal še Alžir. Toda to pot je tja prišel skoraj neopazno kakor tat. Ni bilo zborovanj in manifestacij, ni bilo govorov o sin-lagracijin in »bratenju*. Bila sc samo #tajna posvetovanja*. Pa tudi govoril ni na javnem zborovanju pač pa samo po radiu. Skrbno je pazil, da ni izgovoril besede neodvisnost, ir prav tako se je izogibal besede integracija, kajti Alžirija je... Francija. S svojim gevorom je razočaral vse tiste, ki so pričakovali od njega «nekaj novega*. Ponovil je v glavnem vse, kar je bil o Alžiriji do sedaj že izjavil, iv. ki spada v okvir teze o ((integraciji*. Toda Alžirci so se že obrnili na OZN in zu-htevajo posredovanje te or-gcnizacije zaradi francoskega vztrajanja, da se tudi na Alžirijo razširi rtierendum o tista vi, ki se tiče Francozov in ne Alžircev. Prav tako je vso Francijo in ves svet presenetila izredno močna ofenz-va Alžircev po vsej Frunciji, kjer so Alžirci v preteklem tednu izvedli sabotažna dejanja v številnih rafinerijah ter napravili celo vrsto atentatov. S tem so začeli uresničevati svojo borbo na samo francosko ozemlje, s čimer bodo prizadejali Franciji veliko go-
spodarsko škodo. Voditelj Alžircev Ferhat Abas je izjavil, da je povsem naravno, da se Alžirci borijo proti Francozom tudi na francoskih tleh, ker Francozi napadajo Alžir-ce na njihovih tleh. F takem ozračju se De Gaulle pripravlja, da pripravi končno končni tekst svoje ustave, ki naj bi po njegovem rešila Francijo vseh težav, Toda Francija bo v veliki meri prebro-aila svoje težave le tedaj, ko bo končno začela dosledno izvajati načelo, ki ga je napisale njena revolucija: »Liberte, egalite, fraternitel*
Italija
Vse politično življenje prejšnjega tedna je bilo v znaku «afere Giuffre*, o kateri smo prejšnji teden v naši nedeljski številki obširno poročali. 7 oda tedaj si ie nihče ni mogii predstavljati, da se bo šleandal tako zelo razširil, da bo prišel celo pred parlament, kjer so zahtevali liberalci u-stanovitev posebne preiskovalne komisije in izglasovanje posebnega zakona za njeno ustanovitev. Prav tako si nihče ni mogel misliti, da so z afero povezani poleg bivše-ga finančnega in sedanjega zakladnega ministra Andreot-
altalia* Menichella, ki sta prejemala poročila od svojih erganov, ki so kaj kmalu o-pvzili, da vloge padajo, ker se denar steka nekam drugam in sicer prav v roke zname-viiega bankirja »brez okenc* Giuffreja. Tudi sum notranji minister Tambroni baje ni brez zveze z afero — kot poročajo nekateri listi in trdijo, da je baje posredoval pri nekaterih kvestorjih, da bi se že začete preiskave prekinile. Direktno pa so bili vmešani v Giuffrejevo poslovanje predsednik Katoliške akcije Ged-da in predsednik Italijanske mladine Katoliške akcije Vinci.
Se vedno ni jasno, kako je mogla Giuff rejena ustanova «Anonima banchieri* poslovati z dajanjem tako ogromnih obresti, da so — kot pravijo — nekateri ljudje dvigali svoje prihranke iz hranilnic in jih pošiljali Giuffreju. Sam Giuffre trdi, da ne gre za tako imenovani »sistem verige svetega Antona*. Drugi trdijo, da gre za ameriško pomoč, s katero so krili izdatke za ogromne obresti. Toda dejstvo je,-
1. Da je finančni minister Preti izjavil, da se bo Giuf-frc težko izognil obtožbi namernega bankrota.
2 Da so pravni zastopniki vložili že več kot pet prijav pri sodišču zaradi prevare, zadnji dve pa proti glavnemu liiuffrejevemu sot-rudniku nekemu Casarottiju;
3. Da je menda že lani Va-
nar vlagajo rajši v zakonite banke.
4. Sam Giuffre je v svojem pismu poveljniku finančnih straž v Bologni zapisal, da so se pojavili neki -sateliti*, ki so se baje predstavljali ljudem v njegovem imenu, kar bi pomenilo, da se hoče morda na ta način izogniti odgovornosti; v pismu trdi namreč, da bo vse izplačal kot je v petek izplačal čez J milijone nekemu župniku,
Giuffreja je *>rejšnji teden poveljnik finančnih straž dvakrat zaslišal, toda ukaza za njegovo aretacijo ni izdal. G rožniki pa so dvakrat opravi-vili preiskavo v njegovi vili baje zaradi kraje nekih dokumentov, ki je bila svoj čas prijavljena.
Toda najbolj zanimiva in najvažnejša pa je politična plat afere. Andreotti, ki je ponovno izjavil, da ni bil o zvaevi nikoli obveščen, je v četrtek izjavil, da pristaja na parlamentarno preiskavo kajti na dan morajo priti »tudi t isti, ki svoje roke skrivajo in mislijo, da bodo ostali nekaznovani*. Na včerajšnji seji vlade, pred katero se je Fanfani sestal z Andreottijem, Medicijem, Tambrouijem in Preti je m, so o aferi temeljito razpravljali, zlasti pa o tem ali naj vlada pristane na liberalni predlog za ustanovitev parlamentarne preiskovat, ne komisije. Toda o tem poroča na drueemestu naš do. pisnik iz Pitna.
zelo obljudeni pariški ulici v hibet francoskega vojaka in nato zbežali.
V Mourepiane blizu Marseilla. kjer v tamkajšnji rafineriji požar še ni pogašen, pa so danes nastale štiri nove eksplozije, ki so poživele plamene. V cisterni, ki je eksplodirala. so bili 4 milijoni litrov bencina.
Policija je davi sporočila, da sta dva Alžirca skušala izvršiti sabotažo v sklauišču goriva v Port Saint Louis du Rhone. Toda straža je uspela atentat preprečiti.
V zveži z včerajšnjim De Gaullovim govorom v Alžiru pa javljajo v krogih alžirske osvobodilne fronte v Kairu, da govor ne vsebuje nič novega. »Alžirci, izjavljajo v teh krogih, ne čakajo 28. september, da bi izbrali svojo usodo. Izbrali so jo že v štirih letih borbe za vzpostavitev alžirske države in suverenosti.*
V izjavi, ki so jo objavili v Kairu, pravi . osvobodilna fronta, da bo zavrnila vsak francoski predlog za ustavitev sovražnosti in za pogajanja, dokler ne bo Francija priznala alžirske neodvisnosti. Izjava dodaja, da to velja- tako za Alžirijo kakor za Francijo samo, ker je vojna proti Franciji ((nedeljiva celota*. ^(Borba se bo nadaljevala na vseh frontah, dokler ne bodo zahteve alžirskega ljudstva sprejete.* Izjava pripominja, da se bo seveda borba nadaljevala tudi med referendumom, ki ga Alžiriji vsiljujejo s terorjem.
Tudi mavretanski princ v izgnanstvu Ibn Kaeno je sinoči pozval arabske države, naj 28. septembra razglasijo splošno stavko kot protest proti referendumu. Tak poziv je že v ponedeljek objavil bivši maroški voditelj v izgnanstvu Abuel Krim.
Zasedanje OZN ne bo odloženo
NEW YORK, 30. — Redno zasedanje skupščine OZN se bo začelo 16. septembra kakor je bilo prvotno določeno. V preteklih dneh so predlagale nekatere delegacije odložitev za 10 dni, toda nobena ni formalno zahtevala odložitve.
Haniniarskjocld
v Ženevi
ŽENEVA, 30. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld jc danes prišel z letalom v Ženevo, kjer bo prisostvoval otvoritvi druge mednarodne konference o uporabljanju a tomske energije v miroljubne namene.
Townscnd v Parizu
PARIZ, 30. — Danes je iz Zagreba prišel v Pariz z Orient-Expres;om polk. Towu-send v spremstvu filmskega producenta Stoloffa. Ta	je
časnikarjem izjavil, da sta prišla v Pariz zaradi poslov, in da na njihovo odločitev niso vplivali osebni vzroki. Povedal je, da bo Townsend imel v ponedeljek tiskovno konferenco, ter je zanikal, da	je
prekinil svoje potovanje, zato da bi se sestal s princeso Margaret. #Townsend se ne	oo
vrnil v London* je pripomnil Stoloff.
« Volč ji brlog» v Benetkah
(Nadaljevanje s 3. strani)
tbs1
A. CACC1A 3
CICI/O
s tem med njim in Jano uredila. Toda ko prideta po po-grebu domov in skuša Robert načeti vprašanje njunega novega življenja, mi« Jana pove, da ga je v tem času nehala ljubiti. Zahvali se mu za vse kar sta z ženo zanjo storila, in odide iz hišet kjer ni užila ne sreče ne veselja, čeprav je bila na videz ves čas obdana z ljubeznijo.
Film je napravljen po romanu Jarmile Glazarove in je imel v Jiriju Weissu odličnega režiserja. Videli pa smo tudi zelo dobro mlado igralko Jano Brejchovo, ki je presenetila s svojo zadržano igro mlade deklice, ki zna v vseh položajih ohraniti mero, ne da bi se niti za hip predala kakemu patosu. Igralsko na prvem mestu pa je bilo Jirina Sej-balovat pravo nusprotje mirnega dekletaf katere duševno neravnotežje začne spominjati na zblaznelost. Miroslav Oole-žal je dal lep pc"tret nemočnega človeka, ki je suženj o-kolja in svoje dobe ter ne zna z energično gesto presekati gordijskega vozla tradicionalne dvomljive morale.
Režiser je zlasti nekatere prizore izdelal do takih detajlov in s takšno dovršenostjo, da je publika večkrat ploskala kar pri uodprti sceni», da se izrazimo.
R. R.
NOV VELIK EMPOR1J
essefoi
d. z o- 1
TRST, Ulica sv. Frančiška 14 • Tel.
Vsi plastični predmeti so vam na razpolag
. . POTROSI TE IN PRIHRANITE
Prost vstop — Na debelo in na drobno
Tvrdka LORENZ'
TRST,	17
Ul. S. Lazzaro tel. 24-245	oip
Izva-.a: KOLESA )0|t in ženska, znamke DAM/» z vsemi ° nami 18.000 LAMBRETE MOTORJE,	P«
AVTOMOBILE, izredno nizkih «e
VE-Sfb'
OBIŠČITE
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna najboljših inozemskih krajec in semena lastnega P oi-ga^ ter razna sadike, žveplo, modro galico, umetna 111 jjjc ska gnojila ter vsake vrstno orodje in stroje vsake v
AUTOVIE CARSICH*
proga trst . Bazovica - padhice • GR
TREBČE
s postaje Trg lAberta tn Stara mitnico	j
iVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9 30, 10.15, 11-,
Odhodi
OB DELAVNIKIH: od v.ju, »,io, a .ju, iu.o, u-i ‘-. in 14.,	15., 16., 16.50.	17 30., 18.. 18.50,	19.50, 20.40, 22	.360.
OB	PRAZNIKIH;	ob 7.25, 8.30 10.,	11.. 12 30,	13.1«-
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, la"
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST • BLOK FRNET1C1
Odhod s Trgu Ltbertd	^	.
OB	DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15,	13.10, 15,	18.0«.	,3.S0.
OB	PRAZNIKIH:	ob 7.25, 8.30, 10,	11	12.30,	13 lu'	p)#'
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30 17, 17.30	18	18.30.
20.30, 22.30.
Odhod s Fmetičev	.
OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14,05, 15.40	1»-"	,4.2»
OB	PRAZNIKIH: ob 8	9.10	10.50	'1.40.	13.20.	*«’
15 15, :a.3d, 15.50, 16.20	16	50. 17.35, Ib 18.50	la-7u’
20.20. 20.50. 21.45. 23.10
PROGA TRST BLOK PESEK
Odhod s hgu Ltberta OB	DELAVNIKIH; ob	7.45.	13.10,	17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB	DELAVNIKIH; ob	8.20.	13.50,	18.05.
OB PRAZNIKIH; ob 12.05 1805
PROGA TRST • KOZINA • HEHPFI.JB	ct
Odhod j Trga Ltbertd ob 7.30 m 13.10- Iz HcrPe 9. uri m 14-30. — Vožme vsako soboto
PROGA TRST • DOM.IO ■ BOLJ UNEC -•PRKBENEG
,3.0
J7.05’
Odhod s Trga Star« mitnice OB DELAVNIKIH: ob	8.35,	7.25,	10.20, •	12.05
16.35, 17.05 * 18.05,	18	35, 19 20 20 45, 22.35.	...
OB	PRAZNIKIH;	ob	9.05	10.35.	12.35*,	14.30,	16-UJ
18.15, 19.35, 20.40. 22.05	df"
N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebene6a’ se ustavijo v Dolini.
PROGA TRST • DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare milnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35. 1«^®
OB	PRAZNIKIH:	ob	9.35	14.05	16.20,	19.35,	22 SO-
PROGA TRST - ADAMIČ • MACKOVLJE Odhodi • postaje no	2’rpu	Stare	mitnice
OB DELAVNIKIH: ob	11., 13.30.
OB	PRAZNIKIH;	ob	13.,	22.30.
PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Ltberta OB DELAVNIKIH: ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST • PODLONJER LONJEB
Odhodi * postaje na	Trgu	Stare	mitnice
OB DELAVNIKIH: od	6.00	ure	zjutraj	dalj«'
četrt ure ao 22.30, in vsake pol ure do 24.001 Lonjer ob 20.27 jz PODLONJERJA.	jelf
OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje v/al%jpJA ure do 23.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLOG ^
Upravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi
kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo
macije kličite telefonski št. 36-794 in 55-378-