Stev. 12.
Izhaja vsak četrtek
ti volja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gid. — kr. „ pol leta I „ 60 ,, , četrt leta - „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofbof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
V Mariboru 21. marca 1878.
Tečaj XII.
List ljudstvu v poduk.
Po8ame8ne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —■ Rokopisi
so no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Občni zbor kat. tiskov, društva v Mariboru,
dne 11. marca.
Predsednik pozdravi navzoče ude v imenu odbora, ki je občni zbor sklical. Po odborovem nasvetu se je najpred sklenilo, da sedaj, ko društvo le „Gospodarja" izdaja, drugih spisov pa ne, ni treba vsako leto občnega zbora sklicevati, ampak le takrat, kedar bi odbor to kot potrebno spoznal. Potem se je vrstila volitev novega odbora. Izvoljeni so čč. gg. kanonik Košar, špiritual Ogradi, stolni kaplani Lacko, Hržič in Hirti,^župnika Hrg in Šrol, prof. dr. Križanič in kaplan Zmavec za odbornike, in čč. gg. kanonik Orožen, nadžupnik Stranjšak in stolni vikar Flek za namestnike. Na dalje je g. denarničar Hržič za leto 1877. položil račun in je jasno povdarjal vzroke, ki so uzročili, da smo se dolgov rešili. Evo račun!
Račun
kat. tisk. društva za leto 1877.
I.	Dohodki.
1.	Denarni ostanek v letu 1876 . gld. 589.91
2.	Naročnina v letu 1876. zal. 1877. predpl. „ 53.65
3.	Doneski deležnikov tisk. društva . „ 922.—
4.	Naročnina „Slov. Gospodarja" . „ 3982.49
5.	Inserati............„311.43
II.	Stroški.
1.	Tisk „Slov. Gospodarja", prilog, napisov
in ekspedicija......gld.	3063.09
2.	Koleki za razpošiljanje po pošti „	770.—
3.	Plačilo uredništva in opravništva „	671.72
4.	Časopisi ........ n	35.50
5.	Listnice, papii, poštnina za den. liste „	51.78
6.	Dohodnina s dokladami ... „	9.48
7.	Razne stvari.......^	19.—
8.	Naročnina za 1. 1878 v letu 1877
zaračunjena.......„ 59.10
skupaj gld. 4679.67
Ako se stroški odračunijo od dohodkov
ostane v blagajnici konec 1. 1877. gld. 1179.81
kot kavcija je vloženih.....„ 1077.91
tedaj še v kasi gotovih.....„ 101.90
V Mariboru mesca febr. 1878.
Jožef Hržič, denarničar kat. tisk. društva.
Ignac Orožen, J. Majciger, Anton Lacko, pregledovalci računov.
Ko je bil dnevni red dognan, je č. g. kanonik Košar javno hvalo in zahvalo izrekel č. g. prof. dr. Gregorčcu za izvrstno uredovanje „Slov. Gosp.", in vsi udje so mu klicali: Slava Sin Živili! Tudi posebne zasluge gg. profesorjev Majcigerja in Skuhale za ta list so se hvaležno priznale. Slednjič še je g. urednik tirjal, naj urednijške stroške deloma društvo prevzame, in naj se mu za uredovanje vsake številke „Slov, Gosp." plača 10 gld. — Ta tirjatev se je enoglasno izpolnila, ker je celo opravičena. Za pregledovalce društv. računov do prihodnjega občnega zbora so izvoljeni čč. gg. Orožen, Majciger in Lacko.
Dr. Ivan Križanič, predsednik.
Katoliška (politična) društva.
Čas res naglo beži. Drugo leto (1879) že bo 20 let, odkar vsled nesrečne vojske zoper Francoze pri nas v Avstriji gospodari liberalizem in z svojimi nauki in naredbami upliva na vse zadeve: gospodarske, socijalne, politične in verske. Ali kako ? Srce tukaj vsakemu domoljubu zaboli, nevolja in srd ga navdajata. Nobena vojska, ne francoska pa ne turška, še nam mile Avstrije tako strahovito upropastila n\ kakor 201etno gospodstvo liberalnih naukov. Slavno cesarstvo je razklano na dvoje, narodi nezadovoljni, deloma razdraženi kakor še nikoli, dače silne, stebri države: kmetijski, kup-čijski in obrtnijski stan, onemogli, država, dežele, srenje in prebivalstvo zadolženo, vsi brezobzirnemu
oderuštvu in izcerpljanju judovskih in nejudovskih pijavic prodani. Kde je nekdanja poštenost in hvaljena zanesljivost v vsakdanjem življenju? Kam so nam odšli prejšnji zuačajni možje, cisto domoljubje? Oh, vse je minolo, večina leži na kolenih pred novim malikom in moli zlato tele. Vedno večje postajajo trume zapeljanih, ki lehkomišljeno dajejo slovo starim, skušenim, krščanskim načelom in nazorom v javnem in zasebnem življenju, ne zmenč se za gotovi časni in večni pogin. Razve tega nam dorašča nov zarod, da je mislečega človeka lehko strah in groza. In vendar moramo pri vsem tem še priznati in trditi, da liberalizem v Avstriji ni popolnem zmagal. Civilnega zakona nam ni mogel vsiliti, redovnikov, n. pr. jezuitov ne pregnati, odgoje duhovnikov škofom ne izpuliti, in tudi šol ni bil v stanu popolnem razkristijaniti; preganjanja sv. Cerkve, kakoršno razsaja na Nemškem, se ni upal pričeti. Udanosti do svitle cesarske rodbine, upanja na bodočnost srečne ker vsem narodom in stanovom pravične Avstrije še nam ni mogel iz vseh src izruvati, čeravno neprestano grize in gloda na teh svetinjah avstrijskega domoljubja in po svojih nesramnih, od judov za judežki denar pisanih, novinah vedno koprni in gori za „frajmaurerske republike in republikance" celega sveta. Sleherna razuzdanost vsakojake svobode po liberalnem kopitu se liberalizmu v Avstriji še ni dovolila. Nadelal se mu je vsaj nekolik jez, postavile meje. In kdo je to storil? Začudeni moramo reči: da je ta velikanski in nepričakovani uspeh pouzročila peščica neprestrašenih slovanskih in nemških mož, večjidel duhovniškega stanu, ki se novošegnemu maliku niso vklonili, ampak hrabro vojsko zoper njega začeli z tem, da so snovali katoliška, večjidel politična, društva, izdajali knjige in knjižice, pisali in širili pridne, katoliške novine in čksopise. Tako so polagoma ljudem oči odpirali, katoliško narodno in avstrijsko zavedanje budili in krepili ter priskrbeli Avstriji novo moč, ki jo zamore iz krempljev pogubnega liberalizma popolnem rešiti in njej na srečo vseh njenih narodov pripraviti novo dobo vsestranskega blagostanja na podlagi krščanstva in torej prave resnice in pravice — se vč, če nam zunanji številni sovražniki do tega še pustijo potrebnega časa! Mnogi so sprva, kakor neverni Tomaži, z ramami migali, toda sedaj že drugače mislijo in se veselijo delovanja, ki po tolikih težavah in ovirah vendarle povsod dobiva večjega priznanja iu uspehov! Kratek zgodovinski pregled teh društev bo naše mnenje dovolj pojasnil in popričal.
Prvi naplav liberalizma bil je tako nagel in silovit, da so verni katoličani bili kar omamljeni. Se le ko se je liberalizem lotil oderuških postav, šole, zakona itd. začeli so se braniti in v ta namen v društvih zbirati, najbolj od 1. 1868 — 1871. V tej dobi se je osnovalo največ kat. političnih društev za cele dežele n. pr. za Češko, Gornjo in Spodnjo Avstrijo, potem za posamezna mesta, okraje
in srenje. Začetek se je storil v katoliških bralnih društvih. V Gradcu so takemu društvu 1. 1867. dali ime: „Harmonie" (Soglasje) in v Pragi 1. 1869. „katoliška resursa" (zaloga). Iz prvega seje rodilo katoliško-politično delovanje na Štajerskem, iz drugega pa isto na Češkem. Tukaj so najveljavniši češki knezi in grofi osnovali veliko deželno katoliško društvo pod predsedništvom grofa Schčin-borna, ki res nenavadno pogumno, krepko in srečno deluje. Njegovi društveniki se zavežejo: sv. katoliško vero povsod jasno in glasno spoznavati, za svobodo sv. Cerkve in obrambo njenih pravic zvesto in možki potegovati se; ljubezen in udanost do svitlega cesarja buditi in širiti, mir in spravo med nemškim in češkim uarodom na podlagi pravičnosti pospeševati, ljudstvo podučevati, kako se ima za svoje pravice postavno boriti, društva in zavoda v materijalui prid ljudstva ustanovljati, napade na sv. vero, sv. Cerkvo, cesarstvo zavračati in zlasti | dobre knjige in časopise podpirati. In res, društveniki so ovi lepi namen svojega društva do sedaj jako pridno izvrševali. (Dalje prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Kako po zimi in v rani spomladi bučele krmiti.
M. Lanjsko leto je bilo slabo bučelno leto ne le po naših krajih, ampak tudi po drugod. Od vseh strani našega cesarstva pa tudi iz Nemškega dohajajo poročila, ki to neugodno resnico potrjujejo. Semtertje po naši domovini so bučele spomladi še dosti obilno rojile ali konec paše pa so bili roji | z malimi izjemkami lahki ko pero in prazni iu so i se morali že poleti semtertje stradajoči panji krmiti. Tedaj hočemo tukaj o krmljenju bučelic o spomladi nekaj besed spregovoriti, ker bode gotovo dosti bučelarjev, ki bodo prisiljeni zdaj konec zime v prihranjene zaklade medii seči in stradajoče bučelice gladne smrti oteti.
Panji, ki imajo dosti ljudstva, potrebujejo za prezimovauje le malo medu, kar pa le velja, če so po toplem stanovanju proti mrazu in zimi dobro zavarovani iu da jih od zvunaj nič ne moti in bega v zimskem mirovanju.
Navadno bučelno ljudstvo potrebuje, da se po zimi mesec dni preživi, 3/i kila ali malo manj ko iys funta medu.
Ko pa meseca svečana solnce začne toplejše posevati iu njegovi prijazni žarki že slutnjo bližnje spomladi pri raznih živih stvareh obujati začn6, v tem času se prebudč tudi bučele k novemu bolj krepkemu življenju. V sredi bučelne kepe, gruče ali grozda, v kterega se vse bučele zlezejo in stlačijo po zimi, začne matica ali kraljica jajčke zalagati. Rastoča zalega potrebuje strdi. V zdravem panju ali košu mora sred januarja, ali najpozneje sredi februarja že biti zalege. Mladi bučelar naj toraj gleda ali imajo njegovi panji, ktere si je
črez zimo hranil, tudi potrebno medeno zalogo. Če bi ne bil popolnoma prepričan in uverjen, da imajo bučelice njegove dosti živeža, naj rajši prej ko slej pridi, kar jim manjka. Boljše je, da imajo preveč, ko premalo hrane. Kar je imajo več, to se pozneje obilno poplača. Treba je pa tudi skrbno gledati na to, kakošen med se bučelam za hrano ali krmo poklada.
Najboljši in najkrajši pot krmljenja je, če se v panje pregibnike celi pokriti medovni satovi obesiti morejo. Gledati pa je treba pri satovih na to, da so tudi čisti brez mrtve zalege, kar celemu ljudstvu pogin in smrt nakloniti more. Najboljši so satovi, v kterih je med strdijo tudi še cvetnega praha kaj, kar je bučelicam zdaj posebno potrebno za pitanje mlade zalege. Taki satovi pomorejo posebno lanjskim rojem, ki si morda v poznem poletju niso mogli dosti več cvetnega praha na nositi, da močno napredujejo. Marsikteri bučelar posebno tisti, ki je še le začel bučelariti, se jeseni le težko odloči, štvčvilo panjev pomanjšati in le take črez zimo puščati, ki imajo dosti strdi, da se z njo črez zimo preživeti morejo. Tak bučelar je tedaj zdaj spomladi prisiljen po prihranjenem medu ali tudi po cukru seči, da si svoje bučelice glada otme. Če nima sam prihranjenega medu, naj si ga le od zanesljivih bučelarjev za ta namen priskrbi, sicer se v veliko nevarnost poda, vse svoje panje zgubiti, ker nezdrava strd lahko vse panje pomori. Kdor hoče svojim bučelam tekočo strd položiti, naj tako-le ravna: Pri koših in sploh pri takih panjih, ki imajo v glavi luknjo, se vzame steklenica primerno velika, ki blizo 1 funt tekočega meda drži. Ta steklenica se napolni z medom luknja steklenična pa z precej gosto cunjico preveže. Tako pripravljena steklenica se potem v luknjo v košu ali panju na glavo postavi. Toplota, ki se iz bučelne gruče vzdiguje v glavo košovo, topi med in bučelice ga morejo na cunjici, skozi ktero curi, srkati. Seveda se mora steklenica toplo pokriti in vse luknjice in špranje okoli nje dobro zamazati. Z preredkim ali mlačnim medom bučele krmiti pa rano spomladi ni dobro, tak med na-ganja živalice na izletovanje, ostro in mrzlo vreme jih po ti priliki mnogo pomori, tako da so koši že v prvi spomladi skoraj brez vsega ljudstva.
Krmljenje z cukrom pa je še bolj priprosto. Cuker se bučelam nad tramiče v panjih pregibnikih položi, kakoršni so v dzierdzonakih navadni. Slap in toplota, ki od bučelne gruče kviško pod pokrov ali strop leze, napravi nekaj vlage, v kteri se cuker ali sladkor raztopi in bučele ga morejo lizati. Ko bi pa v posebno toplih panjih se bilo bati, da se vlaga pod stropom ne naredi, postavi se stekleni-čica z pitno vodo v panj ali koš. Žrelo steklenično mora biti z koscem vmivane gobe zamašeno, da bučele v vodo ne padajo pa tudi piti morejo.
Kteri bučelar se bode po povedanih pravilih skrbno ravnal, ta bode svoje bučelne polke srečno skozi zimo preživil in ko se bode spomladi paša
začela, mu bodo močni in zdravi panji veselje delali. —
Prijateljem bučeloreje se naznanja, da so
pri gospodu Kostnjaku, reščetarju v Mariboru (v Viktringhofgasse) bučelni panji nove šege, Dzir-zonci, ležaki in stojaki priprosto narejeni, na ogled izpostavljeni, in si tedaj po njih zamore vsak ta-kove panje ali sam narediti ali omisliti.
Seme ruskega lanu, katero je štajerska kmetijska družba letos iz Ruskega dobila, je tako slabo, da ni za nobeno rabo in se torej naročnikom ne bo razpošiljalo.
Pomoček zoper povrtne bolhe. Skušnja je pokazala, da je pelin zoper povrtne bolhe dober pomoček. Vzame se pelin, dene v pisker in z vrelo vodo popari. Ta voda se potem na pelinu kakih 24 ur stati pusti in z njo zeli, na kterih se bolhe nahajajo dobro poškropijo. Ko bi pozneje se bolhe zopet prikazale, se mora škropljenje z pelinovo vodo ponoviti.
M. Konje grizenja ali popadanja odvaditi.
V ta namen se natakne na palico kos sirovega mesa in brž ko hoče konj popasti ali vgrizniti, se mu pomoli kos sirovega mesa, da vanj vgrizne. Ker se mu pa sirovo meso gnjusi in studi, hitro izpusti in se z časom popadanja popolnoma odvadi.
M. Kako ravnati, če se konji ne dajo dobro-voljno napraviti v konjsko napravo. Marsikteri
konj grize in bije okoli sebe, ko se mu človek z konjsko opravo bliža, da bi ga za vprego priredil. Brž ko se tak konj od jasel odveže in v stanu obrne, stopi človek k vedru ali škafu, z kte-rim se navadno konj napaja, in nekaj z njim po-ropoče. Konju se po vodi sline pocedč, pa ne sme se mu je dati piti, preden ni popolnoma miren in pohleven in se pusti z roko za ušesi, po glavi, po vratu mirno gladiti. Nekteri taki postni podufci in konj se odvadi grizenja in bincanja pri opravljanju.
M. Kako se hromost v plečih in skrninska togost pri konjih in govedih ozdraviti more. Kot
pomoček proti ti bolezni se priporoča sledeče zdravilo. Vzame se 6 delov terpentinovega špirita, 1 del lavorovega olja, 1 del salmiakovega duha in 1 del kafre. Vsi ti deli so po vagi ali tehtnici izračunjeni tedaj 1 gram, kvintelc itd. Vse to se dobro med seboj pomeša in z tem mazilom boleni del trupla živinčetovega vsak dan dobro pomaže. Še bolj se pa pomaga, če se boleno živinče k kovaču zapelje in ko se mu je boleni del z rečeno mažo dobro pomazal, od kovača kos železa raz-beli in razbeljeno železo blizu k namazanemu delu drži tako, da se maža prej v kožo in truplo ži-vinčeta vžene. Tudi vprežnim volom, če so v sklepih hromi, ta pomoček dobro dene.
Sejmovi. 24. marca Ljubno; 26. marca Teharje; 27. marca Celje, Vitanje; 30. marca Slov. Gradec.
Dopisi.
Iz Maribora. (Razne novosti — okrajni zastop). Tukajšnjo bučelarsko društvo je že postavilo izgledni bučelnjak na vrtu ces. kralj, pripravništva ; v četrtek 14. marca je pa g. Navratil, profesor na realki, prav podučljivo razlagal lepe lastnosti nježnih bučelic, priporočal novo, napredno bučelorejo, ki posestniku pomaga do večjega dobička, ob enem mu pa tudi priliko daja, umetno in čudovito delovanje teh marljivih stvaric božjih opazovati. — Mesto ima staro pravico pobirati od vsakega mecna zrnja ali moke, ki se pripelja, 1 kr. srebra mernine — Abmassgebtihr. -- G. pl. Kriehuber, posestnik novega paromlina, pa te mernine ni hotel plačati, vsied česar je mesto rekuriralo tijan do upravne sodnije na Dunaju, ki je mestu pravico potrdila. G. pl. Kriehuber mora plačati. — Vele-skrbni dekan in župnik sv. Magdalene, č. g. Rožanc, je pri podružni cerkvi sv. Jožefa v Studencih napovedal sv. misijon in kot vodnike pozval čč oo. jezuite. To pa zopet mestnemu svetu ni bilo prav in je začel rovati, čeravno v tuje srenje nima čisto nič svojega nosa vtikati, zlasti pa ne v misijone jezuitov, kar mu je preč. škofijski ordinarijat tudi v posebnem „poduku" črno na belem dopovedal. Mestni svet si je naložil novo „blamažo". Bodi mu! Jezuitje pa iskreno in zgovorno velikej množici v lepi slovenščini pa tudi nemščini razlagajo najresnobniše verske resnice v spodbudo pokore in v poboljšanje življenja. — V daljnem poročilu o zadnji seji okrajnega zastopa pridemo do sledečih zadev: Poslednja zbirca učiteljska v tem okraju se je odpravila, namreč v Digošah v znesku 82 fl. 75 kr. Ta svota se je prenesla na deželni šolski fond in bo zanaprej tamošnji učitelj celo svojo plačo prejemal v gotovih denarjih, — Srenjam pod Duplekom se je iz okrajne kase dalo 221 fl. 3 kr. v podaljšanje jarka za odpravljanje Draviue vode, ki je z novo škodo žugala tamošnjim travnikom dalje tudi lepim njivam. — Staro državno cesto, ki je pa zdaj okrajna cesta, od g. Janeza Wies-tlialerja do mosta pod Plačom, so sklenoli do 6 metrov bolj ozko napraviti, sosedom pa naložiti, da prihranjeni prostor z sadunosnim drevjem zasadijo. Dr. Lorber je ugovarjal zoženju ceste in tirjal, naj okrajni zastop da prostor zasaditi. Toda mogočni Seidl ga je zavrnol in podučil, da to ne kaže: slovenski ljudje še niso tako izobraženi, kakor na Nemškem, ter so 1500 murbinili dreves, koja je okrajni zastop kraj Frauheimsske steze nasadil, nalašč pokončali, čeravno je bil poseben čuvar najet. (?) — Dalje poizvemo, kako je strašni naliv 15. avgusta močno poškodil steze v Hočah in Po-horji tako, da srenje niso mogle same vseh stroš-
kov za popravo priskrbeti. V spod. Hočah je tre-balo 314 fl. v gornj. Hočah 408 fl. in v Pohorji 1102 fl. Deželni odbor je prvej srenji dovolil v podporo 100 fl. drugej 200 fl. in tretjej 400 fl. okrajni zastop pa prvej nič, drugej 50 fl. in tretjej 100 fl. Do konca letošnjega aprila mora vsa poprava biti zgotovljena.	(Konec prih.)
Iz Holinje vesi zunaj Maribora. (Zimina — volitve — nemčurstvo). Za žito smo se že močno bali, ker je sneg dolgo na njem ležal. Hvala Bogu, naš strah bil je prazen; vse kaže lepo. — Orehova in Hotinja ves je izvolila narodnega volilnega moža, vrlega g. M. Mohorko-ta, ki bo za poslanca izvolil slovenska kandidata g. Ra daja in g. Fluherja. Tudi Račanji so pokazali, da so pridni Slovenci, izvolili so g. Rečnika. Zviti Slivuiški nemškutarji in liberalci so pa narodne prehitili, naglo izvolili starega nemčurja Wrega in mu pajdaša na stran posadili Kumavra. Ko so slovenski konservativci to zvedeli, bilo je žo vse skon-čano in prepozno.*) Naš predstojnik, g. JožefFalež pa nam hoče popolnem pozabiti, kar nam je bil obečal, preden smo ga za župana izvolili. Začel se je na nemčursko stran vklanjati. Vzel si je srenjskega pisača, ki nemškutari, kakor da bi si pri prajzovskem Bismarku zaslužiti hotel red črnega orla. Še celo take reči za domačo ves, ki bi se leiiko ustmeno dale naročiti, naznanja ne v slovenski, ampak v nemški pisavi tako, da je zopet treba tolmača iskati. To nam je vendar preko-smato! Srenjske doklade znašajo 40 %> kar je tudi silno. Sploh pa je že res neznosljivo, kakor se sedaj godi. Uradnikov imamo vse polno po kan-celijah, novih uradov brez konca in kraja, vsem se je plačilo silno zvišalo — mariborski glavar ima 2500 letne plače in pride z dijetami vred gotovo do 3000 fl. — naposled pa še morajo predstojniki, kmetje sami pisariti in pisače plačevati. Zato pa svetujemo, da vsi naši slovenski volilci izvolijo g. Radaja in g. Fluherja, ki sta obečala na strani g. Hermana in drugih slovenskih in nemških konservativnih poslancev delati na spremembo sedanjih predragih, zamotanih, deloma celó nepotrebnih uradov, n. pr. okrajnih zastopov itd.! Kdor izmed kmetov izvoli Seidla — Seederja, ta ali naših težav ne pozna, ali jih poznati in odpravljati neče! Bog mu pamet razsveti! Naj ga pamet sreča! Do jeseni je časa dosti!
Od sv. Lenarta v Slov. goricah. (Liberalne nemškutarije stebri) padajo in se rušijo. Nedavno je umrl tukajšnji trgovec mladi Spizzi. Sedaj pa je konkurs razpisan črez vse njegovo pregibno in nepregibno premoženje. Mladi človek je res še
*) Tedaj se je v Slivnici celó drugače volilo, kakor pri sv. Marjeti na Pesnici, kder so volilci morali baje večkrat voliti, preden so izvolili 4 narodnjake iu nemčurja „Mallllllitscha", konečno in sramotno zvrgli. O tej volitvi bi radi več izvedeli da damo o svojem času v deželnem zboru interpelirati: ali gre komisarjem po postavi toliko agitiranje za Seidl-Seederja?	Ured.
o pravem času umrl, sicer bi se tote žalostne osode tako sam učakal, kakor trgovec Jožef Spizzi stareji.^ Kajti tudi ta je prišel na kant. Ali še ni dosti. Šlo je do tretjega in ta je usnjar Janez Ur-bančič. Tudi temu so upniki segnoli na vse njegovo pregibno in nepregibno premoženje. Pri vseh treh je pa 27. marc tisti den, katerega se imajo dotični upniki z svojimi tirjatvami oglasiti pri g. Lulek-u, c. k. okrajnem sodniku. Začasni oskrbnik premoženja pri Spizziju mlajšem in Urbančiču je g. notar Mravljak, pri Spizziju starejšem pa g. dr. Ipavic. Kaj pa je tedaj z dr. Jugom? Ali bo četrti prišel na boben? Vsaj toliko vemo, da je nedavuo tudi bil v „Grazer-Zeitungi" „šacan" na kakih 35000 fl. V kaki zvezi so napovedani kon-kurzi z št. Lenartsko posojilnico, to še pisatelju teh vrstic ni znano. Sploh pa skušnje kažejo, da so posojilnice mnogim dobra, a še večim nevarna reč. Marsikateri si je zraven že prste opekel in mošnjo požgal. Take posojilnice jemljejo mnogokrat denarjev iz hranilnic — šparkas — in morajo iz-posojevati proti še večjim obrestim, da zamorejo plačevati stroške, davke in hranilnice. Zato pa računijo take posojilnice 8—12 %> nekatere celó 16—18 °/0. To je preveč že za trgovca, kmeta pa še bitrej stisne! V liberalni dobi ljudi drug drugega odirajo kot oderuhi in še tega sami pvav ne vedó. Tako daleč smo že zašli!
Od sv. Jurija pri južni železnici. (Živinoreja) je za naše kmetištvo poglavitna reč, a treba je ne samo, da se živina umno izreja, ampak tudi, da se pridelki snažni in nepokvarjeni na prodaj spravijo. Posebno skrb morajo gospodinje imeti, da dobro in čisto maslo delajo; kajti iz Rusov-skega se izvrstno maslo skorej ceneje ponuja, kakor se v naših domačih krajih dobiva. Torej so gospodinje, ki ne umejo ukusnega masla narediti, in gospodarji, ki celó maslo na razne načine kvarijo, vredni, da bi se ostro kaznovali. Kaj še le zasluži mož, kteri je bil blizu 10 let župan, sedi v okrožnem šolskem zastopu, in se še Bog ve kaj vse rajta, ki je pred kratkim tukaj prodal maslo, v kterem so 3 kamene našli! Plačati je moral za uboge 5 gld. globe, očitno je bil osramoten, in je prišel ob vse zaupanje v celem okrogu. Mož ima v Žusemski župniji lepo posestvo in mu ni bilo treba v goluflji dobička iskati. Mesto dobička ima na vse strani sedaj zgubo, zakaj nihče ne bo hotel ž njim kaj kupovati.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Za Seidl-Seederja traja neki agitacija vrlo naprej posebno v slov. bistriškem okraju. Pravijo: „če izvolite ta 2 kandidata nem-škutarskih liberalcev, potem dobite novo stezo od železnice do Šesterž za 50.000 fl. vsakoletno popravljanje bo pa bisterški okraj prevzel za 1200 fl." (?) Ker „Slov. Gosp." tukaj ni dovolj podučen,
prosi, naj mu njegovi prijatelji v tamošnjih krajih imenitno reč pojasnijo, da bo se uemškutarskej agitaciji vedel prav upreti. — Sila uči že v mestih liberalcem pri volitvah slovo dajati. V Salzburgu in Steyer-ju so pri volitvah v mestni zastop konservativci sijajno zmagali. — V Auerju na Češkem je napravila tamošnja posojilnica krido ter je zlasti mnogo delavcih na zgubi, ki so oudi imeli svoje prihranjene denarje vložene; ko so ti nesrečo zvedeli, so prihruli in hotli ravnatelja in vse uradnike ubiti in hišo razdjati; 3 kompanije vojakov iz Josefstadta so rabuko komaj zadušile. — Na Tirolskem je uboga srenja že 6 let brez učitelja, ker nima dovolj plače zanj; hotla je sprejeti usmiljeno sestro za učiteljico. Ali to se je prepovedalo, češ, da ženske ne gre fantičem dati za učiteljico, kar pa ne brani, da ima sosedna fantovska šola svetno učiteljico. — Nadvojvoda Karel, brat svit-lega cesarja, potuje očitno po Češkem; mnogi mislijo, da to nekaj posebnega pomeni! — Minister Stremajer zopet boleha in se pripravlja na odhod — v Krapino. — Nemški poslanci v delegacijah so z 11. proti 9. glasom sklenoli ministru Andrassy-ju dovoliti 60 milijonov za vojne pri prave, če bi teh treba bilo vsled rusko-turškega miru. Za ministra je vse odločil štajerski poslanec in hud nasprotnik Slovencev — baron Walterskirchen; ta je od svoje stranko odpadel iu glasoval za Andrassyja proti volji svojih pajdašev; pravijo zato, ker bi po odstopu sedanjih ministrov sam rad postal minister, on namreč, grof Koronini in Schaup. Dunajske novine torej te 3 gospode hudo oštevajo. Sicer so po delegacije tudi vse drugo dovolile, kar se je tirjalo za vojno; za novo oro-žanje vojakov 1,200.000 fl. za priprave, z katerimi bodo konjeniki mogli železnice hitro razdirati, 1000 fl. za kanonirsko strelišče v Felsö na Oger-ekem 50.000 fl. za novo kosamo v Komornu 150.000 fl. za velike nove šance na Lizini gori pred Krakovom 100.000 fl. za nakup živeža 657.000 fl. za razširjenje vojaške bolenišnice na Dunaju 100.000 fl. za dodelanje oklopnice Tegethof 700.000 i fl. in za pripravo novega ladjišča v Poli 400.000 fl. ! — V državnem zboru so nekateri poslanci skušali razne stroške zmanjšati, ali večina poslancev se ni dala motiti in skoro povsod vse dovolila, kar so ministri zahtevali. Tako je Kronawetter zapstouj tožil, da nas uradniki stanejo 17 milijonov pa malo delajo; Pfeifer se je kregal na okrajne glavarje, Portugal je hotel 2 ministra odpraviti, ker jih je po njegovem mnenju itak preveč, Obertraut je tir-jal, naj bi se vaje deželnih brambovcev od 3 tednov na 14 dni skrajšale in tako prihranilo 311.000 fl. Schönerer je grajal cenilne komisijone za predrugačenje gruntne dače; rekel je, da so ti komisijoni brezkoristui in predragi, samo letos bodo stali 2,700.000 fl. Vse te in še hujše pritožbe bile so zapstonj, večina je skoro vse dotične predloge vrgla pod klop. Pri tej priliki smo tudi zvedeli, da znaša davek od vina in mošta 3,930.000 fl.
od pive 22 milijonov, od mesa 4'/» milijona, od cukra 14, od soli 19, od tobaka 59, od štempelnov 17, od pristojbin 32, in od loterije 20 milijonov.
Vnanje države. Ko je turški poslanik Safet-paša v imenu sultana pogodbe miru podpisal, se je začel na glas jokati in naposled ga je krč prijel; sultan pa baje hoče znoreti ali zblazniti; ali vse to ne pomaga nič. Mir je podpisan bil 17. marca tudi od ruskega carja. Zastran nasledkov tega miru se pa zberejo 2. aprila ministri evropskih velevlad okoli Bismarka v Berolinu. Ondi se bode vse konečno uredilo ali pa zopet meču prepustilo razsoditi, kaj bo z razbito Turčijo. Žito beremo od vseh strani, kako se vlade pripravljajo na boj. Avstrijski minister Andrassy ima za ta namen dovoljeuih 60 milijonov, angleški tudi tako, ruska vlada je vzela 75 milijonov, Rumunija 5 milijonov na posodo, Srbi ravno tako. Ruski car zbira oficirjev za deželne brambovce, na gališko mejo pri Dubnem je poslal 18 novih regimentov, kamor bo tudi carska garda iz Carigrada po morji nad Odeso in Kijev pozvana. Veliki knez Nikola se bliža čedalje bolj Carigradu, Galipolju in najnovejša novica pravi, da je pri Bujukderu dal carigradsko morsko ožino z torpedi zapreti angležkim oklop-nicam, tudi je ukazal prirediti 600.000 košev za napravljanje šanc. Temu nasproti pa tudi Angleži pomnožujejo svojo strahovito brodovje. — Nemci postajajo na Judi čedalje bolj hudi; pravijo, da bo teb treba iztirati, ker nič ne delajo, ampak le „špekulirajo". Bismark je že pravi vice-cesar, ker si sme sedaj sam izvoliti namestnikov, kogar in kolikor jih hoče. — Sv. oče Leon XIII. so res pisali nemškemu in ruskemu cesarju; ali bo sedaj preganjanje katoličanov ondi kaj prenehalo ali ne, to se bo kmalu videlo. Upanja še ni veliko. — Švicarji so vvažanje avstrijske klavne živine prepovedali. — Francozi delajo velike priprave za svetovno razstavo v Parizu, ki se bo meseca maja odprla. — Republikanci v Severni Ameriki imajo 5000 milijonov državnega dolga ter so obresti v zlatu izplačevali, toda sedaj so sklenoli v srebru isto storiti in tako zgubi vsak upnik 10%• Nevolja je velika! Še hujše se godi turškim upnikom, ti ne dobijo obresti; Angleži so tukaj najbolj zadeti, ker imajo 3000 milijonov turškega dolga v rokah, Francozi 1000, Italijani pa 600 milijonov. — Bolgarski dostojanstveniki, t. j. bolj imenitni možje, so v Trnovi zbrani, kder bodo izvolili novega kneza. Izvoljen bode mladi princ Ludvik Batten-berg, sin avstrijskega generala princa Aleksandra Hessenskega, brata ruske carice. Princ Ludvik je 1. 1854. rojen in se je v turški vojski hrabro bojeval za kristijane. — V Tesaliji in v Epiru se Turki in grški vstaši strahovito tepejo; vstasi so vzeli mesto Platamon, ali ko so se hotli lotiti še Katarine, bili so nesrečni in zgubili mnogo junakov. V tužni Bosniji se godijo zopet grozne reči; turški vojaki so 2 cerkvi z farovžem vred razdjali in okoli Grahove več kristijanskih vasi izropali,
užgali in mnogo ljudi posekali; le malo se je teh rešilo v tabor vstaša Golub-Babiča na nepristopnih gorah pri Trubarjih.
Za poduk in kratek čas.
Konec Turčije!
Ivan Modic.
III. Angleži vse svoje žile napenjajo, Turčijo ohraniti. Ali zastonj se trudijo. Mira, pravega, trdnega mira prej ne bo, dokler ne izgine zadnja turška oblast iz Evrope. Naj se smešni Magjar na glavo postavi, da bi Turčijo padca obvaroval, naj le gleda, da sam padel ne bo, naj nemčurji in vsi prijatelji Turčije z zobmi škripljejo, da bi Turkom pomagali. — zastonj ; mira pravega prej ne bo, dokler turški polumesec ne izgine popolnoma.
Dobrosrčni Rusi, ki ste šli svojim bratom pomagat ter jih rešit turške sužnosti; postojte nekoliko in se ne prenaglite z sklepanjem miru! Kajti trdnega miru prej ne bo, dokler ne pome-tete in potrebite zadnjo turško gnjusobo iz površja Evropinega! To bo pa tudi velika sreča za krščanstvo in za Turke same, v duhovnem pomenu.
Sv. katoliška Cerkva v sedanjih dneh mnogo zaničevana vsepovsod na zemlji preganjena, bi veliko tolažbo najšla pri zdaj tlačenih potem prostih narodih v Turčiji. Trumoma se bodo vračali v naročje svoje dobre katoliške matere, ktero so njih preddedje lehkomiselno zapustili in bodo njeni pridni zvesti otroci. Turek sam — upamo v božjo milost — bo duševno spregledal ter spoznal neum nost svojega korana. Od vsih drugih krivovernih in nevernih narodov beremo in čujemo, da se posamezni izmed njih zavedajo in spoznavajo svojo zmoto ter se vračajo v krilo edinozveličavne Kristusove cerkve. Koliko učenih Angležev, koliko Nemcev krivovernih in Amerikancev je prestopilo v kratkem času h katoličanstvu! Le od Turkov se nič ne čuje, nič ne bere, da bi se kteri pokriati-janil, ker njegova oholost in prevzetnost mu tega ne dopustita. Kedar bo pa Turek svojega gospod-stva oropan in ponižan, bo svoje duše oči odprl, ter spoznal, kako krivično je ravnal, da je kristijane zaničeval ter jih ni hotel imeti za enakopravne svoje brate. V svoji revi bo začel zdihovati z psal-mistom: Dobro mi je, da si me ponižal in da se učim tvoje postave. Spoznavati bo začel Turek resnico Kristusove vere in prej zaničevani križ častiti in spoštovati. Culi in brali bomo potem, da tudi Turki so se začeli spreobračiti k prvi sv. veri.
Zatorej bratje! prosimo ali molimo k Bogu vsega usmiljenja, da bi krvava turška vojska se končala k večji časti in zmagi sv. katoliške Cerkve in k sreči sužnib narodov; naj bi večni Bog prikrajšal čas turškega gospodstva, da bi že skoraj obledel polumesec na Zofijini cerkvi v Carigradu ter častni križ se posvetil, ki je znamenje našega
zveličanja. Kedar se bo to zgodilo, tedaj bo počil veseli glas po vsem krščanskem svetu: Padla je, padla Turčija, velika mati nečistoti in gnjusobe na zemlji, konec Turčije mohamedanske. In po vsih krščanskih cerkvah od Balkana do Pohorja in Triglava in še naprej se bodo zabvalnice obhajale, ki se bodo končevale z sladko pesmijo: Konec je Turčije v Evropi!
SmešniČar 12. Šegav fantič je pri peku hotel kupiti kolač kruha za 20 kr. Pek mu ga da, toda fantič se močno čudi, da je kolač nenavadno majhen. „Nič ne dene, mu pravi pek, boš pa leži domu nesel." Tako? zavrne fantič, vzame kolač, položi desetico na klop in zbeži. Ko pek desetico zagleda, začne pa on vrešati: „stoj, fant, stoj, premalo si mi plačal". Ali fant mu od daleč odgovarja; nič ne dene, bote pa leži'— prešteli!
Razne stvari.
(Brenceij) šaljivi list z podobami izhaja v Ljubljani po 2krat na mesec in velja celo leto 3 fl. pol leta 1 fl. 50 kr. in četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošlje opravništvu v Ljubljano — Laibach — Ključaničarska ulica št. 3.
(Hudobnež užgal) )e Borlskemu grajščaku hleve, da so pogoreli, škode je 7000 fl. Zgorelo je tudi nekaj živine.
(Mozirska posojilnica) je imela 1. 1877. dohodkov 108.215 fl. 45 kr. stroškov pa 107.142 fl. 65 kr. V blagajnici gotovine je ostalo 1072 fl. 80 kr.
(Tata ubil) je posestuik Jožef Fajdiga v Ročici, ko mu je v hišo hotel vdreti krast. Tatovi je ime Buchmayer.
(Mariborska čitalnica) ima v soboto zvečer občni zbor, da se stara pravila spremene.
(Podobe novega papeža) se dobijo pri Jožefu Blazniku v Ljubljani (Laibach) po 2 fl. 40 kr., 1 fl. 80 kr. in v 17 oljnatih barvah tiskana po 3 fl. 50 kr. Velika je 46/e, cnt.
(Štipendije za gluhoneme) so razpisane do 15. aprila. Prošnje se vlagajo pri dež. odboru v Gradcu; le 6 —121etni otroci se sprejemajo.
(Prošnja). V nekem zapisku slovenskih rastlinskih imen z murskega polja nahajam tudi imena: Gospodičnica, golčica (gučec), hudobilnik (hudovi-tovina), iskrica, jezičnik, kačjak, kalinovec, (kozja potica) ognjič, posiliživ, rebrika, srbljivka, srčnik, stipor, samojed, starovik. Teh imen pa ni moči rabiti, ker se ne vč, kaj pomeujajo. Najuljudneje prosim torej vsakega, komur je za jedno ali drugo teh rastlin znano kako ime, bodi si v latinskem ali v nemškem jeziku, da mi izvoli isto priobčiti, ali pa, kar je še bolje, poslati mi v pismu vršiček dotične rastline.	Ivan Erjavec,
profesor v Gorici (Giirz).
Dražbe III. 26. marca Jernej Galun v Še-talah 3975 fl. in v Črmožišah 4075 fl. Juri Kamen-šek v Dračji^ vesi 5540 fl. 29. marca J. N. Spizzi-jev grunt (Simandl) 3520 fl. Kari Živko v g. Voličini 1405 fl.
Listič uredništva. G. M. P. v Grebenju: Vaš dopis se ni mogel porabiti, ker bi žaljeni mlinar lehko „Slov. Gosp." tožil; za dopise ni treba nič plačati, poslani goldinar Vam zapišemo za naročnino ali pošljemo nazaj, kakor hočete! — Drugi dopisi prilično.
Loterij ne Številke:
V Gradcu 16. marca 1878: 87, 83, 53, 25, 36. Na Dunaju „	87, 15, 54, 81, 58.
Prihodnje srečkanje: 30. marca 1878.
Kaj novejši kurzi na Dunaju.
Papirna renta 62-35 — Srebrna renta 66'40 — Zlata renta 73 95— Akcije narodne banke 797— Kreditne akcije 230— 20Napoleon 9'52 — Ces. kr. cekini 5'60 — Srebro 105 95.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih. 1 HI. = l"/ioo vag. — 100 kilo = 1 cent in 78«/, funta.
Mesta	Pšenica		>W M		Ječmen		Oves		4 o >55 C B H		Proso		Ajda	
Maribor . . Ptuj . . . Ormuž . . Gradee . .	fl 9 8 8 9	kr 50 80 90 73	fl. 6 6 6 6	kr. 40 10 50 51	fl. 6 5 5 6	kr. 70 40 34	fl. 3 3 3 3	kr. 40 20 25 60	fl. 6 Ü 6 6	kr. 30 80 60 26	fl. 6 6 7 6	kr. 40 10 80 30	fl. 7 6 4 6	kr. 2G 90 17 50
Celovec . .	9 10	34 26	6	22 68	6	50 92	3 3	12 77	5	72 88	4	46	6	38 83
Ljubljana .			6		5				6		7	3	6	
Varaždin	8	70	6	80	6	—	3	50	3	40	6	80	7	—
n t	8	90	7		5	20	3	20	6	40	7	60	7	40
Zagreb . .														
Dunaj L « Pešt l2 2	1-2 11	27 50	8 7	57 70	9 8	80 50	7 6	10 80	8 7	25 40	5	—	—	—
Prodaja hiše.
Hiša, z enim nadstropjem, tik cerkve pri sv. Miklavžu se proda ali da v najem. Poslopje je posebno pripravno za peka ali trgovca. — Cena in pogoji se izvejo pri lastuiku, Matiji Pajek-u pri sv. Miklavžu nad Ormužem (Friedau).
Naznanilo.
Pri podpisanem se dobijo vsake sorte jabelčna drevesa, najboljših plemen, vsako drevo velja 30— 35 kr. na mojem domu.
Juri 9ilaker,
posestnik v liazvanju pri Mariboru, odlikovan z srebrno krono.
•ixxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxW 8	JOŽEF KOLENZ
trgovec v PTUJU pri „štrucu" Kirchgasse, Theatergebaude.
Priporočuje bogato svojo zalogo zanesljivo dobrega perila za gospode in gospe, vsakovrstne platnine, črnega in barvanega židanega blaga in žameta, potem razne robe za podšivek in mnogovrstnih reči za kinč in lišp, vedno najnovejšega izdelka. Tudi priskrbuje rad cerkvenih novih paramentov in popravljanje starih. Vsa naročila izvršuje dobro, točno in po nizki ceni.
4—12
Daniel Rakuš

trgovec z železjem
v graški ulici — V Csljll — Grrazergasse
priporoča	% 6 1 6 Z O
za težke vozove, kočije, za križe, igle zaponke (šliese) itd. ter zamore vsled jako ugodnega nakupa oddajati po
močno znižani ceni.
!
Tudi ima v zalogi razno ključarsko blago za stavbe na primer: okenske in dveriuske okove, ključence itd. vsega je mnogo na izbiro in dobiti po najnižji ceni.
Bogata izbira kuhinjskega orodja in sprave. —-afc^nr—-
J