JUNIJ 15 S Vid 16 C Rešuje Telo 14 P Janez Fr. R. + 18 S Marko in Mare. "l 9~~N~~2~ Poblitk. 20 P Silverij S 21 T Alojzij, spoz. 22 S Pavlin 23 6 Eberhard, škof 24 P Janez Krst. + 25 S Ema___ 26 NT 3. pobink. 27 P Vladislav g 28 T Irenej, škof 29 S Peter in Pavel 30 Č Spom. sv.Pavla rikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST & AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja da zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. , (Official Organ of four. Slovenian Organizational jtajstarejil in najbolj priljubljen slovenski List; v združenih državah , ameriških. ŠTEV. (NO.) 118. CHICAGO, ILL., SOB OTA, 18. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 18, 1938 letnik (vol). xlvil V zadnjih urah pred razpustom odobril kongres še število predlogov. — Uveljavljenje zakona za relif in pobijanje brezposelnosti. — Kongresniki odšli na kampanjo za jesenske volitve; izvoljeni bodo vsi poslanci ira tretjina senata. ■ - Washington, D. C. — Pet in pol meseca trajajoče zasedanje kongresa je po dolgem odlašanju slednjič prišlo h koncu in tako je bil razpuščen 75. kongres Zed. držav. Z vso gotovostjo se je pričakovalo, da bo prišlo do razpusta že v sredo, toda takorekoč v zadnjem trenotku so nastopile razne o-vire, ki so prisilile kongresni-da so morali ostati v Washingtonu še en dan. Med poslednjimi zadevami, s katerimi se je kongres bavil pred razpustom,je bil triinpol-miljardni predlog za relifna dela in za posojila v svrho pobijanja depresije; dalje se je odobrilo 375 milijonov dolarjev za kontroliranje voda in preprečevanje povodenj, kakor tudi zakon, s katerim se ustanavlja sistem brezposelnega zavaarovanja za železniške uslužbence. Med pomembnimi odločitvami v teh zadnjih dneh je bila tudi uzakonitev pravice za vladne departmen-te in agencije, da smejo v gotovih slučajih nadzorovati in pregledati brzojavk^, ki jih dobivajo privatna podjetja. Zakon, katerega vladni nasprotniki žigosajo kot "špijon-ski zakon," daje omenjeno pravico vladi, kadar ima vzroke za sumničenje, da kako podjetje krši kriminalne zakone Zed. držav Tako je torej končal 75, kongres svoje delovanje dveh let in kongresniki so se razšli na počitnice, predvsem pa na kampanjo za jesenske volitve. Pri volitvah v novembru bodo izvoljeni vsi člani poslanske zbornice, po številu 435, in ena tretjina senatorjev, 34 od 96. Tisti, ki bodo stopili pred ljudstvo za ponovno izvolitev bodo morali brez dvoma pokazati rekord, da so svoje dosedanje delo izvršili, kakor jim Sa je ljudstvo naročilo. Pri tem bo igralo bržkone važno vlogo to, kako stališče so zavzemali posameznU:WWW' •' " i ■ %mmmtm ^ - ' " ' " ' kmlmnmii ir.žŽLii'^ ^ |• ' ■ • -.N«-Si:;**::. .<•••• .jr.: ^mlmiStiiasa, .i«^.. .ailfiVjj Italijanski maršal R. Graziani, ki je bil od kralja Emanuela izredno odlikovan za svoje delo, ko je privedel do uspešnega konca vojne operacije v Abesiniji, za kar je bil pozneje imenovan podkraljem. Slika ga kaže, ko v spremstvu raznih odličnih osebnosti zapušča palačo po prejetem odlikovanju. Posledice družinskega nesoglasja Mirna na Dolenjskem, 31. maja. — Sinoči proti polnoči je začelo goreti na Kordano-vem posestvu pri Sv. Heleni blizu Mirne. Kmalu so prispeli gasilci iz Mirne, Št. Ruperta in Mokronoga. Največja ovira pri gašenju je bila v tem, da razen male blatne luže ni bilo vode na razpolago, zato so morali skupni gasilci napeljati cevi skoro kilometer daleč do Mirne. Po večurnem gašenju se je posrečilo, da so obvarovali domačije Kordanovih sosedov, pri Kordanu so pa komaj rešili živino in ljudi. Zažgal je domači sin zaradi žalostnih razmer v družini. Pred tremi tedni je umrl stari Kordan in odtlej v hiši ni bilo več miru. Zlasti zadnji čas so bili prepiri na dnevnem redu. Mladi Tone Kordan, ki šteje 39 let, je hotel postati gospodar. Sestri, ki sta tudi na domu, pa sta hoteli imeti grunt zase. Zaradi sovraštva Kordan ni imel hrane doma in je tudi pripovedoval, da se doma ne upa jesti. Sicer pa je tudi že pokojni Kordan pravil, da s sinom večkrat doma skrivaj kaj vzameta ali pa si v mirnskih gostilnah privoščita kakšen priboljšek, ki ga doma ne moreta dobiti. Snoči je Tone Kordan spet hodil po mirnskih gostilnah. Bil je močno zbegan. Stopil je v Blažičevo trgovino in si kupil vrv, češ, da se bo obesil. Prej je pa vendar še sklenil zažgati domačijo. Čim je podnetil, je še planil v hišo, da je posvaril obe sestri in mater: "Bežite, zažgal sem!" Nato je zbegan prišel v Bulče-vo gostilno. Jokaje je pripovedoval, da je doma zažgal. Poslavljal se je, češ, da gre v smrt. Gospa Maruša Bulčeva mu je vzela vrv in mu svetovala, naj se gre rajši sam javit orožnikom v Trebnje. -o- Povožena Neki avto je v Mariboru povozil 19 letno Fani Očkovo, ko je ravno hotela prečkati cesto. Fani je obležala pod avtomobilom s težkimi poškodbami, da so jo morali odpeljati v bolnico. -o- Smrtna kosa V mariborski bolnici je umrl Ivan Krumpak, mizarski pomočnik, star 59 let.—V Novem mestu je umrl Edmund Schott, star 79 let. — V Ljubljani v Šiški je umrl Florijan Saje, železničar v pokoju. --o- Prestop v katoliško cerkev V Škocjanu pri Turjaku so imeli v ponedeljek 30. maja lepo slavnost, katere se je veselila cela fara. Ta dan so j namreč bili zopet spi-ejeti v l rimsko katoliško cerkev Škoc-I ianci starokatoliške cerkve. Vsa fara je bila vesela tega: dogodka in obsojala ljudi, ki1 so hujskali farane, da je prišlo do žalostnega verskega boja. Sedaj so Škocjanci zopet edini. -o- Bolan Težko je obolel častni kanonik in župnik pri Sv. Mariji ob Pesnici g. Jernej Frangež. Nahaja se v zagrebški bolnici. Trdna korenina V Rojah pri Sv. Petru v Savinjski dolini je v nedeljo 29. maja slavil svoj devetdeseti rojstni dan odličen mož Savinjske doline Ant. Žgank, po domače Kudar. Še kot de-vetdesetletnik je mladeniško čil in vesel. Zdravniške pomo-ši še ni potreboval in še danes hodi vojaško pokoncu. Častitljivi veteran Savinjske doline je v svojih devetdesetih letih preživel 3 cesarje, 2 kralja, 4 papeže, 4 škofe,. 6 šempeter-skih župnikov in 8 šempeter-skih županov. Nesrečen padec delavke Neža Šah, 27 letna delavka iz Bodove je hitela v Maribor na delo. V bližini Hoč se je hotela izogniti nekemu avtomobilu, pa .ie pri tem padla v obcestni jarek in udarila z glavo ob kamen. Od močnega udarca ji je počila lobanja, povrhu si je tudi zlomila roko. Nezavestno so odpeljali v bolnico. Pod vozom Ko je peljal 32 letni posestnik Franc Vedenik iz Grubne-ga pri Pilštajnu voz drv iz gozda proti domu, se je voz nenadoma nagnil in prevrnil nanj ter ga močno poškodoval. Napaden Ivan Svenšek, 20 letni ko-čarski sin iz Lancove vasi se je neke noči vračal iz neke gostilne v Selah na Dravskem I polju. Po poti so ga napadli j neznani fantje z ročicami in ga hudo pretepli ter so mu pri tem tudi pokvarili roko. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-še cene: V-Jugoslavijo: V Italijo Za: Din: $ 2.S5........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 Za: Lir: $ 6.50________ 100 $ 12.25........ 200 $ 30.00........ 500 $ 57.00........1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ........"......$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We*? Cermak Road CHICAGO, ILL. -an 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC 11*11 i iii rnf ■ i ....... Sobota, 18. junija 1938 Amerikanski Slovenec ^rvi in najstarejši slovensld v list 9 Ameriki. Ustanovljen leta lWli Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-jlcljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva, in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina^ .55.00 . 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pgl leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___$6.00 2a pol teta - 3.00 Za četrt leta____1.75 Posamezna Številka_____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-- For half a year -- For three months _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__—-$6.00 For half a year -- 3.00 For three months --- 1.75 Single copy------3c Kolumbovi Vitezi v Detroitu so prišli na sled, da gotove agencije vabijo ameriške mladeniče, da naj vstopijo v špansko rdečo armado in se bore za "demokracijo" v Španiji. Ali je "Uncle Sam" zadremal, da se godijo take reči pod njegovo streho? Smith Brookhart rodom iz Iowa, se je pred časom silno navduševal za sovjetski režim v Rusiji in je mnogo pripomogel, cla je prišlo do priznanja Rusije pred par leti. Brookhart je šel na Rusko, a ostal tam ni. Zdi se, da je bil silno vesel, da je sin te dežele in da je mogel nazaj. Pisatelj Adamič se je hudo zameril stricu Moleku, ker je nekaj zapisal o strahovih v Penni. To je na strica Mo- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo ta k O učinkovalo, da zdaj Sam vidi Velik strah pred ta- kim pisateljem, ki si upa kaj o takih predmetih zapisati. Da je stric Molek tak varuh "svobodne misli", pa res se nismo znali! To je pa stric to — dvakrat stric! nistvo ne vrača. sls MARŠAL IMA BESEDO Cleveland, O. Vem do bote rekli: "Kje je pa maršal". Kakor da sem v vodo padel se nisem oglasil odkar sem se od Vas v osrednjem zapadu poslovil z Dr. Adlešičem. Med tem ko bote brali ta dopis, bo gost Dr. Adlešič zopet v beli Ljubljani urejeval vse zaostale poslove,. katerih bo imel veliko kopico. Razmišljal bo pa pri tem, kako je bilo v Ameriki. Dvomim, če mu ne bo večkrat všlo na p.meh, ko se bo spomnil ene in druge stvari, ki jo je doživel med nami. Težko si je nam predstavljati, kakšne vtise Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ Čudna politika Sovjetov Ivo je bila Evropa te dni v najbolj nevarnih momentih, da se vžge v njej smodnik in da zadivja svetovna vojna, so zastopniki Moskve lepo molčali. Svoji zaveznici Češki niso javno kazali ne dali nobene opore. Ko bi ne bilo Anglije in Francije, bi Hitler lahko nastopil kakor bi se mu vzljubilo. In vendar bi Rusija, če bi ji vladali vsaj količkaj zavedni Slovani morala spregovoriti v obrambo svoje slovanske zaveznice. Pa je ? Kaj še! Zdi se, da so v Moskvi komaj čakali, da bi začelo klanje v Evropi, da bi mogli nastopiti s svojimi hujskajočimi propagandami za širjenje komunizma. Linija Moskve je znana. "Prepustite Evropo, da se sama zgrize in v vrste nezadovoljnih elementov pa zanašati komunistični evangelij za splošno svetovno revolucijo." To so cilji in želje komiterne v Moskvi. Komiterna dobro ve, da pri zdravih normalnih razmerah ni polja za seme komunizma. Pripravno polje nastane edino tedaj, kadar se med narodi širi nezadovoljstvo, kriza, tedaj je mogoče loviti nezavedne kaline na li-manice komunizma in zavesti iste v razne izpade. Uradni Franciji je to zadržanje odprlo oči. V Pari- gt& ona dv& dobile med nami zu vsi listi odločno kritizirajo to nejasno in hinavsko za-, vsekako pa sta bila taka že držanje komunistične Moskve. Zdaj so še le spoznali kaj »ija, da sta sprejela vse za prav za prav zastopniki ruskega komunizma nameravajo. Njih načrti so privesti evropsko krizo do takega stanja, da začne vojna, potem pa v nezadovoljstvu dovesti mase do revolucije in tako uničiti v Evropi vso svobodo, kolikor jo še imajo demokratične države na zapadnem delu Evrope in drugod po svetu. Zares silna je kazen, ki je zadela Slovane s šibo komunizma. Kako močni in ponosni bi bili lahko danes Slovani, če bi bilo v Veliki Rusiji kaj pravega slovanskega duha v vodilnih krogih ruske države. Toda mesto tega ji vladajo večji krvosesi, kakor kedaj v njeni zgodovini. Žalostna jim majka! -o- Radi neprevidnosti Skoro neverjetno se zdi, da so mogli biti Angleži tako neprevidni, da so dovoljevali, da se je Nemčija zopet pred njihovim nosom oborožila, kakor se je. Morda je igrala v Londonu vlogo prevelika ljubosumnost napram Francozom, da ne bi bili ti premočni politično, gospodarsko in vojaško. Da ne bi postali ti nevarni Angliji. V vsakem slučaju silna kratkovidnost. Vojaški opazovalci, ki vodijo statistiko oboroževanja v Evropi so objavili vest, da je Nemčija dozdaj zgradila 2700 vojnih letal, ki v brzini prekašajo skoro do 40 kilometrov na uro angleška in francoska letala. Anglija ima komaj 2000 letal. Francija le 1800. Skupaj 3800 letal. Italija ima 1750 letal in ker je ta zaveznica Nemčije, lastu-jete obe skupaj 4350 vojnih letal, kar je 550 letal več, kakor morete postaviti v službo Anglija in Francija. Poleg tega pravi poročilo, Nemčija lahko izdela mesečno 350 letal; Italija pa 160. Anglija s tozadevno industrijo more izdelati le 120 na mesec in Francija le 80 letal. V vseh ozirih sta torej Nemčija in Italija naprej od Francije in Anglije. V resnici pravi poročilo, da sta obe fašistični državi mnogo bolje oborožene, kakor Anglija in Francija. Te številke so torej jasen dokaz, zakaj Hitler in Mus-solin tako oblastno stopata na prste Angležem in Francozom. In slednji ponižno sprejemajo razna razžalje-nja. Nemška in italijanska letala so v španskih vodah napadla in nekatere potopila, že 58 parnikov in Angleži, ne Francozi se ne upajo udariti nazaj. Zgleda, da neprevidnost zlasti na strani Angležev, ki so bili proti Nemcem tako mevžasto popustljivi, se bo v bližnji bodočnosti krvavo maščevala nad njimi. Krivi so si tega sami. se za take predloge ne zanimajo. Sam se nihče rad ne rili ker smo jim obljubili da ščiplje in ne bojte se, tudi gg. kongresniki in senatorji se ne bodo . . . znanja. Vsi, Milwaukee, So. Chicago, Jolietu in Chicagi so priredili izredno živahne programe, dasi kratke, radi premalo časa, toda drugače polne, iskrene vsebine iskrenih govorov in domačega petja pevskih odraslih in mladinskih zborov. Ob enem tudi čestitam naselbinam ker imajo povsod to lepo urejeno navado da vežbajo tudi mladinske zbore za naše lepe slovenske pesmi. Nikoli poprej menda niso naše pesmi služile za tako zvišen domač namen, kakor baš sedaj, ko so prepevali toliko tisoč milj daleč od svoje domovine v tujini svojemu častnemu gostu, tu rojeni otroci domače pesmi. Iz vsega tega si lahko mislimo, da je dobil nas častni gost lep vtis o svojemu rodil, videč, da ta rod živi in bo še živel na tujem v ljubezni do svoje grude in do svoje pesmi. Hvala Vam rojaki, ki ste nepristransko veliko storili v nekaj dneh, ko še niste sicer vedeli če bo gost mogel priti ali ne. Storili ste to iz dobre volje in to je vredno priznanje. Gospod Dr. Adlešič je razumel, da niste vedeli poprej,da niste imeli več časa na razpolago in zato je bil še toliko bolj ginjen do srca. dobro, z največjo prijaznostjo in vljudnostjo. 2al, da ni bilo v osrednjemu zapadu tudi njegove cenjene soproge, ki je tako oživljajoča in vedno ve-f-ela med ženstvom. Njej v žalost je pokvaril neljub prehlad telo, da se ni mogla polastiti splošnega potovanja, kakor se ga je držal gost,, nje soprog, Dr. Adlešič. Občudovanja je bilo vredno opazovati njega na potovanju. Bil je ves zmučen na vožnji in moral bi malo zadremati, toda; Da odžene spanec,je pričel peti med potjo, da nas druge, ki smo poleg njega dremali, napravi ču-jeČe in vesele. Tako smo potovali iz Pittsburgha in še drugod, vedno v humorističnem razumevanju. Vam vsem v osrednjemu zapadli se iskreno zahvaljujem za toliko prijaznosti, ki ste jO izkazail meni in njemu, za časa, ko smo se nahajali med vami. Ne samo to, marveč še to, da so nekateri od teh dospeli še v Clevelandu v nedeljo in soboto poprej. Mr. Je-rich urednik A. S. je bil spremljevalec od začftka prihoda častnih gostov, saj je dospel v Cleveland še pred prihodom Dr. Adlešiča in njego- greba in vsem, ki so molili za s. Dominiko. Zelo cenimo veliko dobroto onih, ki so na krsto rajne polagali duhovne darove v obliki obljubljenih svetih maš. Sestra Dominika se bo v nebesih oddolžila s svojo priprošnjo vsem, ki so ji pomagali k gledanju Boga. Šolske sestre -O- KAJ NOVEGA MED ROJAKI V PENNI Nekdo je predlagal, da bi dežela prišla do lepih dohodkov, če bi se obdavčilo plače zveznih, državnih, okrajnih in mestnih uradnikov v tej deželi. Nekaj se je zapisalo tudi v tisku o tem, pa ie kmalu vse utihnilo. Gospodje kongresniki in senatorji, ki so tudi na plačilni listi dežele, ve soproge,ostal je z nami ves čas in bil točen poročevalec potovanja. Pri tem je pa v Chicagi in drugod rabil vedno svoj avtomobil in nas vozaril po programu povsod, dokler ni bilo izvršeno vse. Vse to ni bila samo teamuda časa, marveč so bili za te naše spremljevalce tudi stroški. V Chicagi srfio bili povsod lepo pogoščeni : Generalni Konzul Dr. Co-brič nam je priredil v hotelu fino kosilo, Mr. Vencel fino večerjo,, kjer so se pa vršili programi, smo tudi obedovali z ostalimi. Ko smo dospeli v Chicago na kolodvor sem bil gost Mr. Palandiča urednika: "United Serbian" za zajutrek. Mr. Jerič mi je dve noči odstopil sobo za prenočišča. Rekli boste: "Ni čuda da imajo nekateri ljudje vedno solnčne dneve". Prav imate. Res je naših ljudi gostoljubnost velika. Tako sta se zelo pohvalno izrazala tudi Dr. Adlešič in njegova soproga med nami. Na isti način so nas pogostili na velikemu banketu v Pittsburghu in drugod. Veliko truda in dela si je nadel v tem času na se prečastiti gospod misijonar Vital Vodušek. Ze ob prihodu v New York je sprejel tam goste in potem bil vse dni na razpolago s svojim avtomobilom ter pomagal po naselbinah prirejati programe; bil vedno pripravljen za vsako uslugo in vsak čas. Za to č. g. iskrena zahvala. Odbor iz Milwaukee je storil veliko in naselbina se je lepo izkazala s programom. Mr. Staut se je kot urednik "Obzora" prvi zavzel, da je naselbino opozoril na dejstvo in obisk je bil povsem sijajen. Hvala vsem Na izraz Dr. Adlešiča lahko pričakujemo z domovino še večjih vezi med nami in med domovino in ožjega sodelovanja ter večjega poznanja. Ohranimo spomin na te zgodovinske minole dni in napiši-mo o domovini večkrat spomine. Iz dopisovanj ravnokar pri-občenih člankov: "Izseljeni-ška zbornica v Ljubljani" po Rev. P. Zakrajšeku, lahko sklepamo, da se je pričelo tudi v domovini misliti na nas. Domovina naša stara, naj se v nas bolj zaživi. Dočim smo nekoč menili, da je presiromaš-na itd., bomo v tej domovini vse eno mogoče dobili še kakšne druge življenjske koristi. Sicer pa, če smo mi od domovine sedaj v tujini na boljem, i je pa tudi nas vseh nekakšna dolžnost, njej in onim tam iskazati se hvaležne in če le mogoče hvaležni ostati, da ne bomo zgubili blagoslova in sreče bivati v tako srečni Ameriki. Nepozabimo matere domovine. Revna je res, toda, je velikodušna in to šteje veliko. Vam hvaležni: Anton Grdina -o--- ZAHVALA Spodaj podpisane se prisrčno zahvaljujemo preč. g. P. Aleksandru in č. g. V. Vodušku, ki sta našo drago s. Dominiko tako lepo pripravile za njeno pot v blaženo večnost. Gotovo je bilo umirajoči v veliko tolažbo, če se je zavedala, da jo ščiti mo- kupaj. O American Jugoslav litev Cerkve in blagoslov duhov- Citizens klubu v So. Chicagi se moram posebno dobro izraziti. Odbor kluba je že poprej parkrat poslal za naš vrt, koncem prireditve je pa klub poslal preostanek, kot dar za vrt, še vsoto $55.00. To so sto- nikov. Naj dobrima gospodoma Bog obilno poplača njuno dejansko pripravljenost, pomagati tudi nam v dnevih stiske in preizkušnje. Prav iskrena hvala vsem Ci-kažanom, ki so se udeležili po- Bulger, Pa. Delavske razmere so v tukajšnji okolici že zadnjih par mesecev pod ničlo. Nekateri rovi obratujejo po dva do tri dni na teden, večina je pa popolnoma zaprtih. Tako smo lahko brez strahu, da bi mogli kedaj obogateti. :— Kar se tiče letine, pa še dosti dobro kaže, tako bo vsaj farmarjem malo odpomagano. Sena bo veliko, ker je bilo dosedaj veliko moče. Toda, zadnji mraz je tudi tod napravil precej škode, ko je uničenega veliko zgodnjega sadja, kot breskve, črešnje, hruške in tudi grozdje. — Kakor poročajo časopisi, je v državi Pennsylvania vsaka šesta oseba na državni podpori ali na reliefu. V Imperial, Pa., so imeli dne 24. maja popoldne sv. birmo. Okolu 200 binnancev obojega spola je prejelo ta dan zakrament sv. birme. Cerkev je bila za to slavnost dvakrat premajhna. Dvanajst gospodov je prišlo pomagat domačemu g. župniku za to redko slavnost. Dicsiplina pri tej fari je pa vse hvale vredna. Tam v Burgettstownu, pri spoštovani družini Pintarjevi, so slavili kar dvojno slavnost, to je rojstni dan Mr. J. Pin-tarja in 25 letnico zakonskega življenja. Slavnost se je vršila v krogu sorodnikov in prijateljev. Seveda, miza je bila bogato obložena, kot se za tako slavnost po vseh postavah zahteva, za kar gre čast Mrs. J. Pintar. — Hvala, in Bog vas o-hrani zdrave in vesele še najmanj do zlate poroke! — Da ni bilo predolgočasno, je Joseph Gruber, Jr., igral na koncertno harmoniko ljubke valčke in poskočne polke. Dasi je fant še mlad, bo prav gotovo kedaj še izvrsten igralec, če se bo še naprej tako zanimal za muziko. Leto 1938 mi bo ostalo v ved nem spominu. To pa zato, ker se je v tem letu dne 15. maja vršila uradna otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, kar mora biti v ponos vsem Slovencem v Združenih državah. Ogledal sem si te narodne vrtove v družbi z Mr. John Jamnikom iz Imperial, Pa. in priznati moram, da je naš Jug. kulturni vrt, dasi ne največji, vendar po svoji modri urejenosti in izpeljavi, najlepši med vsemi. Ta vrt bo živa priča našim potomcem, da je tukaj živel narod, ki se je zavedal svoje slovenske narodnosti in kulture. Državne osebnosti države Ohio so bile pri tej otvoritvi častno zastopane gori od guvernerja, pa doli do nižjega uradništva, vse je bilo v paradi, ki se je pomikala proti Kulturnemu vrtu. Pa tudi zvezna vlada je bila uradno zastopana. Vsa čast odboru Kulturnega vrta, zlasti pa še predsedniku Mr. A. Grdi-ni, ki se je toliko trudil in žrtvoval in to vse za čast naroda, kakor tudi možem, katerih spomeniki stoje v Kulturnem vrtu, ki so bili naše krvi. Veliko zaslugo za dobro uspelo slavnost imajo pa tudi nekateri naše slovenski časopisi, ki so radevolje objavljali članke in oglaševali v prid Kulturnega vrta, kakor se je tudi Mr. Grdina sam izrazil v Narodnem domu dne 14. maja zvečer ob navzočnosti g. Dr. Adlešiča, župana iz Ljubljane. Ti časopisi so "Amerikanski Slovenec", "Ameriška Domovina", "Glasilo K. S. K. Jednote" in tudi glasilo Slovenske ženske zveze "Zarja". Triumf o-glaševanja in dela je pa bila nedelja 15. maja,ko se je zbralo ogromne mase ljudstva tako v paradi, kakor tudi ob straneh. Ob tej priliki sem slišal za seboj dva Nemca, ki sta se pogovarjala, da izgleda, kot da je cela dežela tukaj z vojaštvom vred; kar lepo je videti. — Res, krasno je bilo in še lepše bi bilo, če bi bilo vreme vedro. Slovenska Ženska Zveza je v polni meri vršila svojo narodno dolžnost na ta važni zgodovinski dan v Clevelandu. Čast ji! Naj raste in se raz-cvita v blagor slovenskega naroda. — Ob tej priliki sem se srečal tudi z M1'- Jeričem,urednikom Amer. Slovenca iz Chi-cage, s katerim sva se zaradi kratkega časa le na kratko pozdravila. Ob enem sem prišel skupaj tudi z Mr. Zalarjem, glavnim tajnikom KSKJ. in pa z bratom Rudmanom iz Wil-kinsburga, ki je finančni odbornik KSKJ. Priletela sta ravno iz "eksporta" Br. Rud-man je izjavil, da so 9000 čevljev visoko plavali v zraku, kar sem prav rad verjel, takoj, ko smo si v roke segli, kajti mislil sem, da mi bo roko iz-vil, tako je bil še revež ves prestrašen. Najbrže, če bi človek skočjj s take višine, bi pozabil dihati. Upam, da so se bratu Iludmanu do danes živci že pomirili. Vse drugače je 'pa izgledal Mr. Zalar, ki se je celo izrazil, da me pride na Bulger obiskat, baje še to poletje. Mene bi to prav veselilo. Toda, Mr. Zalar, rad bi vam sporočil, da če se pripeljete po zraku, se lahko pripeljete kar naravnost k nam, imamo dovolj prostora magari če par ducatov zrakoplovov naenkrat pride sem. — Pozdrav naročnikom in prijateljem lista. Stefan Jenko -o- NEVARNA ŠIVANKA V Monakovu je neka 22 letna modistka na tragičen način izgubila življenje. Neka bucika, ki je zadela pri vbadanju v oviro, ji je odskočila v odprta usta. Skozi sapnik je dospela v pljuča, kjer je zastrupila kri in povzročila smrt. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (143) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Vsi ostali Kavuru," je nadaljeval Ogdli, lahko gredo skozi predor ven, toda nazaj ne morijo in morajo ostati zunaj." — Med temi pogovori je prispel Tarzan > spremljevaleem iz džungle in zagledal naselje Kavuru. Nedaleč od velikih vrat je še stalo letalo, poleg njega je pa bilo opaziti se. oba mrtva letalcu. Tarzan je na robu džungle nekoliko časa obstal in motril letalo in obenem močno obnidjc naselja Kavuru. Medtem časom so za njima prispeli iz džungle se ostali, katere je bil pustil zadaj. 'I'cds.i pravi Tarzan lirow-nu: "Ta človek Kavuru mi je pravil, gulas Četrt funta slanine razreži in opraži s sesekljano čebulo vred. Posoli„ dodaj kumine, majarona in razrezano govedino ali svinjino. To pražiš in dolivaš vode ali juhe. Omako precediš, dodaš žlico jesiha, ščepec paprike in malo paradižnikove mezge. Omako s temi dodatki prevri in jo polij po mesu. Zraven daš rezance ali pa krompir. --o- O KOPANJU IN PLAVANJU Skoraj pride čas, ko bo stalo in mlado hitelo k vodam, da se nekoliko ohladi od poletne vročine. Po vseh bregovih rek, ob morski obali, in ob jezerih bo videti nebroj kopalcev, katerih število se od leta do leta veča. Zakaj tudi ne? Vsaj vendar solnce, zrak in voda tako blagodejno vplivajo, na naše telo. Plavanje je splch najbolj zdrav sport, ker nam nudi vse ono, kar mi potrebujemo za naše zdravje. Soinče-iije,, globoko dihanje na svežem zraku ter gibanje v vodi, kjer se obenem tudi temeljito skopljemo, to so stvari, ki prinašajo našemu zdravju neprecenljive koristi. Zato ne sme biti med nami človeka, ki bi se v vročih poletnih mesecih ne hodil kopat. Zlasti našo do-raščajočo mladino in otroke moramo navajati na to, da se začne baviti s plavanjem. Dandanes je ta športna panoga že tako razširjena in priljubljena med ljudstvom, da si skoraj ne moremo predstavljati človeka,. ki ne bi znal plavati. Toda, žal, mnogo jih je celo med rednimi kopalci, ki ne znajo plavati, ogromno večino pa tvorijo oni, ki se sploh ne hodijo kopat. Jasno je, da ti o plavanju nimajo nobenega pojma. Naša prva in največja skrb bi morala biti, da pripravimo ljudstvo na to, da se začne kopati na eni, in da se priuči plavanja na drugi strani. Nikogar ne bi smelo biti med nami, ki bi ne znal plavati. Toda danes so žal tako redki klubi, ki bi skrbeli za to, da se priuči mladina plavanja. In še to, kar delajo ti klubi, je namenjeno predvsem vzgoji takih plavačev, ki naj bi dosegli pri tekmovanjih kake uspehe. Saj je posvečena glavna njihova skrb crawlu, s katerim se doseže najhitrejša brzina. Je že prav,da jih vadijo crawljanja,. toda veliko važneje je, da se sploh priuči plavanja in najmanj tako važno pa je tudi reševanje utopljencev. Vsako leto nam ta mokri element pobere mnogo sinov in hčera. Komaj se začne kopalna sezona in že slišimo žalostne novice. Najžalostnejše je pa to, ko se mora neredkoki at kdo potopiti v valovih vpričo nebroj kopalcev — dobrih plavačev. Nihče se ne upa ponj, .ker ne ve, kako naj bi ga rešil in ker se boji, da ga ne bi utopljenec tako prijel, da bi potem oba izginila v valovih. To pa samo zato, ker se premalo važnosti polaga na reševanje. Poudarjam še enkrat, da je reševanje najmanj tako važno kakor plavanje. Kaj ti pomaga, če še tako dobro crawljas, če se pa mora v tvoji navzočnosti utopiti tvoj — morda največji prijatelj, ki[ ga je slučajno prijel krč —, ki pa je drugače prvovrsten plavač. Zatorej ne bomo mogli nikdar dovolj poudariti velike važnosti, ki jo ima in mora imeti reševanje pri tej športni panogi. Pri kopanju moramo biti zelo previdni, zlasti tedaj, če ne poznamo vode. Ko pridemo v kak nov kraj,se moramo predvsem prepričati, kako globoka, je voda in kakšno temperaturo ima. Kadar se kopamo v večjih skupinah, mora biti zraven prvovrsten plavač, ki zna tudi reševati. Najbolje bi bilo, da bi bil povsod kak reševalec zraven, najidealnejše bi pa seveda bilo, da bi znal vsak plavač tudi reševati. Nikdar ne smemo v vodo vroči ali premraženi, temveč moramo počakati, da se shladimo, oziroma ogrejemo. Tudi ni dobro, da gremo s praznim ali pa s polnim želodcem v vodo; zdrav človek naj pa hitro skoči notri. Oni, ki so bolni v ušesih, naj si jih zamašijo z bombažem. Pri temperaturi (vodni namreč) pod 59 stopinj ne smemo ostati dalje kot 5 minut v vodi; v splošnem pa temperatura 59—68 stopinj zadostuje Kakor hitro čutiš, da te začne zebsti, takoj zapusti vodo. Kadar plavaš v jezeru ali tekoči vodi. te mora vedno spremljati dober plavač, ki je obenem tudi dober reševalec. Nikdar pa ne skači z glavo v nizko ali nepoznano vodo, četudi si dober plavač. Tudi pri solnčenju je potrebna kar največja previdnost: moraš se dosti gibati ter paziti, da te solnce, zlasti v začetku, preveč ne opeče. To so glavne stvari, ki bi se jih bilo treb zapomniti, preden se podamo v vodo. 'PROTEUS' IN PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO -o— NAŠ NOVI SOTRUDNIK Z veseljem obveščamo naše čitatelje Amerikanskega Slovenca, da smo prejeli od g. Dr. R. P. Zaletel-a zelo zanimive članke o Zdravstvu, katere bomo začeli priobčati z januarjem 1939. v mesečniku "Novi Svet". G. Dr. Zaletel je napravil svoje zdravniške študije na češki medicinski fakulteti v Pragi. Po graduaciji je šel v Pariz, kjer je bil prideljen na ženski in ki-rurgični kliniki. Iz Pariza jc bil poklican od kubanske vlade v Havano, kjer je bil prideljen Institutu za raka ter ostal preko 21/2 let. Od tam so ga ame-rikanski profesorji poklicali v Philadelphia, kjer je bil imenovan direktorjem vseh preiskovalnih laboratorijev (Research Laboratories) za kožne bolezni in raka. Leta 1932 je Dr. Zaletel prišel v Chicago, kjer je odprl svoj urad. G. Dr. Zaletel je doma iz Bele Ljubljane ter kot naš zdravnik iz starega kraja zasluži zahvalo ne samo čitate-ljev A. S. ampak tudi cele Slovenske kolonije. Sedanji naslov urada je pri-občen v oglasu, ki je priobčen v današnji številki tega lista. Katoliška družina brez ka toliškega časopisja, je brez varuha proti laži-tisku. Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyds Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 53rcl Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. Poročali smo že v našem listu, da je nas pred nekaj dnevi obiskal odlični slovenski zdravnik iz Ljubljane g. Dr. Božidar Lavrič, ki se je mudil po Ameriki v svrho proučevanja raznih zdravniških sistemov in načinov. Ob isti priliki je nas prosil, da naj predstavimo ameriškim Slovencem lepo in zanimivo publikacijo "Proteus", pri-rodoslovni list, pri kateri on sodeluje in mu je veliko na tem, da se publikacijo vzdrži, ki potrebuje pomoči. Prirodoslovno društvo v Ljubljani, čigar član je Dr. Lavrič, izdaja lepi prirodoslov-ni list Proteus, ki vrši med Slovenci in ostalimi Jugoslovani važno kulturno poslanstvo, a izdaja razen strogo znanstvenih publikacij tudi ilustriran, sijajno urejevan prirodoslovni list "Proteus". — Z izdajanjem Proteusa" ima društvo namen, da populazira v besedi in sliki prirodoslovne vede v najširšem smislu besede, da širi v javnosti naziranje in ljubezen do priro-doslovja in da budi smisel za prirodne pojave v svetu sploh, posebno pa še, da opozarja na posebnosti in zanimivosti naše ožje slovenske in širše jugoslovanske domovine. — Že sam naslov "Proteus", kar pomeni človeško ribico ali močerila, hoče izraziti prizadevanje slovenskih prirodoslovcev, da se čimbolj razširi in poglobi zanimanje za naše domače prirodoslovje, saj je ravno človeška ribica najznačilnejši prebivalec naših, mnogoštevilnih kraških jam in je že pred davnim časom ponesla "slavo vojvodine Kranjske" v širni svet in vzbudila splošno pozornost prirodoznanstvenih krogov in njihovo zanimanje za našo zemljo. Štirje letniki tega prvega in edinega slovenskega poljudnoznanstvenega prirodoslovnega časopisa so zaključeni. Z zadoščenjem se lahko ozirajo slovenski prirodoslovci na svoje požrtvovalno delo, ki ni ostalo brez odmeva in uspeha v domačem svetu. Po deset številk obsega vsak letnik, tiskanih na prvovrstnem papirju in bogato opremljenih s slikami. Prava zakladnica poljudnega prirodo-slovja so ti štirje letniki. V nekaj dneh izide 3. številka V. letnika "Proteusa". Da vzbudi še večje zanimanje in da razširi krog "Proteusovih" čitate-Ijev in naročnikov, je žrtvovalo Prirodoslovno društvo kljub svoji materialni stiski znatno vsoto ter je razposlalo skoraj tri tisoč brezplačnih propagandnih izvodov 9.-10. številke IV. letnika na ogled najrazličnejšim naslovom v upanju, da pridobi "Proteus" novih prijateljev in naročnikov. Mnogi so se že odzvali povabilu za naročnino, mnogi morda še oklevajo, ali pa si ne dajo časa in truda, da bi si pobližje ogledali list in se ogreli za njegovo vsebino in kulturno poslanstvo ter se prijavili kot naročniki. Temu in vsem drugim, ki propagandne številke niso prejeli, veljajo te informativne vrste in topla prošnja Prirodoslovnega društva, da blagohotno podprejo njegovo idealno prizadevanje. Hočemo na tem mestu še prav posebej poudariti poseben in važen namen, ki ga ima Prirodoslovno društvo z izdajanjem "Proteusa" razen že omenjenih ciljev. Naročniki in prijatelji "Proteusa" naj se zavedajo, da ne podpirajo le naše poljudno prirodoslovje, marveč v visoki meri tudi naše strogo znanstveno prirodoslovje. Naši prirodoslovni znanstveni delavci objavljajo svoja dela v posebnem časopisu — Prirodoslovne razprave — Večinoma v tujih svetovnih jezikih. Prirodoslovne razprave vzdržujejo zelo obsežno zameno znanstvenih prirodo-.slovnih časopisov iz vseh delov sveta. Obstoj za znanstveno prirodoslovje velevažne revije pa je zaradi pomanjkljivega razumevanja in nezadostnega podpiranja od strani merodajnih čini-teljev resno ogrožen, zato je občni zbor sklenil, da se ves prebitek od "Proteusa", ki je aktiven in se bo s pomnoženim številom naročnikov v V. letniku njegova aktivnost še dvignila, uporabi izključno le za izdajanje "Prirodoslovnih razprav" in .s tem za neposredno podpiranje življenjsko najvažnejše in najpomembnejše naloge Prirodoslovnega društva. Kdor le more vsaj izmed inteligentnejših stanov, naj se naroči na list, da s tem tako pomaga imenovanemu društvu pri koristnem in potrebnem delu. List stane za Ameriko $2.00 na leto. Naročnino je poslati naravnost na: PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO, Ljubljana, Blai-weisova cesta, 13., Dravska, Jugoslavija. Veliko odgovornost imajo stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo streho. Je vljuden, zmožen in kvalificiran-VOLILCI V GILBERT, MINN., IN ST. LOUIS OKRAJU GLASUJTE ZA v Jugoslavijo SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN o EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: ^ COLUMBUS ...... RANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourg^, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph Street, Chicago, Illinois HAMBURG-AMIRICAN LINI NORTH HERMAN LLOYD FRANK J. INDIHAR za vašega OKRAJNEGA AUDITORJA Njegov rekord kot javni služabnik: Služil je kot uradnik in poročevalec mestnega sodišča; Je vaški klerlc in član odbora v Gil-bertu, na kateri poziciji je dolgo let; Služil je kot vrhovni klerk v odseku za ceste severnega St. Louis okraja; Napravil je posebne tečaje v mestni in trgovski zakonodaji in rr.čunar-stvu; Njegove mestne forme in računarski sistem je priznan širom dežele; Je predsednik državne zvez p klorkov in finančnih uradnikov; Je predsednik zveze mest na Range, kar priča o njegovem ozadju v vladnih in državljanskih zadevah; Je načelnik odbora auditorjev minno-sotske lige mest; Ima rekord progresivnega delovanja v državljanskih zadevah v okraju; Se stalno bori, da vzdrži porast v rudninskih cenitvah v St. Louis okraju in v Range mestih. Friobčeno od kluba prostovoljcev "Indihar za avditorja". r Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 18. junija 1938" "" KOMAH ~~ iMIHf il SpUala B. Orcxy Prevedel Pauhaa ZAHVALA "Čisto lahko! Vem kje stanuje. Pred par dnevi sem izvohal njeno stanovanje v ulici de Charonne. Ne verjamem, da bi zapustila Pariz, dokler je njen mož v ječi. _ Pa to le mimogrede. Ostaniva pri stvari! Ujetnik mora torej napisati pismo za enega svojih tovarišev, in sicer še nocoj. Jaz sam bom pismo izročil naslovljencu. Ti pa boš med tem vse pripravil za potovanje. Zarana moramo odriniti in pripravljeni moramo biti, zlasti prvih petdeset milj pota, na napad, če nas morebiti Anglež misli v zasedo zvabiti." "Da! Utegnil bi misliti na kaj takega!" "Utegnil bi. Pa ni verjetno. Toda bolje je da smo pripravljeni. Izberi si močno spremstvo, 20—30 mož, oboroženih izkušenih vojakov, ki bodo na kratko roko opravili z neuko drhaljo, pa če bi bila tudi dobro oborožena. Dvajset jih je v ligi z vodjem vred. Pa kakor rečeno, ne zdi se mi verjetno, da bi ujetnik, skrbno zastražen in brez vsakršne zveze z zunanjim svetom, mogel naročiti zasedo za določen čas. Pa o tem sodi ti sam! Jaz ti le svetujem, kako bomo sami sebe in svoje ljudi zavarovali zoper morebitno zasedo ali pa izdajstvo.-— "Torej —?" "Ujetnik mora; seve z nami. Sam pravi, da Capeta njegovi ljudje ne izroče drugače, ko na njegovo lastno, živo besedo. To se pravi, on osebno jim mora zapove-dati, da ga dajo nam. Ne pomaga torej drugega, ko da ga vzamemo seboj. Lahko potujeta skupaj v enem vozu, če hočeš. Lahko ga tudi vkleneš v železje, da mu vzameš vsakršno možnost za pobeg. Ampak" — Chauvelin je pomolčal, da bi tem izdatneje vžbtidil Heronovo pozornost — "ne pozabi, da pojdeta z nami njegova žena in eden njegovih prijateljev! Preden torej zapustimo Pariz, bomo ujetniku naznanili, da če bi skušal uiti ali če bi se pokazalo da nas vodi za nos ali da nas hoče zvabiti v zasedo — pri najmanjšem sumu pravim — da boš dal ti, prijatelj Heron, pred njegovimi očmi ustreliti najprvo njegovega tovariša in nato še njegovo ženo —." Heronu je ušel polglasen žvižg. Nehote je kradoma pogledal po ujetniku, če ni morebiti čul zadnjih Chauvelinovih besed. Nato pa se je obrnil k tovarišu. Z neprikritim čudenjem ga je gledal. Dva podleža sta se našla, oba velika spletkarja in zahrbtneža. Pa Heron je s svojim pogledom molče priznal Chauvelina za mojstra —. "Pri vseh peklenščekih, prijatelj Chauvelin," je hlastnil končno, "jaz bi na kaj takega pač nikdar ne bil mislil!" Chauvelin je malomarno zamahnil z roko ter skromno dejal: "Mislim vsaj, da tako bi bilo dobro in prav —. Razen če si morebiti nočeš ženske pridržati tukaj v ječi za talca —?" "Ne ne!" se je robato smejal Heron. "Ta predlog mi ne ugaja tako dobro kakor tvoj prvi. Ne počutil bi se varnega in mirnega na potu —. Neprestano bi rne skrbelo, da mi ženska morebiti ne bi kje ušla —. Ne ne! Rajši jo vzamem seboj! Jo bom imel vsaj venomer pred očmi — prav kakor si svetoval, Chauvelin! — In tudi ujetnik jo bo imel pred očmi!" je pridjal sirovo. "Če bi je ne videl pred seboj, bi prej utegnil tvegati tako hudobijo na njen račun. Če pa bo blizu njega, se razume samo po sebi, da je ne bo zapustil, — še manj pa bo tvegal, da mu jo pred njegovimi očmi ustrelimo —. Tvoj načrt je jako dober in ti dela vso čast! Če pa nas misli Anglež ukaniti," je končal in divje zaklel, in če ne najdemo Capeta, bom lastnoročno zadavil njegovo ženo in njegovega pomočnika pred njegovimi očmi —." "Tega užitka ti jaz gotovo ne bom kratil, državljan!" je dejal Chauvelin suho. "Najbolje je torej, da potuje ženska seboj, da jo imamo pred očmi —. Ujetnik ne bo, gotovo ne bo hotel tvegati njenega življenja za svoje življenje, na to stavim ne vem kaj vse! — Naznanili jima pa bomo naš ali — ali šele tedaj ko se nam ženska pridruži. Najbolje kje v kaki predmestni stražnici. Tak je torej moj nasvet, prijatelj Heron! Ali ga sprejmeš?" "Do zadnje besede!" Podala sta si roke in si jih stisnila v medsebojnem sporazumevanju —. In nato je dobil ujetnik dobro večerjo, vročo juho, belega kruha, in vina kolikor je hotel. Heron in Chauvelin sta odšla, da pripravita vse potrebno za potovanje, gospod Percy Blakeney pa si je smel privoščiti za nekaj ur spanja. — Ko se je He'ron vrnil, je našel Chauvelina že v stražnici. "Torej —?" je vprašal z mrzlično ne-potrpežljivostjo. "Kako je z ujetnikom?" "Dobro se počuti. Tudi močnejši je." "Toda upam da še ni preveč močen!" "Ne ne! Le toliko, kolikor je potrebno za naše namene." "Si ga videl, odkar je večerjal in si počil?" < "Le od tamle, od vrat," je pravil Chauvelin. "Menda vobče ni mnogo jedel. Narednik ga je komaj zbudil, da bi bil pripravljen, ko boš ti prišel." "Torej — sedaj pa pismo!" je silil Heron. "Narednik, pero, črnilo in papir!" "Je vse pripravljeno! V ujetnikovi celici, na mizi!" je odgovoril narednik. Stopil je naprej, dvignil zapah ter spustil Chauvelina in Herona v celico. Trenutek pozneje sta stala iznova pred svojim ujetnikom. Svetilj ka na mizi je — ali po naključju ali nalašč — stala tako, da je polno svetila obema v obraz, ujetnik pa da je bil v temi. Blakeney je slonel z lakti na mizi in njegovi suhi prsti so se igrali z peresnikom in s papirji. "Upam da je bilo dovolj preskrbljeno za vašo vsestransko udobnost, gospod Percy?" je vprašal Chauvelin z lahnim posmehom. "Hvala, gospod!" je povedal Blakeney vljudno. (Dalje prih.) Let Salle, Illinois. Na dan 11. junija zvečer so naju najine hčerke, Doroty Genz (omožena) in Emely jako presenečile. Pripravile so nama, zdolaj podpisanima, veliko party, za najino 25 letnico zakonskega življenja in party se je vršil v Mrs. Caroline Hro-vat prostorih, to je v Paviljon dvorani. Ko so naju privedli k dvorani, je bilo vse mirno in tiho, ko pa vstopimo, se vse posveti in vsi povabljenci so nama lepo častitali, živela srečno vsaj še nadaljnih 25 let, da bi skupno slavila še zlato poroko med Slovenci in vajino družino. Torej, dragi prijatelji (ce), hvala vam, ko ste se vdeležili tega slavij a omenjeni večer. Hvala najinima hčerama, ko ste nama skazale ljubezen in spoštovanje. To je bil lep večer za naju v 25 letih. Hvala delavkam, Miss Kristini Mertich, Mrs. Mariji Spelich, Mrs. Frances Novlan, Mrs. Dorothy Mertich, Mrs. C. Hrovat. Hvala muzikantu Mr. Louis Spelich-u, za lepe polke in mazolke, hvala natakarjema Mr. Frank Prše in Mr. William Genz. Dragi prijatelji, prav rada bi objavila imena, pa ni nama mogoče, se bojiva, da bi kako ime izostalo. Zato vsi oprostite in še enkrat prav prisrčna hvala. Vam vsem hvaležna Mr. in Mrs. Louis Kosem. (Ogl.) PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. 'Z i v i i z v i r r je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road «:- Chicago, Illinois K + t PO DELU IN TRUDU STE POTREBNI ZABAVE 35 I $ * $ $ ® $ >TJ ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje. 2. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. 3. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. 4. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin Ivanšek (SLOVENSKA GOSTILNA) Telefon Canal 9713 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois H * tir * * + + + + + * DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00 — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonoko-' ščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Pisan® polje j. m. trnnfe Druga izdaja. V štev. 95. "Prosvete" je druga izdaja Molkovega skakanja. "Dilema povsod!" je naslov članku, in pred dilemo sem seve jaz, kakor v precepu sem baje, on jo maha' po gladki cesti in ne pozna precepa. Sicer se ogiba imena kakor zlodej žegnane vode, govori kakor v alegorijah, da lažje pove debelo, saj bi bilo pri imenu le presirovo. Takole začne: "Malo čebule, prosimo, da bo kaj solz! Zastavonoša slovenske klerikalne propagande v Ameriki je že tako žalostna prikazen, da se nam v resnici smili. Siromak je v svojem objokavanju svetovnega položaja, namreč s svojega klerikalnega stališča, tako "pitiful", kot bi rekel Američan, da meji na otročavost." Hočete še več? "Žalostna prikazen," "v resnici smili", "siromak", "pitiful", "meji na otročavost". Drugih izrazov v naglici, kakor se taka roba piše, očividno ni našel. Kako mora on nositi ponosno glavo, ko so drugi taki — siromaki! Zapisal sem nekaj o Slovanih, ko se petelinsko postavlja zoper nje Hitler. Tak siro^mak pa se predrzne pisati o slovan-stvu! To bi bilo kvečemu le za Molka, ako je bil radi pan-elavizma mesec dni pri kaši in je radi slovenstva zapustil, moral zapustiti Belokrajino. Koroščina bo težko kaj slovanskega. "Za crknit!" pravi in vsaj pogojno še pristavi, da bi jaz zatajil slovanstvo, ko bi prišlo do — precepa s kato-ličanstvom. On, ki vse ve, mora tudi to vedeti, se razume. Hudo se kot Slovan postavi za SloVane. Upajmo, da bodo kerlci, ako zagrmi Hitler, kakršni so bili baje dozdaj, in ne bodo imeli že naprej pripravljenih zastavic. Ko sem zapisal nekaj o Slovanih, mi niti na misel ni prišlo, da bi zapisal kaj tudi o "rimstvu", ko s predmetom nima niti najmanjše zveze. Ampak Molek, ki vse ve, mora tudi to vedeti, ali vsaj zdeti se mu mora, "da zastavonoši ni toliko za slovanstvo kolikor mu je za "duhovno" rim-stvo". Narobe se tudi pravi voziti. Prav Molka, se zdi, mora, kakor slaba vest zločinca, preganjati ta rimska pošast, da jo vidi povsod, in začne skakati. V dolgih tiradih skaka med tem rimstvom, o katerem se meni, ko sem pisal nekaj o Slovanih, niti sanjalo ni. Sicer mora meni rimstvo, to je katoličanstvo, biti pri srcu, in mi utegne biti le premalo pri srcu — Gospodin pomiluj — ampak Molku mora to katoličanstvo ležati na srcu, in ležati hudo tudi v želodcu, ko izbruha vse, kar mu le v pero pride, ua to rimstvo. Ako igra to rimstvo prav, povsod tako klaverno vlogo,kakor jo opiše slovanski Molek, potem bi se imel 011 le veseliti, ne pa repenčiti, da igra tako klaverno vlogo, ko bo ta vloga rimstvo skoroda že jutri pokopala. Pa tako skakanje nad tem klavernim rimstvom. Go- j vori o koncu rimstva, katoli- j čanstva. Vsaj on ne bo učakal i tega konca, pač pa se bo mo- ] ral prav do svojega konca jeziti, da ni konca, ako bo želel j konca do konca. Po tako jezastem skakanju : zajaha svojega konjička in napoveduje, kakor prav vsaki dan, sijajno zmago svoje rde-] če in socialistične in svobodo-] miselne krame in zopet propast rimstva in konec rimstva. Tako-le poskoči s svojim , konjičkom: "Glavni pogoj za propast rimstva je pa pripravila naravoslovna znanost, katera se najbolj razvija v de- . mokratičnih državah. Čim bolj so demokratični narodi izobraženi, tem bolj so svobodomiselni in tem prej prihaja tamkaj konec rimstva. Svobodna kritika in svobodna izobrazba sta; najsmrtnonosnejši za rimstvo in stalno napredovanje tega dvojega je — največje upanje vsega človeštva. To pa je mo- j goče le v inteligentni demokraciji, iz katere še le pride doraslo in dozorelo človeštvo." Ko je Avstrija hudo prešerno začela s pohodom proti Srbiji, je "na vsa usta napove-' dovala konec in propast Srbije že v nekaj tednih. Pohod proti Srbiji pa je končal z zasedbo Celovca po Srbih. Vsaj jaz bi bil pri napovedovanju nekih koncev in propasti malo bolj previden, Molek pa kakor hoče. smrt je nosil s seboj V Coolsingelu, eni najbolj prometnih cest v Rotterdamu, se je zgodila nedavno močna eksplozija. Na kraju so našli razkosano, zoglenelo truplo nekega možakarja,ki je v svojem kovčegu nosil po vsej priliki peklenski stroj in ta stroj se je sprožil predčasno. Dva mimoidoča sta bila težko ranjena, eden pa lažje. Preiskava je ugotovila, da gre po vsej priliki za komunističnega atentatorja in policija tudi misli, da ve, proti komu je bil naperjen njegov ponesrečeni atentat. ^m^mamismmmmm^smsti!^ & ---- i § 23 LET IZKUŠNJE ^ Pregleduje oči in predpisuje očala | 1 DR JOHN J. SMETANA | OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue & Tel. Canal 0523 . (| Uradne ure vsak dan od 9. s zjutraj do 8:30 zvečer. OR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL. Učberaik Angleškega fezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavij« o ameriški angleščini. Slovar je priredil In sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois