PbJtriTna pTaCina v gdtbvTrnr Ona 1 Din Leto II. (IX.), štev. 265 Maribor, torek 20. novembra 1928 »JUTRA« mrnutum izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Rt&iin pri poitnam ček. ur. * Ljubljani SL 11/409 y«IJa mMeino, prejemali » upravi ali p« P®W 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Dia Telefon: Urftdn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata St.13 Oglasi, po tarifu Oglate aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Pretentava trtica H.A znamenju razsula Tekom minulih dni in zlasti minulo nedeljo so se izvršili dogodki, ki so jasni znaki razsula v vladajočih krogih naše države, razsula hegemonistič nega režima, ki bo zgrizel samega sebe in strmoglavil sam sebe v propast. Na eni strani razveseljiva veličastna zmaga Kmečko-demokratske koalicije pri občinskih volitvah v Splitu, glavnem mestu naše Dalmacije, kjer si je KDK sama priborila večino proti vsem drugim strankam in skupinam in kjer so zlasti režimske stranke doživele strašen poraz. Na drugi strani poročila o postopanju eks ponentov režima, zlasti ministra ver Dragiše Cvetkoviča, ki dokazujejo, da je za današnji režim zakon brez veljave, da ruši brezobzirno princip samouprave in svobode zborovanja. Minister Cvetkovič je te dni na neču-ven teroristični način hotel odstaviti predsednika oblastnega odbora niške oblasti, do česar nitna po nobenem zakonu najmanjše pravice. Minulo nedeljo je pa, kakor smo že včeraj poročali, po svojih najetih in plačanih ljudeh razbil zborovanje, katero je sklical v Prokuplje glavni odbor radikalne stranke. O tem dogodku je včeraj izjavil predsednik I Novi koledar Naš koledar ni najpopolncjši. Ima več napak, o katerih že delj časa razmišljajo kako bi jih odpravili. Število dni v posameznih mesecih je neenako, največ neprilik pa povzročajo premakljivi prazniki, ki se praznujejo vsako leto toda ob različnih datumih in dneh. Merodajni činitelji so se v odpravo teh nedostat-kov odločili, da uvedejo nov, popolnejši koledar. Ze lani je na panameriški konferenci predlagal ameriški delegat Cots-\vorth, da bi bilo potrebno reformirati koledar in je svoj predlog podprl že z izdelanim načrtom. Z istim vprašanjem se bavi tudi Društvo narodov, ki je proučilo različne predloge. V Washingtonu organizirajo sedaj javno akcijo glede u-vedbe novega koledarja. V Ameriki verujejo, da bo na konferenci panameriške unije, ki se sestane prihodnje leto, sprejeta reforma koledarja. Reforma bo nastopila leta lt>33, ki je izredno ugodno, ker prične 1. januar z nedeljo. Po enem izmed projektov bi naj leto imelo 13 mesecev po štiri tedne t. j. 364 dni, dočim bi 365.ti dan bil novo leto in bi se ne beležil. Spomeniki učenjakom mučenikom Ruski zemliepisec Semihajlov, ki se je nedavno povrnil s svojo ekspedicijo z znanstvenega raziskavanja znanega Altajskega pogorja v Mongoliji, je prispel te cini v Moskvo, da poroča o uspehih svojega dela. Ekspedicija je odkrila v visokih predelih Altaja pet ledenikov, za katere doslej ni nihče vedel. Enega teh ledenikov je krstila ruska ekspedicija z imenom Roald Amundsen, najvišji vrh neke večje skupine pa so označili za Malm-greenov vrh. Tako so se Rusi najlepše oddolžili učenjakoma-mučeni-koma, ki sta dala svoje življenje na oltar plemenitosti, ko sta iskala po-grešance razbite »Italije«. 35 avtomobilov ukračd! Cele mesece je> stala policija v nemški Bratislavi pred uganko, kdo se skriva v predrzni tatinski kreaturi, ki »izmika« z mestnih ulic in trgov avtomobile vseh mogočih mark. Od marca do sedaj je ta strah avtomobilistov odpeljal mč manj kot 35 vozil. V pondeljek pa je varnostnim organom uspelo arc-tovati tiča v osebi ISletnega ključavničarja Moritza. Kaj je počel fant s tolikimi avtomobili? Policijska preiskava je kmalu ugotovila, da jih je vozil po sto kilometrov iz mesta, kjer jih je enostavno pustil usodi, potem ko si je prilastil vse prenosljiVe predmete. Dobili pa so ga na zanimiv način. Imel je Moritz z nekim ukradenim vozilom ka-rambol na zelo obljudeni cesti. Tudi Via Nemškem se ob takih prilikah zbirajo kot pri nas cele trume zijal. Teh pa se je Moritz ustrašil, pust’1 pokvarjeni avto in sumljivo zbežal. Tako mu je prišla policija na sled. Cučna pot čragoce, nakita Nedavno je bogata Angležinja, lady Owen, prijavila policiji pariške četrti Madeleine, da je zgubila dragoceno biserno ovratnico s platinskimi členi. Lady Ckven je približno navedla kraj, kjer je domnevala, da je izgubila nakit, vreden en in pol milijona frankov. Policija se je intenzivno lotila iskanja, toda agenti niso imeli uspeha- -Tudi časopisne ponudbe nagrad niso odkrile najditelja in lady 0\ven je izgubila poslednje upanje ter opustila iskanje. Nepričakovano pa se je javila pri policijskem komisarju v okraju Batignolles mlada šivilja s toliko iskanim nakitom, ki ga je našla v cerkvi sv. Madeleine. Komisar je ovratnico takoj spoznal in obvestil lady Owen, ki je plemenito nagradila najditeljico, kakor tudi policijo, ki je tako srečno rešila problem iskanja milijonske dragocenosti. Policija domneva, da je ovratnico našel nekdo že poprej, a je v strahu pred posledicami ni upal prodati, ali pa se ni zavedal njene vrednosti ter se vrnil v cerkev in jo položil na krai kjer jo je našla poštena šivilja« Speri Družina državnega prvaka statistika iz i. 1928. V letošnjem letu je hazena ISSK Maribora odigrala v celoti 12 tekem. Od teh eno mednarodno proti praški »Slaviji", eno medmestno proti Zagrebu, štiri prijateljske in šest prvenstvenih, dočim je dve prvenstveni dobda par forfait 6:0, ker protivnika: SK Ptuj in SK Mura nista nastopila. Skupno razmerje goalov znaša 129:77 v prid »Maribora«. Rekord nosi Verica, ki se je povzpela na odlično višino in zabila nasprotnikom 46 golov. Tik za njo je Olga, ki je dosegla 45 goalov, dočim je na tretjem mestu Da-nuška, ki je bila za barve svojega klub« 26krat uspešna. Zanimivo je, da je »Ma ribor« vse leto porabljal v prvem teamu samo 11 igralk. Nastopale so tri vratarice in štiri halfi, ostala mesta pa so bila stalno izpolnjena z istimi igralkami, kar je predvsem opaziti v napadu, ki se je tako vigral in toliko pridobil v tehničnem in taktičnem oziru, da predstavlja danes najsolidnejšL trio v državi. — Od 14 tekem je Maribor izgubil samo tri: mednarodno s »Slavijo«, medmestno z Zagrebom in prijateljsko z »Muro«, dočim je vse prvenstvene sigurno odločil v svojo korist. PRVAK MLADIN — ISSK MARIBOR. Medklubski odbor v Maribo'ru je posvetil v jesenski sezoni mnogo pozornosti mladinskim tekmovanjem in razpisal prehodno darilo, kar je v znatni meri dvignlo interes med naraščaji mariborskih klubov. Tudi sodniška sekcija je pravilno razumela smoter, ki ga je zasledoval MO in delegirala k mladinskim tek mam sposobne sodnike. Tako smo imeli letošnjo jesen vrsto zanimivih prvenstvenih tekmovanj, pri katerih so sodelovale mladine vseh tukajšnjih klubov. Prvenstvo si je sigurno osvojila mladina ISSK Maribora in je stanje sledeče: L ISSK Maribor 3 3 0 0 12:2 6 2. SK Rapid 3 111 4:4 3 3. SK Železničar 2 0 11 3:7 1 4. SK Svoboda 2 0 0 2 0:6 0 V nedeljski tekmi je boljša mladina »Maribora« porazila »Raipidovo« v razmerju 3:2, ker pa je »Rapid« nastopil z neverificiranimi igralci, je »Mariboru" šteta tekma 3:0 par forfait. V moštvu mladinskega prvaka ko se zlasti odlikovali srednji krilec Konič, leva zveza Zemljič in center Šajna, dočim so vsi ostali predvedli zadovoljivo in solidno igro, glavna vrlina pa je požrtvovalnost. Prvaku je po tekmi izročil predsednik MO okusno darilo in mu čestital k uspehu. — Scdil je dobro g. Bizjak. »BALKANSKE IGRE«. Zanimiva športna novost se pripravlja na jugovzhodu Evrope. Po zgledu nekdanjih olimpijskih iger nameravajo prirejati Jugoslavija, Rumunska, Grčija, Bolgarska in Albanija vsakoletne »balkanske igre« — vsakokrat v drugi državi. Spored naj bi po predlogu Grkov, ki oo najbrž povsod sprejet, obsegal lahko atletiko, boks, rokoborbo, sbljnje, dviganje uteži, streljanje z lokom in z lovsko puško, tenis, plavanje in eventualno rokomet ter veslanje. Prve balkanske igre bi sc vršile že majnika 1969 na Grškem- Prvi kongres bo najbrž že decembra t. 1. v Solunu. V nogometu bi imele te igre značaj balkanskega pokala. 5lužkinja — dedič milijonov V Avstriji je služila pri nekem gozdarju mlada Marija Novaček, ki ni poznala ne očeta, ne matere. S težavo se je prerivala skozi trdo življenje, bila ra je marljiva in poštena. Nepričakovano je dobila iz Amerike debelo angleško pismo, ki ji ga je z velikim naporom prevedel vaški učitelj. Prevajalec ni mogel verjeti vsebini, ki je služkinji zagotovila ogromno dedščino. Njen oče, ki se je v Ameriki prekrstil v Jamesa Norrisa, je zapustil mlado ženo tik pred porodom in odšel v Ameriko, kjer si je s pridnostjo pridobil veliko bogastvo. Ker je dekletu že v prvem letu umrla mati, so jo vzgojili v sirotišču, kasneje pa si je služila sama kruh. Srečno dekle je izjavila, da se bo takoj poročila s svojim izvoljencem, delavcem Huberjem. Iz hvaležnosti pa je precejšnjo vsoto darovala sirotišču, ki jo je pod materini smrti vzgojilo. Martbmkl V E Č E P N I K .TdTrif BES77-1 ’ V M n rib o ru,. dne 20. X?. ! i/3& EMBmmmwBB&B3aaKsnBS82 Teple Thurston: Sovražnikova žena Prvi del. Bedela je že, ko je drugo jutro Louisa odprla vrata. Ko je dvignila glavo, je opazila v obrazu sobarice nekaj ncobi- »Koliko je ura?« je vprašala. »Tričetrt na sedem.« »Tričetrt na sedem.« Čudila se je. S Stephenom sta zaju-trekovala - če je bilo zgodaj - ob desetih. Cesto je vstala sele okrog poldneva ali še pozneje. Tričetrt na sedem! Strmela je v Louiso. »Pri telefonu je neki gospod, ki že- li z milostljivo gospo govoriti«, je slišala Louiso pripovedovati. »Z menoj?! Ob tričetrt na sedem? Kdo ie to?« »Imena ni hotel povedati, milostljiva gospa.« Sedaj je vedela- Ali ni vedela že v trenutku, ko se je zbudila? Začelo se je. Ta klic ob tej uri je prvi dogodek v nekem novem svetit. Ni vedela samo, da je bil John Mad-den, vedela je tudi, da ne bi si upal nobeden od drugih klicati je ob tej uri. Vedela je, da je le začetek in nič proti vsemu temu, kar bo še sledilo. Louisa je čakala na grajo, ko je Jana dejala: »Ali ste odzvonili?« »Ne, milostljiva gospa, nisem še.« »Ali ste rekli, da še spim?« »Da milostljiva gospa.« »Kaj je odgovoril?« »Gospod je rekel: Poldrugo uro je že beli dan.« V veliko sobaričino začudenje se je Jana glasno zasmejala. »Torej hočete govoriti z menoj?« Sobarica je onemela od začude- nia- »Bom pa govorila. Ko pozvonim, mi prinesite čai«, je dejala Jana. Ko je pozvonilo, je Jana samo segla po slušalki, a je ni dvignila. Na obrazu ji je ležal topel nasmeh. Pozvonilo je vnovič in dvignila je slušalko. Čutila ga je tako blizu. »Dobro jutro«, je dejala. Nagel je bil njegov odgovor in razodeval je težko pričakovanje. »Dobro jutro! Ali sploh veste, kdo je pri aparatu?« »Vem.« »Kako to? Seveda — irski naglas!« »Vedela sem že poprej.« »Zakaj?« »V tem visoko kulturnem mesiu ne poznam nikogar, ki bi me tako zgodaj klical.« »Ali mi jemljete to za zlo?« Njegov glas je izdajal, da mu je šele sedaj padlo na um, da ni prav storil- »Pozabil sem. da pripadate elegantnemu svetu«, je dejal prestrašen in iskaje najbližji izgovor. »Gotovo ne vstanete nikdar pred deveto.« »Večkrat je že deset.« »Moj bog!« Če bi bil videl, kako prisrčno sc je smejala, bi bil gotovo pomirjen. »Potem je gotovo bolje, če odzvonim.« »Ne, ne, le govorite!« »Hudi ste name.« »Prav nič, samo malo začudena sem bila. Kako ste pregovorili mojo deklico, da me je budila? Vidim jo še, kako je stala vsa osupla pri vratih. Menda je pričakovala vsak trenutek odpovedi.« »Rekel sem. da boste drugače hudi.« Smejala se je. Vozni red veljaven od oktobra Prihod In odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol. Prihod vlakov v Maribor gl. k. Qdhod vlakov Iz Maribora gl. k. Vrata Tlak« Prihaja ii ob ari Vrsta vlaka Odhaja v ob uri bni Dunaja 11B brci Trst 1-45 • Trata 9-56 9» Zagreb (Sušak, Split) S-fO 9 Zagreba (Snlak, Split) 310 * Dunaj 4-— potaiiki Ljubija«* (Poatojaa, Zagreb Čakavca, (Kuralta Sobota) 401 potniSki Zapreb (Ljubljano) 6'20 f 6-38 » Kotoribo (Mar. Soboto) 5-35 g Peljian Prevalj* (Slevenjgradee) 731 y« Celovec 5-40 m 7’3S m Dunaj 6-i5 malini Št. lija 7-42 me-Saai St. Ilj 6-40 potaiiki Dunaja 8*14 potaiiki Vel. Kanilo (Mur. Soboto) 8-24 • Velik« Kanil« (Mar. Sob) 9*10 m Dunai 8 55 • Ljubljana (Zagreb) 8-37 m Poatojno (Zagreb) 9-20 • Trata (Zagreb) Vale 11-52 11-58 m m Fale Ormož 10-30 1040 9 Semmeringa 12-32 9 Dana' 1310 ■ Celevea 12-53 9 Celovrc 13-10 ' hrti Prage (Dunaj) 18-53 n Rake.; 13-25 13-30 potnllkl Ormeia (Mar. Sebota) 14-40 mešani Št. Ilj brci Beograda (Split) Trsta (Bekaj 1*51 brzl Trat 14*25 1502 9 Beograd (Split) 14-35 metan! Sl lija 1511 9 Dunaj (Praga) 15-37 potnilki TrsU (Zagreb) Dnnaja 16 3* 18-20 potaiiki 9 Val, Kanilo (Mur, Sebolo) Falo 10-18 17-10 Vel. Kaaiie (Mar. Sobota) 18-21 11 Ljubljano (Zvgreb) 17-20 Fale 18-41 • Celovec (Slovenjgiadec) 18-34 me ani SL lija 90-31 meSani Št. 11] 18 45 potaiiki Beljaka 21"— • Pragersko 1920 ■ Brucka ob Mini 21-34 petnUki Dunai 20* — 9 Kotoiihe (Mur. Sobota) 21-47 9 Čakovca 2f06 * Zagreba (Ljubljane) 22- 9 Trst 23-25 »Povedati vem Vam hotel, da se mi je zdelo, da ste pretekle noči vse razumeli.« »Samo to sem vedela, kar s.em Vam pripovedovala.« »Mislil sem, da ste mi napili v znak sporazuma.« »Razumela sem že, a ne na podlagi tega, kar sem slišala.« »Vidite, sedaj vem, kak bedak sem bil, ko Vam nisem zaupal. Saj veste — zunaj pred hišo. Samega sebe bi pretepel.« »Zakaj neki?« »Ker nisem imel dovolj pameti, da bi vse razumel?« »Kaj da bi razumeli?« »Da ste po svojem občutku vse raz umeli. Bilo je Vaše srce!« »To je res.« Težko jo je razumel. Njen glo ie bil naenkrat tako prikrit. »Velik bedak sem.« »Ali ste me klicali, da mi to poveste?« »Da, — v gotovem oziru.« »Odkod pa govorite?« »Iz hotela.« »Iz škatlje, kjer so zaprte nevihte?« »Hvala bogu ne! Ali mislite, da so tu telefoni v sobah? Govorim na hodniku. Od tu vidim deklo, ki pometa stopnice. Ali slišite grmenje? To so avtobusi na ulici.« »Torej je to tisto čudno ropotanje, ki se sliši?« »Seveda. In Vi? Vi pa ležite, kakor si mislim, v mehki postelji z neštetimi blazinami in lasje Vam ležijo na ramah.« »Upam, da ne vidite skozi telefon. Kaj ne?« »Ne, ne vidim. Pred tremi dnevi sem še po gorah Araglina hodil ob tem času po rosni travi. — Kako je to čudno!« Omolknila sta oba in ona je mislila na moža iz neznanih gora, s katerim govori kar naenkrat, kakor s starim prijateljem. »Ali res nimate za mene še kake vesti?« je vprašala. »Kaj naj Vam povem. V sovražni deželi sem.« »Sedaj pa le govorite s prijateljsko osebo.« »Ali mislite tako, kakor govorite?« »Seveda!« »Potem Vam bom pa res povedal, zakaj sem Vas klical. Govoriti moram dar,<’ z Vami«, je dejal. Njegov glas se je naenkrat znižal in vsaka sled navadnega kramljanja je izginila Ni več govoril z ženo, temveč z zaveznico. Bil je glas nnoža, na kojega glavo je razpisana nagrada. »Na slab dan ste naleteli«, je dejala prijateljski. »Saj ima vendar tudi štiriindvajset ur.« »Najbrž so že vse oddane.« Naštela mu je dolgo vrsto raznih posetov in pri tem ji je prišlo v zavest, kako je doslej tratila svoje življenje. »A tako!« Ta njegov vzklik bi bil zaničljiv, če ne bi bilo toliko obupa v njem. »Ali res nimate časa za mene niti četrt ure?« je prosil. »Ivedaj?« »Moj bog, saj je šele sedem. Pridne takoj, vstanite in odpravite se!« »Kam?« »Kamor hočete. Ali ne greste nikdar zgodaj v cerkev?« Nerazločen glas je slišal in vzel ga je za potrdilo. »Zakaj ne? Sedaj takoj! Pred cerkvijo, ob osmih. Čakal bom pri vhodu. Saj pridete? Kaj ne? Saj ne morete reči ne. Ali lahko?« Ni mogla. Pritrdila je komaj slišno: »Pred cerkvijo ob osmih«. V aparatu je zabrnelo. Madden je prekinil spoj. ko je dobil zagotovilo. Menda se je bal, da si ne bi premislila. Ali je obljubila pri polni zavesti? So trenutki, ko veruje ženska enemu samemu gUsu: glasu zrcala. (Dalje prihodnjič.) jMl,M*Mnj*vp««r»-domtee h «•«»•«• obtioatv*: b*e*da 90 p, aajrnanjM anaaek 01« 6-— Mali mi lasi: f > « Ženih«, dopla»rcs:» h trgeaaasg* *fi rc*Mso»ga tnaSaja: Meka beseda SO p. MjeMtaJit «MMk Di« TO'— Velika Izbira sukna za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17- XX Suha bukova drva, premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti. 1872 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Velurje za damske plašče, pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5. 1991 Vedno sveže kislo zelje in repa , najboljše kakovosti se dobi v vsaki množini najceneje v trgovini F. Fi-javž, Frankopanova ulica 10. 2188 Dva šivalna stroja ceneno na prodaj. Frankopanova 15, dvorišče. 2199 Prvovrstna maserka se priporoča. Gosposka ulica 9. 2181 Važno za vse! Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica ld- Zl 47 NAJNOVEJŠE iz domačega in tujega slovstva NAJBOLJŠE za vsa Sole in pisarne dobite pri tiskovni zadrugi, ALEKSANDR. 19 Razprodaja Iz konkurzne mase trg. Josipa Koilrja, v Mariboru Aleksandrova cesta št. 45 se bo vršila od 21, trn. dalje podrobna razprodaja trgovske zaloge po inventurnih cenah. Zaloga sestoji iz špecerije in nekaj galanterije — in manufakture — Konk. upravitelj dr. H. Šnuderl Zahtevajte povsod „Ve£ernik“! Lepa izbirna zaloga -'1 KRZNA pri tvrdki S,. ORNIK. MARIBOR KOROŠKA 9 1787 je dosegla z zadnjimi pošiljatvami iz Leip-ziga vrhunce* —— Le sedaj ima vsak pri* ložnost izbrati si najlepše in največje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih angleških in čeških tvornic, letos v posebno veliki izbiri v zalogi. Cene priznano najnižje. fodaja Konsorcil »Jntnu S UublknU Dredstivnik Izdajatelja ln nrednik: Pran Brotovifiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik •T™flrr" 5 ' *** Stanko D• t*U«Maribor*.