ŽARNIC
V P E K ALU M E h
Gostilničarski Vestnik
Sirokovno glasilo „Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 39—1<.	Ček.	raS.	št.	11.430.
Štev. 2. /	Ljubljana,	dne	28.	februarja	1935.	Leto	V.
Zagreb
Mobilizacija naših sil
Misli ob III. vsedržavnem kongresu ugostiteljske obrti 16. marca 1935.
Po vsej lepi kraljevini se na vsem tihem vrši velika mobilizacija gostilničarskih sil za vsedržavni kongres, ki naj v belem Zagrebu pokaže, da. je naša v državi in družbi tako velevažna obrt prenehala biti objekt kakršnegakoli izkoriščanja in podcenjevanja, nasprotno, postala je subjekt in hoče ugostiteljstvo tudi v naši državi vsaj toliko soodločati pri krojenju svoje usode, kakor je to že zdavnaj običaj v mnogo naprednejših državah zapada. Odkar je bila ustanovljena po silnih prizadevanjih in mukotrpnih naporih naša jugoslo-venska država, je pač ni bilo obrtne panoge, ki bi bila v prvih letih nudila tako klavrno sliko needinosti, razcepitve in desorganizacije, kakor ravno ugostiteljstvo. V vsaki pokrajini jo imeli svoja mala združenja oziroma zadruge in ponekod tudi višje r.rc-aniiacije v oMik' zve/ o/.i-roma savezov, toda manjkala je ena edinstvena in odločilna volja, manjkal je najvišji forum. Gostilničarji so imeli po vsej državi sicer raztresenih dovolj svojih bojnih organizacij, primanjkovalo ni sicer lokalnih bistroumnih zastopnikov naših interesov, toda kaj vse to, ko pa ni bilo enotnega vodstva, ki bi bi lo vodilo celokupne operacije naših moralnih sil v boju za naše življenske interese. Vsi tisti, ki so j'im znani porodni krči naše vsedržavne organizacije, vedo prav dobro, koliko je bilo treba pregovarjanja, dokazovanja in argumentiranja, predno so se deloma konservativni in za mnoge novotarije še nezaupljivi zastopniki lokalnih združenj in savezov ojunačili za pristop k velikemu delu: ustanovitvi vsedržavne organizacije našega ugostiteljstva v kraljevini Jugoslaviji. In res, prizadevanja so bila kronana s polnim uspehom, dobili smo, kar nam je bilo najbolj pri srcu: skupno in najvišje interesno zastopstvo v okvirju zemaljskega saveza.
Zagrebški kongres bo nudil dovolj prilike, da premerimo naše vrste in da 'izvršimo veliko revijo naših bojnih sil. Zavedajmo se, da je borba za naše živi jenske interese prešla šele
sedaj v odločilno fazo. Doslej se je mislilo marsikje na vrhovih državne uprave, da nas ni jemati resno in da se lahko, kakor se more. Dokler so bile naše sile razcepljene, ni bilo mogoče dopovedati rec*imo finančnemu ministru, da mi te in one odredbe ne moremo sprejeti molče, ker so tangirani naši eksistenčni interesi. Kljub temu, da smo dajali in še da-jamo državi procentualno največ, si radi te razdvojenosti nismo mogli priboriti potrebnega upliva in besede. Že samo dejstvo, da zborujemo hotelirji, restavratorji, kavamarji in gostilničarji iz vse države v eni in isti dvorani, bo imelo svoj ogromni moralni upliv. V Zagrebu bo donelo in orilo v eni veliki dvorani Zagre-bačkega zbora kakor velik refren: da smo ugostitelji iz vse naše lepe kraljevine odslej ena čvrsta falanga in eno telo. Tudi delegati 'iz, inozemstva bodo videli, da naše zedinjenje ni samo fraza, nego gola stvarnost. Povezani v eno tako veliko interesno skupnost smo se z veseljem odzvali vabilu in že danes je sigurna udeležba več tisočev tovarišev in tovarišic iz vseh delov naše države. Pohiteli bomo v naš beli Zagreb, da se vidimo, spoznamo in navdušimo za bodočo borbo in zmago naših itak skromnih interesnih zahtev. Naj nikdo v naših vrstah ne podcenjuje pomena tega velikega kongresa, kajti od čimvečje udeležbe je odvisna tudi moralna zmaga. Kongres mora pokazati vse razpoložljive borbene sile, to ni sestanek delegatov, zato naj nikdo ne poreče: »Bodo že brez mene opravili.« Vsak izmed nas, ki se le more kolikortoliko posloviti za tistih par uric od svojega obrata, naj čimprej prijavi tajništvu svojega združenja udeležbo pri zagrebškem kongresu. Trud in stroški se bodo ob drugi priliki bogato obrestovali, kajti vsi merodajni krogi bodo uvideli našo trdno voljo za izboljšanje pogojev naše obrti in tako bomo porušili vse ograje, ki nam do danes še zapirajo pot v boljšo bodočnost. Oklevanje in cincanje še nikdar ni bilo dobro v primerih, kjer je šlo za moral-
Mg-Radio
prinaša za gostilničarje naj no vej še specijalne aparate
5+1 cevni Super
.Atlantic - Public'
Zvočna jakost za 500 oseb — Najmočnejši dnevni sprejem — Nedosegljiv prejem potom kratkih valov in vsled tega vsakih moteni prost dnevni sprejem tudi poleti — Zahtevajte ponudbe od naših zastopnikov ali pa pri gene-ralnem zastopstvu
»H E N R Y«
Tehniško skladišče in trgovina radio-aparatov
R. NI E Y N I E R
Zagreb Ulica Baruna Jelačiča 7
Telefon 47—18
no probujo Skokih vrst vseh tistih, ki se pač morajo boriti za svoj obstanek. Na zagrebškem kongresu bomo glasno povedali vsej naši javnosti po vsej državi, da smo tu in da se pri določanju norm in pogojev naše delavnosti v državi preko nas več iti no more. Hočemo izgraditi našo obrt im vSStni, ki bo dostojna naše lepe države, hočemo tekmovati z .drugimi državami, da bo v korist narodu m državi, toda pri tem moramo imeti svojo besedo. Zagrebški kongres je taka prilika, zato se glasi naša par rola: »Vsi v Zagreb, vsi kot klicairj’i naših potreb in želja!	6.
Prvovrstno blago!
Nizke cene!
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVORAKOVA ULICA 12
Telefon interurban Štev. 39-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m~ NA DEBELO -m
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker
VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER
Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
S I. marcem se znižajo vozne cene po železnicah. Če potujete na gostilniški kongres v Zagreb imate na te znižane cene še 50% popusta.
Velevažno
za vsakogar!
Opozarjamo cenj. občinstvo, da obstoja v Ljubljani „PR0MET“, Napoleonov trjj 7 (nasproti Kri-ževniške cerkve) tam dobite za majhne denarje, vseh vrst rabljene predmete, ki odgovarjajo večkrat novim, posebno r šivalni stroji, otroški vo-f žički, kolesa, glasbila, gospodinjske in gospodarske potrebi ščine i. t. d.
Posebni oddelki oblačil — Isto-tam imate priliko vse tiste predmete, katere več ne potrebujete najbolje vnovčiti
Notranjci, pa Štajerci, gorenjci in dolenjci . . .
vsi skupaj gremo v Zagreb na kongres. Čim več nas bo, temveč uspehov moremo pričakovati. Nič ni td res, kot utegne marsikateri gostilničar trditi, da se bo kongres že tudi brez njega opravil. Če bi vsak tako dejal, kako pa naj* potem bo kongres? Kdo pa se bo potem boril za odpravo našili križev in težav? Brez dič ni nič, brez; ljudi ni procesije, brez kongreeistov ni kbngresa! Hvala le* pa za takega vernika, ki niti1 enkrat im leto ne -gre k obredu njegovo vero in skoraj tako bi morali reči gostilničarju, ki bi si niti za svoj stanovski kongres ne vzel časa.
Na nas v dramski banovini gledajo vsi naši tovariši iz ostalih delov države js posebrtin£ prepričahje^i, daf smo najbolj zavedni in disciplinirano organizirani. Veliko raizočaranja bi tedaj bilo, če bi na kongresu ne bili z res častnem številom zastopani. Saj pri nas obstojajo naše stanovske žadriigč jiovprečno že čez 50 let,
ŽARNICA
r V DEKALUMENIH
:v.-i rti rfbISrtvoteothS ni tfid :t;:.;X
. Do 20% ve6 svetlobe 1 ZAHTEVAJTE JO POVSODI
Če hočeš dobro mus*ko Imet* Kupuj pri
RADIO DOBERLET o.
Vse naprave za gostilniške obrate KONGRESNI TRG št. 8 — Poleg Kino Matice
Stran 2.
sr-rT",.-, ■
Štev. 2. 28. II. 1935.
---
do&lm so se drugje začeli po večini Šele po vojni organizirati, a videli smo na kongresu leta 1933 v Beogradu, da je bila iz vseh delov države ipak nepričakovano velika udeležba.
Zagreb nam je dosti blizu. Nič se ne moremo izgovarjati, da je predolgo potovanje. Zagrebčani nam tudi pripravljajo zelo skrbno za naša, prenočišča in vsestransko dobro postrežbo. Cene bodo zelo nizke. Torej tudi glede tega ne more biti nobenega izgovora. Teh par kovačev si bomo ja nekako utrgali.
Naš kongres naj nam da toplote, novih moči, novega, poguma v borbi za obstanek. »Hočemo, prosimo, zahtevamo, bodo naši klici. Ne moremo več, znižajte nam davke, dajte nam pravičen trošarinski zakon, ne izdajajte novih koncesij, ne obremenjujte s trošarinami, taksami in drugimi javnimi dajatvami samo nas, vsem enake pravice, vsem enake dolžnosti, na nas sloni najhujša peza javnih dajatev, mi smo glavni steber tujskega prometa, ne izpodnašaj-te ga« vse to in in še drugo, kar nas tare, bomo glasno povedali. Cim več nas bo, tern močnejši bo naš glas, tem verjetneje se bo naše zahteve upoštevalo.
Glavni kongresni dan je 16, marca
Naš kongres mora biti najmar-kantnejša prireditev in obenem manifestacija naše stanovske solidarnosti. Zagreb, naše drugo največje mesto v državi, mora biti po nam okupirano, vse kar je živo mora biti neizogibno pod vtisom našega kongresa!
Dosedanja poročila kažejo, da bo mnogo tisoč udeležbe. Organizacija celotnega kongresa bo tudi mnogo bolj popolna, kot je bila v letu 1933. Udeležencem se bo nudilo ob tej priliki tudi lep spored zabave i'.i intimnega medsebojnega spoznanja, tako da bo vsak imel zadoščenje 'in najboljše vtise od kongresa.
Gg. predsedniki in tajniki združenj, prosim in pozivam Vas, da v teh zadnjih dneh storite še vse, kar je potrebno, da bo zastopana naša banovina \ največjem številu!
Ciril Majcen,
predsednik Zveze združenj gost. obrti za dravsko banovino.
Dnevni red III. gostilniškega kongresa v Zagrebu
Glasom zaključka kongresnega odbora v Zagrebu je program za gostilničarski kongres določen sledeče :
Dne 14. marca je ob 9. uri dopoldne sestanek gostilniških podjetnikov iz Primorja v prostorih Udruženja ugostiteljskih radnja v Zagrebu, Niko-ličeva ul. 10/11, telef. 26-97.
Ob 15. url istega dne se vrši glavna skupščina Državne zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije v dvorani Zbornice za trgovino in industrijo v Zagrebu, Wilsonov trg 1.
Dne 15. marca ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani Zbornice za trgovino in industrijo v Zagrebu, Wilsonov trg 1 predkonferenca predstavnikov poedinih združenj v svrho razgovora o resolucijah. Po tej konferenci se vrši seja redakcijskega odbora za sestavo resolucij v prostorih Udruženja ugostiteljskih radnja, Zagreb, Nikoličeva ul. 10/11, telef. 26-97.
Ob 20. url se vrši v dvorani hotela »Esplanade« v prisotnosti odposlancev raznih ministrstev, kr. banskih uprav, zbornic, poglavarstva mesta Zagreba, ter čehoslovaških in avstrijskih zveznih organizacij, skupna večerja, katere se lahko udeleži vsak udeleženec kongresa, ki plača 35 Din. Naročila za skupno večerjo z denarjem vred se pošljejo neposredno ali pa potom pristojnega združenja najkasneje do 10. marca »Udruženju ugostiteljskih radnja na području Trgovlnsko-industrij-ske komore u Zagrebu, Zagreb«, čekovni račun Poštanske štedionice u Zagrebu br. 37.951. Čekovne po-
I ložnice se dobijo pri vseh združenjih gostilniških podjetij drav. banovine. Dne 16. marca ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani Zagrebačkog zbora (velesejem), Zagreb, Martičeva ulica
kongres
Vstop bo dovoljen eno uro pred začetkom kongresa samo onim udeležencem, ki si bodo nabavili kongresni znak, ki stane 5 Din. Kongresni znaki, ki se morajo nositi na vidnem mestu, se bodo prodajali pri vhodu v kongresno dvorano ali pa v informativni pisarni na glavnem kolodvoru v Zagrebu, ki bo tudi dajala potrebna pojasnila in nakazila za prenočišča.
V kongresni dvorani bo pod galerijami prirejena razstava in poskušnja vin Saveza hrvatskih vinogradara. Razstavljeni bodo tudi izdelki suhomesnate robe in ostale za gostilničar-stvo važne potrebščine.
Dne 17. marca si lahko udeleženci kongresa ogledajo z avtobusi bližnjo in daljno okolico po programu, ki ga priobčujemo na drugem mestu današnje številke.
Polovična vožnja po železnici za udeležence gostilničarskega kongresa dovoljena
Prometni minister je s svojo odredbo M. S. br. 2225/35 z dne 11. 11. t. 1. dovolil udeležencem gostilničarskega kongresa v Zagrebu 50% popusta na vseh vlakih razven ekspresnega vlaka. Na vstopni postaji se mora kupiti cela vozna karta in še rumena legitimacija. Legitimacija se mora pustiti žigosati pri železniških blagajnah in sicer na vstopni postaji in na železniški postaji v Zagrebu pri odhodu. Rumena legitimacija mora biti tudi žigosana od predsedstva kongresa.
Potemtakem se v Zagrebu ne odda vozna karta in tudi ne legitimacija, ki mora imeti pri povratku iz Zagreba 3 žige in sicer žig od domače železniške postaje, od železniške postaje Zagreb in od predsedstva kongresa. Legitimacije se bodo žigosale na kongresu v prostorih, ki bodo za to označeni. Brez rumenih legitimacij s pravilnimi žigi ni polovične vožnje.
Izleti za kongresne udeležence
Udeleženci si lahko ogledajo dne 17. marca z autobusi bližnjo in daljno okolico mesta Zagreba in sicer:
Na Sljeme. Odhod iz Zagreba ob 8'30, prihod na Sljeme ob 9'30. Odhod iz Sljemena ob 14. uri, prihod v Zagreb ob 17. uri. Cena s kosilom vred v Domu mestnih nameščencev za osebo 60 Din.
Na Plitvička jezera. Odhod iz Zagreba ob 5. uri, prihod na Plitvice ob 9. uri. Odhod iz Plitvic ob 17. uri, prihod v Zagreb ob 21. uri. Cena s kosilom in večerjo vred za osebo 150 Din.
V ZaprešiČ. Odhod iz Zagreba ob 8. uri, prihod v ZaprešiČ ob 9. uri. Ogled tvornice mesnih izdelkov. Odhod
Informativna kongresna pisarna se bo nahajala na glavnem kolodvoru v Zagrebu, kjer boste dobili vsa pojasnila in kongresne znake
iz Zaprešiča ob 11. uri, prihod v Samobor ob 12. uri (obed v restavraciji Lavica). Odhod iz Samobora ob 16 uri, prihod v Zagreb ob 16'50 uri. Cena s kosilom vred v Samoboru stane za osebo 65 Din.
Poedini izleti se vršijo le tedaj, če se prijavi najmanj 20 udeležencev. Prijave za izlete sprejema Udruženje ugostiteljskih radnja v Zagrebu, Nikoličeva ul. 10/11, telef. 26-97 in sicer najkasneje do 15. marca.
Iz organizacij
Združenje Celje. Združenje v Celju je imelo svojo redno letno skupščino dne 14. januarja v hotelu pri »Pošti« v Celju. Skupščino je vodil predsednik g. Franc Petschuch. Izmed 123 članov kolikor šteje celjsko združenje je bilo 87 članov navzočih, kar znači, da je znašala udeležba več kot 75%- Iz poročila posnemamo, da je tekom leta odložilo 6 gostilniških podjetnikov svojo obrt. Otvorila pa se je ena nova gostilna. Združenje šteje 8 hotelov, 3 restavracije, 4 kavarne, 8 buffetov, 96 gostiln in 4 krčme. Ti obrati se izvršujejo po 55 moških, 62 ženskih in 6 juridičnih osebah, dočim je 107 lastnikov, najemnikov pa 16. Vajencev je bilo 13, pomočnikov pa 55 in sicer 40 natakaric in 15 natakarjev. Združenje je imelo v letu 1934.19.068'47 Din dohodkov in 20.291'— Din izdatkov. Primanjkljaj se je pokril iz prihrankov prejšnjih let. Premoženje združenja znaša 11.605*18 Din. Med letom se je vršil 1 občni zbor, uprava je imela 7 sej in 2 sestanka. Vlog je bilo rešenih 241. Združenje je vodilo ostro borbo proti Šušmarstvu z vinom in žganjem in se je le z naporom naše zvezne organizacije doseglo, da vinogradniki niso dobili popolne prostosti in morajo točenje vina pod vejo o-blastirn prijavljati. Važna je bila uredba o policijski uri, kjer so se dovolile različne olajšave. Združenje je dajalo podrobna obvestila v pogledu davčnih zadev in so se sestavljale v zadružni pisarni številne davčne prijave. Združenje se je nadalje zavzemalo zato, da se Celje uvrsti med kopališča z namenom, da bi tujci, ki prihajajo v Celje imeli znižano vožnjo po želez-
15. marca zvečer je družabni sestanek vseh kongresnih udeležencev v Zagrebu. Prijavite se pri združenjih
IZREDNA PRILIKA ZA VAS! Darnvar-sko kopališče d. d., Daruvar, prodaja:
1) stavbišča v neposredni bližini kopališča — 2) hotel na glavnem trgu — 3) okoli 100 hi vina — Pri plačilih pridejo v poštev vložne knjižice Prve hrvatske štedionice in to samo do 1. marca 1935. Posredovalci izključeni. Vse informacije dobite pri lastniku kopališča ing'. Aleksandru Jovanoviču, Daruvar — KOPALIŠČE DARUVAR JE ODPRTO VSE LETO 1
nici. Izvršile so se različne intervencije bodisi pri policijski bodisi pri mestni upravni oblasti. Iz obsežnega poročila izhaja jako živahno delovanje celjskega združenja. Skupščini je prisostvoval tudi zvezni odposlanec gospod Petein, ki je poročal o delovanju zvezne organizacije v prošlem letu, ter se je posebno dolgo zadržal pri davčnih in trošarinskih vprašanjih, zakar je žel splošno odobravanje. Skupščina se je zaključila ob 17. uri.
Združenje Slovenjgradec je imelo svojo redno skupščino dne 16. januarja ob 13. uri v prostorih gostilne Eichholzer v Slovenjgradcu. Zborovanja se je udeležil sreski podnačelnik g. dr. Potočnik Mirko, ter zvezni odposlanec ravnatelj g. Petein. Združenje šteje 82 članov, izmed katerih je 8 začasno obustavilo obratovanje. Rednih sej v letu 1934. je bilo 5, ter ena žalna seja o priliki smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Dohodki so znašali v letu 1934. 7.640 97 Din, izdatki pa 6.340'97 Din. Preostanek se je naložil v Poštni hra-
Polovična vožnja na kongres v Zagreb velja od 12 —19. marca 1935
nilnici. Članarino so Člani v redu plačevali. Na predlog g. Mikec Franca in Deberšek Josipa je bila odboru podana razrešnica. Po odobritvi obračuna se je razmotrival proračun ter plačujejo oni člani, ki plačajo 200 Din točilne takse 30, s točilno takso 200 do 300 Din 40 Din, od 300 do 500 Din 60 Din, od 500 do 750 Din 80 Din in s točilno takso z nad 750 Din 100 Din članarine. Proračun je bil soglasno sprejet, nakar je podal zvezni ravnatelj obširno poročilo o delovanju zvezne uprave, ter obravnaval vsa pereča vprašanja, zakar je žel soglasno priznanje. Pri slučajnostih je predlagal g. Štok Ferdo .iz Draže, da naj se odpravi na kmetih prosta žganjekuha. G. Prevolnik Valentin je zahteval strožjo kontrolo nad krošnjar-jenjem z vinom. G. Cajnko Franc pa je zahteval, da se naj podvzame vse potrebne mere glede milejšega postopanja pri odmeri davkov. V splošnem soglasju se je občni zbor zaključil ob 16. uri.
Združenje Zagorje ob Savi, je imelo svojo skupščino dne 21. jan. ob 14. uri v prostorih g. Ivana Drnovška v
:d\r>
'mrtanragn.
V slogi je moč !
Gostilničarski kongres v Zagrebu je dne^. marca 1935
Zagorju. Predsednik g. Drnovšek se je ob otvoritvi spominjal našega umrlega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedi-nitelja, kar so počastili navzoči člani s trikratnim klicem »Slava mu«. Združenje je prejelo 110 dopisov, odboro-vih sej je bilo 7. Dohodki so znašali v letu 1934. 3956 Din, izdatki pa 3383 Din. Združenje ima 13.811 Din premoženja. G. Hrastelj predlaga raz-rešnico, kar se je soglasno sprejelo, j, Glede dopisa zvezne organizacije, da se zvezni prispevek 35'— Din na leto v katerem je zapopadena tudi naročnina za Gostilničarski vestnik, ki je vsakemu članu neobhodno potreben, ne more znižati, je združenje soglasno odobrilo predlog zvezne uprave v znak priznanja njenemu agilnemu delovanju,
Z ozirom na komasacijo združenj so navzoči	člani	protestirali	proti	priključitvi	vseh	združenj enega sreza v
sresko združenje. Nato so se podala točna navodila glede davčne napovedi.
Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Ivan Drnovšek, za podpredsednika g. Koprivc Mirko, za tajnika g. Renčof Franc, za odbornike pa gg.: Drnovšek Martin, Košenina Miha, Vodlan Franc, Kos Jakob; za njihove namestnike gg'.:	Jesenšek	Peregrin,
Učakar Feliks.	V nadzorni	odbor	gg.:
Hrastelj	Ivan	ter Bleiweis	Franc.	Za
delegata na zvezni občni zbor gg.: predsednik združenja, Videnič Franc j in Turk Jože. Pri raznoterostih se je \ otvorila jako burna debata, kjer se je \ slikalo težek položaj gostilničarstva, v j katerega je zašla ta obrt radi pre- j velikih davščin, trošarin in prehudega j šušmarstva. Na koncu zborovanja je g. predsednik Drnovšek čestital g. Košeninu Mihi k njegovemu redkemu jubileju 50 letnega gostilniškega obratovanja. Skupščina se je zaključila ob 15. uri.
Vsi do zadnjega na gostilničarski kongres v Zagreb!
Združenje v Rogaški Slatini je
imelo svoj občni /.bor dne 14. februarja ob 15. uri v prostorih hotela »Pošta« v Rogaški Slatini. Pred pre,-hodom na dnevni red je predsednik g. Coli Stjepan omenil v svojem govoru težki udarec, kateri je zadel vso državo z izgubo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prisotno članstvo je poslušalo govor stoje in na koncu zaklicalo 3-kratni »Slava«. Zborovanja se je udeležil zastopnik banovinskega zdravilišča ter zvezne organizacije ravnatelj Peteln. Iz poročila predsedstva 'izhaja, da se je rešilo 300 vlog in da so se izvršile razne intervencije. Blagajniški izkaz dokazuje, da znaša premoženje združenja 9.970.50 Din, kar kaže, da raste vkljub gospodarski depresiji. Člani nadzornega odbora so pregledali blagajniško poslovanje *;n predlagali razrešnico zadružni upravi, ki se je soglasno sprejela. Proračun znaša pri dohodkih 5.585 Din pri izdatkih 5.465 Din. Članarina se bo pobirala po diferenciaciji, ker je tako plačevanje najbolj socijalno in nosijo gospodarsko šibkejši člani prav majhno članarino. Proračun je bil soglasno sprejet, nakar je podal ravnatelj Peteln obširno poročilo o zveznem delovanju, za kar se mu je predsednik g. Coli iskreno zahvalil. Občni zbor je bil zaključen ob pol 18. uri.
Zvezna pisarna ima še obilo tablic glede policijske ure po 2 Din na razpolago.
Celje
Objava Združenja gostilničarjev v j
Celju. Opozarjamo članstvo združenja j v Celju, da so prispele tablice o opozorilu glede prekoračenja policijske ure ter jih naj člani v zadružni pisarni dvignejo.
Občina Celje-okolica je v svoji zadnji proračunski sej’i sklenila zvišati trošarino na vino od 1 Din na 1.50 Din. Opozarjamo občinski odbor, da je navedeni sklep protizakonit, in da si naj dobro prečita objavljeno razsodbo upravnega sodišča v Celju.
Davčne, taksne in ostale finančne zadeve
Ali še lahko vložite davčno prijavo? Ker je mogoče, da je kateri davčni zavezanec opustil vložiti davčno prijavo opozarjamo, da se prijave lahko vlaga še najkasneje do 2. marca t. 1., vendar se jih mora kolkovati s 25 Din in opravičiti s tehtnimi razlogi zamudo.
Dolgovi občin in mest. Po objavi finančnega ministrstva so znašali dolgovi vaških občin v naši državi leta 1933. 244,700.009 Din in so se od leta 1930. povišali za 54,500.000 Din.
Mestne občine Beograd, Zagreb in Ljubljana so imele leta 1933. 888 milj. 300.000' Din dolga 'in so se od leta i 1930. dolgovi zvišali za 108,400.000 Din. Ostale mestne občine so dolgovale 558,500.000 Din ter so se dolgovi zvišali od leta 1930. za 128,300.000 Din. Banovine so dolgovale 142,800.000 Din in so se od leta 1930. zadolžile za več kot 37,000.000 Din. Vaške občine so najbolj zadolžene v naši banovini, ter znaša povprečna obremenitev posameznega. prebivalca zaradi dolgov občin 132.90 Din. Istotako je tudi Ljubljana med vsemi mesti najbolj obremenjeno mesto, kajti njen prebivalec je obremenjen z 2.418 Din mest-i nega dolga.
Olajšave glede zemljarine za leto 1935. Osnovni davek na dohodek od zemljišč je tudi za davčno leto 1935. 10% katastrskega čistega dohodka: v davčno osnovo za zemljarino za navedeno davčno leto pa se vnese vkljub veljavnim zakonskim določbam katastrski čisti dohodek za njive 'n za vinograde na krševitem svetu, če so kmetov glavni dohodek z zmanjšano vrednostjo za 20%.
Uredba o financiranju velikih javnih del za pobijanje brezposelnosti in pospeševanja tujskega prometa. Ministrski svet je izdal uredbo glasom katere pooblašča ministra za gradbe in za promet, da pričneta izvajati velika javna dela, predvsem modelne mednarodne ceste in železniške proge radi izpopolnitve obstoječega železniškega omrežja. Vsa ta dela se bodo financirala na podlagi izdaje srednjeročnih državnih obveznic za skupni znesek 1 miljardo dinarjev. Te obveznice se bodo amortizirale v najkrajšem roku 5 in najdaljšem roku 10 letih ter bodo uživale pupilar-no varnost.
Odgoditev davčnih plačil v izjemnih primerih. Finančno ministrstvo je izdalo davčnim upravam nalog, da morajo v bodoče vse prošnje za odgoditev davkov vzeti v proučevanje. V nalogu se ugotavlja, da dosedanji ukrepi glede odklanjanja prošenj za odgoditev davčnih plačil niso bili umestni. V sedanji splošni gospodarski krizi, ko je država dostikrat prisiljena izdati posebne določbe za ublažitev krize, je treba izvajati na-pram gospodarstvu vsaj tiste ukrepe, ki jih zakon določa za. normalne razmere. Umesten odlok plačila davka lahko davčnega zavezanca, ki je trenutno v plačilni zadregi, reši gospodarske škode, ki bi mu jo napravilo eksekutivno izterjanje. Prošnje o odgoditvi davčnih plačil do 50.090 Din rešujejo finančni ravnatelji.
Na vsako prošnjo za odgoditev plačila bodo finančne direkcije dobro proučile «n izdale odlok. Pri tein je treba imeti pred očmi, da pomeni odgoditev le izjemen ukrep, ki se sme izvajati samo proti takšnim davčnim zavezancem, ki so za nekaj časa plačila nesposobni in bi se izterjanje davka eksekutivnim potom ne dalo izvršiti brez hujših posledic za njihov obstoj. Dolžni davek se ne sme odgoditi preko tekočega leta in bodo finančne direkcije dovoljevale odgoditev samo za tisti čas, ki je davčnemu zavezancu potreben, da postane plačila zmožen. Davčni obvezanci se morajo najtočneje držati dovoljenih rokov za plačilo davka. Pri tistih davčnih obvezaneih, ki bi zanemarili rok davčnega plačila se ima izvršiti eksekutivni postopek za ves dolg. Prošnje za odgoditev davkov, preko 50.000 Din je vlagati potom davčnih uprav na finančno ministrstvo.
Kako se zbirajo podatki o železniškem prometu za odmero pridobnine? Na predlog finančnega ministrstva je prometno ministrstvo izdalo navodila železniškim postajam glede zbiranja uradnih podatkov o želez'-niškeni prometu, ki so potrebni za odmero pridobnine in davka na poslovni promet. Pri železniških postajah se bo uvedel posebni obrazec, ki ga bodo izpolnjevale in dostavljale davčnim, upravam. Obrazec bodo izpolnjevale oddajne postaje za vse civilne pošiljke, ki so bile izročene za prevoz. Postaje bodo obrazce dostavljale vsakega 1. do 15. onim davčnim upravam onega področja, na katerem se postaja nahaja.
Izdaja novih kolkov. Minister za finance je odločil, da se da po 1. ja-> nuarju 1935 v obtok nova izdaja kolkov po 2.—, 3.—, 5.—, 20.—, 100,— in 200.— Din s pristavkom, da ostane sedanja izdaja v obtoku toliko časa, dokler se ne porabi.
Navodilo za plačevanje letne takse za bicikle. Izza dne 1. januarja 1935 se pobira letna taksa za bicikle po 20,— Din v kolkih poleg prijavne takse po 5.— Din, in to na prijavi, ko se ta vlaga. V prometni knjižici je treba zapisati poleg registrske številke, da je taksa 20.— Din za odobritev plačana v kolkih na prijavi. | Obrazci za te prometne knjižice se
Gostilničarji na potu v Zagreb
Ker licdc v kongresnih dnevih vse železnice in avtobusi zasedeni, bodo gostilničarji prisiljeni, da se poslužijo drugih prevoznih sredstev
Gostilničarji združenj ob"Sfvinji bodo potovali na splaveh, Požrtvovalni člani kongresnega cdbora v Zagrebu jim bedo plavaje hiteli k pozdravu nasprotij
Mariborski gostilničarji in oni iz Dravske doline se bodo prevažali z žično železnico, ki jo bo montirala ..Pohorska vzpenjača".
5 NovomeSčani in\spIoh Dolenjci se bodo poslužili nove, že davno zaželjene železniške ^	proge	Novo mesto-Brežice.
prodajajo pri davčnih upravah in pri sreskih načelstvih. Posebej se še pripominja, da velja to navodilo samo za letno takso po Din 20.— za bi-cikle, ne pa tudi za druga vozila.
Ustanovitev nove katastrske uprave v Litiji za litijski srez. Minister za finance je odredil, da se naj ustanovi za litijski srez odnosno za območje davčnih uprav v Litiji in Višnji gori nova katastrska uprava s sedežem v Litiji.
Izpremembe in o zaščiti kmetov.
1935 je stopila v
dopolnitve Uredbe
Dne 28. januarja veljavo Uredba o
izpremembali in dopolnitvah Uredbe o zaščiti kmetov. Plačila in storitve omenjene v čl. 3. in čl. 4. Uredbe o zaščiti kmetov se odlagajo na dan
1.	septembra 1935, kolikor niso že izvršene. Potemtakem se odlagajo plačila za dolgove denarnim zavodom in bančnim obratom. Nadalje, se odložijo tudi plačila za one dolgove izpod 2.000 Din, ki so jih morali kmetje vrniti v i enakoletnih obrokih. Kmetje, ki dolgujejo denarnim zavodom, morajo zamenjati dospele menice, ker bi sicer izgubili zaščito. Tisti dolžniki jja, ki so zaščito že izgubili. ker se niso ravnali po določbah uredbe o zamenjavi menic, pridobe zaščito '.znova, če opravijo zamenjavo menic najkasneje do dne 15. marca 1935. Obrestna mera se znižuje za
dolgove denarnim zavodom od 6% na 4Za dolgove ostalim upnikom pa na 1% letno. Dolžnikom, ki so obresti že plačali v smislu Uredbe o zaščiti kmetov z dne 27. avgusta 1934, se ta razlika obrest’; zaračuna v odplačilo glavnice. Določila te uredbe se nanašajo tudi na terjatve Poštne hranilnice, kmetijskih zadrug in njihovih zvez.
Izprememba pravilnika za izvrševanje predpisov v pogledu točilne takse. Minister za finance je iz.clal odločbo glasom katere se ne sme od prosilca za podelitev točilne pravice zahtevati potrdilo o plačanih davkih.
Davčne, taksne In ostale finančne zadeve.. Leta 1933. se je na podlagi statistike f.nančne direkcije plačalo v dravski banovini 29S.4 milj, dinarjev državnih direktnih davkov. Na posamezne davčne vrste odpadejo naslednji zneski :	Davek na poslovni promet
103.9 milj. dinarjev, uslužbenski davek
36.1 milj. dinarjev, zemljarina 30.1 milj. dinarjev, zgradarina 30 milj. dinarjev, pridobntna 25.6 milj. dinarjev, družbeni davek 18.2 milj. dinarjev, rentnina 10 5 milj. dinarjev, davek na luksus 9.6 milj dinarjev. Ob koncu leta 1933. je znašal zaostanek na davkih 49.8 milj. dinarjev. Število davčnih zavezancev je znašalo 524.598. V letu 1933. je bilo pobrano na trošarini
23.2 milj. dinarjev, na taksah pa 40.8 milj. dinarjev.
Uganka?
Kako bi bila prva Človeka obdavčena, ker se ju ne bi moglo oceniti po zunanjih znakih, saj bi bila brez stanovanja in obleke?
Važne razsodbe upravnega sodišča v Celju
Ali smejo občine poljubno uvajati občinsko trošarino na vino?
Občinski odbor v Št. Vidu nad Ljubijtjno je uvedel mesto 1.— Din kar 1.50 Din občinske trošarine na vino in se ni oziral na določilo, da se v selskih občinah ne sme pobirati večje trošarine kakor 1.— Din od litra vina. Banska uprava je proračun te občine odobrila, kar je vzbudilo splošno začudenje. Na priporočilo zvezne uprave so se vsi gostilničarji pritožili na upravno sodišče v Celju in so se tožbe sestavile tudi v zvezni pisarni. Upravno sodišče v Celju je izdalo sledečo razsodbo:
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Bedekoviča Janka, v prisotnosti upravnih sodnikov:
1. dr. Bavdka .1 ožeta,
2. dr. Kržišnika Antona,
dalje zapisnikarja dr. Turnška Viktorja
na tožbo zoper odločbo sreskega načelstva v Ljubljani z dne 20. novembra 1934 št. 30.668/1 glede zvišanja občinske trošarine na vino v občini Št. Vid nad Ljubljano, v smislu čl. 27 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih brez javnega naroka, po proučevanju upravnih spisov in po vpogledu v pismene izjave toženega oblastva in soudeležene občine, v nejavni seji razsodilo tako-le:
Tožbi se ugodi in osporovani upravni akt radi nezakonitosti razveljavi.	11'1 u<
Razlogi:
Občinski odbor občine Št. Vid nad Ljubljano je v seji dne 6. aprila 1934 sklenil, da se trošarina na vino in vinski mošt zviša od L— Din na 1.50 Din za en liter. Ta sklep je kralj, banska uprava v Ljubljani odobrila z odločbo od 18. junija 1934, II. No. 5195/5, ko je potrdila občinski proračun za leto 1934/35.
S plačilnim nalogom od 9. avgusta 1934, št. 2846 je predsednik občine Št. Vid predpisal zgoraj navedeni tožeči stranki razliko med prejšnjo in zvišano trošarino na vino in vinski mošt. Na ugovor tožeče stranke je občinski odbor v seji dne 13. septembra 1934 navedeni davčni predpis potrdil. Proti temu sklepu je tožeča stranka vi oži Iva pritožbo na sresko načelstvo v Ljubljani in predlagala, naj se osporavani upravni akt razveljavi, ker je v nasprotju z odredbo čl. 13 zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih izdatkov za leto 1932/33, ki določa, da izza dne 1. januarja 1933 trošarina na vino v selskih občinah ne sme biti večja od 1. Din na liter.
Sresko načelstvo v Ljubljani je z odločbo od 20. novembra 1934, štev. 30.668/1 pritožbo zavrnilo radi ne-osnovanosti, ker je bila odredba cit. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932/33 izpreme-njena oziroma ukinjena z zakonom o občinah, ki takih omejitev glede višine doklad ali občinskih posrednih davkov nima.
Tožeča stranka je zoper to odločbo, ki ji je bila dostavljena 10. decembra 1934, vložila dne 5. januarja 1935, to-
rej v odprtem roku, tožbo na uprav-| no sodišče. V tožbi navaja, da upravno oblastvo ni pravilno uporabilo zakona in to radi sledečih razlogov: Res je sicer, da je zakon o občinah poznejši, kakor zakon o naknadnih kreditih od 23. decembra 1932. Toda občinam je po § 95 zakona o občinah dovoljeno uvajanje občinskih posrednih davkov le v mejah zakonske pooblastitve, ker bi sicer nastala na tem polju pravna in gospodarska anarhija. Izključeno je osobito, da bi na polju trošarin na alkoholne pijače, ki so gospodarsko za vso državo tako važne, mogle občine uvajati svoje trošarine brez zakonske pooblastitve. Na tem prav nič ne spreminja dejstvo, da je potrebna za občinski proračun odobritev nadzornega oblastva, kajti tudi nadzorno oblastvo ne more in ne sme brez zakonske pooblastitve odobravati uvajanja občinskih posrednih davkov. Sicer pa izhaja že iz pravnega načela, da poznejši splošni zakon ne ukinja, oziroma ne spreminja prejšnjega poseb-] nega zakona o maksimiranju trošarine. § 95 zakona o občinah odreja le, da je potrebna za uvajanje občinskih posrednih davkov in za njihovo proučevanje odobritev nadzornega oblastva, ne pa, da bi se moglo to | zgoditi brez ali proti zakonski po-i oblastitvi.
Upravno sodišče je o tožbi nastopno razmotrivalo:
Vsled izrečne odredbe § 95, odst. 5 zakona o občinah odobrava uvedbo odnosno povišanje po zakonu o občinah dopustnih vrst samostojnih občinskih posrednih davkov (trošarine, takse) oblastvo, ki je po § 98 zakona o občinah pristojno za odobritev proračuna. S tem so izpremenjeni dosedanji predpisi § 64, odst. 3 zakona o podaljšanju veljavnosti finančnih zakonov z dne 31. julija 1929 odnosno drugi formalni predpisi, ki so doslej veljali v pogledu pristojno-s t i za odobravanje teh davščin, zlasti tudi čl. 79 zakona o državni trošarini. O razumevanju teh zakonskih določb je že državni svet v obči seji 5. februarja 1932, br. 5322/22 odločil, da odobritve nadzornega oblastva ni istovetiti z zakonskim pooblastilom. Ločiti je tedaj treba med formalnimi in materijalno-pravnimi odredbami zakonov v pogledu samostojnih samoupravnih davščin. Med materijal-no pravne predpise pa brez dvoma spada tudi omejitev davščine v pogledu višine. S takim materijalno-pravnim predpisom, t. j. § 13 zakona o naknanih izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932/33 je bila občinska trošarina na vino omejena tako, da izza 1. januarja 1933 ne sme biti v selskih občinah večja od 1.— Din na en liter. S formalnim predpisom § 95 (5) obč. zak., ki določa, katero oblastvo je odslej pristojno odobravati uvajanje in po-večavanje občinskih posrednih davkov, pa ni ukinjen nvaterijalno-prav-ni predpis § 13 zakona o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932/33. V slučaju, da bi zakonodajalec s splošnim zakonom o občinah hotel ukiniti s posebnim, t. j. z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932/33 določeno omejitev glede višine občinske trošarine, bi bil moral to izrecno navesti. Ker take določbe ni, je odobritveno oblastvo pri uvajanju ali povečava-nju občinskih posrednih davščin vezano na še veljavne zakonske omejitve glede višine in sme tedaj odobriti tako davščino le v dovoljenem okvirju.
Sicer pa je iz čl. 14 (3) poznejše uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933, ki ima moč zakona, razvidno, da se mora tudi pri banovinski trošarini na vino in žganje trošarinska stopnja maksimirati. Ta uredba, ki je izdana pozneje kot zakon o občinah, jasno priča, da maksimiranje trošarin-ske stopnje namenoma ni ukinjeno.
Iz. navedenega dovolj jasno izvira, da je nadzorno oblastvo po namenu zakonodajalca pri odobritvi davščine in proračuna vezano na še veljavne zakonske omejitve glede višine davščine. Odločba kralj, banske !
Vašim gostom
in sebi ustrežete
ako jim nudite k vinu
Rogaško slatin o
kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom blagodejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje!
uprave v Ljubljani od 18. junija 1934,
II.	5195/5, s katero je bil potrjen občinski proračun za leto 1934/35 občine Št. Vid nad Ljubljano, se tedaj protivi še veljavnemu predpisu § 13 zakona o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932/1933, v koiikor je bilo dovoljeno šentvidski občini pobiranje trošarine na vino in vinski mošt v trošarinski stopnji čez 1.— Din na en liter. Nezakonita je tedaj tudi osporaviana odločba. ki jo je v izvrševanju proračuna izdala občina Št. Vid in potrdilo sresko načelstvo v Ljubljani, ker se zahteva od tožeče stranke plačilo trošarine, ki ni v skladu z zakonskimi predpisi.
Tožbi je bilo tedaj ugoditi in osporavani upravni akt radi nezakonitosti razveljaviti.
*
Opozarjamo občinske odbore, posebno pa Celje-okolico, ki je tak sklep že napravila, da naj ne delajo »računov brez krčmarjev«.
Pazite na sestavo občinskih proračunov.Trofiarina se lahko pobira v znesku 1*50 Din pri litru le v mestih in trgih, v ostalih krajih pa samo 1 Din
Važna razsodba upravnega sodISča
glede reševanja prošenj odnosno
prizivov pri upravnem sodišč«.
V nekem konkretnem slučaju se je izjavila mestna občina Kranj, kakor tudi Združenje gostilniških podjetij v Kranju proti podelitvi neke gostilniške koncesije. Tam. sresko načelstvo je prošnjo za podelitev bufeta odklonilo, nakar se je prosilec pritožil na kr. bansko upravo, ki je izdala nalog, da se mora pritožniku koncesijo izdati, ne da bi pri tem navajala razloge, ki so jo privedle do take rešitve.
Združenje v Kranju se je proti odločbi kr. banske uprave pritožilo na upravno sodišče v Celju, ki je izdalo sledečo rešitev:	f
V imenu Njegovega Veličanstva
kralja!
Upravno sodišče je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Bedekoviča Janka, v prisotnosti upravnih sodnikov:
1. dr. Bavdka Jožeta,
2. dr. Kržišnika Antona,
dalje zapisnikarja dr. Turnška Viktorja, na tožbo Združenja gostilniških podjetij v Kranju, zoper odločbo kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 12. julija 1934, VIII. št. 2705/2 glede podelit-
ve dovolila za bufet, v smislu čl. 26, odst. 1 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih brez javnega naroka v nejavni seji razsodilo tako-le:
S tožbo osporovani upravni akt se radi nedostatnega postopka upravnega oblastva razveljavi.
Razlogi:
Z odločbo ?, dne 7. aprila 1934, št. 2718/5 je sreski načelnik v Kranju v smislu § 97 obrt. z. odklonil K. I. podelitev dovolila za izvrševanje gostilniškega obrta bufeta v smislu § 60, toč. 22 in § 76, toč. 7 obrt. z. s sedežem v G. S., ker ni krajevne potrebe, ker projektirani bufet ne vstre-za gradbenim in higijenskim predpisom in ker K. ni doprinesel dokaza o izpolnjeni vojaški obveznosti.
Občina v Kranju in Združenje gostilniških podjetij v Kranju sta v smislu § 77 (5) obrt. z. podala mnenje, da za izdajo dovolitve zaprošenega obrta ni krajevne potrebe.
Zoper to odločbo je K. I. vložil pritožbo na kralj, bansko upravo, ki je 7. odločbo od 12. julija 1934, VIII Nr. 2705/2 pritožbi ugodila in napadeno odločbo razveljavila s pristavkom, da je izdati zaprošeno dovolilo, ako bo gradbeno oblastvo načrt stavbe odobrilo.
O tej odločbi sta bila obveščena z dopisom sresko načelstvo v Kranju od 19. julija 1934, št. 44708/5, občina v Kranju in Združenje gostilničarjev v Kranju, ki sta v odprtem roku vložila na upravno sodišče tožbi.
V tožbah, odnosno v dodatku k tožbi uveljavljata, da toženo oblastvo ni navedlo razlogov za svojo odločbo, odnosno le ti tožečima strankama nko bili objavljeni.
Upravno sodišče je o tožbah nastopno razmotrivalo:
Po § 77 (5) ob. z. mora zahtevati pristojno obče upravno oblastvo od občine in od pristojne združbe mnenje glede potrebe, da se izda dovolitev za osnovanje dotičnega obrta. Po § 61 (3) ob. se dovolitve za gostilniške obrte izdajajo po svobodni oceni glede na obče koristi in po dejanski potrebi kraja, kjer se izvršujejo.
Iz navedenih zak. predpisov izvira, da upravno oblastvo pri izdaji ali odklonitvi dovolitve ni vezano na mnenje občine ali združbe, pribavlje-no, po § 77 (5) ob. z. Jasno pa je, da mora za neupoštevan je mnenja imenovanih pravnih oseb imeti in navesti razloye v smislu §§ 79, 107 in 109 z. u. p. na podlagi ugotovljenih činje-nic.
V predmetnem slučaju niti iz odločbe niti iz upravnih spisov ni razvidno, na podlagi katerih ugotovitev je toženo upravno oblastvo prišlo dj svoje rešitve. V interesu tožečih strank, ki imajo po § 77 (5) ob. z. pravico pritožbe, če se izda dovolitev proti njih mnenju, je, da zvedo za razloge.
Postopanje upravnega oblastva je v tej bistveni točki nedostatno, vsled česar je bilo osporovani akt po čl. 26 zak. o drž. svetu in upravnih sodiščih razveljaviti.
Ta razsodba je načelne važnosti in jo naj zadružne uprav® dobro prečita j o.
Razsodba upravnega sodišča v Celju na tožbo davčnega zavezanca, ki ni vložil davčne prijave.
V nekem konkretnem slučaju je upravno sodišče v Celju izdalo zoper tožbo proti odloku reklamacijskega odbora v Mariboru sledečo razsoilbo:
V imenu Njegovega Veličanstva
kralja!
Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Bedekoviča Janka, v prisotnosti upravnih sodnikov:
1. dr. Bavdka Jožeta,
2. dr. Kržišnika Antona,
dalje zapisnikarja dr. Turnška Viktorja na tožbo M., posestnika iu gostilničarja v M., zastopanega po advokatu v G., zoper odločbe reklamacijskega odbora v Mariboru z dne 28. marca 1934, št. 105/55-111 iz 1U34, radi odmere pridobnine 'in davka na poslovni promet za 1. 1933 in davka na
poslovni promet za čas od 1. aprila do 31. decembra 1932 do dne 13. decembra 1934 izvedeni ustni razpravi iti sicer po zaslišanju poročila sodnika poročevalca in izvajanj tožeče stranke razsodilo tako-le:
Tožbi se ugodi, kolikor izpodbija odmero davka na poslovni promet za čas od 1. aprila do 31. decembra 1932 in se izpodbijani upravni akt v tem pogledu razveljavi radi nedostatno-sti postopanja s tem, da se postopa v smislu pripomb upravnega sodiš-ea.
V ostalem se tožba zavrne radi ne-osnovanosti.
Razlogi :
Davčni odbor v G. je odmeril zgoraj imenovanemu tožitelju od gostilne za leto 1933. osnovo pridobnine z Din 11.500 in osnovo davka na poslovni promet z Din 98.000, a osnovo davka na poslovni promet za čas od 1. aprila do 31. decembra 1932 z zneskom Din 50.800, odnosno preračunano na vse leto z zneskom Din 67 700.
Proti tej odmeri sta se pritožila tožilelj in državni zastopnik na reklamacijski odbor v Mariboru, ki je tožiteljevo pritožbo kot neosnovano zavrnil, a pritožbi državnega zastopnika ugodil in zvišal osnovo pridobnine na Din 13.000.
O tej odločbi z dne 28. marca 1934, št. 105/55-111 je bil obveščen tožitelj dne 10. maja 1934.
Proti tej odločbi je vložil tožitelj tožbo na upravno sodišče. Ta tožba je bila izročena pošti na recom. re-cepis dne 7, junija 1934 in je torej pravomočna.
V tožbi uveljavlja tožitelj:
1. Da je v spisih protislovje, ker se je promet njegove gostilne ocenil enkrat z zneskom 98.000 Din, drugič pa z zneskom 67.000 Din, in da reklamacijski odbor tega nedostatka ni odpravil.
2. Da je v letu 1932. potočil izvest-rio količino alkoholnih pijač, kakor je razvidno iz seznama finančne kontrole v M. in da je znašal promet njegove gostilne največ 50.000 Din, ne pa 98.000 Din; da reklamacijski odbor ni upošteval, da se morajo od kosmatega dohodka odbiti stroški gospodarstva, režijski stroški, točilna taksa, občinske doklade itd., tako da čisti dohodek nikdar ne znaša 10% prometa; da je treba nadalje upoštevati, da se v gostilniškem obratu nekaj vina pokvari, nekaj pa ga izhlapi in izteče in da večina gostov radi gospodarske krize nima sredstev za posečanje gostiln; da vsega tega reklamacijski odbor ni upošteval, nego je določil tožite-Ijev čisti dohodek po nekem splošnem ključu; in da je tožitelj v primeri z drugimi gostilničarji v M. previsoko obdavčen.
3. Da je izpremenil reklamacijski odbor oceno davčnega odbora brez navedbe konkretnih utemeljenih razlogov, s čimer je kršeno zakonito načelo svobodne ocene po davčnem odboru.
Tožitelj predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi.
Upravno sodišče je o tožbi naslednje razmotrivalo: acl 1. Zatrjevano protislovje v spisih ni podano. Z zneskom 98.000 Din se je namreč ocenil promet v poslovnem letu 1932., ki služi za osnovo odmere davka na poslovni promet za davčno leto 1933. Z zneskom 67.700 Din se je pa ocenil promet v poslovnem letu 1931., ki tvori s sorazmernim delom 50.800 Din osnovo za odmero davka na poslovni promet za čas od 1. aprila do 31. decembra 1932.
V pri tožbi na reklamacijski odbor izpodbija tožitelj odmero davka na poslovni promet i za čas od 1. aprila ao 31. decembra 1932 i za davčno leto
1933.	Vendar je reklamacijski odbor rešil pritožbo razen glede pridobnine te še glede davka na poslovni pro-met za davčno leto 1933. Bes je sicer, da je prejel tožitelj dva plačilna naloga: i. o odmeri pridobnine in davna na poslovni promet za davčno leto 1933., 2. o odmeri davka na poslovni promet za čas od 1. aprila do 31. decembra 1032 (davčno leto 1932); in da bi bil moral v smislu čl. 133, odst. ' rakona o neposrednih davkih vlo-
Hotel »ZVEZDA", Celje, Glavni trg
priporoča svoj renoviran hotel,. izvrstna^domača in dalma* tinska vina lastnega pridelka, kakor tudi lastno mesnico — Izvrstna kuhinja po najnižji ceni — Lastnik Žumer J«
žiti zoper vsak plačilni nalog poseb- , no pritožbo, odnosno vsaj kolkovati skupno pritožbo z Din 40 (20 -1- 20). Vendar davčno oblastvo tožitelja ni pozvalo, da odpravi ta formalni ne-dostatek, in zlasti ga ni poz.valo v smislu čl. 231, odst. 4. in 5. taksnega pravilnika, da le z 20 Din kolkovano pritožbo lcolkuje še z 20 Din. Zato tudi reklamacijski odbor ni bil upravičen, da je prezrl pritožbo glecte odmere davka na poslovni promet za davčno leto 1932., nego bi jo bil moral rešiti. Ker tega ni storil, je ostalo postopanje v tem pogledu bistveno nedostatno.
ad 2. Glede pridobnine in davka na poslovni promet za davčno leto 1933:
V predmetnem primeru je toženo oblastvo ocenilo čisti dohodek tožeče stranke v smislu čl. 57 zakona o neposrednih davkih po svobodnem prepričanju.
i z določil čl. 57, 108, 111 in 120 zakona o neposrednih davkih pa izhaja, da mora davčni, odnosno reklamacijski odbor pri postopanju po čl. 57 navedenega zakona izvršiti svojo oceno le na podlagi konkretnih či-njenic, lokalnih in splošnih prilik, pri čemer pa mora seveda označiti, katere konkretne činjenice je vzel za podlago svoje ocene.
Enako se mora postopati pri oceni prometa, ker določa § 7. zakona o skupnem davku na poslovni promet, da se morajo odredbe zakona o neposrednih davkih analogno uporablja- , U tudi v postopku po zakonu o davku na poslovni promet.
O vprašanju, ali so taki konkretni podatki ugotovljeni, pa sme upravno sodišče z ozirom na svobodni pre-vdarek upravnega oblastva, ki je le-temu pri ocenjevanju po čl. 57. zakona o neposrednih davkih priznan, presojati le, č eso ugotovljeni podatki resnični ali so podatki za oceno vsaj toliko ugotovljeni, da je na njihovi podlagi sploh mogoče izvršiti zaključek o čistem dohodku davčnega zavezanca.
V predmetnem primeru je na podstavi izkaza oddelka finančne kontrole v M. št. 138/33 z dne 22. januarja 1933 ugotovljeno, da je tožitelj v letu 1932. potočil 3174 litrov vina na drobno, 5086 litrov vina na debelo, 1674 litrov piva, 68 litrov žganja, 1813 litrov sadjevca in 409 litrov vinskega mošta. Nadalje je davčna uprava na podstavi okolnosti, da je tožitelj v letu 1932. za gostilniško porabo zaklal 9 svinj, eno kravo in dve teleti, smatrala, da je znašal promet v kuhinji 30.000 Din.
Na podstavi teh podatkov pa je mogoč zaključek o prometu 98.000 Din (izvzemši pivo, ki ni zavezano splošnemu prometnemu davku) in o čistem dohodku 13.000 Din.
Resničnosti gornjih podatkov toži-telj ne izpodbija niti v pritožbi niti v upravnosodni tožbi, obratno, sklicuje se celo na seznam finančne kontrole v M.
Z ostalimi tožiteljevimi navedbami v pritožbi in tožbi o upoštevanju le-
žijskih stroškov, o maksimalnem 10% čistem dohodku, o upoštevanju običajnih izgub pri točenju vina in o prekomerni obdačbi tožitelja v primeri z drugimi gostilničarji se pa reklamacijskemu odboru ni bilo ba-viti in se tudi upravno sodišče s temi navedbami ne more pečati radi naslednjih razlogov:
Tožitelj ni niti na splošni poziv, niti na posebni pismeni poziv davčne uprave v O. vložil davčne prijave za odmero pridobnine in davka na poslovni promet za davčno leto 1933.
Davčno oblastvo je moralo zato postopati po določilih čl. 107, 129 in 137 ter sled. zakona o neposrednih davkih.
Predmetno, kjer gre za ugotovitev davčne osnove sta merodajna člena 107 in 129.
Po čl. 107 navedenega zakona se davčnemu zavezancu, ki ne predloži davčne prijave v obče predpisanem roku odmeri davek brez njegovega sodelovanja in sicer po po» datkih, ki so davčnemu odboru ali davčnemu oblastvu na razpolago.
Po čl. 129 navedenega zakona se davčnemu zavezancu, ki ne izroči ne davčne prijave ne zahtevanih podatkov, odmeri davek po ocenitvi davčnega odbora na podstavi podatkov, s katerimi davčno oblastvo razpolaga.
Iz teh določil izvira, da davčni zavezanec, ki ni vložil prijavo, ne sme več navajati v pritožbi na reklamacijski odbor novih činjenic, ki bi spremenile po davčnem odbora izvršeno odmero, nego sme le izpodbijati resničnost podatkov, ki so bili davčnemu odbora na r a z p o I a | o.
Z ozirom na ta izvajanja so zgoraj navedene nove činjenice nevpoštev-ne.
ad 3. V smislu določila čl. 134 od*t • zadnji zakona o neposrednih davkih ima reklamacijski odbor iste pravice kakor davčni odbor. Zato ocenja stanje stvari pri postopanja po tt. 37 navedenega povsem samostojno in neodvisno oni davčnega odbora. Bistvo svobodnega prevdarka pa je, da je ob istem stanju stvari mogočih več rešitev, pri čemer je vsaka teh rešitev zakonita. Zato je mogoče, da pride reklamacijski odbor ob istem stanju stvari, ki je bil znan Že davčnemu odboru, do drugega zakljtlčka kakor davčni odbor.
Tožba je torej glede pridobnine in davka na poslovni promet za davSno leto 1933. neosnovana.
Iz razsodbe sledi, da tožitelj ni mogel izpodbijati plačilnih nalogov davčne uprave, kakor tudi ne odločbo reklamacijskega odbora predvsem iz tega razloga, ker ni vložil davčne prijave. Iz te razsodbe lahko črpajo naši Člani marsikaj, kar jim bo v korist ravno sedaj, ko bodo prejemali rešitve reklamacijskih Odborov.
SAMO M06NE BORBENE STANOVSKE ORGANIZACIJE LAHKO ŠČITIJO NASE INTERESE!
V ORGANIZACIJI JE MOČ IN BODOČNOST 1
in vino je razlika
da in Še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizeiin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežllna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj	P™?'
razredna mineralna voda. Cisti in Izpira kri, Izloča sečno kislino In druge strupe iz telesa ter s krepi telesne In duševne sile. Kdor pl|e vino z Radensko ^slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarrjah.
Narodna skupščina razpuščena.
Z ukazom z dne 6. februarja 1935 se je razpustila Narodna skupščina, k’i je bila dne 8. novembra 1931 izvoljena. .
Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo se bodo vršile v vsej kraljevini v nedeljo 5. maja 1935. Narodna skupščina se bo nato sestala k izrednemu zasedanju
3.	junija 1935.
Proračun za leto 1935/36 bo rezerviran novi Narodni skupščini. Ker pa poteče tekoči državn! proračun 31. marca, se bo po ustavi stari proračun podaljšal za dobo štirih mesecev.
V bodoči Narodni skupščin’! bo 370 poslancev, dosedanja pa jih je imela 305. Po dva poslanca volijo v naši banovini sledeči srezi: Maribor-levi breg, Ljubljana-okolica in mesto Ljubljana. Dravska banovina bo imela potemtakem 29 poslancev in sicer bivše mariborsko okrožje 15, bivše ljubljansko okrožje pa 14 poslancev.
Banovinski svet.
Banovinski svet je od 4. februarja razpravljal banovinski proračun za leto 1935/36, k’i znaša 89 miljonov. Za kritje primanjkljaja bo banovinska uprava uvedla različne takse in trošarine. Tako n. pr. se bo uvedla trošarina na kavo, čaj, kakao, riž itd Istotako je nameravala uvesti tudi banovinsko takso na bicikle, pa je od te namere odstopila. Glede takse na radio-aparate je g. pomočnik bana Izjavil, da se bo takoj ukinila, kakor hitro bi se pokazalo, da se je vsled takse znižalo število aparatov.
Zvezna uprava je informirala večji del banovinskih svetnikov o težkem položaju gostilničarskega obrta ter omenila, da ne bi bila povišanja in uvajanja taks ter trošarin potrebna, ©6 bi se pobirala banovinska tro-Š ari p a tudi onega vina, katerega konzpmira privatnik. O tem so govorili v banovinskem svetu gg. banovinski. svetniki Goričar Matija, Tavčar Ivan, Prepeluh, Golouh, Babnik in Lavtižar.
Občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem
Dne 17. januarja se Je vršil v dvorani hotela »Henke« v Laškem III. redni občni zbor Gostilničarsko pivovarne d. d. Laško. Iz. poročila predsedstva posnemamo, da se je družba borila z velikimi zaprekami, ki jih je prinesla splošna gospodarska kriza. Pojavila pa se ni samo kriza, temveč so nastopili tudi razni nezadovoljneži iz lastnih vrst. Begali niso sami sebe, temveč tudi delničarje s tem, da so razširjali razne neresnične vesti. Iz tehničnega poročila, ki ga je podal g. inž. Uhlif posnemamo, da so postavljena vsa potrebna poslopja po najbolj modernih načelih. Negotova je le še izolacija nekaterih obratnih prostorov s plutovino. Gradbeni stroški za vsa poslopja pivovarne znašajo:
Upravno poslopje stane 415.000 Din, vsa tovarniška poslopja 1 milj.
640.000 Din in industrijski tir 145.000 Din. Skupaj tedaj 2,100.000 Din. Izolacija iz plutovine pa bo znašala še ca 400.000 Din. Zemljišča, na katerih pivovarna stoji merijo ca. 10.000 m' in veljajo 275.000 Din. Prikupilo se je v lanskem letu še 120 ma sveta za izravnavo meje in boljše komunikacije. Lastna sodarna je to poslovno leto večinoma počivala. Napravljenih je 4.300 sodčkov za 25 1, dog pa je še v zalogi za nadaljnih 3.000 sodov. V sodarno se je investiralo 560.000 Din, ter je v tej postavki zapopadena vsa gotova posoda in zaloga dog ter obročnega železa. Sodarna se nahaja trenutno v najetem prostoru in se bo v najkrajšem času preselila v to določene prostore pivovarne. Vsak 25-literski sodček izdelan v lastni režiji je veljal z, materijalom vred 85.— dinarjev. V kvasarno se je investiralo
30.000 Din* ki pa radi kratkega časa in raznih popustljivosti ni prišla še do rednega obrata. Vrednost inventarja, t. j. vseh premakljivih stvari, ki so last pivovarne in ki ob-
stojajo v glavnem iz prej navedenih zalog in izdelkov sodarne, dalje v orodju, v strojih, v zalogah lesa, železa, opeke, cementa, v opremi pisarn upravnega poslopja itd. znaša 800.000 Din. Od upravnih stroškov se je porabilo za takse pri izdaji delnic
220.000 Din, za plače nameščencev
175.000 Din, za potnine in nadzorovalne stroške 145.000 Din, za poštnine, koleke, brzojav in telefon 40.000 Din, za časopisne objave, oglase
40.000 Din, tiskovine, intervencije
40.000 Din in pisarniške potrebščine ter za bančne in druge stroške 40.000 Din. V plačah nameščencev je zapopadena plača knjigovodje, skladiščnika ter svoječasno nastavljenega svetovalca-pivovaritelja. Pri potni-nah so zaračunani stroški 2 potovanj radi nakupa strojev v Nemčiji, 6 potovanj v CSR radi dobave strojev in kredita, 4 potovanja v Beograd, 18 potovanj v Zagreb in ca. 600 potovanj v Laško - Ljubljano in druge kraje v zadevi pivovarne. Ti izdatki se niso povrnili v gotovini, temveč v nevnovčljivih knjižicah.
Pivovarna je prejela od delničarjev 6,000.000 Din, od teh poseduje v gotovini 2,500.000 Diva investiranih pa je
3.500.000 Din. Kdor misli, da se je pivovarna gradila drago, naj pogleda brošuro »Gostilničarska pivovarna
biser
domačih
naravnih minerainih voda
Uprava „Kostrivniške S at ne“ pošta: Pcdplat Obl.: Rogaška Slatina, okolica
Za krajine v katerih še nismo vpeljani, iščemo agilne, solidne rajonske zastopnike
d. d. Laško« od leta 1930., kfi vsebuje proračun pivovarne 5K milj. dinarjev, torej za cela 2 milj. več, kakor pa so zgradbe faktično veljale. Žal i-bog so časi taki, da ne bomo mogli preje z obratovanjem začeti, dokler ne oživimo onih 2 in pol miljona zamrznjenih dinarjev, k! so določeni za plačilo strojev in ki so naloženi pri Ljubljanski in Celjski mestni hranilnici. Neobhodno je potrebno tedaj, da izpolnijo vsi delničarji, ki še niso plačali delnic, svoje dolžnosti. Ves denar, ki se bo tedaj stekal, se bo porabil za nabavo strojev. Pivovarna bo postavljena po zelo ugodni ceni in ne bo preinvestirana, saj ne bo mesto proračunanih 15,000.000 Din stala uiti 10,000.000 Din. Pod pravilnim vodstvom se bo lahko obrestoval in amortiziral kapital tudi pri sedanji mali uporabi piva z varenjem piva že od 10 do 12.000 lil, kar se bo lahko prodalo. Poleg gradbenih in drugih del so se vršila razna pogajanja in intervencije. Iskal se je izhod iz položaja, ki je nastal radi zamrznjenih vlog. Pogajanja so se vršila s posamezniki in denarnimi zavodi v tu- in inozemstvu. Vodilna ideja uprave je, da delničarji ne smejo 'izgubiti niti pare in da morajo priti delnice tudi na zunaj do svoje polne veljave. Gostilničarska pivovarna bo prebolela krizo, ki duši ves svet in bo postala zdravo ter plodonosno podjetje. Da pa se to doseže, bo treba skrbeti in delati po najboljšem prepričanju, ne ozirajoč se na levo in desno brez vsakih kompromisov in ne glede na to, če to naporno delo neinformirancem in neveščakom ugaja ali ne.
Poročili predsedstva in tehničnega vodje sta bili soglasno sprejet’!.
Obupna slika obrtništva in trgovstva v dravski banovini
Po statistiki Zbornice TOI v Ljubljani se je gibanje števila trgovin in obrtov v dravski banovini v 1. 1934. vršilo sledeče:
I. četrtletje: trgovski obrat'!: prijavljenih 179, odjavljenih 648; obrtniški obrati: prijavljenih 274, odjavljenih 688; gostilniški obrati: prijavljenih 61, odjavljenih 108; II. četrtletje: trgovski obrat’!:	prijavljenih
160, odjavljenih 383; obrtniški obrati: prijavljenih 238, odjavljenih 473; gostilniški obrati: prijavljenih 96, odjavljenih 51; III. četrtletje: trgovski obrati: prijavljenih 168, odjavljenih 587; obrtniški obrati: prijavljenih 245, odjavljenih 671; gostilniški obrati: prijavljenih 84, odjavljenih 74; IV. četrtletje: trgovski obrati: prijavlje-n'ih 145, odjavljenih 425; obrtniški obrati: prijavljenih 235, odjavljenih 525; gostilniški obrati: prijavljenih 58, odjavjenih 76.
Trgovstvo se je tedaj zmanjšalo v letu 1934. za 1391 obratov, v letu 1933. za 1330 obratov.
Število obrtništva se je znižalo v letu 1934. za 1369 obratov, v letu 1933. pa za 1336 obratov. V dveh letih se je trgovina In obrt zmanjšala tedaj za 5.42S obratov, kar podaja porazno sliko gospodarske krize. V Sloveniji je 11.000 trgovcev in.25.000 obrtnikov. Kako je vplivala kriza in slaba gospodarska politika na razvoj trgovstva in obrtništva v dravski banovini od leta 1932. do leta 1934., naj pokažejo sledeči podatki:
1932. Trgovstvo: prijav je bilo 1069, odjav 1521; obrtništvo: prijav je bilo 2007, odjav 2017.
1933. Trgovstvo: prijav je bilo 1177, odjav 2107; obrtništvo: prijav je bilo 927, odjav 2263.
1934. Trgovstvo: prijav je bilo 652, odjav 2043; obrtništvo: prijav je bilo 992, odjav 2361.
V letu 1935. se še ne kaže nikako izboljšanje in ga tudi ni pričakovati, če ne bodo dovoljene, posebno kar se tiče davkov in vseh mogočih taks bistvene olajšave. Še par let in ostali bodo le trpki spomini na življensko borbo najvažnejših gospodarskih slojev dravske banovine. Daleč smo prišli!
Gostilničar kupuje le pri oni tvrdki, ki oglašuje V Gostilničarskem Vestniku.
Naredba ministrstva trgovine odnosne banske uprave v zadevi šušmarstva
lvr. banska uprava je izdala okrožnico VIII. No. 3780/30 z dne 8. januarja 1935 vsem srezkim načelstvom in mestlnim poglavarstvom sledeče vsebine:
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z razpisom z dne 7. decembra 1934, II. št. 38.236/u, naročilo, da se ima kazenski postopek zaradi prekrškov neupravičenega izvrševanja obrta na prvih stopnjah pospešiti do skrajnih meja možnosti, banski upravi pa je priporočilo, da čim brže rešuje pritožbe v teh stvareh.
Ko se Vam sporoča ta razpis radi vednosti in poslovanja, se Vam vnovič priporoča, da pazute na tolmačenje kazenskih predpisov obrtnega zakona v zvezi z določitvijo pojma obrta, kakor se tuuradno izvaja. Praksa namreč je na raznih prvostopnih mestih zelo različna. Dočiin je pri nekaterih oblastvih kazensko postopanje zelo strogo, kazni visoke tudi v primerih, ko je dopusten dvom, ali je bilo izvršeno delo že obrtno ali ne, na drugih mestih — in teh je znatno več — se grobi prekrški oproščajo, ali kazensko postopanje sploh ne uvaja. V svojih nedavnih poročilih o stanju uprave v obrtnih zadevah so le-ta oblastva svoje postopanje opravičevala s soci-jalnimi oziri in ta izgovor se pogosto ponavlja v spisih. Pod tezo soci-jalnosti se dopuščajo tudi večja podjetja, da sploh neupravičeno delajo, ali brez poslovodje itd. Takšno ravnanje nikakor ni pravilno in je do-
EINER-ja
n asi.
Celje
Steklo	Porcelan
VELI K A IZBIRA
Po ceni!
vedlo do tega, da se v prebivalstvu zelo občuti neenakost prakse in toleriranje neopravičenega obrtovanja v težjih primerih.
Zlasti se je opazilo, da se prevažajo osebe na tovornih avtobusih, kar je cestno-policijsko nedopustno in nasprotuje jasnim navodilom ministrske okrožnice (tuk. Vlil. No. 73/2 od 31. marca 1934.) in da se vrše izletniške vožnje v določenem pravcu in po določenih cenah stalno brez avtobusnega dovolila; v bogato razvitih krajih prvovrstni gostinski obrati in javni zavodi ne puste dimnikarjem ometati; kritja v gradbeni stroki se že kar redoma ponavljajo. Kljub posebnim navodilom se zidajo in ustanavljajo slejkoprej nove tovarne, ki brez vednosti pristojnih oblastcv obratujejo tudi po več mesecev, ne da bi imele predpisano dovolilo in odobritev naprave, predvsem tekstilne tovarne, pa tudi kovinski in usnjarski obrati. Dogajajo se primeri, da brez, vsake prijave in mimo vseh oblastev adaptirajo podjetja, ki niti niso protokolirana, niti jim gradbeno oblastvo ni dovolilo adaptacij, uredijo velik obrat, o katerem se šele izve, ko je že v polnem razmahu in zaposluje številne delavce. Tudi podjetja, ki jim je odklonjeno dovolilo (in takih je precej) neopravičeno obratujejo nemoteno dalje. Ministrstvo je zaradi takih prekrškov že ponovno zahtevalo od banske uprave pojasnila.
Gotovo je smotrenost v javni upravi prva skrb. Vendar nikdar no more biti zadržka, da se uveljavi zakonsko določilo, v teh primerih g 398. obrtnega zakona. Kazni pa morajo biti smiselne in postopek čeprav izčrpen, kar najhitrejši. Ne gre, da se kako malenkostno popravilo, ki je precej slučajno in ne redno, kaznuje z, več sto dinarji, niti ne uvede pa kazensko postopanje pri grobih in oblasl-vu dobro znanih kršitvah. V prvem primeru bi za prvič zadostoval opomin, dočiin v drugem zakon dopušča visoke kazni (§ 405). Pogojnih kazni in kazenskih nalogov ni dopustno uporabljati. Izvršilni postopek pa je prilagoditi prav toliko socijalnim ozirom, kolikor otežujočim okolnostim prekrška. Povzročiti je, da varnostni organi nastopajo čim inicijativnejše in iz lastnih opazovanj prijavljajo prekrške; prav tako pa, da občinske uprave in poklicana združenja smiselno prijavljajo nerednostl. Zato ni treba dopuščati kverulantnih in nedoločenih ovadb. V prvi vrsti pa je od Vaše dobre volje same največ odvisen red v tem pogledu. Mesto, da opustite v važnih primerih postopek po zakonu iz nedoločnih pomislekov in ozirov, poročajte take primere semkaj radi nadaljnjih navodil. Nikakor pa ne gre, da se pred očmi javnosti dopuščajo stvari, kakor so zgoraj omenjene.
Priobčite tudi to okrožnico vsem svojim referentom in izdajte smiselna navodila bodisi z okrožnico ali s konkretnimi naročili prej omenjenim
Življenska eksistenca
V večjem mestu z močno razvito industrijo, kier so tudi vsi državni uradi ter srednje šole
se odda v najem veliko in jako dobro uvedeno
gostišče
ki ima 12 opremljenih tujskih sob, 3 gostilniške prostore, veliko dvorano, vrt, kegljišče, napolnjeno ledenico ter privatno stanovanje obstoječe iz 2 sob — Podjetje je brez konkurence v pogledu dvorane in tujskih sob — Pozimi se vrše vse prireditve v tej dvorani — Pogoji: mesečna najemnina znaša 2.500 Din plačljiva za tri mesece naprej — Kavcija znaša 15.000 Din v knjižicah — Vsa nadaljna pojasnila daje uprava lista
organom. Prejem okrožnice potrdite s poročilom o izdanih ukrepih, predvsem tudi o izvršeni remeduri v vseli označenih pogledih, do konca tega meseca.
Na podlagi te okrožnice so izdala srezka načelstva vsem občinam podrobnejša navodila. Sresko načelstvo n. pr. v Kranju omenja v vezi banske okrožnice, da morajo vse občine in prisilna združenja sodelovati pri pobijanja obrtnih prekrškov ter iz lastne inicijative prijavljati zaznale nerednosti, pač pa niso kverulantske in nedoločene ovadbe zaželjene. Le z objektivnim postopanjem brez ozira na sorodstvo, simpatijo, odvisnost, strankarsko pripadnost in tem sorodne momente bo zadoščeno načelu enakosti.
Imetniki obrti, ki morajo nastavljati poslovodje, obratujejo po več mesecev in let brez prijavljenega odnosno odobrenega poslovodje. Nekateri obrtniki, zlasti gostilničarji, nameščajo poslovodje brez tuuradne vednosti, odnosno oddajajo poleg lokalov tudi obrtne pravice v zakup, kar je po zakonu prepovedano. Imetniki obrtnih pravic se pritožujejo čez šuŠmarje, ki delajo brez obrtne pravice, sami pa brez vednosti oblastva poljubno razširjajo svoje obrate na vse mogoče veje obrtnega udejstvovanja. Mesarji, peki, pa tudi nekateri trgovci krošnjarijo po srezu, slednji celo z avtomobili. Trgovski potniki in prodajalci prodajajo svoje blago z avtomobili, potniki smejo imeti v splošnem samo vzorce s seboj. Kakor je naloga uprave, da podpira zadrugarstvo, tako ni v interesu obrtne uprave, če nekatere gospodarske zadruge razširjajo svoj obrat na predmete, s katerimi po pravilih in obrtnem zakonu niso upravičene obratovati, poslujejo z nečlani in drugo.
Iz okrožnice sreskega načelstva v Kranju smo podali najvažnejša navodila, v kolikor morajo zanimati tudi gostilničarje. Ker menda ni nikjer šušmarstvo tako razvito kot v gostilničarski obidi, posebno s prodajo vina po prekupčevalcih, prosimo vse članstvo in združenja, da prijavljajo vse slnčaje šušmarstva sres-kim načelstvom, pozivajoč se na navedeno okrožnico kr. banske uprave. Opozarjamo še posebej na dolžnost občinskih uprav, da sodelujejo pri pobijanju šušmarstva in da prijavljajo vse nerednosti.
Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1935/1936.
Po naredbi finančnega ministra z dne 4. januarja 1935. ostanejo v veljavi ista navodila, ki so bila izdana za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1934/35. Ker so na občinskih proračunih zainteresirani predvsem gostilničarji in drugi pridobitni sloji, podajamo v naslednjem nekatera glavna navodila. Občinski proračuni morajo biti realni in uravnovešeni, to se pravi, da mora biti razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom manjša od 10 % in da morajo biti izdatki krhi z. dohodki. Vsi občinski dohodki so nedeljiva celota in spadajo v eno skupno občinsko blagajno. Občinskim potrebam je v enaki meri treba zadostiti. Občinsko proračunsko leto traja od 1. aprila do 31. marca. Občinsko računsko leto traja pa 5 mesecev dalj kot proračunsko leto in konča tedaj 31. avgusta. Občinski proračuni se morajo sestaviti najkasneje 3 mesece pred začetkom proračunskega leta, odnosno do dne 31. decembra vsakega leta. Preden predloži občinska uprava izdelani predlog proračuna občinskemu odboru v odločitev, se mora razgrniti po § 98. zakona o občinah skozi dobo 5 dni 'na splošen vpogled občinstvu. Vsak član občine, kakor tudi vsakdo-, ki plačuje od kakršnegakoli dohodka v občini državni neposredni davek, ima pravico napraviti v določenem roku k predlogu proračuna svoje pismene pripombe, ki jih mora odbor obravnavati, ko sklepa o predlogu proračuna. Občinski odbor mora sklepati o predlogu proračuna in sklep poslati z morebitnimi izpremembami sreske-
mu načelstvu. Če ne osvoji proračuna najkasneje do 15. marca odnosno do 1. aprila, velja predložen proračun za odobrenega. V teh navodilih se opozarjajo občinske uprave na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse stroke občinske uprave. Občne finančne razmere velevajo neizogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. Namen kraljevske vlade je, da se znižajo fiskalne obremenitve občin do skrajne meje možnosti. Krediti se nikakor ne smejo prekoračiti brez predhodne odobritve ministra za finance. Gotovina v denarju ali v vrednostnih papirjih, ki se je zatekla ob sestavi predloga proračuna, se ne sme vnesti v proračun dohodkov. O teh navodilih so se obvestile vse občinske uprave.
Novi grobovi
Lovro Grčar. V Sp. šiški je dne 26. januarja umrl posestnik 'in gostilničar Lovro Grčar. Pokojnik je bil rojen 10. avgusta 1873 v Rovih pri Kamniku. Od mladih let se je udejstvoval pri raznih društvih. V Sp. šiški se je naselil leta 1917., kjer je odprl na Gasilski cesti daleč naokoli poznano gostilno. Vse svoje sile je posvetil Sokolu in pa Čitalnici, katera ga je izvolila tudi za častnega člana. Naj v miru počiva, užaloščeni soprogi, vneti zadružni delavki in vztrajni po-borniei stanovske zavednosti, kakor tudi ostalim družinskim članom naše sožalje.
Anton Ražem. V Ljubljani je umrl lastnik sloveče gostilne na Žabjaku g. Anton Ražem. Pokojnik je bil rojen 16. novembra 1874 v Lokvi pri Trstu. Trgovine se je izučil v Ilirski Bistrici, ter je pozneje prevzel poznano trgovino Drašček na Občinah. Po vojni je zapustil svoj kraj ter se z družino preselil v Ljubljano, kjer je otvoril leta 1922. gostilno na Žabjaku. S svojo marljivostjo in s podporo svoje žene, k'i je slovela kot izborna kuharica, si je kmalu pridobil jako velik krog stalnih gostov. G. Anton Ražem je istotako sodeloval pri vseh narodnih društvih ter je bil poznan kot velik dobrotnik siromakov. Naj mu bo domača zemlja lahka!
Herman Andrej. Na Jesenicah je umrl dolgoletni član tam. gostilniškega združenja gostilničar, mesar in posestnik g. Herman Andrej. Umrl je po daljšem trpljenju v 62. letu svoje starosti. Gostilno je vodil 29 let in je
sodeloval kot odbornik pri združenju 27 let, vsled česar ga bodo njegovi tovariši težko pogrešali. Pokojnik je bil velik dobrotnik in vzoren gospodar ter je kaj rad pomagal onemu, ki se je na njega obrnil s kako prošnjo. Naj v miru počiva!
Pred kratkim je umrl g. Nikola Majkič, predsednik Zveze gostilničarjev za vrbasko banovino v Banjaluki. Pokojnik ima nevenlj'ive zasluge za organizacijo gostilničarstva v vrbaski banovini ter je bil tudi vsled tega spoštovan od vseh svojih tovarišev. Naj v miru počiva!
Premestitev gostilniških obratov
Ministrstvo trgovine in industrije br. 3349/LT z dne 28. januarja 1935 je izdalo vsem banskim upravam glede premestitve gostilniških obratov sledeči razpis:
Ministrstvo trgovine in industrije je ugotovilo na podlagi dostavljenih pritožb glede premestitve gostilniškega obrta v območju iste občine, da se je uvedla popolnoma pogrešna m nezakonita praksa, ki se jo tolerira od strani oblasti.
LTgotovilo se je, da imetniki gostilniških obratov menjajo svoje lokale brez. predhodnega oblastnega dovoljenja češ, da so pristojni oblasti itak | premestitev prijavili.
Nadaljevanje obratovanja v novih prostorih je vezano na pristanek pristojne oblasti in se imetniki gostilniških obratov, ki se premeščajo brez predhodnega oblastnega odobren ja izpostavljajo stroškom in pa nevarnostim, da se jim obratovanje v novih prostorih prepove, ker morda ne odgovarjajo predpisom Uredbe o ustanavljanju in ureditvi pogostinsklh obratov.
Poleg tega je tako postopanje imetnikov gostilniških obratov v proti- 1 slovju z zakonitimi predpisi odst. II.
§ 78., odst. 1. § 100 in odst. 3. § 131 obrt. zak. in se ta prestopek kaznuje po § 397 obrt. zak.
Prednje se dostavlja rad'; točnega in strogega izvajanja zakonitih predpisov z vabilom, da kr. banske uprave opozorijo s posebnimi razpisi svoja podrejena oblastva, kakor tudi združenja gostilniških podjetij radi obvestila interesentov.
Po nalogu ministra trgovine in industrije:
Načelnik:
. 'G}' r
Glede premestitve gostilniškega obrata veljajo sledeči predpisi:
Če se premesti gostilniški lokal na področju iste občine, je vselej potrebna predhodna odobritev po pristojnem sreskem načelstvu. Upravno oblastvo odobri premestitev šele tedaj, ko predhodno zasliši občino in pristojno združenje gostilniških podjetij.
Če želi premestiti imetnik gostilniškega obrata svoj obrat v drugo občino istega sreskega načelstva, mora svojo premestitev prijaviti v 15 dneh sreskemu načelstvu, katero izda odobritev.
Če pa se želi premestiti obrat v kako drugo sresko načelstvo, tedaj je potrebna nova dovolitev in je postopanje isto, kakor pri dovolitvi nove gostilniške koncesije.
Sredstvo. Neki gospod z jako, jako redkimi lasmi je vprašal ves obupan svojega brivca: »Povejte mi, ali se dobi kako sredstvo zoper izpad mojih las?«
Brivec: »O ja, medaljon!«
Udroženje jugoslovanskih muzičkih autora ne soglaša z našim predlogom!
Meseca avgusta je naenkrat nastopila organizacija jugoslovanskih muzičkih autorjev pod imenom »Ujma«, ki je bila svoječasno v sestavu Centralne zadruge jugoslovenskih autorjev z zahtevo, da ji morajo gostilničarji plačevati tudi autorske tanti-jeme. Zvezna uprava je poskušala z , novo autorsko zadrugo skleniti pogodbo in sicer v tej obliki, da bi ji naši gostil ničarj1; plačevali za godbo, ki je po njej zavarovana eno petino onih tantijem, ki jo plačujejo Centralni zadrugi jugoslovanskih autorjev. Mislili smo namreč, da bi gostilničar na deželi, ki plačuje Centralni zadrugi jugoslovenskih autorjev za godbo, proizvajano po mehaničnih instrumentih 5 dinarjev, plačal UJMI od te vsote 1 dinar, v Mariboru in Ljubljani pa 3 dinarje mesečno. Ker nam je UJMA naš predlog odklonila, smo jo zaprosili, da naj nam končno naznači najnižjo pavšalno tarifo za godbo, ki je od nje zavarovana. Na ta dopis še do danes nismo prejeli odgovora.
Da preprečimo kake spore in da obvarujemo naše članstvo škode, navajamo v naslednjem imena vseh
,SaŠa‘
lastnik Viktor Kocbek & drug
tovarna kanditov, vafeljnov, desertov in čokolade
Ljubljana
Pisarna
Vidovdanska 1
Tovarna: Kranj
priporoča cenj. gostilničarjem svoje nadvse priznane izdelke
komponistov, ki so zaščiteni potom UJME. Za godbo, ki bo proizvajana od teh autorjev v naših lokalih, bo od UJME določena posebna nagrada. Če pa se ne bode igrala godba po UJMI zaščitenih autorjev, potem našim članom ni treba ničesar plačati, pač pa se mora plačevati še nadalje določena pavšalna tantijema, ki smo jo določili s Centralno zadrugo jugoslovanskih autorjev v Ljubljani. V UJMI so zastopani sledeči autorji:
Adamič Emil, Albini Srečko, An-drejevič Toša, Aljaš Jakob, Antuno-vič Valere, Bačič-Trnda Stevan, Baj-sansk’; Milan, Bandru Jovan, Balon Nikola, S. Baranovič Krešimir, Ber-melj Nikola, Mernard Filip, Bersa Blagoje, Bingolac Petar, Binički Stanislav, Bradič Zvonimir, Bravničar Matija, Bučar Danilo, Hudoba Blan-cha, Hudoba Dinko, Curkovič Don Mijo, čačkes Samuel, Čerin dr. Josip, Ciloč Dragutin, Decsy Josip, Deu , Oskar, Devič Juraj, Deželič dr. Beli-'• mir, Dimovič I). Milan, Dobronič An-i te, DoKnar dr. Anton, Domjanič dr. Dragutin, Dugan Franjo, Dvoržak Leopold, Djordjevič Melanija, Djor-djevič Vlada, Fatkovič Jaroslav, M. Faler Nikola, Farkaš pl. Milutin,
GerbiČ Franc, Gervajs Artur, Glasbena Matica Ljubljana, Glos Edvard, Golar Cvetko, Gotovac Jakov, Gregorc Janko, Hace Josif, Hiršner Žiga, Horvat Lovro, Hrčič Stjepan, Ilič Pe-ra, Ipavic Benjamin, Ipavic Gustav, Ipavic dr. Josip, Jaki Anton, Velmar- j Jankovič Vladimir, Jenko Davorin, j Joksimovič Boža, Josefovič Oskar, Juvanec Ferdo, Kimovec Fran, Klaic Vjekoslav, Kozina dr. Pavel, Krene-dič dr. Kazimir, Krstič Petar J., Ku-biček Jenda, Kunc Božidar, Leo n bard Drago, Lhotke Fran, »Ljubljanski Zvon«, Logar Mibovil, Lučič Franjo, Lučič Boško — Luligarg, Mačejovski Franjo, Majer Josif, Majer Mijo, Majer dr. Milan, Manojlovič Kosta, Mar-kovac dr. Pavao, Markovič Vilim, Matelič-Rojngov Ivan, Menzer Ala-dar dr., Mihičič Nikola, Miloševič Predrag, Mirk Vasilije, Mokranjac Stevan, S. Molnar Aleksander, Muhič Ivo, Muratbegovič Ahmet, Naklada Albini, Nešič Marko, Novak La-voslav, Novak Vilko, Odak Krsto, Ogrizovič dr. Milan, Openheimer Franjo, Orelj R. Dragoljub, Osterc Slavko, Pahor Karol, Papendopulo Boris, Parač Ivo, Paščan Svetolik, Paunovič Milenko, Pavčič Josip, Peruzzi Ivo, Petrič Kazimir, Petrovič Milo-rad Seljančica, Pokorni Dragutin, Popovič Milan, S. Prejac Djuro, Pregelj Ciril, Prelovec Zorko, Premrl Zorko, Premrl Stanko, Raha Vjekoslav, Rajhenič — Raha Josif, Reizer Milan, Remec Avgust, Rendia Vječe-slav, Rosenberg - Ružič Vjekoslav, Rozman Ivan, Rosskamp Rikard, Rožanc Mihael, Sachs Milan, Sattner Hugolin, Schoenherr Maks, Sedlaček Fran, Singer Hinko, Sokol O. Dr. Bernardin, Srbulj Jovan, Stahuljak dr. M'ilan, Stjepušin Janko, Stojanovič Pera, Stražnicki Stanislav, Starmec-ki Mirko, Suzin A., Svoboda Josip, Šafranek - Kavic Lujo, Šantel Saša, Šimaček Rikard, Šimpunci Roko, Si-rola Božidar Dr., Škerjanc Lucijan, Štritof Nikola, Švab Anton, Švikar-čič Zdravko, Tijardovi Ivo, Tkalčič Djuro, Tošič - Karakaševič Vera, Urban Anton, Uroševič Milan, Vedral Vaclav, VidoŠič Tihomil, Vi j atovi e Milan, Vilhar Franjo, Vranicki E. Božidar, Vukdragovič Mihajlo, Zajc p. Ivan, Živkovič Milenko.
Za godbo, proizvajano od teh au-torjev se plača tedaj tantijema do nadaljnega neposredno UJMI, drugače pa ne.
Izločitev gostilničarjev iz skupnega obrtnega združenja v Metliki.
Zbornica TOI v Ljubljani je s svojo odredbo št. 2885 odredila, da se 'Izločijo imetniki gostilniških podjetij v metliškem srezu iz skupnega združenja obrtnikov v Metliki. V pripravljalni odbor so imenovani gg.: Kopinič Julij, gostilničar, Mežnarič Danijel, gostilničar in Kremesec Katarina, gostilničarka, vsi iz Metlike. To so zadnj*i gostilničarji dravske banovine, ki so bili . še do danes včlanjeni v skupnih obrtnih združenjih.
Ali plača gostilničar-posestnik prometni davek od zakola prešiča lastne reje?
Na našo predstavko smo prejeli od Dravske finančne direkcije, odsek za neposredne davke št. 320/1 - III. e.\ 1935 z dne 10. februarja 1935 sledečo rešitev:
»Na Vašo predstavko z dne 5. t. m. št. 85/2 se Vam pojasni, da prešič lastne reje, ki ga kolje podeželski gostilničar - kmetovalec izključno za svojo poljedelske posle, ni vezan ob zakolu prometnemu davku.
V takem primeru mora seveda gostilničar - kmetovalec z ozirom na obseg kmetijstva in število kmetijskih poslov zadostno obrazložiti koliko masti, ozir. prekajenega mesa potrebuje letno za prehrano poljedelskih poslov. Pomočnik finančnega direktorja: Sedlar.«
Objava razsodb kazenskih in upravnih sodišč ter odločb upravnih oblasti.
Prosimo one člane, ki sprejmejo kako razsodbo od kazenskega, civilnega ali upravnega sodišča, odnosno odločbe na prošnje ali na svoje pri-
tožbe od strani upravnih oblasti in se tičejo gostilniškega obrta in so v kakršnikoli zvezi z gostilniškim obr-tom, da jih nam dostavljajo v znanje. Pripomnimo, da ne bomo v nobenem slučaju objavljati imen ali krajev, ki so v teh sodbah ali odločbah navedeni.
Telefonske pristojbine znižane.
Gostilničarske organizacije so vedno opozarjale ministrstvo za pošto in telegraf, da so telefonske pristojbine za telefone v hotelih, kavarnah in restavracijah previsoke. Novi minister je sedaj predpisal nov pravilnik za telefonsko službo, po katerem se telefonske pristojbine znižajo. Vsi kraji so razdeljeni po številu naročnikov v 6 krajevnih razredov. Pristojbine so posebno zmanjšane v najvišjih razredih, dočim je instalacijska taksa za vse naročnike v isti krajevni skupini enaka. Telefonski naročniki so razdeljeni na 5 plačilnih razredov. Dočim je znašala telefonska pristojbina v krajih s preko 400 naročnikov n. pr. za banke, trgovinska in industrijska podjetja, restavracije I. reda, orfeje in bare 3.800 Din, je ta pristojbina znižana sedaj v tem razredu na 2.800 Din. Mnogi naročniki pridejo iz dosedanje prve skupine v drugo skupino, ter plačajo namesto 2.800 Din 2.000 Din. V tretji skupini se nahajajo manjša trgovska podjetja in obrtniški obrati, nadalje gsstilne, pisarne odvetnikov, inženjerjev, zdravnikov, za katere znaša pristojbina v velikih mestih mesto dosedanjih 1.800 Din j
1.3C0 Din.
Naročniki IV. skupine, kamor spadajo občinski, banovinski in državni uradi, šole, pisarne odvetnikov in zdravnikov, zadruge in društva plačajo mesto dosedanjih 1.200 Din, samo 800 Din.
Instalacijska pristojbina, ki je doslej znašala 1.600, 1.400, 1.200 itd. dinarjev znaša za vse te razrede v velikih mestih 1.050 Din.
Čeprav nas veseli znižanje telefonskih pristojbin, vendar so vkljub temu pristojbine še vedno previsoke. Hoteli in restavracije, ki morajo imeti telefone le za svoje goste, plačajo prevelike takse in bi jih bilo treba še bolj znižati. Prepričani smo, da bi se pri nižjih telefonskih pristojbinah telefon porabljal še v večji meri, kakor dosedaj. V Avstriji n. pr. se je po znižanju pristojbin povečalo število naročnikov v par mesecih >a preko 32.000 novih naročnikov. Upajmo, da bodo še nadaljna znižanja sledila.
Cene vina pri vinogradnikih v Evropi.
Mednarodni urad za vino je prinesel v svojem listu cene vina v vseh glavnih vinorodnih državah našega kontinenta. Cene so mišljene za prodajo na debelo. V Avstriji je bila cena dolenjeavstrijskih vin od 5.— do (5.50 Din, Burgenland od 5.50 do 6.50 Din, Rust belo 14Vi% 16.25 Din, po isti ceni se je prodajalo tudi črno vino Rust.
V Bolgariji: severno bolgarska vina 10% od 1.85 do 2,90 Din, južno bolgarska 12% od 2.10 do 4.10 Din.
V čehoslovaški: slovaška vina 10% od 5.80 Din do 7.90 Din, Nikolsko 10% 5.80 Din.
V Grčiji: Corea vino 1.25 Din, Samos 3.— Din.
V Franciji: Navadna vina od 2.50 Din do 2.70 Din. Kvalitetna vina. od 0.38 Din do 29.— Din. Alžirska vina od 21.60 Din do 30.45 Din.
Maroko: od 2. - do 2.18 Din.
V Italiji: Od 2.— do 4.50 Din.
V Nemčiji: Renska vina od 12.40 do 20.90 Din, Mosel od 14.— do 15.60 Din, Badenska vina 11.30 do 19.10 Din.
V Rumuniji: Od 2.10 do 4.50 Din. Na Madžarskem: Od 2.85 do 6.90
Din.
V Jugoslaviji: slovenska vina 11%-ua 6.60 Din, hrvaška bela vina 4.10 do 5.— Din, sremska 12%-na 3.25 Din, dalmatinska 12%-na 2.10 Din.
Izprememba Uredbe o maksimiranju obresti.
Obrestna mera za izposojeni denar se določa:
Zagrebačka dionička pivovara i tvornica
slada
priporoča svoje najboljše:
exportno pivo, marčno pivo, dvojno sladno Jelačič pivo in specijalno Tomislav pivo 18° v sodčkih in steklenicah
Brzojavi: Dionička pivovara, Zagreb
Telefon 40—91
a) za denarne zavode in bančne obrate največ 10%;
b) za ostale upnike največ 8% na leto.
V najvišjo obrestno mero ali korist so všteta tudi postranska plačila ali dajatve, za katere se je obvezal dolžnik poleg obresti, kakršne so provizije, režijski stroški in povračila za storitve iz naslova dolžnega posojila. Upnik je upravičen tir j ati poleg obresti samo še stvarne stroške za sklenitev pogodbe, takse, poštnino, kakor tudi ostalo dejanske izdatke.
Obrestna mera za vloge na vložne knjižice, tekoče račune in zapise pri denarnih zavodih in bančnih obra- | tih ne sme biti večja od 4%, za vlo- j ge na vložne knjižice, tekoče račune j in zapise, ki so vezane najmanj za j 3 mesece, pa ne sme biti večja od 5%. J
Kdo ima koristi od tujskega prometa, j
Po podatkih, ki so bili sestavljeni v Švici, je imela ta država v letu 1929 7.606 hotelov z 202.159 posteljami. V teh podjetjih sta bili investirani 2 miljardi švicarskih frankov. Zaposlenih je bilo 62.217 hotelskih uslužbencev, dočim je urarska industrija, ki je v Švici jako razvita, štela samo 55.752 uslužbencev. Dohodki hotelov so znašali 525,000.000 frankov. Od te vsote so'tujci prispevali 350 milijonov. Za kuhinjo se je izdalo 182 miljonov, za plače osobju pa 128 miljonov frankov. Za vzdrževanje zgradb se je porabilo 35 miljonov frankov, za obnovo perila se je izdalo 2 miljona frankov, za električno razsvetljavo 11.5 milj. frankov, za zavarovalne premije 4.5 milj. frankov, za propagando 10 nvilj. frankov in za davke 10 milj. frankov.
Zanimivi so posebno izdatki r,n prehrano, ki je prišla v prvi vrsti v korist poljedelstvu. Za meso se je izdalo 50 milj. frankov, za zelenjavo 15 milj. frankov, za sadje 9 milj. frankov, za različne konzerve 8 milj. frankov, za jajca 8 milj frankov, •>& mleko 10.5 milj. frankov, za maslo
11.5 milj. frankov, za sir 2.6 milj. frankov, za kruh 9 milj. frankov in za razne izdatke 10 milj. frankov. Trgovina in obrt sta prejela od hotelov 50 milj frankov. Železnice »o dobile 50 milj. frankov, pošta, telefon in brzojav pa 15 milj. frankov.
S tem je menda dovolj dokazano, da je tujski promet pravi blagoslov za poedine države in da imajo vsi drugi večje koristi od njega, kakor pa hotelirji. Pripomniti moramo, da so bili švicarski hotelirji v letu 1929. zadolženi za eno miljardo 200 miljonov , švicarskih frankov.
Neupravičena instalacija radijskih sprejemnih aparatov.
Prometni minister je izdal nared-bo, v kateri omenja, da so prodajalci radijskih, aparatov izjavili kupcem, da bodo izposlovali od pristojnih poštnih oblasti dovolitev, vsled česar so kupci prijavo opustili. Ker prodajalci niso prijavili montažo radijskih aparatov, so bili slednji od strani poštne uprave tudi kaznovani. Radi tega se opozarja na čl. 253 finančnega zakona za leto 1928/29, glasom katerega se izrečno prepoveduje instaliran j e radijskih sprejemnih aparatov, predno se ne dobi od poštnega urada dovolitev. Iz tega sledi, da so smejo postaviti antene in montirati aparati šele po dobljeni dovolitvi za instalacijo.
Rok za izmeno platišč podaljšan.
Rok za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih se podaljša dedne 31. decembra 1936.
Iz gostilničarskega paradiža.
V naslednjem priobčujemo dopis nekega bivšega člana, ki ga je naslov i na zvezno pisarno in sicer:
Cast mi je javiti, da mi »Gostilničarskega vestnika« ni treba več pošiljati, ker moram radi previsokih davkov odložiti obrt. V letu 1934. sem prodal 600 litrov vina po 8 Din, dočim sem ga kupil po 4.— Din. Za vino-sem tedaj plačal .... 2.400 Din trošarina je znašala	.	.	1.335
davka sem plačal .	.	.	1.025
točilna taksa znaša .	.	.	400	»
Skupaj 5.160 Din.
Ker sem v vinorodnem kraju, sem prodajal vino po 8.— Din in dobil tedaj za njega 4.800 Din.
Iz tega izhaja, da sem imel 360 Din izgube, ne da bi upošteval še druge stroške, kot n. pr. čiščenje lokalov, kurjavo, razsvetljavo, obrabo posode itd. Iz. tega se vidi, da so davki takšni, da silijo naravnost gostilničarja, da obustavi svojo obrt. Gostilničarsko obrt sem izvrševal skozi 30 let, dočim se danes ne da nič več izvrševati.
Iz navedenega izhaja menda dovolj jasno vsa beračija našega gostilničarskega stanu, katerega tirajo previsoke dajatve v popoln pogin. Upajmo, da bo vlada za gostiln ičarstvo nekaj ukrenila, če hoče še nadalje vzdržati to obrt.
Razno
Oddaja restavracije v zakup. Državna zveza nam sporoča, da se bo oddajala restavracija, buffet in bar v zakup v novozgrajeni palači »Privrednega doma« v Skoplju. Glede pogojev zakupa se je obrniti na Trgovinsko-industrijsko komoro v Skoplju, ki je tudi lastnica navedenega doma.
Povlaščenl kraji. V vrsto povlašče-nih kopališčnih, zdraviliščnih, planinskih krajev in krajev ob jezerih se je uvrstilo od 15. februarja dalje tud« Pohorje. Popusti za posetnike Pohorja veljajo, če traja bivanje najmanj 10 odnosno 5 dni v sledečih domovih: Pohorski dom, Mariborska koča, Sv. Bolfenk, Ruška koča, Klopni vrh, Koča na Pesku, Senjorjev dom in Ribnica na Pohorju. Vstopne odnosno izstopne železniške postaje so : Maribor, Ruše; Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno-Ribnica, Mislinje, Žreče, Orehova vas-Slivnica in Hoče.
Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica, v Ljutomeru priredi dne 12. marca l. 1. v gostilni g. Resnika vinski sejm in razstavo vina v Ljutomeru. Vabijo se bližnji in daljni prijatelj i naših vinskih goric, da prireditev posetijo. Na poskušnji bodo prvovrstna vina i/ ljutomersko - ormoškega; gornjenad-gonskega in štrigovskega okoliša.. Vkljub slabi lanski vinski letini je še vina vseh vrst na ponudbo. Polovična. vožnja po železnici je zaprošena-Hotelirski kongres v Zagrebu. Na kongresu, ki g«, je sklicala Zveza hotelirjev dne 26. januarja t. I. je prisostvovalo okoli 40 hotelirjev. Navzoči so bili odposlanci razl'ičnih ministrstev, zbornic in tujsko-prometnib ustanov. Na kongresu se je razpravljalo o težkem položaju hotelirstva ter o njegovi sanaciji. Dočim jo. pred'
rednik te zveze trdil, da je hotelirstvo nerentabilno, mu je to trditev z, dokazi 'izpodbijal svetnik ministrstva trgovine g. Grgaševie. Na tem kongresu se je tudi govorilo o reorganizaciji »Putnika«, o ustanovitvi hotelirskega kreditnega zavoda itd.
Izeianjenje gostilniških podjetnikov iz obrtnih združen]. Zbornica TOI v Ljubljani je izdala pod št. 2942 odredbo, s katero se izčlanijo gostilniški podjetniki sreza v Črnomlju iz skupnega združenja obrtnikov. Za ustanovitev gostilniškega združenja so imenovani v pripravljalni odbor gg.: Šuštarič Ivan, gostilničar v Črnomlju, Lakner Alfonz, k a var nar in gostilničar v Črnomlju ter Klemenc Marija, gostilničarka v Črnomlju.
Pocenitev železnic. S 1. marcem se bodo znižale pri potniških vlakih vozne cene za okoli 28%. Na podoben način se bodo znižale cene tudi pri brzovlakih. Do 50 km se bo plačala voznina za dejansko prepotovane kilometre, kakor doslej. Istotako bo izvršena važna sprememba glede cen med posameznimi razredi. Važna je tudi reforma potniških tarif v svrho okrepitve tujskega prometa. V bodoče se bo lahko vsak potnik, ki se bo pripeljal v kopališče s celim voznim listkom normalne voznine in ki bo tamkaj ostal 10 dni, lahko vrnil brezplačno ne glede na letni čas. Nihče ne bo bolj pozdravil te izvanredne ukrepe prometnega ministrstva, kakor gostilničarski stan, ker se bo s tem gotovo promet tudi v krajih, ki so jako oddaljeni od večjih središč, znatno povečal.
Zagrebški hotelirji zahtevajo odpravo taks na prenočnine. Pod vodstvom predsednika gostilniškega združenja v Zagrebu so poleti 1 i zagrebški hotelirji predsednika mestnega poglavarstva g. Erberja. s prošnjo, da naj ukine ali vsaj zniža neznosljivo takso na prenočnine. Predsednik občine g. Erber jim je obljubil, da bo po možnosti prošnji ugodil.
Zakon o jedilih obstoji v državi Iran. Državna uprava je izdala nedavno knjigo o receptih onih jedil, ki se smejo prodajati v restavracijah in gostilnah, če se gostilničar pregreši proti temu zakonu zgubi obrtno pravico.
Gospodarski krogi v čačku zahtevajo, da se pridobnina ne sme odmerjati na podlagi zgradarine, da se pridobnina naj odmeri najkasneje vsako leto do konca meseca marca, pritožbe pa se naj rešijo najkasneje do meseca junija, da se naj ukine trošarina na alkoholne pijače in da se naj kmetijske zadruge, ki poslujejo na. trgovski način, tudi obdavčijo.
3 miljone porok je bilo sklenjenih v Evropi v 10 mesecih lanskega leta. V istem času je bilo v Evropi 50.000 samomorov.
Glasilo češkega gostilničarstva prinaša daljši članek o novih uredbah, ki so bile izdane o strokovni izobrazbi in o ustanavljanju gostilniških podjetij v Jugoslaviji.
2 milj. 500.000 ljudi izstradanih. Mednarodni komite v Ženevi je izdal letno poročilo. Po tej statistiki je v letu 1933. pomrlo od gladu 2,300.000 oseb, od teli jih je polovico vsled gladu izvršilo samomor. V istem času, ko so ljudje lačni iimirali, se je namenoma uničilo 508.000 vagonov žita, .144.000 vagonov riža, 267.000 vreč kave in 2,500.000 kg sladkorja. Po mnenju tega komiteja bi si pri boljši organizaciji človeške družbe lahko rešilo življenje najmanj 07% teh nesrečnežev.
Avstrijska Koroška priljubljena dežela čehoslovakov. Bilanca tujskega prometa na Koroškem vsebuje tudi podatke, ki dokazujejo, da se je od meseca maja do oktobra lanskega leta nahajalo v tej deželi 11.676 Čehoslovakov, dočim jih je imela dravska banovina komaj nekaj čez 5.000. Ali ne bi bilo potrebno ugotoviti vzroke radi katerih se čehoslovak'; ogibajo naših krajev?
Omejitev šušmarstva na češkoslovaškem. Trgovinsko ministrstvo je izdalo ostro uredbo za pobijanje nezakonitega izvrševanja obrta, po kateri naj bi se predvsem omejilo delovanje onih oseb, ki izvršujejo brez
zadostne strokovne kvalifikacije kakšne obrtne posle. To šušmarstvo se mora pobijati predvsem radi škode, k'i jo šušmarji nanašajo državi, ki ne pride do predvidenih davščin, ker preobčutno škodujejo obrtniškemu stanu. Na Čehoslovaškem obstoja namreč »Državni obrtniški svet«, v katerem so zastopani tudi gostilničarji in ki strogo pazi, da se obrtne panoge ne zapostavljajo. Ta »Državni obrtni svet« pa tvorijo zastopniki obveznih zveznih organizacij poedi-nih strok.
Glasom izkaza STJZOR je bilo v dravski banovini leta 1934. 8.246 vajencev in tvorijo 9.9% vsega zavarovanega članstva pri Okrožnem uradu v Ljubljani.
Prisilna organizacija industrijcev. Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o ustanavljanju prisilnih združenj industrijcev.
Kaj zahtevaj.-) vlagatelji? Društvo vlagateljev denarnih zavodov v Zagrebu je izročilo spomenico, v kateri se zavzema za tako rešitev nadaljne-ga poslovanja denarnih zavodov, da ne bi trpeli vlagatelji, na katerih sloni sedaj vse sanacijsko delo. V tej spomenici se ugotavlja, da je naloga države pomagati s protiukrepi v boju proti gospodarski krizi in krizi zaupanja. Glede kmečkega moratorija je društvo mnenja, da bi moral biti individualen, ne pa splošen, in da bi se država morala zanimati za reorganizacijo denarstva. Društvo tudi navaja, da je pod zaščito 147 denarnih zavodov s 6.5 miljarde zamrzlih vlog, kar znači, da so skoro vse hranilne vloge zamrznjene.
V Jugoslaviji bomo letos pridelali J00 kg zlata v vrednosti preko 20 milijonov dinarjev. Zlati rudnik se nahaja v Srbiji in ga eksploatira neka francoska družba.
Varčevanje v Sovjetski Rusiji se propagira ravno tako kot v kapitalističnih državah. V preteklem letu so se vloge skoro podvojile. V januarju letošnjega leta je bilo vloženih 1636 miljonov rubljev. Število varčevalcev znaša 20 miljonov.
Seznam pijancev se nahaja v nekaterih nemških gostilnah. Imena pijancev so napisana na tabli, ki je razobešena na vidnem prostoru. Gostilničarjem je prepovedano tem osebam prodajati alkoholne pijače.
Gasilska zveza v Jugoslaviji šteje 104 žup, 2133 čet, 67636 izvršujočih članov, 583 motornih brizgalnic, 81 auto-motornih brizgalk, 2533 ročnih brizgalk, 402.050 metrov cevi in 158 prevoznih avtomobilov ter 3793 lestev.
Smrt znamenitega kuharja. V
Monte Carlo je umrl znameniti kuhar Escoffier, ki je pridobil francoski kuhinji svetovni sloves.
Kletarstvo
Vprašanja in odgovori
Vprašanje R. Š. v P. Vino mi je postalo nekam mastno, je medlega okusa in teče iz pipe kakor olje. Kaj je vzrok vlačljivosti vina in kako vleč-ljivo vino ozdraviti?
Odgovor: Vlečljiva postanejo najrajši lahka, bela mlada vina, le redko tudi črna vina. Vino, ki vsebuje 11 vol. odstotkov alkohola, ne postane več vlečljivo. Vlečljiv postane pa tudi lahko mošt, če ne mara kipeti, zelo rad pa tudi sadni mošt, posebno jabolčnik. Bolno vino je večinoma neizpremenjenega duha, pa bolj milega, na gumij spominjajočega okusa.
Vzrok vlečljivosti so razni mikroorganizmi, glivice oziroma bakterije, ki spreminjajo sladkor, ki se v takih vinih nahaja, v neke sluznate tvarine in v majhni meri tudi v ogljikov dvo-k'is. Sluz pa se tvori tudi pri razkrajanju drož in kana v malo kislih in milih, odnosno malo trpkih lažjih vinih, ki so bila predolgo na drožali radi poznega pretakanja.
Najboljša odvračajoča sredstva proti vlečljivosti vina so, da skrbimo pred vsem za snago kleti in posode, da se vse slabo in pokvarjeno grozdje pri trgatvi skrbno odbira, dalje zmerno žveplanje mošta, uporaba čistih drož, kakor tudi pravilno kipe-
nje, pri katerem naj sladkor mošta popolnoma pokip'1. Grozdje pustimo, da popolnoma dozori, lcajti čim bolj je zrelo in sladko, tem močnejše in stanovitnejše je vino. Vino pa, ki ima premalo kisline in čreslovine, mešamo z bolj kislim 'in trpkim vinom.
Kako zdravimo vlečljivo vino? Vlečljivost ni ravno nevarna bolezen in se da s pravilnim ravnanjem ozdraviti. Dokler je v vinu še kaj neprevzetega sladkorja, se vlečljivost, četudi je že kdaj bila odpravljena, rada 'iznova pojavlja. V takem slučaju skrbimo za to, da sladkor v vinu naknadno temeljito pokipi. Sicer bolno vino pretočimo in prav močno prezračimo, to je prelivamo, mešamo in z metlico pretepamo; na ta način vino že deloma izgubi svoj sluznati značaj in postane redkejše. Zdravljenje pospešimo z dodatkom kakih 10 gramov tanina na 1 lil vina, ki ga končno pretočimo v srednje močno žveplan sod. V večini slučajev se sluz zdaj vsede na dno, nakar vino v drugič pretočimo v neko-l'iko zažveplan sod; tekočina je potem navadno spet normalna. Priporočljivo je, če potem vino še čistimo z želatino ali pa tudi s špansko zemljo.
Vprašanje S. K. iz C. Ali je črna kletna plesen res škodljiva?
Odgovor: Načelno naj bo klet vedno čista na tleh, stenah in stropu. Stene naj bodo ometane in vsaj enkrat na leto — običajno pred trgatvijo — pobeljena z apnenim beležem, kateremu dodamo do Vi % modre galice. Rada pa se črna kletna plesen (rhacodium cellare) naseli v zamok-1 ih kleteh, kar je navadno znamenje, da so to dobre vinske kleti. Črna kletna plesen je vsikdar suha in brez vsakršnega vonja. Očišča zrak in uravnava kletno vlago, to je v presuhi kleti vlago oddaja, v prevlažni kleti pa vlago jemlje ozračju; tako upliva posredno na temperaturo kleti in osušenje vina. Stari kletarji imajo zato črno kletno plesen v visokih čislih; lesu je pa sicer škodljiva, kakor vsaka druga plesen.
Listnica uredništva.
V. F., prof. vinarske šole, Maribor.
Razen 20. t. m. poslanega gradiva nimamo ničesar več tukaj. Bilo vse priobčeno v štev. 11. in 12. 1934 in št. 1.
1935.	Blagovolite vse številke natančno pregledati.
Razglasi.
Sresko sodišče v žuženberku je z razsodbo Kps 157/34/7 v smislu § 55 kaz,. zak. prepovedalo Malner Filipu, roj. 1884 ter stanujočem v žuženberku št. 158 zahajanje v krčme od 1. januarja 1935 do 1. januarja 1936.
Sresko sodišče v Gornjem gradu je z razsodbo Kps 117/34 prepovedalo Sedmak Antonu, posestniku v Savini, občina Ljubno zahajanje v krčme in s'icer za dobo od 9. oktobra 1934 do 10. oktobra 1935.
SVOJEMU TOVARIŠU BODI NAJBOLJŠI PRIJATELJ!
Preselili smo se!
iz Tavčarjeve ulice 3 v
pasažonsbotičnifta
Elektroton plošče in gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
Za šalo in za smeh
Soprog: Moja žena je pobegnila z mojim najboljšim prijateljem.
Znanec: In kdo je ta?
Soprog: Ne poznam ga na žalost.
★ *
P r a vi v z r o k. Sin: »Oče, zakaj se gradijo sedaj hiše z ravnimi strehami?«
Oče: »Zato, da hipoteke lažje na. njih počivajo.«
V e d n o v p o k 1 i c u. Snubec: »Gospod sodni svetnik, prosim za roko Vaše hčere.«
Sodni svetnik: »Imate jo, toda hočete Vi takoj nastopiti kazen?«
Ueč skladiščnih kakor tudi transportnih
sodov
od 30 do 700 1 iz la hrastovega lesa UGODNO NA PRODAJ.
Naslov v upravi.
Zangger Franc
Celje
Ustanovljeno 1. 1859
priporoča svoje likerje in pristno domače vino
Podaljšaj si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srečnel
Kaj je vzrok vsake bolezni?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
Je najboljši zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Tez novim upanjem; ta pot pa je opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjižici Je raztolmačeno kako morete v kratkem času in brez ovire delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebuj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
Postno zbirališče;
ERNST PUTERNACK, Berlin SO
Michaelki rchpiatz 13, Abt. 825
Priporoča se
F. S. Lukas — Celje
gžganiarna — tovarna likerjev — industrija sadnih sokov
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Ko oška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MftJBOHil
nvmiint
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d.
*
Ljubljani«: Bernardi Drago, Celje.
Roza Zamparutti, Celje
delikatesa in zajtrkovalnica
pristna vina iz štajerskih, dolenjskih in dalmatinskih goric — Mrzla in topla jedila vsak čas na razpolago — Najnižje cene!
Pridite in pri pričali se boste!
Za vkuhavanje sadja in sočivja so najboljši
Weckovi
kozarci in aparati
Jedilno orodje — kuhinjsko posodo pristni malinovec — mineralne vode kavo, riž kupujte pri
Jos. Jagodič
Celje
Glavni trg 14	Gubčeva	ul.	2
Gostilna
Tonejc Anton
Zagreb - Gajeva ulica 3
Dnevno sveža južina Meščanska kuhinja Izvrstna domača vina
PARKETE
vseh vrst iz slavonske in domače hrastovine nudi že od Din 40'— naprej
,JUGOPARKET‘ t.L Ljubljana, Selenburgova 7
PRAVI KRANJSKI BRINJEVEC
le pri
Zaletel Ivanu, Št. Vid nad Ljubljano Tei.t.» >t. 10
,,Jelen“
grenki, sladki in druge vrste likerji kakor žganje
eliko imam za Vas
pisalne stroje, registrirne blagajne razmnoževalne aparate, nalivna peresa itd.
BARAGA LUDV., LJUBLJANA
nebotičnik
Hotelirji, restavraterji in gostilničarji!
Nudi se Vam izredno ugodna prilika za nakup!
Proda se najprimernejši objekt v Zagrebu za poslovanje kateregakoli gostilničarskega obrta v sredini Iliče. Krasen razgled — Veliki vrtovi pred in za hišo — Cena zmerna — Pojasnila se dobe pri hišnem lastniku liica 154, telefon 20—37.
Naznanilo
Po smrti svojega soproga in očeta gospoda Franceta Stupice naznanjamo podpisani, da bomo vodili našo staro, znano tvrdko pod imenom
FR.STUPICA
veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji
V HUBI.JANI. COfPOIVEIIKA C. 1
neizpremenjeno naprej. Za obilno cenj. zaupanje in naklonjenost, izkazano njenemu ustanovitelju, se najlepše zahvaljujemo in prosimo cenj. odjemalce, da ju v nezmanjšani meri preneso na nas Z odličnim spoštovanjem Irma Stupica, 1. r. Fr. Stupica ml., 1. r. Marija Stupica, 1. r. Leo Stupica, 1. r.
Štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru
MELJSKA CESTA 10
priporoča cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem pristna štajerska vina vseh vrst po ugodnih cenah in plačilnih pogojih.
Tel e f o n i n
2,1	lasiul&a: »LVeza zaruzeuj	uuivi	uuuvviuu	V
Za Zvezno tiskarno y Celju: č«tln® Milan, Celju
• V
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTERv‘ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delnišha pivovarna „0111011“
=== Ljubljana, Laško in Maribor