VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspostamt 9020 Kiagenturt § E izhaja v Celovcu § § Erscheinungsorf Kiagenturt § E Posamezni izvod 3 šiiinge E E mesečna naročnina 12 šiiingov E ^ P. b. b. § 5umm)nnmmnnmn!t;!iminnumt)nmnum)n:mumn!umr LETMiK XXXt. CELOVEC, PETEK, 2. JULtJ 1976 ŠTEV. 27 j1768j Kljub diktatu o preštevanju nemški nacionalisti še niso zadovoljni Vsi na protestni zbor! Gre za naš obstoj V parlamentu zastopane stranke nas hočejo z brutalnim in do skrajnosti nedemokratičnim sklepom o preštevanju posebne vrste postaviti ob zid in nam deliti naše pravice iz avstrijske državne pogodbe na podlagi zahtev nemških nacionalistov. V drugi svetovni vojni smo bili koroški Slovenci obsojeni na smrt. Takrat smo se skupaj s svobodoljubnimi narodi uprti in naše orožje so bili: trdna volja do življenja in zaupanje v zmago pravice. Tudi sklepu o preštevanju posebne vrste se bomo koroški Slovenci odločno in brezkompromisno uprli. Zato pridite vsi na protestni zbor odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev, ki ga sklicujeta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev. ČAS: SOBOTA 3. JULIJA 1976 OB 19.30 URI KRAJ: VELIKA DVORANA DOMA GLASBE (KONZERTHAUS) V CELOVCU Prepričani smo, da se boste zaradi resnega političnega položaja, v katerem se nahaja naša narodnostna skupnost, PROTESTNEGA ZBORA zanesljivo udeležili. Narodni svet koroških Slovencev Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Staiišča koroških Stovencev posredovana zastopnikom avstrijskega in inozemskega tiska Zadnji razvoj okoli manjšinskega vprašanja vedno bolj potrjuje pravilnost stališč, ki smo jih v tem vprašanju že od vsega začetka zastopali koroški Slovenci. Potrjuje Pa predvsem upravičenost naših opozoril, ko smo odgovorne politične dejavnike svariti pred posledicami, ki bi jih nujno imelo kapi-tuliranje pred nemškimi nacionalisti, kajti to, kar se v zadnjih dneh do-Saja okoli tristrankarskega sklepa a preštevanju in osnutka zakona o narodnostnih skupinah, namreč sa-"lo dokazuje, da tistim krogom, ki So izsilili ugotavljanje manjšine, nikakor ne gre za rešitev manjšinske-9a vprašanja, marveč izključno samo za to, da bi koroške Slovence oropali še zadnjih ostankov pravic tsrjihs statističnimi triki obsodili na narodno smrt. Če se zdaj socialistični tisk razburja zaradi ..nezanesljivosti" OVP, Potem je treba z vso jasnostjo in odločnostjo povedati, da za takšno Prelivanje krokodilovih solz nima Prav nobenega vzroka. SPO kot najmočnejša in zato tudi najbolj odgovorna stranka v deželi, v državi pa sploh edina vladna sila, je brezobzirno zavrnila argumente 'n opozorila koroških Slovencev ter Ss je zapisala brezpogojnemu zavezništvu z OVP in FPO, čeprav je dobro vedela, da sta tl dve stranki v manjšinskem vprašanju in še zla-sti glede zahteve po ugotavljanju manjšine le podaljšana roka Hei-matdiensta. To nedvoumno doka-lujeta tudi zdaj, ko si prizadevata, da bi tehnični pogoji preštevanja "jamčili" nemškim nacionalistom čim bolj ..ustrezajoče" rezultate, medtem ko o kakšnih ukrepih za pospeševanje manjšine zdaj nič več nočeta slišati. Logika take politike je zelo preprosta: najprej je bilo treba izsiliti štetje; zdaj, ko je to doseženo, pa je treba poskrbeti, da bo potom statistike uradno „dokazano", da Slovencev pravzaprav že ni več in je zato tudi odveč govoriti o kakšni manjšinski zaščiti in o pravicah manjšine. Odgovornost za posledice, ki jih bo imela takšna politika, pa jasno nosijo vse tri stranke. Zlasti se tej odgovornosti ne more izmakniti vladna stranka, saj vedno spet zagotavlja, da brez soglasja ostalih dveh strank ni pripravljena sprejeti ukrepe za rešitev odprtih vprašanj. Sicer pa se sedanje tarnanje, češ da se na OVP ni mogoče zanašati, ali tudi obratno, češ da SPO spet stremi za samovoljnim ukrepanjem, gotovo le del tiste umazane igre, ki smo ji priča v zvezi z manjšinsko problematiko. Ni nobenega dvoma, da so si vse tri stranke edine glede preštevanja, kakor so si edine tudi v tem, da je pravice manjšine treba čim bolj oklestiti. S tem, da so se ..sporazumele" mimo neposredno prizadetih in njihovih argumentov, so stranke pač pokazale, da hočejo manjšinsko vprašanje „reševati" še naprej tako kot v preteklosti — namreč v smislu zahtev nemških nacionalistov. Pri tem so navidezna ..nesoglasja" te pesek v oči javnosti ter opravičilo za nadaljnjo kapitulantsko politiko. Medtem ko je vsa „uradna" Avstrija pred kutisottsočev bolj in manj obveznih poslušalcev in gledalcev slavila nemško amputacijo koroške zgodovine, sta osrednji organizaciji koroških Slovencev zadnjo soboto priredili v Celovcu tiskovno konferenco, da zastopnikom domačega in inozemskega tiska pojasnita svoja stališča ne samo glede vzrokov, zakaj koroški Slovenci ne moremo praznovati tako pojmovanega .Jubileja" Koroške, marveč sploh glede trenutnega položaja, ki je nastal predvsem po sklepu o ugotavljanju manjšine. Predstavniki obeh organizacij so novinarjem povedali, da sta ZSO in NSKS že ponovno opozarjala, da kakršna koli oblika ugotavljanja manjšine pomeni revizijo jasnih določil državne pogodbe; zato odločno in dosledno odklanjata tudi za 14. november 1976 predvideno ..jezikovno štetje", kajti izpolnitev obveznosti, ki jih je prevzela Avstrija v členu 7, ni vezana na nobeno „pomembno število" Slovencev. Zato vidijo koroški Slovenci v ugotavljanju „sta-tistični etnocid" ter bodo znotraj države in tudi v mednarodni javnosti podvzeli ustrezne korake, da štetje preprečijo odnosno onemogočijo, da bi rezultati štetja služili kot podlaga za izpolnitev člena 7. Prav tako so zastopnike tiska seznanili z očitno protimanjšinsko politiko strank in vlade, ki so zavrnile konstruktivne predloge koroških Slovencev in njihovo pripravljenost za sporazumno reševanje odprtih vprašanj. Kljub protestov številnih avstrijskih demokratov so stranke kapitulirale pred tistimi nemškonacional-nimi silami, ki so Avstrijo že enkrat spravile ob njeno samostojnost; s tri-strankarskim sklepom o preštevanju so te sile dobile novo pobudo. V zvezi s praznovanjem „tisočlet-nice" Koroške je bilo na tiskovni konferenci povedano, da obstaja neposredna povezava med takim praznovanjem in sedanjim ..paketom" vlade in strank: pri proslavi „tisoč-letnice" so iz koroške preteklosti umetno črtali slovensko zgodovino, s preštevanjem pa hočejo dokazati, da danes na Koroškem ni več Slovencev. Na tiskovni konferenci je bilo govora tudi o zadnjih napisnih akcijah in je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter v tej zvezi opozoril, da so take akcije vedno bile izraz nezadovoljstva določenih krogov zaradi nedemokratičnega ravnanja z njimi, zlasti pa sredstvo za opozorilo javnosti o problemih, ki jih uradna oblast noče vzeti na znanje. Glede vprašanja distanciranja od teh akcij pa je opozoril na različna gledanja na te akcije na eni ter na poznane pogrome tafelstiirmerjev in tudi južno-tirolskih atentatorjev na drugi strani: medtem ko se pri atentatorjih blago govori o „bumserjih", je pri zadnjih napisnih akcijah slišati le o kriminalnih zločincih, ki da jih je treba „brez pardona izgnati, zapreti in strogo kaznovati". Pri tem je navedel izrek nekdanjega prosvetnega ministra dr. Drimmla, ki je v zvezi z atentati na Južnem Tirolskem izjavil: „Wer von uns, der ein Mannsbild gewesen ist, war in den letzten 40 Jahren nicht einmal .illegal', das heifšt, er hat die aulšere tatsachliche Ordnung nicht auf sich genommen. So wurden wir Morder und Putschisten, Saboteure und Verrater genannt und das fur eine Sache, die im Wechsel der Zei-ten einmal gepriesen und einmal ver-dammt wurde." — To seveda velja tudi za zastopstvo manjšine, je dejal predsednik ZSO, zato se od njega ne more pričakovati drugačnega zadržanja. Zastopniki koroških Slovencev so na tiskovni konferenci zavzeli tudi že stališče k izjavam govornikov na proslavi ..tisočletnice" ter v zvezi z besedami o „mirni Koroški" naglasili, da je bistvo vprašanja v tem, ali hočejo mirno Koroško s Slovenci ali brez njih. Kanclerja Kreiskega pa so zavrnili, da se predstavniki koroških Slovencev nikoli niso imeli za „slabe svetovalce", temveč za izvoljene predstavnike narodnostne skupine, ki so si prizadevali za uveljavljanje vseh pravic manjšine. Tako bodo ravnali tudi v prihodnje: ZSO in NSKS bosta skupni boj za dosledno izpolnitev člena 7 nadaljevala s pomočjo vseh naprednih in demokratičnih sil v Avstriji, za podporo pa se bosta obrnila tudi na Jugoslavijo kot državo matičnega naroda in sopodpisnico državne pogodbe. Predstavniki koroških Stovencev pri predsedniku SZDL Siovenije Predsednik repubtifke konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič je v četrtek prejfnji teden sprejet najprej predsednika Zvere stovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra, nato pa novoizvoije-"o predsedstvo Marodnega sveta koroških Stoven-tev pod vodstvom predsednika dr. Matevža Crii-jjs S strani SZDL je pri razgovorih sodetovai tudi ttan izvrinega odbora Jože Hartman, prav tako pa je bit navzoč jugostovanski generatni konzut v Cerovcu Bojan Lubej. Predsednika obeh osrednjih organizacij koroških stovencev sta seznanita predsednika Ribičiča z naj-"ovejšim razvojem potožaja Stovencev v Avstriji, t*"t je nastat po sporazumu o preštevanju, in o novih obtikah pritiska na manšino. V zvezi s tem sta *e oba predsednika zavzeta za intenzivnejše informiranje mednarodne javnosti v podporo upravičenim zahtevam manjšine. Predsednik Ribičič je ponovit znana statišča Jugo-jiavije do izpotnjevanja avstrijske državne pogodbe ter zagotovit vsestransko pomoč in podporo marčnega naroda in države. Zčfšiicv obveznosti iz državne pogodbe Komisija za zunanjepotitična vprašanja in narodnosti izvršnega sveta SR Stovenije je prejšnji teden pod vodstvom predsednika Rudija Čačinoviča obravnavata vrsto aktuatnih vprašanj. Med drugim je komisija obravnavata tudi potožaj jugostovanskih manjšin v Avstriji v tuči obveznosti Avstrije po državni pogodbi in v zvezi z zakonskimi načrti, ki jih trenutno obravnava avstrijski par-tament. Komisija je podprta oceno jugostovanskih strokovnjakov na znanstvenem posvetovanju 28. maja v Ljubtjani, da ti zakonski načrti ne pospešujejo potožaja manjšin, temveč ga bistveno postabšujejo in predstavtjajo v več pogtedih ftagrantno kršitev obveznosti iz državne pogodbe. Prav tako pa je komisija podprta tudi nedavno izjavo zveznega sekretariata za zunanje zadeve, ki v zvezi s temi vpra-žanji podčrtuje, da Jugostavija smatra preštevanje manjšin in takšno pogojevanje manjšinskih pravic za nedopustno kršitev državne pogodbe. Tudi„tisočietnica" Koroške v znamenju pritiska na koroške Siovence da se ukionemo diktatu o preštevanju Protest siovenskih študentov proti samovoiinosti obiasti V zvezi $ po!icij:kimi ukrepi proti skupini koroških Siovencev, ki so jih osumiti, da so sodeiovati pri napisnih akcijah in pri deiitvi ietakov, je tudi Kiub siovenskih študentov na Dunaju izdai posebno izjavo. V njej ugotavija, da se boij jasno in prepričljivo ne bi mogia dokazati dvoiičnost obiasti: organizirani nemškonacionatni teror proti siovenski manjšini, števiine protisiovenske in neotašistiine provokacije, izmed katerih je napad na dvojezične napise ieta 1977 še dobro v spominu — vse to je deiežno nakionjene strpnosti in ceio pospeševanja s strani vodstev strank in obiasti [skupni nastop poiicije in neonacističnih pre-tepaških skupin na dunajski univerzi meseca maja t. i. to jasno kaže); nasprotno pa varnostne obiasti ukrepajo z vso odiočnostjo, če siovenski aktivisti protestirajo proti manjšini sovražni poiitiki viade, proti-manjšinskemu ugotavijanju manjšine in proti kaznivemu neizpoinjeva-nju doiočii čiena 7 državne pogodbe. Daije je v izjavi KSS rečeno: Skandaiozni ukrepi koroške eksekutive pa se v resnici kažejo kot bumerang za viado in viadajoče stranke, ker tako pred avstrijsko kot tudi pred mednarodno javnostjo dokazujejo, da odgovorni dejavniki manjšinski probiem raje rešujejo s poiicij-skimi akcijami in sodnijskimi postopki kot z dosiednim izpoinjevanjem čiena 7. Namerno teroriziranje pripadnikov manjšine s strani obiasti gotovo ni dokaz njihove moči, marveč jasno znamenje negotovosti spričo naraščajočega odpora proti restriktivni manjšinski poiitiki in spričo nenehnega naraščanja protimanjšinskih in protidemokratičnih teženj v koroški družbi. „Ne nazadnje pa je namen uradnih ustrahovainih ukrepov v tem, da bi se ustvariio potrebno ozračje za jesensko ugotavijanje manjšine, torej za načrtovano statistično iikvidacijo manjšine," poudarja KSS v svoji izjavi. ..Dejstvo, da so siovenski aktivisti, ki so obdoiženi, da so sodeiovaii pri napisni akciji in deijenju ietakov, zdaj obtoženi zaradi ustanavijanja toip, pa dokazuje stremijenje, da bi demokratični boj koroških Siovencev za narodnostne pravice kriminaiiziraii in manjšino s tem poriniii v poiitično izoiacijo." Proti takim nakanam KSS najostreje protestira in poudarja, da take metode upravičujejo dvom v pravni ustroj države, ker niso ie izrazit protimanjšinski akt, marveč hkrati predstavijajo nevarnost za na-daijnji demokratični razvoj v Avstriji. Danes so koroški Siovenci obtoženi ..ustanavijanja toip", v času nacizma pa je biio naseiitveno področje siovenske manjšine progiašeno za „Bandenkampfgebiet" — mučna, vendar pozornost vzbujajoča paraieia, ugotavija Kiub siovenskih študentov na Dunaju, ki zato izraža svojo poino soiidarnost s pripadniki siovenske narodne skupnosti, ki so izpostavijeni ukrepom uradne samovoijnosti. Salzburg novo središče solidarnostnega gibanja S tako imenovanim ..koroškim dnevom" je doseglo praznovanje .tisočletnice" Koroške minulo sobo-io svoj višek. Še na predvečer tega ..velikega dneva Koroške" je parlamentarni pododbor poskrbe! za primerno darilo: po daljših pogajanjih je soglasno odobril zakonsko podlago za ugotavljanje manjšine. In tako so se govorniki na sobotnem špektaklu lahko pohvalili, da vlada med njimi popolno soglasje; in so lahko tudi z naravnost vzorno enotnostjo posvarili neubogljive Slovence, naj vendar ne poslušajo „s)abih svetovalcev", marveč se naj zavedajo, kaj so dolžni položiti domovini na oltar, da smejo živeti v deželi, v kateri vlada „po-potna .svoboda'". O .ceni", ki naj jo plačamo koroški Slovenci za to, da lahko živimo v Avstriji, .deželi svobode za vse", sta zelo obširno govorila zlasti deželni glavar Wagner in kancler dr. Kreisky. Oba sta poudarila, da je bilo doseženo popolno soglasje glede nadaljnjega .re-ševanja" manjšinskega vprašanja. Samo nista povedala, da je to soglasje omejeno na vodstva treh v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank, medtem ko so bili neposredno prizadeti, namreč koroški Slovenci, spet enkrat — kakor že tolikokrat v zgodovini — .prezrti"; kajti njihovih argumentov in pomislekov niso hoteli upoštevati, marveč so mimo le-teh v celoti sprejeli zahteve nemških nacionalistov. Tako pomeni .cena", ki naj jo plačamo, torej naš pristanek na tisto, kar izhaja iz omenjene soglasnosti strank: ukionemo se naj diktatu o preštevanju. Govorniki na sobotni proslavi so za to zahtevo seveda našli druge izraze. Slišati je bilo slavospeve o manjšini naklonjeni politiki dežele in države, o sporazumevanju, o sožitju in celo o bratstvu. Toda kako naj verujemo takim besedam, ko pa so jim takoj sledile obsodbe vseh tistih, ki ne bi bili pripravljeni sprejeti takšne „rešitve", kakršne so si zamisliti v svoji enostranski soglasnosti. Kdor se upa trditi, da je sklep o štetju nesprejemljiv diktat in da bi izvedba štetja pomenila revizijo državne pogodbe, tisti je .slab svetovalec"; kdor se drzne opozoriti na dvajsetletni dolg Avstrije, tisti je „fanatik", ..ekstremist" in morda celo .terorist". Takih .slabih svetovalcev" pa koroški Slovenci ne smemo poslušati, marveč se moramo od takih .fanatikov", .ekstremi- stov" in .teroristov" odločno in jasno distancirati. Nekako v tem smislu so izzvenela blaga in tudi manj blaga opozorila, ki so jih naslovili govorniki na koroške Slovence. Tako je tudi osrednja proslava .tisočletnice" Koroške povsem stala v znamenju pritiska na nas, da se uklonimo diktatu o preštevanju. In čutiti je bilo tudi stremljenje, ki ga je v zadnjem času vse pogosteje opaziti: da bi zabili klin med koroške Slovence in njihovo vodstvo. Ob vsem tem je pač težko sprejeti za iskrena tista zagotovila, kjer je bilo sklicevanje na .več kot tisočletno skupno zgodovino" poudarjeno ne le kot opravičilo za praznovanje .tisočletnice", marveč hkrati tudi kot priznavanje k mirnemu sožitju danes in jutri. Če je dvom razumljiv ob takih manipulacijah z zgodovinskimi dejstvi, koliko bolj je upravičen ob prizadevanjih, da bi mir dosegli s poteg-nitvijo .zaključne poteze", kakor je to kot edino rešitev nakazalo glasilo KHD že ob petdesetletnici plebiscita. Posebno težko pa je v iskrenost in dobronamernost pozivov, naj bomo .uvidevni", verovati tedaj, če so ti pozivi zgrajeni na načelu moči močnejšega: mi, večinski narod, smo sklenili; ti, manjšina, se moraš podrediti. Ob taki miselnosti in ob takšni praksi govoriti o demokraciji je prav tako zgrešeno, kot so se krilatice o .deželi svobode za vse" naravnost smešno slišale iz ust tistih, ki so pred leti razpustili svojo srednješolsko organizacijo in ki zdaj izključujejo svojo študentsko organizacijo — samo zato, ker so se člani teh organizacij upali imeti in tudi povedati svoje mnenje o tem, kako si zamišljajo enakopravnost državljanov ne glede na politično prepričanje ali narodno pripadnost. Zato bomo tudi izjave in pozive, ki jih je bito slišati na sobotnem .koroškem dnevu", ocenjevali šele po dejanjih, ki jim bodo sledila. Torej je na tistih, ki so jih izrekli, da zdaj dokažejo, da iskreno želijo rešitev odprtih vprašanj — ne v obliki brezobzirnega in povsem nesprejemljivega diktata, marveč v sporazumu in sodelovanju s prizadetimi, to je koroškimi Slovenci. Pred kratkim je bi) tudi v Salzbur-gu ustanovljen Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev. Kot v celovškem in dunajskem, tako se tudi v salzburškem solidarnostnem komiteju združujejo organizacije in posamezniki različnih svetovnih nazorov in različne politične pripadnosti — z namenom, da podprejo koroške Slovence v boju za dosego vsestranske enakopravnosti. Svoje delovanje je salzburški komite doslej povečini osredotočil na študentsko mladino, z letaki in informacijskimi prireditvami pa v vedno večji meri nagovarja tudi širše kroge prebivalstva. S svojimi akcijami razkrinkava protimanjšinsko politiko vlade in parlamentarnih strank ter širi solidarnost s koroškimi Slovenci v boju za dosledno izpolnitev člena 7 državne pogodbe brez vsakega povezovanja s predhodnim preštevanjem. Temu namenu je služila tudi prireditev, ki jo je imel komite prejšnji četrtek zvečer v eni izmed predavalnic salzburške univerze. Osrednja tema je bila tako imenovana „tisočlet-nica" Koroške. V letaku, ki ga je komite delil v zvezi s to prireditvijo, je bilo poudarjeno, da potvarjanje zgodovine, kot smo mu letos še posebno priča, služi zoževanju pravic slovenske manjšine. Na stenah predavalnice pa so bila izobešena gesla „Proti vsaki obliki ugotavljanja manjšine", „Člen 7 je treba izpolniti, ne revidirati", „Proti načrtovanemu zakonu o narodnostnih skupinah" in podobna. Zavrnjeno vabilo Na zakijučni .koroški dan" v okviru prosiavijanja lako imenovane ..tisočietnice Koroške" je dežeini giavar Wagner povabii tudi predsednika izvršnega sveta SR Siovenije inž. Andreja Marinca. Vendar pa je predsednik Mamic povabiio odkionii, in sicer zaradi tega, ker — kakor je rečeno v tozadevnem sporočiiu sekretariata za informacije iS SRS — na Koroškem ne upoštevajo nekaterih zgodovinskih dejstev, na kar je že konkretno opozoriio precej siovenskih in tudi avstrijskih znanstvenikov. .Razen tega — daije pravi sporočiio — poteka manifestacija v času, ko v Avstriji in na Koroškem v sogiasju z vsemi tremi v pariamentu zastopanimi strankami pripravijajo zakonske ukrepe, ki še posiabšujejo že dosiej nezadovoijiv poiožaj siovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji in pomenijo tudi izrazito kršenje doiočii avstrijske državne pogodbe, ki se nanašajo na zaščito siovenske manjšine." Sporočiio navaja, da so udeiežbo na prosiavi odkioniii tudi obe osrednji organizaciji koroških Siovencev ter Zgodovinsko društvo za Siovenijo, nato pa zakijučuje: .Očitno je, da v repubiiki Avstriji še vedno skušajo po svoje krojiti zgodovinske resnice in zgodovinska dejstva. S tem nameravajo po-veiičevati nekak pranemški značaj Koroške, pr) tem pa zanemarjajo objektivna zgodovinska dejstva, iz nekaterih od teh dejstev izhajajo tudi doiočene izkušnje in mednarodno sprejete obveznosti Avstrije." !Z DRUOiH ČASOPiSOV — )Z DRUGiH ČASOPiSOV — iZ DRUGiH ČASOPiSOV — iZ DRUGiH ČASOPiSOV — iZ DRUGiH ČASOPiSOV — )Z D Vodstva avstrijskih pariamentarnih strank se torej niso ozirata na jasna, nedvoumna opozorita koroških Sto-vencev in gradiščanskih Hrvatov, da pomeni nacionatno preštevanje na nacionatistično segretem dvojezičnem območju totiko kot etnocid, statistični umor za pripadnike narodnostnih manjšin: namesto da bi argumentirata, so „izrazita prepričanje", da se bodo pripadniki manjšine — ktjub vsemu — pustiti preštevati . . . Voditetji strank se tudi niso ozirati na jasno, nedvoumno statišče jugostovanske vtade, ki je bito ponovno izrečeno še pred nedavnim: „Preštevanje siovenske in hr vatske narodnostne manjšine v Avstriji v kakršni koti obtiki, tudi kot tako imenovani Jezikovni popis', je povsem nesprejemtjivo za jugostovansko vtado." Namesto da bi argumentirat, je predsednik vtadne stranke v ime nu vseh ostatih voditetjev „izrazi) upanje", da bomo v 3ugostaviji verjeti v prisotnost avstrijskih prizadevanj po varstvu manjšin Lahkomisetnost? Zvitorepništvo? Nesposobnost, pogte-dati resnici v oči? Resignacija nad pranagoni, ki motivirajo ravnanje koroške provtnciatne potitike? izraz pre pričanja, da nikogar ni, ki bi bit pripravtjen ustaviti umazano igro, preden bodo začeti detiti prigotjufane dobitke? Htadni (zgrešeni) račun, da je dovotjeno vsem na očeh kršiti mednarodne obveznosti? Bodi kakorkoti: dokončni skiep treh avstrijskih strank, da bo partament 6. jutija sprejet zakonske instrumente za „ugotavtjanje manjšine", potem pa da bodo — oktobra ati novembra — te instrumente uporabiti za prešte vanje Siovencev in Hrvatov, je nespameten, škodtjiv in kapitutantski in ne bo prispevat k večanju avstrijskega ugteda v svetu Preštevanje je samo po sebi postopek, ki naj petje k ugotovitvi nečesa eksaktnega, definitivnega in jasno orisanega. Ati je mogoče vsaj pribtiino eksakten podatek pri preštevanju pripadnikov naroda, ki je bit ta korekoc ves čas svojega obstoja pod potujčevatnim pritiskom, pri čemer je ta pritisk imet vedno sociatnt predznak? Ati je mogoče kaj ugotoviti v dežeti, kjer so storiti vse, da bi zgraditi kar največ skrivatišč za tiste, ki vedo, da bo ogrožena njihova eksistenca, če se bodo nacionatno opredetiti? Kako je mogoče šteti Stovence v dežeti, po kateri gre žatosten dovtip: „3az se ne mo rem izjasniti za Stovenko, saj je moj mož pr! žeteznici"? Kaj neki je mogoče pričakovati od preštevanja Stoven cev v dežeti, kjer ideotogi germanizacije skrivajo pred ugtednimi tujci svoje stovensko govoreče nečake, kjer „stowenenfresserji" v izpostavtjenih potitičnih funkcijah lahko uspešno tajijo vsakomur znano resnico, da njihove vetrinjske pa borovetjske pa grabštanjske matere niso znate nemško, in kjer niti pripadnik znamenitega rodu, ki je dat najpomembnejše osebnosti stovenske koroške zgodovine, ne more narediti kariere, doktor svojega porekta javno ne potoži na irtvenik nemške „ne-detjive Koroške"? Mogoče, da kdo v datjnem Dunaju vsega tega ne ve. Toda detati se, da tega ne vemo mi, ki imamo z nemško Avstrijo navsezadnje tudi stotetne izkušnje, in pričakovati, da bo spričo vsega tega preštevanje toterirata manjšina, ki je dnevno na tisočerih frontah izpostavtjena vidnemu in nevidnemu terorju potujčevanja, to je te matce premato intetigentno. Kapitutantstvo tristrankarskega sktepa je prav tako na dtani. V izvedenskih krogih na Dunaju je javna tajna, kako je prišto do te nečednosti: centratna vodstva so Nespametno in kapituiantsko popustita pred zahtevami koroških vodstev, ta so ktec nita pred hajmatdinstom. Sktep o preštevanju je torej sktep hajmatdinsta tn kaj je haimatdinst? To je tista organizacija, ki bi po dotočitih državne pogodbe morata biti prepovedana, ker skuša manjšini odvzeti njen na-cionatni značaj, in za katero vsi vedo, da je nemško nacionatistično, v svojem „koroštvu" v bistvu protiav-strijsko usmerjena in v mentatiteti svojih aktivistov iz snovi, iz kakršne je fašizem „Karntner Heimatdienst" je možnost, ki je v Avstriji sicer ni nikjer tako izrazite: mož nost tegaino prakticirati fašizem in doseči pri tem učinek patriotizma. Vsi to vedo. Vsi vedo, da so tisti, ki so dosegti sktep o preštevanju manjšine, identični s tistimi, ki so v „nemški noči" teta dvainsedemdesetega v sieg-friedskih držah podirati dvojezične napise, kakor tudi s tistimi, ki so kancterja sredi Cetovca optjuvati in ga ozmerjati z „židovsko svinjo". Vsi vedo in to tudi povedo treba razorožiti s pomirjevanjem. Pomirjevanjem na račun koroških Siovencev . . . Po čem so najosnovnejša načeta potitičnega dostojanstva v Avstriji, se čtovek vpraša. A tudi: kako je mogoče reatno pričakovati, da bodo koroški Stovenci na odprti sceni ptoskati temu v enaki meri groztjivemu kot smešnemu prizoru? Kvečjemu za hip tahko to store, zdaj, ob tisočtetnici nemškega koroštva . . . in kaj tahko ta troedini sktep prinese Avstriji na mednarodnem prizorišču? Zdaj ni več čas udobja, ko se je bito mogoče zanesti, da nihče nič ne ve in da nihče ntč vedeti noče o bistvu koroškega vprašanja Najmočnejše orožje raznarodovat-ne potitike na Koroškem, ..mednarodno nevednost", so teta vztrajnega boja koroških Stovencev izbita nasprotnikom iz rok. Več ko se bo o tem probtemu govoriio, botj bo jasno, kakšna je prava vsebina dosedanjih zakonskih ukrepov gtede manjšinske zaščite v Avstriji, tn koroški Stovenci motčati ne bodo. Tudi Jugosiavija, sopodpisnica avstrijske državne pogodbe, bo dostedno vztrajata na dotočitih, ki jih je sopodpisata — ^udi gtede Prihodnje teto je v Beogradu prvi pohetsinški obračun. „Pacta sunt servanta", bo pogtavitni kriterij ocene, kakšni so rezuttati uresničevanja sktepov konference o varnosti in sodetovanju v Evropi. Ati Avstriia izpotnjuje svoj „pakt", če s preštevanjem manjšine v bistvu in v na-četu dvomi o njenem obstoju? Če notorično dejstvo o obsegu ozemtja, na katerem je ta manjšina nasetjena, nasitno spreminja? in to s svetohtinskimi preštevatnimi mahinacijami, ki imajo en sam namen, stisniti koroške Stovence v nekaj očem mednarodne javnosti čim botj skritih rezervatov? Sktep treh avstrijskih strank je nespametno, kapitu-tantsko in Avstriji sami škodtjivo dejanje. Najbrž bi bito spričo dosedanjega ravnanja Avstrije naivno pričakovati, da se bo ta usodna neomajnost pravočasno zamajata „Kocka je padta", se gtasi kičasti imperativ in na koroškem Rubikonu že čakajo kohorte, da se podajo na postednji pohod. Provinciatni spektaket bo. Kdo se bo smejat in kdo bi se naj, to bomo šete videti. Vsekakor pa bi bito vsestransko koristno, če bi se Avstrija zavedata, kako resno je bito opozorito, ki se je že večkrat gtasito: kar ni izvedtjivo, je botje, da se ne začne izvajati; preštevanje tistih, ki se ne puste prešte vati, ne rešuje probtemov, temveč jih perpetuira in roje va — nove. Stavko Fras (Deto, Ljubtjana) Glavni referent, univerzitetni asistent dr. Hanns Haas, je na pri* meru dveh praznovanj obletnic — praznovanja „tisočdvestolctnice pri* padnosti Koroške k nemškemu raj* hu" leta 1943 in letošnje proslave „tisoč!ctnice" Koroške — pokazal na zlorabljanje strokovno več kot dvom* Ijivih in neutemeljenih obletnic v protislovenske namene. Zastopnika osrednjih organizacij koroških Slo* vencev, Teodor Domej za ZSO in Franc Wcdcnig za NSKS, sta sezna* nila poslušalec s stališči koroških Slovencev do obeh zakonov, ki jo hoče parlament sprejeti proti volj* slovenske in hrvaške manjšine v Av* striji prav tako pa sta poročala o solidarnostnem gibanju na Koroškem* V soglasno sprejeti resoluciji so SC navzoči — bilo je okoli 170 udclt^ ženccv — izrekli proti ugotavljanju manjšine in proti načrtovanemu za-* konu o narodnostnih skupinah. Od oblasti pa so zahtevali, da ne kaznu* jejo tistih, ki hočejo z napisnimi ak" cijami opozoriti na več kot dvajset* letno neizpolnjevanje državne pO" godbe. Naslednjo prireditev — zborova^ nje — pripravlja salzburški solidaf" nostni komite za ponedeljek 5. j**' lija ob 17. uri. — Medtem pa je prišlo v Salzburg tudi do napisne akcije: na več javm*] poslopij so neznani storilci napisa** gesla proti preštevanju in za izpo*' nitev Člena 7. Akademik France Miheiič razstavlja v Celovcu svoje grafike V ceiovški galeriji „auia siovenica" je biia v ponedeijek 28. junija :tovesno odprta razstava grafik akademika prof. Franceta Miheiiča, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih ustvarjaicev sodobne slovenske likovne umetnosti. Med častnimi gosti na otvoritveni slovesnosti je bil tudi umetnik s svojo soprogo, znano slovensko pisateljico Miro Miheličevo. Umetnika ter njegovo živijenje in delo je predstavila kustodinja Moderne gaierije v Ljubljani prof. dr. Melita Stele-Možina, ki brez dvoma sodi med najboljše poznavalce umetniškega opusa akademika profesorja Franceta Miheliča. Z izbranim glasbenim sporedom pa je slovesnost olepšal prof. Janez Kampuš, ki ga je na klavirju spremlja) dr. Erich Opitz. Za predstavitev umetnika in njegovega dela ne bi mogli najti bolj veljavnih besed, kot pa jih je povedala prof. dr. Melita Stele-Možina: France Mihelič je eden najpomembnejših in najbolj samosvojih ustvarjalcev sodobne slovenske likovne umetnosti. V letošnjem letu je predstavil v ljubljanski Moderni galeriji retrospektivni pregled svojega dela v slikarstvu, grafiki, risbi in tapiseriji; v Celovcu pa se sedaj predstavlja z grafičnim delom, ki odlično zrcali vse razvojne stopnje in bistvo njegove metnosti. France Mihelič je bil rojen leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Umetniško se je oblikoval na akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu v letih 1927—1931. Kasneje je služboval kot profesor na gimnazijah v Kruševcu (1934—1936) in v Ptuju (1936—1941). Med drugo svetovno vojno se je aktivno vključil v narodnoosvobodilno vojsko, po letu 1945 Pa je do leta 1970 deloval kot profesor na novo ustanovljeni akademiji Za likovno umetnost v Ljubljani. V razvoj slovenske sodobne likovne umetnosti vstopi Mihelič v letih 1933 in 1934, ko ustvari cikel litografij, ki jih označuje socialno-kri-tična nota, predvsem pa iskrena izpoved globoko doživete življenjske resničnosti. V času bivanja v Ptuju se posveča predvsem risbi in slikarstvu, ki ga stilno lahko označimo kot barvni realizem. V partizanih se Miheličeva umetnost obogati z novimi, pretresljivimi doživetji vojnih grozot in človeških usod v njih, kar postane odločilen faktor v vsem kasnejšem Umetnikovem ustvarjanju. Po vojni ^e nekaj let, posebno od 1953—1960, intenzivno posveča grafiki, v kasnejših letih pa se ponovno vrne k ^hkarskemu mediju, v katerem izraza svoje poglede na svet in življenje Y smislu aktivne angažiranosti, ki se izpoveduje v fantastiki in simbolih. Kot že omenjeno, segajo začetki Miheličeve grafike v leto 1933. Na sedanji razstavi v Celovcu je pred- stavljeno v retrospektivnem izboru njegovo grafično delo po vojni. Tu je predvsem cikel na temo „kuren-tov", motiva, ki ga je Mihelič spoznal v okolici Ptuja in je realni, folklorni motiv predelal v svoji bogati fantaziji v fantastične, groteskne upodobitve, v katerih izpoveduje svoje poglede na smrt in življenje. Motiv je pod vplivom grozot druge svetovne vojne prerasel celo v simbol zgodovinskega, občečloveškega pomena (na primer barvni lesorez „Mrtvi kurent" iz leta 1954). Ob tem ciklu nastaja vrsta fantastično-poetičnih grafik na temo Kresna noč, ki izvirajo iz avtorjevega intimnega zanimanja za živalski in rastlinski svet. Leta 1967 se pridruži cikel na temo .Dafne", ki je odraz umetnikovega zanimanja za procese preobrazb. Kratko bi lahko Miheličevo delo označili kot osebno obarvano nadrealistično in poetično-fantastično umetnost, ki ima v svojem času, okolju in doživetjih trdno zasidrane korenine in izhodišča. Globoko doživeta resničnost življenja, človeška osamljenost, podzavestna in zavestna groza, vprašanja življenja in smrti, borba med rastjo in umiranjem, fantazijsko zasnovani prehodi in metamorfoze — to so glavna gibala umetnosti Franceta Miheliča. Sedanja razstava v galeriji „au-la slovenica" obsega skupno 40 grafičnih listov — linorezov, lesorezov, litografij in visokih jedkanic — ki predstavljajo Franceta Miheliča kot velikega mojstra grafike, to je prav tiste zvrsti likovne ustvarjalnosti, s katero je slovenska umetnost v zadnjih desetletjih posebno zaslovela po vsem svetu. Razstava bo odprta do vključno petka 16. julija, in sicer od ponedeljka do petka med 13. in 17. uro. To je brez dvoma izredna priložnost spoznati dela enega največjih sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. AULA SLOVENICA CELOVEC, PAULiTSCHGASSE 5 — 7 vabi na RAZSTAVO GRAFiK siovenskega akademskega siikarja Franceta Mihe!iča ki je od 28. 6. do od 13. do 17. ure. 16. 7. 1976 odprta od ponedeijka do petka Prisrčno viiNjem/ Zanimivi in irorisfni prispevki za spoznavan/e in razumevanje irorošire Med puBll^ncljiiiMi, ^1 naj ju' prispevale ^ spoznavanja In razumevanja današnje ForošU' „srvamost;", l?rez dvoma zavzema važno mesto posebna številka mladja, F: je pravkar Izšla neFaFo za prvo obletnico znane In v določenih krogli? močno osporavane televizijske oddaje „Fremde In der Nelmat" (Tajci v domovini). Na več kot sto stranek je v kesedl In sliki zkranega mnogo zanimivega gradiva, ki ko kralca pomagalo, da ko lažje prodrl v klstvo tako Imenovanega koroškega vprašanja, da ko lažje razamel, kaj In zakaj se dogaja danes na Koroškem. Poleg celotnega kesedlla omenjene televizijske oddaje je oBjuvljeiM v celoti tadl dlskaslja, ki je sledila lanski oddaji In pri kateri so pod vodstvom Intendanta Ernsta ft/iHnerja sodelovali poleg avtorice /Uma „ Tajci v domovini" dr. Traatl Erandstallerjeve še proj. Claas Gat-terer od ORE, poslanci dr. Ečans Kerstnlg (5PO), Valentin Deatsckmann (OVP) In dr. Otto Bcrltizl (EPO) ter Elllp ŠVarasck kot zastopnik N5K5. Nato sledi Izkor reakcij, ki ji k je jllm Izzval v tiska, še posekej pa v okllkl oseknzk dopisov In telejonsklk klicev — pestra paleta stališč, Izjav In predvsem groženj, ki kolj prepričljivo kot jllm sam dokazajejo naravnost porazno In za civiliziranega človeka skrajno sramotno miselnost, kot se Izraža v zlvstrlj! In posekej na Koroškem v odnosa do manjšinskega vprašanja. V dodatka je iMiiiza- mk nekaj „sadov" te miselnosti.' oskranjem partizanski spomeniki; za zakljaček pa je v razpravi proj. Wll-jrleda Dalma prikazano pslkološko ozadje tako Imenovane „koroške stvarnosti", medtem ko dr. Andreas Morltsck razpravlja o apravlčenostl In neapravicenostl praznovanja letošnje „tlsoc!etn!ce" Koroške. Besedno gradivo dopolnjajejo še številni slikovni do-kamentl, kjer sega lok od (do danes nelzpolnjenlk) ok-Ijak koroškim Slovencem Iz pleklscltne doke In teksta člena 7 državne pogodke preko podiranja dvojezicnlk napisov leta 7972 In draglk „man!jestaclj" tajelstdr-merjev ter znamk protlslovensklk akcij EfeiiTMtJifiista (okjavljen je tudi faksimile zloglasne genocidne grožnje glasila K7TD ok petdesetletnici pleklsclta) vse tja do tako Imenovanega Nlmmlerjevega odloka Iz leta 7943 o proglasitvi jezikovno mešanega okmočja Koroške za nemško naselitveno področje — dokument, Iz katerega Izkaja, da so celo nacisti točno poznali In priznali ozemlje naše naselitve, medtem ko današnja demokratična Avstrija koče šele ..ugotavljati", če In kje koroški Slovenci živimo. Tako je posekna številka mladja dragocen vir podatkov In dokumentov o vprašanja korošklk Slovencev In o vzroklk, da je to vprašanje še vedno proklem. „Skupna Koroška' Nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škotije je objavil spet nov zvezek svoje dokumentacije „Das gemeinsame Karnten —Skupna Koroška". Čeprav je to že šesta publikacija v tem okviru, bi vendar težko našli v njej kakšen vidnejši dokaz oziroma uspeh vsega tistega prizadevanja, ki naj bi mu služila že po svojem naslovu in zlasti po svoji zasnovi: .skupna Koroška" — v kolikor je o njej sploh govora — še vedno vse preveč kaže svoja dva obraza. In to ne le v praksi, kakor se je pokazalo na nedavnem zasedanju škofijskega sveta; tudi marsikatera verbalna izpoved je naravnana mnogo bolj na dvotirno kot pa na sporazumno iskanje skupne poti do skupnega cilja — mirnega in resnično enakopravnega sožitja obeh narodov na Koroškem. * O R o S K ! .PRASTRAH" — EHKRAT Z DRUGE STRAH! TOHE FERENC: 4 Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940 Ne glede na nadaljnji razvoj delov ostale Jugoslavije je za pokrajini Štajersko in Koro-° poprava današnje štajerske južne meje življenjska potreba. Smiselni prostorski zaključek bi lahko tudi Y Štajerski našli samo v nadaljevanju brenner-s^e m karavanške meje Tirolske in Koroške. ^a novi potek južne meje Štajerske so tri Možnosti: So!)) S*"'" M"je"ka deieina meja na Savi in . ^ potek meje bi ustreza! zgodovinski in ulturni enotnosti Štajerske. ') Madaijevanje Karavank čez Kamniške A'Pc in grebene gora severno od Save !'"k"firt.). je črta: Ojstrica v Kamniških Alpah— t^ra štajerska deželna meja—Velika planina— ^ jama—južno od Laškega—Sv. Lenart— Rudnica }n y zahodnovzhodni smeri staro štajersko deželno mejo. Ta meja bi r st[)a slovensko-hrvaškemu področju južno ]. uje ležeči prostor z železniško zvezo Ljub-^ua-—2agreb, železniškim križiščem Zidani : 'n tudi premogovniško območje Trbovlje " Mrastnik. črte ^adaijevanje Karavank in vitanjske - v je črta: bivša koroška deželna meja— ^uo od Uršlje gore in Hude luknje—čez °Uak in Stenico—Boč—Donačko goro in v zahodnovzhodni smeri na staro štajersko deželno mejo. S to mejo bi ponovno priključili k rajhu vse Podravje z glavnima mestoma Mariborom in Ptujem, medtem ko bi Savinjska krajina skupaj s predkrajem Celjem ostala zunaj meje. Vitanjska črta je najsevernejša črta, ki jo lahko imamo za nadaljevanje Karavank. Državni namestnik in gauleiter NSDAP za Štajersko dr. Siegfried Uiberreither je to spomenico ati kot je napisal .zahtevano kartografsko gradivo s kratkim spremnim besedilom" 11. julija 1940 poslal naravnost zunanjemu ministru Ribbentropu. Iz spremnega dopisa je razvidno, da je to storil na njegovo željo. Uiberreither je hkrati s hvaležnostjo vzel na znanje, da ga je Ribbentrop v prihodnjih dneh pripravljen sprejeti v Berlinu.1S Drugi dan, tj. 12. julija 1940, je dr. Car-stanjen poslal spomenico profesorju dr. Franzu Wehofsichu pri državnem komisarju za zasedena območja Nizozemske dr. Arthurju Seyss-Inquartu v HaaguJS" V spremnem dopisu je navedel, da jo pošilja na poziv urada ministra dr. Seyss-Inquarta. O spomenici je povedal še tole: .Spomenico sestavlja besedilo k 6 skicam. Te pa od včerajšnjega poziva do tega časa še rišejo. Zal pa jih ni bilo mogoče končati do odhoda današnjega letala. Končali jih bomo danes v popoldanskih urah in jih takoj poslali s sledečo pošto. Spomenica in skice tvorijo enotno celoto. Spomenico in spodaj navedeno gradivo pošiljam v naprej, ker je urad ministrstva včeraj to izrecno želel. Poleg spomenice je dr. Carstanjen poslal dr. Wehofsichu tudi .kratko poročilo o vedenju Slovencev od začetka akcije v Norveški do zloma Francije" in .nekatera posebno značilna poročila Siidostdeutsches Instituta o ukrepih Slovencev od začetka vojne jeseni 1939" ter o tem dejal: .Pod 2. in 3. navedeno gradivo jasno dokazuje, da Slovenci izrabljajo nemške izjave o državnih mejah kot neomejeno pooblastilo, da bi lahko nadaljevali rovarjenje proti rajhu in zlorabljali volksdeutscherje. Oni imajo samo po sebi umeven pogoj za ohranitev ozemeljskega statusa quo, ki v nobenem primeru ne izpolnjuje varstva prijateljske nevtralnosti do rajha. Belgrad ali ni mogel — zaradi nenehnega vpliva slovenskih klerikalcev — ali ni hotel nastopiti proti protinemškemu hujskanju v Sloveniji."1? Dr. Carstanjen je spomenici priložil tudi sestavek H. Volkmarja (kar je psevdonim za dr. Huga Suetteja) .Untersteier die deutsche Sildostmark", svojo knjigo .Volkstum und Sprache in der Untersteiermark" in rokopis dr. Hermanna Iblerja „Des Reiches Stidgrenze in der Steiermark", za katerega je navedel, da je bil .izgotovljen za zaupno uporabo v uradih rajha". Hkrati je opozoril, katera poglavja posebej obravnavajo najpomembnejša vprašanja slovenske Štajerske.is Nekoliko pozneje so kot dodatek Carsta-njenovi spomenici „Die Stidgrenze der Steiermark" verjetno tudi v Siidostdeutsches Institutu v Gradcu sestavili .dopolnitvene pripombe k možnostim za smiselno razmejitev na jugu Štajerske, zarisanim na zemljevidu 1:200.000". Te pripombe tudi dopolnjujejo tisti del spomenice, ki razpravlja o treh možnostih za novo državno mejo na Štajerskem, saj celo ponavljajo nekatere stavke spomenice. Glede prve možnosti, tj. nove razmejitve na Savi in Sotli, pravi, da bi jo lahko upoštevali kot zaključek Štajerske, če ,,a) bi spet postala del rajha Kranjska preko Save ali vsaj deli nekdanje vojvodine (Kranjske — op. T. F.), ali če bi te imeli vsaj kot ožjo interesno območje Nemčije, ali b) bi bila Sava tudi dalje jugovzhodno v Hrvaški interesno območje rajha, ali c) ne bi bilo pomislekov, da bi prišla pod Nemčijo z mejo na Savi tudi spojka črte Ljubljana—Zagreb." Glede druge možnosti, tj. nadaljevanje meje od Karavank čez Kamniške planine in gorske grebene severno od Save (t. i. laška črta), pravi: (Dulje v prihodnji številki) 14 PAAA Bonn, Po). X)), Bd. 7, ttatien, Carstanienova spomenica „Die SUdgrenze der Steiermark" tz ju-tija 1940. 15 PAAA Bonn, Po). X!), Bd. 7, ttatien, Uiberreitherjev dopis 11. 7. 1940 in pritoiena spomenica „Die SUdgrenze der Steiermark". 15a Franz VVehofsich, doma iz Gradca, je bi) Sieger-jev in Haushoferjev študent, od teta 1933 vpisan v NSDAP, teta 1934 so mu odvzeti avstrijsko držav-tjanstvo v zveznem vodstvu Votksbunda fUr das Deutschtum im Austand je bit referent za avstrijska vprašanja, sodetavec v BUro v. Kursett in nato v vodstvu Votksdeutsche Mittetstette referent za jugovzhodno Evropo. Gtej v: H. A. Jacobsen: Na-tionatsoziatistische Aussenpotitik 1933—1938. Frankfurt am Main — Bertin 1968, str. 228, 232 in st., 238, 245, 702. 16 Bundesarchiv in Kobtenz (navajam: BA Kobtenz), Seyss-tnquart/23, Carstanjenov dopis 12. jutija 1940 in spomenica „Die SUdgrenze der Steiermark". 17 Prav tam. 18 Prav tam. Ženski oJ