Posamezne S^evflket M a? a d n e Din —•75, ©b nedeljah D ha 1*—» »TABOR* izbajn r«ak elnn. oodcljc in pr*anfkoy, ob 18» »n * dotuj^am aasie^njojta dne tor stanc mesečno po poerti D 10*—, ra too* ■ ttmatvo D 18*—, ror 1 ^koj uresničila, bi naš državni ^lit **** danes drugače izgledni, a re ^at' bi, bili na vseh koncih in krajih Poliitvv Ka,m vodi federaliistična kalcp,,1':a’ vidimo iz usipehov naših kleri-• niso še nikdar povdar jald »lo- palk gospod n rskega programa, am- ^ro?ra 6 V 0,?lPr®djc le svoj političen avtonomi jo<' — ki ne bo dajo poslovanje državnih blagajn v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Slavoniji. Včeraj pa so se vrnili in podali glavni kontroli izčrpno poročilo. V mnogih krajih so ugotovili velike deficite in uvedli proti povzročiteljem kazensko postopanje. Pri nekaterih blagajnah pa so deficite pravočasno krili. -o- Bolgarska plačuje vojno odškodnino. BEOGRAD, 31. marca. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska Narodna banka nakazala Jugoslaviji 3 milijone zlatih lejev, kot prvi obrok vojne odškodnine. BORZA CURIH, (Avala). 31. marca. (Izvirno). Beograd 9.135, Paris"18, London 25.24Ji, Newyoirk 519.25. Milan 20.89, Berlin 123.65 Praga 15.38%, Dunaj 73.25, * Budapest 0.00727, Bukarest 2.14, Sofija 3’74. kronika Kako le uspel praški velesejem Praga. 29. marca. Spomladanski praški^ velesejem je bil otvorjen v nedeljo dne 21. marca ob zimskih neprilikah: mrazu, snegu in vetru. Zaključil se je ob najlepšem spomladanskem vremenu v nedeljo dne 28. marca. Vzide neugodnemu vremenu so sejmsiki dnevi potekali zelo uspešno. Že prvega dne je obiskalo velese jem: 60.000 poset-. nikov, drugega dne 40.000 treit jega 45.000 itd. Skupaj je posetilo velesejem1 425.000 oseb. torej povprečno 55.000 oseb na dan. Trgovinski potek velesejma moramo presojali s stališča splošne gospodarske situacije, ki ni najbolj povoljna. Vzlic temu pa lahko trdimo, _ da je uspeh spomladainskega velesejma p r e k o s d 1 pričakovanja: b:il je večji nego v drugih mestih. Večina naročil je šla na račun domačih trgovcev, vendar pa so se tudi z inozemstvom sklenile precejšnje kupčije. Češkoslovaška industrija., ki v zadnjih mesecih ni imela baš najugodnejše konjunkture, ima za prihodnje mesece zasigurano polno zaposlenost in prosperiteto. Ceps. —D— lugoflovanika turistična razstava v Pragi Piraga. 29. marca. V’ okvirju letošnjega vzorčnega velesejma je bila prirejena po prizadevanju turističnega odlbora ju gostov, ministrstva trgovine in industrije in s sodelovanjem »Juuroslov.-eeškosl. lige in »JaiJ-ransike Straže« posebna turistična raz stava^ ki je imela nuditii češkoslov. turistični javnosti informativen pregled priirodnih lepot dn starin kraljevine SHS. Razstava je vzbujala splošno pozornost. in zadnje dni jo. je obiskala vrsta odličnih osebnosti. Na. pnwm mestu mo ramo imenovati samega predsednika nv pulbliike Masaryka, dalje trgovinskega ministra dr. Sl a vika, zastopnike praikega tiska itd. Imenovane goste so sprejeli v paviljonu predsednik Praškega vzorčnega velesejma g. Bohač, ju-goslov. poslanik Ljuba N e š i č, general- ni konzul g. Rasi c. poseben delegat trgov, ministrstva v/Beogradu grosp. dr. Prebeg in’drugi. Razen tega skupnega obiska so si ogledali razstavo še ostali ministri, med n jdmi tu>dd mindstrskii predsednik dr. Č e r n y. Razstava je sigurno vzbudila še večje zanimanje za jugoslov. kraje. Sedaj bo naredila pot širom Češke in se ho ob vsesokolsskem zletu vrnila v Prago. ’ Ceps. •—Q— V drugih driatah zidalo r "" Varšava, koncem' marca. Na Poljskem napreduje gradbeno gibanje s precejšnjo naglico. Gradi se več kot 10.000 stanovanj, od katerih jih je okrog 5000 že dovršenih. V vzhodnih krajih je zgradila država uradniške stanovanjske hiše. v katerih je nad 2100 stanovanj. Gradbena akcija je požrla 7,750.000 zlatih. Kak obtseg zavzema ta stanovanjska akcija, dokazuje gradibeni promet v Varšavi in Lodzu, kjer jo stanovanjska kriza največja. Lani je bilo v Varšavi zgrajenih 847 sltaivh; pričelo se je zidati 154 otavfb, a prizidanih je bilo 158 staVb. V Lodzu se je lani pričelo graditi 1031 stavb, a dozidanih je že 1000 štaVh. Država; pridno podpira stavbeno živahnost in dajo tudi posojila. Doslej je dala 1890 posojil rvi znesku 52 milijonov zlatnikov. —o— — Političen položaj. Na včerajšnji seji je biil končno spreje't proračun. Vladin glasovalni, aparat v skupščini je deloval dokaj dobro. 166 glasov je bilo za proračun. 90 proti. Glasovanje je 'bilo poimensko in zelo hrupno. Takoj na to je bila skupščina, preložena do 5. maja. — O vzrokih preložitve 'krožijo razne verzijo. Samo ob sebi se ume, da je v zvezi s sedanjo nejasnostjo splošnega političnega položaja'. Razčiščen j a je treba i v koaliciji RR i v samem .radikal-skem klubu. Zanj pa je freiba časa. Zato je morala skupščina na počitnice. Radi eevei so proti odgoditvti, ker se čutijo bolj varne, če skupščina, deluje. — Na dvoru je vsak dan kaka važna avdijon-ca. Tudi to je znak, da se pripravljajo važne spremembe. Vendar pa se dalje 'uresničenja. Naša sitran-r-'I>odar*il-i uveljaviti svoj go- ln. kultuirno socjalni program. «ra ;i.r'n,sl gospodarskega pregra-Mkušniln r 3®-'bila na vladi nikdar ni el iavoi-io«- Tyi “ radičevslkd poislan-n&ta ne poznajomaTj'botr£llci omasti ga pa liije ■no^1t0Iia’S .^co fi0 Kospodairsiko de-dajočii! ^ režimom1. Odlbor vla-tie raziJ.; i- 80 8icier sestajaj toda Ja ° dvu.gej^ jtp t 0 <>^e.b n ih vprašanjih — urejuje le partizanske dolgove. Do danes niso storili ničesar, aml-pak delajo le etrali, kar pa še ne pomeni uveljavljanje politično avtoritete. Nobena od sedaj vladajočih strank se ni u-veljavila pozitivno za našo pokrajino, amipak vse samo strašijo ter groze s per-sekucijaimi. Tak režim ni sposoben za življenje in tudi 'ta ne bo preživel aprila.. Iz vsega navedenega zaključujemo, da s° le principi našo stranke edino pravilni in nam dajejo dovolj garancij za uspešen gospodarski, socijailni, kulturni in politični razvoj naše države.' Dejstvo, da smo se vedno in v kakršnikoli situaciji borili za naše ideale, nam prido- biva stalno novih pristašev. Toda ideja samia še ni zmagoslavna. Treba je organizacije, ki ji pripomore do odgovarja, jočega razmaha dn veljave. Zatorej vsi na delo! V lokalni politiki smo se lotili tud! težavnega občinskega posla, ker smatramo z a potrebno, da se tudi tu uveljavimo. Naše delo v občinski upravi je očitno in usipešno, ker imamo vedno pred očmi napredek in razvoj našega mesta. ■. Nato so podali izčrpna poročila funk-cijonarjd odlbora Lepo usipali občni zbor Leto: VII. — Številka: 73. Danes v sredo ob 20. uri zadnja predstava Hudožestvenikov, Tolstoj: »Živi mrtvec'* od aamdh kombinacij situacija še ni pomaknila. — Zveza med Vatikanom in fašizmom? Listi poročajo iz Rima: Fašistovsko vodstvo je odstopilo, kar je znak, da se je v stranki pojavila kriza. Sredi trenutnih zmešnjav pa se fašisti očividno pripravljajo na volitve v zbornico. Da bi si za-šiguraLi močnega zaveznika, so se fašisti po svojih zaupnikih informirali, kaj mislijo v Vatikanu o ožji avezi med fašizmom in katoličani. Neki visoki prelat, kd mu je bila poverjena tozadevna misija, je odgovoril sledeče: Vatikan želi. da 'bi se sklenil čvrsti pakt med ka-toliki in fašisti'. Ta zveza bi lahko zatrla sleherni poskus, da bi se prevrnil obstoječi socialnopolitični red v Italiji. Zaradi tega bo trelba v prihodnjih mesecih! pripraviti to mogočno zvezo, bi bo lahko za dolga, leta zasigurala. sedanji režim vi Italiji. Volitve v parlament se bodo vršile v jeseni ali pa šele prihodnjo spomlad. — Kakor se doznava, vodi, pogajanja med fašiistovsko stranko in katoliki posl. Gentili, voditelj katoliškega; cen trum a . ' — Jugoslovansko Blairovo posojilo. Bančni sindikat Blair in chase Komp sta te dni izstavila čeke za nadaljne 3 milijone dolarjev šestodstotnega posojila, Jugoslaviji. . Drama »Živi mrtvec« je bila spisana v zadnjih letih Tolstojevega življenja. To je drama moža. ki je izvedel, da njegova žena ljubi drugega. Ker hoče biti zapreka na njeni poti do sreče, oklene izginiti; inscenirajoč samomor* izgine brez sledu dn ga uradno proglase za mrtvega. Iskreno, čisto in idealno ljubezen moža nasproti lastni ženi, k'i se ji1 prostovoil jno odpove, nadomesti bolestna strast nasproti edganki Maši, v kateri išče pozabljenja za vse ono, kar je pustil na oni strani svojega življenja. Globoko psihološka drama, ki zapušča nepozaben vtis. — Davčna prostost za nove hiše. Prejeli smo: Veljavnost uredbe z dine 19. julija 1920, (Uradni list. št. 20.1/91 ex 1920), ki dovoljuje za nove zgradbe daljšo davčno prostost, je potekla koncerni koledarskega leta 1925. Gospodarski krogi v Sloveniji, na čelu, jim Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so že tekom leta 1925 opozorili odločilne faktorje na nujno potrebo, da. se navedena Uredba, podaljša za. dobo nadaljnih treh let, to je do konca 1.1928. Ker je ta opozorilev ostala brezuspešna, je podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Windischer na zadn jem! centralnem zboru znova opozoril na potrebo podaljšanja navedene uredbe v interesu okrepitve stavbnega gibanja in omiljenja stanovanjske bede. Kakor ču-jemo, je generalna direkcija neposrednih davkov vpoštevala ta predlog in ga sprejela v finančni zakon za 1. 1926/27, ki stopi v veljavo dno 1. a.prila t. 1. — Zavarovanko valute ob Izvozu jajft V novem (venovniku za zavarovanje valute od L do 15. aprila, je določena, vrednost svežih jajc z iznosom 1000 Din za zaboj (1440 komadov). — Izučen mizar, Slovenec, ki že dolga leta dela v najsi o vite jših tovarnah in mizarskih podjetjih, se želi naseliti v kakem večjem kraju Slovenije. Ako reflektdirajo na mizarskega mojstra Slovenca, naj se interesenti i® dotičndh krajev obrnejo na Tajništvo SDS. Maribor Cankarjeva ulica 1. — Svarilo. Podpisani svarim! vsakogar kateri bi mojemu t-dnu Janezu Šauperl in moji ženi Veroniki Šauperl kaj posodil. kerV nisem plačnik njunih dolgov. Janez Šauperl. Vukovski dol št. 50. 632 — Izseljevanje romunskih kmetov r Brazilijo. Zadnja leta so bile v Romunija zaporedoma slabe žetve in gospodarski položaj kmetov, ki so v tej deželi tako in talko jako zatirani, se je močno poslabšal. Zato so začele zlasti iz južnih krajev odhajati celo karavane na dali- je predsednik dr. Koderman zaključil s pozivom, da ostanejo vsi; pristaši zve-[ no pot po svetni. Kmetje prodajo za kak eU stranki z izglodi dn v dolu, l malenkosten zemljo im živino ifl —v ••7'' „ ; ——• f« selijo v Brazilija. UjaMtoamfi^elm-S. 'a-srentje Sana/jo todii tu rm« svoje prste in zapeljujejo tonete ik; iaseliitvi. obetajoč jim 7/lato gradove ir bajni. Braziliji. Zanimivo pa je,’id a na dim« L strani sama vl.ac^a podpira iaselje-vamje, zlasti pid rodbinah, Jeli itma.jo veliko dec e. To pa je jfopet povzročilo alorabo, ker so začeli mnnntei V ^arliForT?, v. Leta 1864. nastal komadi »Uiboštvo ni sramota« velja kot eno najboljših njegovih del. V njemi še opazimo simpatij e za ruski ro manticizem, rišejo pa se tudi že krepke realitsfcične poteze. Stvar saimlaJ pa je tako /pestira. živa dn polna narodne barvito-•eti, da je bila kakor nalašč za HPdbže »bvlettliike. _ Pa kaEo so jo podali! ]\ra ;ikm'akter i -'siičnejšo za Stanislavskega šola je in o-'sifcane: ansaimlbl; To je tista čudovita di-ectiplina, ki jo je težko doseči, kaotoli 'naidterfiiltiM. Zato odvaja-j o ves svet in rubijo ivlso pmlisodke. Zato imajo nezasiliša-'n.e uspehe tudi1 pred občinstvom', ki ne ‘raasutme nditi besedice njdboVega, jezika1. Ansaimlffl tvorni .tista vzorna celota, ki nastaja iz ostro izklesane individualnosti .posameznika. "Ansambl je pravi tedaj, kadair je krepko zlit, kadar so vsi posamezni! deli' v medsebojnem ravnovesju 5n kadar — kakorkoli zveni, to kot paradoks — raZvije posameznik od protagoniste do zadnjega statista najglobljo formo tagai, kar more dati1, •Brana Osttn^ovskega komad je radi an-fciaimlble vrlo karakterističen. Koliko življenja' se pokaže na odru! Kakšna živahnost; smeh, rajanje, pesem, maske, jok. '■'i':?";':V'S'' Mairibor, 31.-marca;, otožnost, ljubezenska tragedija, narodni običaji itd vse se prepleta nted sabo in nas opaja po svoji pestrosti in pristnosti. Nikdar ne pozabimo, s kakšno lahkoto in kako poglobljeno so nam! podali Hudože“tveniki tako skupine kakor posameznike. Melanholične ruske pesmi, ki se cez neikaj minut spremene v razposajen ples, strogost v. hiši »kupca«, kjor ima gospodar kraljevo moč, ki pred njo vso trepeče, želja po gospodarstvu in mest* neomi življenju, tragična borba trgovčeve hčeri Ljubov za pravice srca, izgubljeni ljudje, polni dobrote dn srčnih čustev, nazadnje pa še srečno spreobrnenje — tipični ruski) kon ec, vsak teh pri zorov je drama zase — tako režisersko kakor igralsko, vsak trenutek je nudil novo sliko in"vendar je bilo vse celota — S® je zapustilo v nas neminljivo občutje d oži vi j en ega. Bilo bi docela odveč, če 'bi se ustavljali pri poisamlezmilklih ali sploh »analizirali« dgro. Doivolj1 je, če rečeiUo: Bi l je komad, ki' bi. ga človek hotel videti še nekajkrat in še znova1. — Koliko jih je sicer Pri nmb, ki vzbujajo to željo? Ali ni taka želja naljbolja »toritika«T Žal da je bila predihava razmeroma slabo obiskana. 'Neikaj je Ikifivo to, da gledališče ni imelo (po krivdi raznicr) pra-vdh stikov ž O jianiii, tako da celo včeraj ni bilo povsem sigurno, ali. pridejo ali ne. Celo gledališki plakati se niso mtogll izdati'. Sladi' tega je bila reklamiai nezadostna! in tudi — tiadnji dnevi v -mesecu so. V uradniškem aneistu se to pozna. ~ Navzoče občinstvo pa je priredilo umetnikom, na koncu predstave burne ovaci je. Upajmo, da; bo nocoj, ko bodo dali Tolstojevega »Živega imMveca1«. gledališče polno. Tal večer bo tudi: poslovilna predstava moskovskih umetnikov. Ne pozabim^: Morda jih ne botm'o videli nikdar več. Tega', kar naiml oni nulde, nam ne bo nudil nihče za' njimi. Zato je. treba — če ne gre drugače — »žrtvovati« (če ne žrtvujejo umetndki). Toda gledališče mora: blilti polno. Kulturna! čast Maribora to hoče! !•'’ B. -O- ' m Nocoj v gledališče! Nocojšnja predstava Tol ste j e, v eija »Živega mrtveca« mora poplačati Hudožestvenikom pozornost, 3ri so jo pokazali, ko so — po gostovanju v raznih svetovnih mestih •— posetili Maribor. Na razpolago so še številne vstopnice — podvizajte se in jih kupite takoj, ko prejmete list. ne da bi čakali na večerno blagajno. Gledališče mora biti za slovo velikim umetnikom! natlačeno polno! m »Živi mrtvec« L. N. Tolstoja je jako »načilen Tolsifcojev komad1, poln tipi- čnega ruskega; življenja. Komad' zapušča v gledalcih najgloblji vtis. Tako. kakor ga podajo Huidožestveniki, ga ne poda nihče drugi. Zato greši zoper samega sebe, kdor si ne pri trga v primeri z ■užitkom! neznatne vstopnine in ne pride na dim®! in zadnji večer gostovanja, članov MHT v Mariboru. —Vsebino »Živega mrtveca« bo prečita! gledališki 'tajnik tik pred predstavo. mi Seja Jugoslov. Matice preložena. — Radi gostovanja Hudožestvenikov v Narodnem gledališču se je na danes določena seja preložila na prihodnji teden. Dan bo ob pravem času objavljen. m O »taboru«, v Magda lenskem predmestju. K notici- pod gornjimi naslovom v številki z dne 30. marca; smo prejeli od zunaj: Žalostno je. da so takoj po prevratu po nekod v naglici ti n v vročičnem razpoloženju zabrisal i, vse sledove kakih zgodovinskih Znamenitosti ali starih krajevnih posebnosti. Zdi se mi umestno, da bi tani v magdalenskem! predmestju o-stalo vsaj lepo ime »Tatbor«, ki obuja Slovencu toliko romantično - žalostnih sponniiinov na krvavo dobo turškega nasilja. Zidanju novih hiš se pač ne bomo upirali, a skrbeti bi m°ra'li. da bi se potem) tam! imenoval kafc tržič. ulica ali kot. na pr. »Tabor«, »ob Taboru«, »pod Taborom«, »za Taborom« ali slično. Na uničujmo vse--, kar nasi še spominja preteklosti! K če bi predimestje imenovali — talboTOko1? in1 Podjeten Mariborčan. S 1. majem bo prevzel kopališiko podjetje Njivi«« na otoku Krku Mariborčan g. Albin Z a-kotnik, bivši kolodvorski restavrateir V Poistejni. m Urin je pošiljal čez mejo. V nekem) tukajšnjem listu je ponoivmo insenitral neki P. da sprejema od strank urin. ki ca za; cenen denar preišče avstrijski mazač Flot!pr. Oblasti iso [postale na. oglas pozoirne in so zasliišale P—a v tej zade vi. Priznal je. da je 11 osi 1 vodo prek me je in prinašal nazaj recepte. Radi nedopustne konkurence m.u je bil odvzet potni. list in je bil ovajen sodišču in obrtni oblasti. m Perverznost. Včeraj je bil v Magdalenskem! parik.ii aretiran neki Ivan L, ker jo mladim! deklicami kazal oni del moškega telesa., :ki ga vsak sikir.iva. To so je dogajalo v raznih parkih že več let in je policija prejela nešteto prijav. — Aretirani je počenjal te nesramnosti v Tomšičevem drevoredu, v parku in v Ljudskem Vrtu, vendar bo trdovratno zagovarja dn priznava le resničnost zadnje ovadbe. Oddan je bil sodišču. m Brivnice. Načelstvo 'strokovno obrtne zadruge brivcev, lasni car jev in sorodnih strok v Mariboru je sklenilo, da bodo brivnice in damski česalni saloni v vsej mariborski oblasti, in v vseh krajih na velikonočno nedeljo dne 4. aprila 3926 ves dan zaprte, na velikonočni pon-deljeik dno o. aprila 1926 pa odprte od 7. do 12. ure. dopoldne. m Vojaški nakup konjev. Vojaška komisija v Mariboru bo od 28. matrca na-dalje nabavljala od prebivalstva za vojsko sposobne jahalne, težke in male tovorne konje. Konji se bodo kupovali vsak torek in soboto dopoldne na sejmišču v Artilerijski vojašnici v Maribo- ru. Kupovina azplaČevala se ibo z odbit* ifcom predlpiisanik taks na licu mesta, m Odbor dobrovoljcev v Mariboru ima dn© 2. aprila t. L ob 20. uni važno sejo v restavracijski dvorani Narodnega 'doma, na katero se vabijo tudi člani. ■— Odbor. m! Knm pojdemo te dni? V r-Viinski hrami«, kjer bo na razpolago najboljša kapljica iz domačiili go>nie po zuižanih cenah. Opozarjamo na današnji iniserat. m Pri. »Črnem orlu« od daneis naprej in čez praznike vsaki dan po 6. uri zvečer plzensko pivo. 63* mi Morske ribe različne specialitet® danes došle; najfinejšo olivno' olje in pravi! Vis Opolo se dobi samo v gostilni »■Rotovž«. Izborna štajerska vina —' J. Pečnik. 629 , m Sreda 31. umetniški večer v Veliki kavarni. Gle Narodne glcdallffe BBPBORTOA1. Sreda, 31. marea, bb1 20. uri sživi Gostovanje Hndožestvenikov. Od četrtka 1. aprila do sobote 3. april* Zaprto. Nedelja, 4. aprila ob' IS. uri »Ciga®^* (Znižane cene). — Ob 20. uri »Grofic® Marica«. (Kuponi). . . Po n d el j ok, 5. april a olb 15. uri meščan«. (Znižane cene). — Ob 20. ^ »Evangeljnik«. (Kuponi). Velikonočne predstave v mariborsk®®1 gledališču. Da šo omogoči najširšim fij0" jem in zunanjemu občinstvu obisk dališča so vprizorita na velikonočno n5” del j o in pondeljek. obakrat ob 3. uri P°' poldne Ijudiski predstavi po znižanih nah. V nedeljo narodna, veseloigra »C1' gani«, na velikonočni pondeljek pa. lezabavnai Molieirjeva komediija Žlahw> meščan. Ugodno zveze f/a zunanje fr0®?' — V nedeljo zvečer se vprizori letos* nji operetni »šlager« »Grofica Maricft* v pondeljek »večer pa priljubljena i® melodijo zn a ljudska opera; »EraugelJ* nik«. . /poit ; Lawn tenis - odsek ISIK Poajiivaani vge člane, da se siigurno une-ie-obveznega sestanka sekcije v Gra3^r kleti, ki se vrši v sredo dne 31. tm. 0 20. uri.. Načelnik. Kino »APOT/) FINO« predvaja prvovrstno veseloigro »Zigoto V volji«. Film Je res ena najboljših šaloiger j® zasluži priznanje. V sedmih dolgih dej®11*1 nam nudi vsebina obilo zdravega humorja vzbuja salve smelia. »GRAJSKT lONO«. predvaja krasen volefilm »Bela sestr*^ ki era je občinstvo ponovno zaželelo. Kdor hoče videti največ ji in vsebin®^ najglobljiAfiilni letošnje sezone naj,,? ogleda lldejanski, tri. ure tradajoči V«aka kritika na temi mestu bi bila ^ več. ^ nflM« t Sveže rečne krape riTCUI S se bode prodajilo dne 9. aprila na Slavnem trgu po najnižji dnemi «enu Se pri-poroia M. Špiljar, 628 Bbčog ol|e tvorcem tovarna bučnega olja J. Hoch-miiller, Maribor, Pod mo«tom »t. 7 (južni breg Drave). 621 šivalni Stroj, Singer 800 Din, kompl. spalnice, trdi les z ploiiami, omare, žimnice, salonska garnitura z omaro za knjige, otroftja postelja in dr. na prodaj. RotovSki trg it. 8, 1.. nadstr. levo. 625 V posredovanju stanovanj daje za najemnike in gospodarje, za podnajemnike in najemnike najtanesljivejU informacije stanovanjska borza „Marstan*, RotorJki trg. 626 Vinotoč Jerič v Počehovi odprt! <» Turisti! Predno greste na Velikonoino turo, ne pozabita obiskati deli-katesno trgovino 628 Josip Šinigoj Maribor, Aleksandrova c. 18 kjer dobite turistovsko ogrsko in Milansko salamo in razne likerje, sire, mesne konzerve, kranjske klobase, iokolade sla-šiice itd. p o nizkih cenah. £i’ailnn^hllnxa'kaučuk Pete ln podplati so naprav- ISa t?ni£S lU?V,ne>. varujejo Vaše obuvalo, so •itno hoio 1 k°t..usnJe in Vam omogočajo elas-Vtno hoio. N; raskosje, ampak neobhodna pc vsakega človeka. Prvovrstne velikonočne šunke, oviti pršut, vse vrste povojenega mesa, konzerviranega na praški način, nadalje kranjske in vse ostale narezne klobase, sveže svinjsko in goveje meso, nudi po najnižjih dnevnih cenah na veliko in malo 659 Anton Tavčar, zaloga mesnih izdelkov Maribor, Jurčičeva ulica 3, tolefon 147 potreba 268 Podpirajte slovanske tvrdke i Vinotoč Skasid 1. aprila otvorjen 627 Nasproti Kalvarij* Podpisana tvrdka naznanja cenj, odjemalcem, da jc začela z razpečavanjem svojega po monakovskem način«! varjenega BOCK-PIVA predvojne kakovosti in najvljudneje o-o vabi na oblina naročila 613 Tomaž Gfitz - pivovarna • Mor avr >M«r£fcoxaka lekarna* v M*r.tboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatilj. Urednik ^#ra4skw5Bjiks mervinar. jVj«4 y Ifruštara. Vetrinjska ulica se priporoča cenj. občinstvu. Te dni d° praznikov se toči po znižanih cenah' Ljutomerčan: Rulandec, buteljka 22 Din Burgundec, liter 20 Djn Silvanec, liter 17 D,n Lastni pridelek: liter 12 Din in 10 Din .*m izborna topla in mrzla Boži d at; Borko, novljuir. *ad*jateli: Kan****** ***^