Pottntaa plačana v gotovini. Leto XV., štev. 75 Ljubljana, sreda 4» aprila 1934 Cena t.- Dtn uuiaviusivo. ujuDljana. Knalljeva uUca 5- — Teleton 8t 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni Jddeiea: Ljubljana, Selen-burgova ul ». - Tel »492 24»2. Podružnica Maribor: Gosposka Ulica ftt. 11. — Teleton St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica 4t. 2. — Teleton St 190. tiačunl pri pošt *.ek zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, VViPP 5t in?»241 Uredništvo: Ljubljana, Knalljeva alica 5. Teletoi 8122, 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11 Teleton St 2440 Celje, Strossraayerjeva ulica Stev. 1 Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Povratek v ženevo Po vesteh, ki prihajajo zadnje dni iz Pariza in Londona, izgleda, da utegne vendarle priti do nekega sporazuma v razorožitvenem vprašanju. Res je ze za začetek prihodnjega tedna zopet sklicano predsedstvo razorožitvene konference. Seveda bo podlaga kompromisa, ce do njega pride, v primeri s prvotno zasnovo močno spremenjena m slo _ bo v bistvu bolj za omejitev in regulacijo bodočega oboroževanja, kakor pa za skrčenje sedaj obstoječega stanja, tedaj za razorožitev v pravem pomenu besede. Pa že ta uspeh bi bil znatna pridobitev, ker bi bil vezan na pogoj, da se vsaj do neke meje garantira varnost vseh pogodbenih držav pred napadom od zunaj. S tega stališča gledan bi bil sporazum prvi korak — četudi skromen — za obnovo in ozdravljenje Evrope. Končni sporazum se bo sklenil, ako res do tega pride, torej vendarle na kompetentnem mednarodnem mestu, v Ženevi, kar bi značilo povratek k prvotnemu izhodišču, ki je bilo pred petnajstimi leti zamišljeno kot vrhovna mednarodna instanca za čuvan e m ohranitev miru. . Zadnje leto je ime Ženeve kot internacionalne mirovne centrale nekako bledelo in stopalo v ozadje. 2e ob izstopu Japonske iz Društva narodov so se začeli pojavljali skeptični glasovi in predlogi najrazličnejših reform ki bi bile baje potrebne, ako naj se institucija ohrani pri življenju. Ko je zapustila Ženevo še Nemčija, se je začeio splošno govoriti o krizi in Mussol ni je^ smatral situacijo za dovolj zrelo, da začne svojo ofenzivo. V resnici so se v zadnjih mesecih poskušala reševa" i najvažnejša mednarodna vprašanja izven ženevske organizacije, v tako ime.iovanih direktnih pogajanjih. Sedeži teh poskusov so bili Berlin, London, naposled tudi Pariz, največ ambicije pa je pokazal Rim, ki je skušal postati nekak centrum evropske politike. Toda izmed velesil Francija ni zapustila osnovne točke svoje mirovne politike in je v vseh svojih akcijah poudarjala, da' smatra svoje sodelovanje le za pripravljalno delo, katero sme in more najti svoj oficielni zaključek samo v ženevskem okviru. Priznati se mora, da v načelu tudi Anglija te »a stališča ni zapustila in da je še v zadnjem času, ob priliki Edenovih informativnih in posredovalnih potovanj, polagala največjo važnost na to, da se Nemčija vrne v Ženevo in v Društvo narodov. Za slednjo možnost bi se brez dvoma odprla vrata, če se doseže sporazum o razorožitvi. Ce so bi. a nemška zagotovila, ki jih je dobil Eden v Berlinu, iskrena, bi Nemčija res ne imela več razloga, da se odtegne mednarodnemu sodelovanju, če se s sporazumom v glavnem prepornem vprašanju izloči bistveni povod njene svojsčasne secesije. Garancije za varnost, ki jih zahteva Francija, je ne bodo mogle motiti, ako je res, kar Berlin venomer zagotavlja, da namreč nima nobenih osvajalnih namenov. Preostane pa še vprašanje, ali bo tudi fašistični Rim akceptiral brez pridržkov ženevsko kompetenco. Po številnih izjavah, ki jih je podajal v zadnjem letu Mussolini na adreso velesil in Društva narodov, bi se moralo sklepati, da brez temeljnih sprememb v osnovi in metodah Društva narodov Italiji v njem ne bo več mesta. Še zadnji rimski govor Mussolinijev po zaključku konferenc z Dollfussom in Gombosom bi skoro ne dopuščal optimističnega presojanja tega vprašanja. Stališče, ki ga bo zavzela Italija, bo brez dvoma v veliki meri mero-dajno tudi za Dunaj in Pešto, akoravno finančna vezanost Avstrije in Madžarske na Društvo narodov tema državama ne pušča povsem svobodnih rok. Toda pozabiti ne smemo, da so bile do sedaj v Rimu besede vedno bolj radikalne od dejanj. Pričakovati je zato, da rimska vlada tudi glede odnošajev Tta-lije do Ženeve ne bo izvršila svojih groženj. Vsaj tako dolgo, dokler traja napetost z Nemčijo, ni verjetno, da bi se Rim odločil za prelom z Ženevo. Sploh kažejo znamenja, da je doba dvomov in skepse glede ženevskih institucij v glavnem že premagana. Ravno zapletljaji, ki smo jih v zadnjih mesecih doživljali in jih še doživljamo, so najboljši argument, da je potrebna mednarodna avtoritativna instanca, ki bo zmožna križajoče se interese spraviti v sklad brez bolečih konfliktov in brez uporabe sile. To spoznanje prodira celo že v kroge, ki doslej stojijo ob strani. Da Amerika s simpatijami sledi prizadevanjem ženevske organizacije, akoravno se zaradi svoje načelne ekskluziv-nosti napram evropskim zadevam članstva odteguje, je že stara, znana stvar. Ženevski ideji pa se vidno približuje tudi sovjetska Rusija, odkar se je oprijela aktivistične politike. Danes ie v Moskvi nekdanja Ljeninova sodba o »organizaciji imperialistične hegemonije buržoaznih držav« očividno že nremaga-no stališče, kajti več kakor enkrat smo POMEN BARTHOUJEVEGA OBISKA V VARŠAVI IN PRAGI Potovanje francoskega zunanjega ministra naj učvrsti prijateljstvo med Poljsko in Francijo ter likvidira spor med Poljsko m cSR ' _ _1._V.4~ tltr.no^n vnrnšnnlft ln SDloh glede VSel Varšava, 3. aprila d. Francoski zunanji minister Barthou prispe v Varšavo 26. t. m, da vrne poset zunanjemu ministru Becku ki je bil pred meseci v Parizu. Poljski listi se že sedaj živahno zanimajo za politični značaj varšavskega pose ta ter ugotavljajo, da mora prihod francoskega zunanjega ministra podčrtati trajnost in neprekršljivost pogodb, ki vežejo Poljsko in Francijo. Podrobno je o politični strani varšavskih razgovorov razpravljal že tukajšnji katoliški organ »Lech«, ki je v skladu s francoskim stališčem naglasil, da poljsko-fran-cosKa zveza ni samo jamstvo za varnost poljskih mej, marveč tudi evropskega miru Direktni razgovori francoskega zunanjega ministra z maršalom Pilsudskim bodo odstranili z obzorja negotovost in strah, ki sta se pojavila v francoskem tisku Nekateri francoski listi so v zbližanju Nemčije in Poljske videli pričete k nove poljske orientacije, ker so Nemci znali izkoristiti za svojo propagando pogodb med Nemčijo in Poljsko o nenapadanju. Zato bo vsekakor varšavsKi sestanek na novo vzpostavil absolutno medsebojno zaupanje, ki predstavlja življenski Interes obeh držav. Barthou, ki namerava posetiti tudi Prago, bo po trditvi lista prav gotovo zastavil vse svoje sile, da se obnovijo tradicionalni dobri in prijateljski odnošaji med Poljsko in češkoslovaško. Kot iskrena prijateljica obeh držav gleda Francija z veliko skrbjo na nesporazum, ki je po naključju nastal med obema zapadnima slovanskima narodoma. Francoski odgovorni krogi so prepričani da preti bistveno tako PoljsKi kakor Češkoslovaški enaka nevarnost s severa ter zapada in da je treba s iradi nje postaviti v ozadje vsa lokalna trenja, ki se v ostalem morejo tudi zlahka docela likvidirati Sodelovanje Poljske in češkoslovaške dovede lahko tudi do najboljših rezultatov ki bi znatno podprli evropski mir. Treba bi bilo oživeti tudi gospodarske odnošaje med Prago in Varšavo, ker bi se s tem vsaj delno ublažila kriza, Ki tlači srednjo Evropo Po nazorih francoskih krogov je najvažnejši poljski problem nevarnost, ki preti poljskemu primorju s strani Nemcev in njegova obramba je prva naloga polJ: skega naroda. Tudi češkoslovaška, ki Ji Gdvnia v bodočnosti lahko služi kot veh-ka izvozna luka, je zainteresirana na tem, da ostane ta luka v poljskih rokah. Gdynia ima za bodočnost velite perspektive in bo lahko postala, če se bo r.izvijala tako dal e kakor doslej gospodarsko težišče nele • selškega, marveč tudi vltavskega porečja^ Poleg »Leeha« se bavijo s francoskim nosetom tudi drugi listi, ki ugotavljajo r voTb poročilih iz Francije optimizem, s katerim gledajo francoski krogi na bližnji varšavski sestanek. V Parizu vlada pre-nričanje da bo Barthouju uspelo izenačiti poljski 'in francoske nazore glede razoro- titvenega vprašanja tn sploh glede vseh problemov, ki so v zvezi s francosko in poljsko politiko napram Nemčiji. Krakovski »Curier Cod^ieni« poudarja, da bo Barthoujev poset odlično vplival na poljsko zunanjo politiko. Daljši članek je o bližnjem sestanku objavil tudi desničarski »Kurier Waršawski«. Francoska politika je jasna Pariz. 3. aprila. AA Današnji »Figaro« priobčuje daljši komentar o francoski zunanji politiki. List zaključuje svoja izvajanja s temi ugotovitvami: V Angliji pričenjajo polagoma spoznavati to, kar je v Italiji že delj časa znano, da po ponovni oobrožitvi Nemčije ni drugega izhoda kakor pogodbena omejitev sedanjega oboroževanja z nujnimi protiobve-zami glede varnosti in glede izvršnosti novih pogodb. Te nove pogodbe bi morale biti javne. Naši zavezniki, ki so bili se nedavno tega dokaj nezaupni. zdaj zaupajo Franciji. Barthoujev obisk v Bruslju je odstranil nesogl-sje, ki ga je zapustil nedavni govor belgijskega ministra BrocqueviUea. Te dni dpotuje Barthou v Varšavo in v Prago kjer se križajo naša zavezništva glectt ohranitve sedanjega evropskega teritorija -nega statuta. Tega ne more zdaj ogražati nobena sila. Brez dvoma se bodo našli de- fetiati, ki bodo rekli, da bo ta okrepitev stikov povzročila težkoče. Ti se motijo. Francoska politika je jasna, krepka a tudi spravna, kadar gre za odkritosrčno mednarodno sodelovanje. Nedostopna pa je vse-lei napram avanturam. Ta in taksna politika ostane najboljše sredstvo in varstvo miru. Francosko-belgijsko prijateljstvo Pariz, 8 aprila AA. Henry Berenger. predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, pravi v obzorniku »Ageuce Econo-mique et Financiere« o Barthoujevem potovanju v Belgijo, da sta se obe državi sporazumeli, da bi pomenila konvencija, Ki naj uvede kontrolo in porošt o za izvršitev omejitve oboroževanja, najboljše sredstvo proti nevarnosti nemškega oboroževanja in tekmovanja v oboroževanju sploh Z doseženim uspehom smemo biti zadovoljni. Prijateljstvo med Francijo in Belgijo se bo še bolj stesnilo in okrepilo. Ni dvoma, da tega tudi Anglija ne bo mogla prezreti in da bo to upoštevala pri svojem končnem sklepu o poroštvih za izvršitev razorožitvene konvencije. Bereneer zaključuje: Če se Anglija, U Jo le letalska oboiožitev Nemčije že začela vznemirjati, odloči za sodelovanje pri poroštvih, kakor jih ima v mislih skupni sporazum med Belgijo in Francijo ho Barthoujev obisk v Bruslju šele rodil vse svoje sadove. Za pariški pakt Newyork, 3. aprila. AA. Nikolaj Birtfrer predsednik Cameeiejeve ustanove^ za mir mod narodi, izjavlja v letnem poročilu n°te" hočemo, da a- ne vrn*> več ra«ner-. kl so 1 1914 rodile katastrofo, moramo veo JJS vero Plaviti v periSri pakt. na n*m graditi in zahtevki od vseh vladj^di od naše. da spoštujejo svoie dane beeeoe. Grški senat je soglasno odobril balkanski pakt Zunanji minister Maksimos o značaju balkanskega pakta in razmerju z Bolgarijo Atene, 3. apnia. AA. Razprava senata o balkanskem paktu je končana s soglasnim sprejetjem balkanskega pakta. V debato je posegel tudi zunanji minister Maksimos, ki je izjavil, da so prve temelje tega mednarodnega pakta ustvarili na lanskih sestankih državnih poglavarjev in ministrov, kjer so ugotovili, da obstaja možnost sporazuma za okrepitev miru na Balkanu. Minister je nato dejal, da noče zmanjšati pomena mednarodnih pogodb med evropskimi državami, prepričan pa je. da pomeni atenska pogodba končno utrditev statusa QUO na Balkanu in novo okrepitev splošnega političnega sestava v Evropi. Cuvstvo splošne varnosti odpira nove vidike za razvoj političnih, gospodarskih in duševnih etikov med balkanskimi narodi. To pa je glavni cilj. ki nam je bil pred očmi, ko smo podpisali pakt. Hoteli smo s svojim narodom omogočiti, da se mirno posvete delu v prepričanju, da bo mir dolgotrajen. Da pa omogočimo to čuvstvo pri vseh, je treba sprejeti osnove končno ureditev zahtev iz preteklosti. Sedaj je ideja mini tesno zvezana s pojmom varnosti in obstoječega reda. Brez teh niso mc::*3i norma m odnošaji in vzajemno za upanje. BalkansK. pakt izpopolnjuje na ta način miroljubno delo Društva narodov. Res je, da se naši upi niso v celoti izpolnili, zlasti obza.uje-mo, da ni mogia Bolgarija takoj pristopiti. Naša skupna ln iskrena želja pa je naj bi bil ta pakt izpopoinjen s pristopom Bo.gar-ske. Potem ne b. bilo nobenega dvoma več da je ta sporazum posvečen mirnemu sodelovanju in da ni naperjen proti nikomur 0 tem so vsi prepričani, ki verujejo v koristnost sodelovanja med balkanskimi narodi. Upcm, da bolgarska vlada ne bo ostala ravnodušna. Naj pa bodo praznin« še tako velike in naj nas čaka še tako veliko delo vendar lahko z utemeljenim ponosom trdimo, da predstavila že naše dosedanje delo sijajno izhodišče za srečni razvoj v bodočnosti. Tihotapstvo orožja Berlin, 8. aprila. w. Kakor poroča >Ber-liner Tazeblatt« iz Ličgea. ne obstoja tamkaj samo' središče mednar^ne evropske ^-hunske organizacije, temveč tud. davni stan organiziranih tihotapcev orožja Pota* veh kih tovarn za orožje obratu,e tamkaj več}* ttevilo manjših podjetij, k, ee prav tako bavijo z izdelovanjem orožja in ea spravljajo s prekupci dal,e v promet trenutno dobavljajo ti tihotapci na,ve8 blaCT Franciii. Orožje eo tihotapili deloma na av-foSlih deloma po moriu in železnic, z Kje neposredno ali pa tudi preko dr,-oih držav Družba tihotapcev, ki ta medna-rodno™reanizirana. ima v Lita« tajnega a la vari a nekesa Ruea. ki se sknva za krm-kopošteneea trgovca. Ista o—J že svoiečasno pr nemirih v Iraku. V ene-zuelMn drugod dobavljala orožje in le preskrbovala e takšnim blagom tudi nemške "Tarifi: aprila. w. Glede ves« nekaterih desničarskih listov o veliki afer. • tihotapim orožja - ekstrernne organizacij v Franciii. so dobile ba o .iz ^ pušk __ objavlja policuska prefektira. da o tel aferi ne v« ničesar. Vsekakor pa * bH danes aretiran Klavni tajnik neke anar^-stične organizacij*, ker so našli pri nl*n orožije. Pariz, 8. aprila, t Kakor poročata eo-elasno >Paris Soix< in londonski.»Dady Hg raki«, palača io nemški narodni ®ocml*n maroške vstaše z orožjem m etre1 vom Na-rodno - socialistični agitator Schaffer » u. marca v nekem evropskem pristanišču pustil natovoriti na parnik »Optimist^it* e količine streliva. Ladja ie T»tem °dpb£ nroti Afriki. Med potjo se ie ustavila v RdU tJrdamu. kjer eo ugotovili tovor števila ročnih granat m drugega streliva ter traktorjev, ki jih lem^očevnaikra še™ času ispremeniti v tanke Tow .jfcb* namenjen v Rio del Om. P^Unišče v špan-ek^m Maroku ob zapadn. Afriki. Kakor eo i gotov ili, zalaea Schaffem s fmančninu sredstvi princ H«*ensk, ki s? je ie pred vojno spuščal v take prjstolovščme. SchSffer Je imel nalogo, izročiti blago voditelju Zv t fraicikem Maroku, ie^ku Merebihi Rebu. bolgarska ponuja pakt o nenapadanju Potovanje MuSanova v evropske prestolnice - Bol eariia za dvostranske pakte o nenapadanju & * ............rt ,h,i*aniii med Jugoslavijo in Sofija. 3. aprila g. Ministrski predsednik Mušanov bo po odobritvi proračuna v Sobranju, Ki bo najbrže sprejet še pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki, odpotoval v London in Pariz, kjer bo imel razgovore z bolgarskimi upniki Kakor pravijo, bo Mušanov pri tej priliki vrnil tudi obisk madžarskih državnikov v Sofiji. Razen tega bo obiskal vse evropske prestolnice, ki jih je smatrati za važna tržišča za bolgarske proizvode. Mušanov je poročevalcu češkoslovaškega lista »Lidove Novine« dr. RiPKi med drugim izjavil: Bolgarska želi živeti v miru ln prijateljstvu s svojimi sosedi, kar je ponovno doka zala. Zato smo predlagali našim sosedom, naj podpišemo dvostranske pakte o nenapadanju v smislu Kelloggove pogodbe. To pogodbo Je Bolgarska podpisala ln jo bo strogo spoštovala. Sedaj ponavljamo ta svoj predlog in smo pripravljeni skleniti dvostranske pakte z našimi sosedi. O zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarsko Je Mušanov dejal: Pri nas so vsi dru-iabni krogi sprejeli zbližanje z Jugoslavijo iskreno. Nekatere politične stranke ima-jo sicer o tem svoja posebna naziranja, vendar pa soglašajo vse, da Je Iskreni in trajni sporazum v interesu obeh držav. Komunistična propaganda v ameriški mornarici VVashington, 3. aprila. AA Komunistična organizacija v Zedinjenih državah razvija v zadnjem času prav močno propagando v mornarici. V znanem pomorskem oporišču San Piedru v Kaliforniji so aretirali štiri mornarje, ki so razdeljevali pro-pagandistične letake in brošure Admira Andrew je odredil strogo preiskavo o delu komunističnih privržencev v ameriški vojni mornarici. Kuba pred novo revolucijo vsi znaki napovedujejo izbruh nove ^ vrine - Spopadi policije s stavku,ožim. * . . ... _____^»f^l A« le mo že culi o razmišljanju sovjetov, da bi se pridružili Društvu narodov. Četudi o kakem pozitivnem koraku v to smer še ni bilo ničesar slišati in akoravno morda imajo v svet lansirane vesti bolj značaj poskusnih balonov, kakor pa resnih političnih napovedi, se vendar ne da tajiti, da današnja, v Evropo usmerjena Rusija priznava važnost Društva narodov za ohranitev miru. Seveda s tem ni rečeno, da bi bili sovjeti pripravljeni iz načelnih razlogov sodelovati pri konsolidaciji sveta ali vsaj Evrope. Za enkrat narekujejo njihovo politiko še samo oportunističm momenti. Dokler ni razčiščena njihova situacijo na Daljnem vzhodu, morajo storiti vse. da si v Evropi zavarujejo hrbet. Njihova prizade-, vanja v tem pravcu se krijejo s priza- devanji onih držav, ki se odkrito priznavajo k ženevski ideji miru in ravno-pravnosti med narodi. Samo iz tega izvirajo moskovske simpatije za Društvo narodov. A v sedanji situaciji so kljub temu velikega pomena. Misel Društva narodov je pognala globoke korenine in pridobiva vedno več tal. Zato se težave, ki se tej naddržavni instituciji tu ali tam valijo na pot. ne smejo precenjevati, četudi bi na Drvi pogled vzbujale vtis resnih kriz. Evrope si danes brez Društva narodov skoro ni mogoče misliti in četudi razvoj mirovne konsolidacije ne bo šel v premi črti in bo še mnogokrat vodil narode in države vsaksebi, končno bosta vendar zmasrali Ženeva in njena plemenita ideja mednarodne solidarnosti. Havana, 3. aprila AA. Položaj naKubi nostaia čim dalje bol resen. Zadnje dni pričakujejo^ vsak čas tudi upoi policijskih "lz notranjosti dežele prihajajo že nekaj dni alarmantna poročila, iz katerih se da sklep tu da se zVt pripravlja državljanska vojna Povsod se opaža živahna agita-cHa za stavko. V Camagneu je prišlo do hudih spopadov med policijo in stavkujo-čim Pri katerih je bilo več demonstrantov ramenih. V Cagni la Grande se je Nadomestne volitve v Rumuniji Bukarešta, 3. aprila. AA. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah za poslansk tnand^ izpraznjen s smrtjo Jona Duce je^agal voditelj liberalne stranke Dinu Bratianu, irie dobil 48 911 glasov. Njegov nasprotnikDupu (orodna kmetska strankaj je dobil 29.859 glasov. Vsi ostali kandidati niso dobili skupaj niti 3000 glasov. V okrožju Karasu je bil -^oljen bivš minister Mironescu (prodna kmetska stranka) brez protikandidata M sena t Trja-V okrožju Nunediora je izvoljen za sena torja trgovinski minister Teodorescu. V Hotinu (Besarabija, je izvoljen za senator ja bivši minister Pan Hal.pa (narodna kmetske stranka). V okrožju £ voljen za senatorja kandidat krščanske li ge. V okrožju Argesu je zmagal vladni kandidat. Sestati Mt!erievc?*T v Ru^nn^fti Dunaj, 3. aprila AA Tu se širijo glasovi da so se v Budimpešta sestali voditelj' nemških in avstrijskih narodnih socialistov Na sestanku so baje razpravljali kakšno stališče naj zavzamejo avstrijski narodni socialisti nasproti Dollfussovi vladi, kakor tudi ali bi bilo umestno da obnove v Avstriji teroristična dejanja. Sklepi se niso znani. položaj tako poostril, da Je moralavlad* proglasiti nad mestom obsedno stanje Iu-di tukaj so bili krvavi poulični nemiri. Kubanski kongres je razveljavil valutni zakon po katerem je valutno razmerje zfata proti srebru določeno na podlagi 16 : 1. Kuba je s tem de facto opustila zlati standard. Preden se je odločila " ta korak se je finančni minister posvetoval z washingtonsko vlado. V ostalem je Kuba V Ameriki nakupila velike zaloge srebra. Minister Jevtič poseti Ankaro Ankara, 3. aprila AA. Anatolska agencija poroča: Jugoslovenski zunanji ma-ster g. Bogoljub Jevtic bo odpotoval 25. aprila preko Sofije v Ankaro. S tem po-setom bo g. Jevtič vrnil svojecasni poset turškega zunanjega ministra g. Tev-fika Ruždi beja v Beogradu. Rimska pogajanja Dunaj, 3. aprila. w. Avstrijska in madžarska delegacija za podrobna gospodarska pogajanja treh sta zvečer odpotovali v Rim Kakor poroča »8-orai Ujsag« bodo razpravljali: 1.) o ureditvi cen za madžarsko žito. ki se bo uvažalo v Italijo m Avstrijo. 2. o klirinški pogodbi za ureditev plačilnega prometa, 3 o primernih ukrepih v korist medsebojnega razvoja v tujskem prometu, in 4.) o poživljenju prometa v italijanskih pristaniščih ob Jadranu, predvsem na Reki in v Trstu. Avstrijska delegacija je sestavljena v glavnem iz višjih uradnikov raznih gospodarskih ministrstev z načelnikom trgovin *kega ministrstva Schillerjem na čelu Po informacijah večernih listov se bodo raz aovori vršili v dveh. pozne,e. ko pridejo na vrsto vprašanja ki zanimajo vse tn dr žave pa v treh Ne ve se še kako dolgo bo ostala avstrijska delegacija v Rimu: po rim skih protokolih morajo biti razgovori kon i čani do 15. maja. Borba za Karlovo univerzo Praga. 2. aprila. Preobrat ob koncv svetovne vojne, ki je izbrisal >taro habsburško monarhijo z evropskega zemljevida, je odpri narodom, dotlej vklenjen.m v osovražen, tuji jarem, pot v svooouno bodočnost Na razvadah Avstrije se je začelo novo življenje, novo v pravem pomenu besede, ker je bilo treba likvidirati stare krivice in položiti nove temeue za zgradbo raasledstvenih držav. N .n revolucionarno rojstvo je bilo šele začetek obnove -n razvoja. * le prenaravno je. da se rloboko segajoče spremembe, to so' bile potrebne. nist mog=e izvršiti v celem obsegu kar tako rekoč preko noči. Bi-f so potrebni mnog: prehodi ;n provizonj-i, katerih normalizacija je morala ostati pridržana času in razvoju. Zato m nič čudnega, če segajo še v šestnajsto leto no\ega živijenia spomini in odmevi starih doo, če niso še ozdravnene vse rane in popravljene vse krivice, ki so j-ih prizadejala narodom stoletja suženjstva in nasMja. Tako je biio in ie še v vseh masledstve-mh državah. Med njimi seveda tudi Češkoslovaška ni izjema, tem manj, ker se ie njena ustanovitev izvršila povsem na novo m ker so njeno izgraditev še komplicira-le narodnostne razmere. Ena izmed važnih nacionalnih ztadev, ki šd ni dospeid do končne ureditve, je stopila v zadnjem času v svojo zaključno fazo — vprašanje staros.avne Kanove univerze in njenega historičnega doma. Kdor pozna ;z češke zgodovine vlogo, ki ie bila odmerjena tej velevažni kulturni instituciji v življenju naroda in medsboj-nem razmerju med Cehi in Nemci, bo razumel. da je končna nacionalno pravična ureditev zadeve pri srcu vsakemu rodoljubnemu Cehu. Ne bo se pa tudi čudil, da prihaja staro nasproistvo in sfiara gospostvaželj-nost češkega nemštva tudi Še danes v tem vprašanju do izraza, kar je tem naravne-je. ker dovoljuje trenotna politična s.tuaci-ia nemški manjšini, kovati si lz razmer narodno-egoističn«. kapital. j Zadeva je na kratko povedana tale: Rektor češke Karlove univerze je pokre-nil izvršitev univerzitetnega zakona iz leta 1920. in zahteva prepis lastninske pravice historičnega Carolina v češki deželni deski za svoj zavod, nemška Carlo-Ferdlnan-dea pa se temu upira in bi rada ohranila sebi v prid stanje, ki je posledica krivic Bele gore. Pri tei stvari seveda nc gre enostavno za premoženjski objekt, za staro zgradbo; spor sega globlje. Gre namreč v bistvu za univerzo samo, za dejansko vzpostavitev pravne in historične kontinuitete, za stvar eminentno nacionalnega značaja, na kateri je angažirana čast in samozavest češkega naroda. Karlova univerza v Pragi je ena najstarejših na svetu in je živa priča in spomenik slavne narodne preteklosti. Ustanovil jo je leta 1366. Karol IV. kot češki knalj za takrat svobodni in močni češki narod. V prvih početkih je ustanovitelj, hoteč dati svoji ustanovi čim večjO svetski pomen, dal v nji mesto in glas tudi inozemcem, toda ker so ti hoteli to gostoljubje izkoriščati na škedo češkega naroda, je prišlo do konflikta, ki je bil s kutnogo-rskim dekretom leta 1409. rešen pravično v prilog češkemu narodu. Od takrat naprej je ostala Karlova univerza najvišji nacionalni zavod vse do Bele gore, ko ie s češk^ svobodo vred propadla. S Karlovo univerzo je zvezan velik de! slavne narodne zgodovine, ž njo je neločljivo spojeno ime enega največjih narodnih sinov, nristra Jana Husa. Ko je po češkem porazu na Beli gori zavladal zmagoviti Kabsburžan, je bilo njegovo glavno delo, da zatre svobodo uoor-nega češkega naroda in uniči vse njegove pridobitve, ali pa jih izroči svojim nemškim najemnikom. Pregnal je češko vedo in češki jezik z univerze in jo z vsem premoženjem vred preustrojll v nemško institucijo. ki je pos'ei nosila ime Carlo-Ferdinan-dea. Češki narod se je moral ukloniti sili, svoji rravici se pa ni odrekel in ie po svojem prebujenju vedno zahteval, da se mu povrne, kar je bilo njegovega. Sele leta 1882. se je avstrijska vlada odločila, da po svoje ustreže kulturno po-„/ebi češkega naroda. Zakon, s katerim je bila takrat ustanovljena češka univerza, je bil izdan bolj v obrambo nemške pozicije, kakor v zadostitev pravici Cehov, češki element ie bil na zavodu v tako mogočnem porastu, da bi morala stara univerza po naravnem procesu preiti lz nemških v češke roke, ko ne bi bil avstrijski zakon izvedel delitve. Razdelitev pa je bila tipično avstrijska, ohranila je namreč nemški univerzi legitimno nasledstvo na starem zavodu in tako je nemška Carlo-Ferdinandea ohranila staro posest ter stare pravice in ustanov? tudi za naprej. Cehi tej rešitvi niso nikdar priznali zakonitosti in mnog so staremu dr Riegru zamerili, da je sprejel kompromis, mesto da bi zahteval popolno vrnitev zavoda ki ga je poklical v življenje češki kralj za češki narod. Nemo' so iz univerze ustvarili nacionalno in politično trdnjavo. Profesorji in štu-Jpnt'p en bil' vedm hrbterrca agresivnega praškega nemštva, ki je pod patronanco avstrijskih vlad izzivalo v slovanska Pragi neštete konflikte in tako spremenilo lastnino češkega naroda v bojno postojanko proti njemu in njegovim pravicam. Začasno narodno predstavništvo ]e *eta 1920.S formalno revindikacijo končno napravilo nezakonitosti konec. Zrušilo j« avstrijski zakon iz leta 1882. in vzpostavilo pravno kontinuiteto, tako da je bila priznana češka univerza kot legitimna nositeljica vseh pravic ustanove Karla IV. Ze prej pa je nacionalna revolucija zasegla univerzitetni arhiv, obsegajoč dragocen zgodovinska material. Toda novi univerzitetni zakon Je bil le deloma izvršen. Do danes je v deželni deski vpisana kot lastnica Carolina nemška univerza, ki ima in uporablja tudi še stare historične insignije in pečate. Razumljivo je, da so univerzitetni krogi to nezakonito stanje težko prenašali in da so občutili nemško uzurpacijo, omogočeno po političnih ozirih, kot sramoto in ponižanje. Naposled se je sedanji rektor odločil, da povzame iniciativo, in je na podlagi univerzitetnega zakona lz leta 1920 zahteval prepis lastnine Carolina na češko Karlovo univerzo. To je vzbudilo vihar v nemškem taboru. Nemška univerza je stopila na čelo akcije, ki naj prepreči izpolnitev legitimne češke zahteve. Borba se vrši v zatilju uradnih mest, pa tudi v Javnosti, posebno v tisku, ki se je, kolikor je češkega, brez strankarskih razlik postavil v službo protipravnega prizadevanja. Nemštvo se močno zanaSa na notranjepolitično situacijo, ki nalaga vladi največje ozire na vse strani. Kajti dve najmočnejši nemški stranki sta v vladni koaliciji, dočim je valutni spor nacionalni tabor oslabi! in odrinil narodne demokrate v opozicijo. Češka narodna Javnost nestrpno čaka na odločitev, akoravno ne dvomi, da bo zakonu in stari pravdi dano zadoščenje. Borba za Carolinum ni samo boj za pravico, nego tudi za narodno čast io zgodovinsko kontinuitete. Razvoj mariborske ZKD Maribor, 3. aprila. Nove knjižnice (potujoče) je ustanovila zveza od zadnjega poročila dalje: v Kri-ževcih pri Ljutomeru, v Pivoli. pri Sv. Štefanu pri Šmarju, v Zamostju v Salov-cih v Tinjah in v Braslovčah. V letošnjem poslovnem letu (od zadnjega občnega zbora 26. ITI 1933 dalje) je ustanovila zveza 14 novih potujočih knjižnic, ki so njena last, ter ima danes na ozemlju bivše mariborske oblasti, predvsem v obmejnih krajih. 82 potujočih knjižnic Zameniamh je bilo v istem času 9 knjižnic, od teh v zadnjih dveh mesecih v Venčeslu na Pohorju, v Sv. Roku ob Sotli in v Skalah Pripravlja se ustanovitev še nadaljnjih 10 potujočih knjižnic v letošnjem letu Zadevne želje iz raznih krajev, kjer bi si knjižnice želeli, nai krajevni Cinitelji prijavijo na naslov zveze, da se bodo vzele v poštev za kasnejšo dobo! Občni zbor ZKD se bo v smislu sklepa odborove seie vršil v nedeljo 29 t. m ob 10 v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru Podrobnosti bodo sporočene potom okrožnic vsem društvom Pripravlja se reorganizacija celotnega ustroja zveze v smeri poglobitve dela ns raznih popri-ščih Vse članice prosi predsedstvo, da nujno izvrše svo?o dolžnost (v kolikor tega že niso storile) glede poravnanj« članarine za 1. 1934 ter zaostankov od poprej pa tudi glede izpolnitve in dopos anja listine za statistične podatke o delu v letu 1933 Zveza mora zaradi poročil odbora na občnem zboru imeti čimprej vse urejeno. Mirim kralpca čokolade r. ra M notoranj«, * kino »H T — SJE* n*™ ~ »o: . „ . , . MLEK1TA — rw!n<«Bl»tB« Čokoma« KAV1TA — ini-ečt* a k«-Hnim okneom MASLITA ook^-da br« GRENKITA — plemeni!« f<**ic» n»r«TB« eokono«. Madžarski legitimisti na delo Zahteva po osredotočenju akcije za habsburško restavracijo na Madžarskem Budimpe&a, 3. aprila, č. Madžarska legi ti mistična stranka je napovedala za velikonočne praznike dve vsHki zborovanji na dežeH. Prvo zborovanje bi sc imelo vršiti v Maku, pa so ga oblasti prepovedale, češ. da je v tem kraju Košutova stranka zelo močna ln da zaradi tegia ne morejo jamčiti za nemoteno zborovanje. Drugo zborovanje se je vršilo v Hodmez5-Vasarhe!yiu, kjer sta govorila poent:raio tako, da bo ostal gts vpjočega v puščavi. Napredovanja v železniški službi Napredovali so zvaničniki L kategorije: v I. položaino skupino: za upravnega zva ničnika: Batista Emil; za sprevodnika: Ma ver Anton; za nadzornika skladišča: Jam šek Jurij; za predkurjača: Breceljnik An ton; za računskega zvaničnika: Miško Martin; v II. položajno skupino: za računskega Občni zbor NSZ v Zagorju I ^r^V^r^S Kedavno ie bil dobro obiskan občni snega. V vzhodni Srbiji in Rumuniji div-rhor Sužnice NSZ v Sokolskem domu. jajo ,nežni viharji, temperatura pa je pad-Predsednik tov. Sedlar je vse | la _na 8 stopenj pod ničlo, navzoče, posebno predsednika centrale NSZ tov. Juvana m člane podružnice iz Lok nato pa podal kratko poročilo o dejanju podružnice in o težkih razmerah, v katerih živi delavstvo. Obširno tajniško poročilo je podal ^. Kušar in je bilo z odobravanjem sprejeto. ^»S I nih metežih in nenadnem padcu tempera- gih javtrih Sucijah je rodSo lepe uspe- tura. V Sinaji je padel topUer na 8 sto-g,n_javnrn^^ ^ Da tudi okrivilo, da | pmj pod ničlo. Pr^m^tns zveze na Notranif kem Logatec. 3. aprila Malokdaj je sHSati lz naše Notranjske javne prošnje ali pritožbe, sai je Notra-niec znan po miroljubnosti. Ako pa vidi, da z njim slabše ravnajo, kakor z drugimi Je gotovo upravičen izražati svoje nezadovoljstvo tudi javno. To s* nanaša zlasti na slabe nrometne zveze Pred letom so nam ukinili nekatere ugodne vlake in obenem tudi postanke vseh brzovlakov v Logatcu, ki je sedež vseh državnih uradov. ----r------------ . ,_pi: nfl , Dočim uživajo drugi kraji poleg avtobus- Madžarskem in na vsem Balkanu sneži^ od ^ ^ ^^ ždezni^ke zvez<;, pogreša Notranjska prvih kakor drugih Če se nam iz znanih razlogov že ne dovoljujejo avto-prometne zveze, smo vsekakor upravičeni prositi za ugodne in krajem odgovarjajo- Zima se vrača Beograd, 3. aprila, p. Dočim je za velikonočne praznike vladalo po vsej državi lepo pomladansko vreme, je danes nastopila nepričakovana izprememba. Temperatura je razen v Dalmaciji povsod naglo padla in v Beogradu ter severnozapadmh delih države je ves dopoldan snežilo. Sneg »e sicer ne bo držal, toda mraz je povzročil zlasti na sadnem drevju precej škode. Banjaluka, 3. aprila, n. Temperatura je padla davi v Banjaluki in okolici na mmus 3 stopnje Celzija. Budimpešta, 3. aprila, w. Na južnem Budimpešta, 3." aprila, g. Iz Transdanu- bije poročajo o nenadnem mrazu in snegu. V komi tatu Somogy je temperatura padla na ničlo, dopoldne pa Je zapadlo 2 cm snega. Bukarešta, 3. aprila, g. V mnogih delih države je zopet nastopila zima. \ Bukarešti sneži. Tudi od drugod poročajo o snež- he za najbednejše. je pa tudi se podrobno organizacijsko delovanje m moglo bolj poživiti. Kljub temu so volitve v Delavsko zbornico in v občinsko upravo najlepše uspele, za kar gre zahvala zaved nosti narodnega delavstva. Poročilo blagajnika je bilo sogifisno sprejeto in blagajniku dana razrešnica. Predsednik NSZ tov. Juvan je omenik da se zborovanje vrši pod vtisom današnjih Za zaščito ribjega zaroda Beograd, 3. aprila AA. Na podlagi zakona o ureditvi kmetijskega ministrstva in zakona o ribolovu je kmetijski minister naročil pristojnim oblastvom, da naj strogo pazijo, da se zagotovi in omogoči svobodna vfnitev rib s poplavljenih zemljišč v tekoče vode in da ograditev voda, ki se in; v u. poiozajno siiupinv. t,n aa sc zuuiuvmij«. r _ p i v leaoce voae m ua ugia^^v vaničnika: Šauoerl Karel; v III. položajno ponovnih volitev delavskih zaupnikov, ro- odtekajo 8 poplavljenih zemljišč in mlak ir— ---RoSf 1 litika marksističnih voditeljev bo delavstvo ne ^ Jnikjer veija kakor to določajo za- uničila, ne pa reS5l»u Zavedati se mora ae- koni ^ predpisi 0 ribolovu. Vsak presto- lavstvo, da marksizem samo eksploatira za ^ moraJo najstrožje kaznovati. tuje interese. _.. Na prepričujočih primerih je govornik j gozdarske Službe škodljivost politike, k, jo v ru- | ^^ *^ ^ ^^ j, k gozdarskemu uradu v Celju Alfred Majze-I. razreda sedme skupine skupino: za naddesetarje: Knez Franc, Bajt Jakob, Cunder Ignacij; za nadzornika vozov: Avsec Franc; za predkurjače: Matus Frančišek. Smrekar Jožef, Rozman Franc, Kemperle Ferdinand, Marčič Konrad, Krem-žar Alojzij, Pole Frančišek, Pižent Peter, Kocijančič Ivan, Ipavic Anton, Požar An- dokazoval škodljivost politike. ________________darskih revirjih uganjajo marksistični vodi- i ton. Verhovšek Karel, Operčkal Jožef. Je- telj. ^to je vlada prav storila, da ni do- reb Janez. Samastur Markus. Kolman Franc, obn0vitve marksistične stranke Na- novič Gornjem jrradu Klarer Edvard, Kovič Avguštin. Lipoglav- cionalno delavstvo pa se povsod s pridom | pri sreekem načelstvu v Gornjem graau šek Jožef, Kaplja Ignacij; za računskega zvaničnika Belič Viktor; zvaničniki U. kategorije: v 1. položajno skupino: za blokar-ja- Maršik Mihael; za vratarja: Cerkvenik Jožef: za desetarje: Keček Jakob, Mulec Mihael; za kartante: Frangež Matevž, Mast-nak Jožef, Vičič Gabrijel. Lipovšek Jožef, udejstvuje za splošne delavske komti. To se vidi tudi v Delavski zbornici, ki »e je kar prerodila, ko se je v njej podvojilo zastopstvo narodnega delavstva m name- ščenstva. ___ . Z. obč. organizacijo JNS v Zagorju Je Olga; za zavirače: Ograjenšek Zdolšek Jožef, Selih Alojzij. Erman Franc. Čemažar Ivan, Kert Štefan, Drašler Valen.-tin. Lopič Franc, Simončič Alojzij. Petek Rudo'f Mežek Anton, Hribernik Matevž, Ratajc Mihael, Sef Karel, Krasnik Janez. Pa valeč Sebastijan, Rakušček Jakob, Lor-gar Blaž, Rak Ignacij. Cotič Vincencij, God-njavec Janez. Marinček Ivan, Mumh Jakob, Suštaršič Franc, Tomažič Jakob, Zimšek Alojzij, Breznik Leopold. Postružnik Franc. Pavličič Franc, Ferk Mihael, Trapečar Štefan Mlinar Alojz. Zupevc Jakob, Pusnik Alojzij. Damjan Franc, Jamšek Ivan. Držaj Anton. Titovšek Frančišek Rus Viktor, Svi-ligoj Anton. Lukač Alojz, Kosanc Alojzij, Lovšin Jožef, Ravnic Vincenc, Bokavšek Jakob Bucik Jožef; za premikače: Verhč Konrad Medved Jožef. Subelj Jožef. Zupančič Franc. Obreht Franc, Kranjec Jožef. Gregorec Anton. Leskovar Franc; za merače: Pleunik Henrik. Tratnik Avgust, Dremelj Jožef. Simpl Alojzij. Sorčan Franc Primožič Ivan, Cerovšek Janez. Verdir Jožef. Blenkuš Andrej, Kovač Jožef. Praznik Alojzij: za popisovalce voz: Dragar Alojzij. Weingerl Avguštin, Kaci-jan Rudolf. Pfeifer Josip. Pavlič Vincenc. Lesjak Franc, Selan Anton. Novak Ciril. Tavčar Franc, Tome Filip. S-irnik Ivan. Ocvirk Anton. Ilec Franc. Marc Alfonz: za prodajalca voznih listkov; Spoljar Josip Trbovič Stjepan; za kretnike: Kroš! Janez Ambrož Anton. Mervik Janez Trebše Franc Mlakar Martin. Berginc Tomaž Mam Jakob Ratej Vincenc. Stopar Martin Skerget Ferdinand. 2ižek Karel. Uča-kar Peter Vučajnk Andrej Ziberna Frančišek, Turk Ivan. Kelbel Janez Kmk Alojzij. Ravnič Ivan: za tranziterja: Goli-nar Srečko: za čuvaje proge: Čulk Anton Zorko Ivan. Javoršek Dragotin. Purgai Matej Prešeren Jožef in Mandelj Martin Čitafte tedenske revijo IV? JFfcMF f^ ko živahna; želel je, naj bi obe podružnici čim več sodelovali. Sledile so volitve novega odbora in so bili izvoljeni tovariši: predsednik Grm Franc, podpredsednika Kušar in Sedlar, tajnika Jesenšek m Juvančič, blagajnika Savšek Franc in Prežel j, odborniki. Kle-novšek. Majar, Juvan, Keršnik. Skrlovnik, Rupar, Šinkovec, Žibret in Drnovšek Ivan. V nadzorstvu so: Ahčan, Drnovšek Anton. Goldman in Jesih Jož«. Razkol med belgijskimi socialisti Bruselj, 3. aprila, d Ker Je belgijska delavska banka ustavila plačila, je bilo prizadetih nič manj kakor 300.000 družin, članov socialno-demokratskih zadružnih organizacij. Celotni znesek tem organizacijam zaupanega denarja znaša 430 milijonov frankov. Bržkone bo delavska banka likvidirana s pomočjo vlade, ki je započela pomožno akcijo za tnale varčevalce. Polom delavske banke, ki pomeni najhujši udarec, ki ga je kdaj doživela belgijska »oc alna demokracija, je izzval hudo krizo tudi v stranki sami. Na zahtevo opozicije je bila sklicana izredna seja izvršnega odbora stranke in menijo da je razkol neizogiben. Med tem je došlo do finančn'h težkoč tu di v socialistični radijski družbi. Vo?na v Južni Ameriki Buenos Aires. 3. aprila t Stari spor med Kolumbijo in Perujem zaradi Leticije je te dni izzval nove hude boje med obema državama Včeraj se je vršila ljuta borba Ob obrežju Amazonskega veletoka ki predstavlja del perujsko-kolumbijske meje Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih Perujska vojska je sedaj v pre- m Rio de Janeiro, 3. aprila AA Po vesteh, ki še niso uradno potrjene zbirata Kolumbija in Peru ponovno čete v pokrajini Leticije. tako da le treba računati z novimi sovražnostmi V diplomatskih krogih mislijo da so razgovori, ki so se vršili za ureditev spora, zašli v breznadno fazo. Beg političnih kaznencev iz avstrijskih zaporov Dunaj, 3. aprila. AA. Snoči je pobegnilo iz zaporov v Linzu pet jetnikov dva hitlerjevca in trije socialni demokrati med niim- Demflschek eden izmed glavnih ko !ovod'j krvave fcbnis^kr vstaje Z niim Iz šolske službe Beograd, S. aprila p. Upokojena sta Friderik Repovš, učitelj v LJubljani, in Ev-genija Rožič, učiteljica v Zg. Šiški. V višjo skupino so napredovali meščansko - šolski učitelji Pavel Kunaver v Zg. Šiški, Albin -vic na Jesenicah, dodeljen prosvetne-oddelku banske uprave, Klotilda Vah-„ / LJubljani, Milena Konečnik v Voj-niku in Vekoslav Strmšek pri Sv. Lenartu ter učitelj osnovne šole Josip Rupnik pri Sv. Emi. Napredovanja in premestitve v finančni službi Beograd, 3. aprila P- Z odlokom finančnega ministra so napredovali: za višjega poverjenika finančne kontrole v Murski Soboti Fran Toš in v Novem mestu Matevž Pavlovič. Premeščeni so: za finančnega Inšpektorja pri finančni direkciji v . Ljubljani Ivan Mašek, dosedaj višji davč-I ni kontrolor pri davčnem uradu Ljubliana-' okolica; za davčnega inšpektorja davčne uprave v Litiji Fran Marin, dosedaj višji davčni kontrolor pri davčnem uradu Ljub- Srečke razrede luteril* kola so prispele One, bi se nameravajo udeležiti igranja, opozarjamo, da si morejo nabaviti srečke v oodruf.nic.ah »Jutra*, on podpisani hranilnic! in ori S*)!oSnen> kreditnem druStvu v LjubljaniI na A ndi-ovi c««st* ! fcvhanip bo 11 f» 12 aprila hraettelea' r. s., L***«*, Sv.- Petra t« I ^ ^ 1 ' — ljana-mesto. Smrtna kosa Beograd, 3. aprila p. Davi ob S. Je umrl po krajšem bolehanju šef stenografskega oddelka Narodne skupščine Svetislav Lu-ldč, rezervni podpolkovnik in znan beograjski novinar. Ugodnosti za obisk velesefma v Bruslju Beograd, 3. aprila. A. Belgijska vlada js dovolila tujim industrijcem. trgovcem m komisarjem, ki si žele ogledati ^-trgovsk, velesejem v Bruslju (od 4 do 18. aprila 1934). brezplačni konzularni belguski vi zum. brezplačno in stalno vstopnico za ogled velesejma in posebne ugodnosti na železniških in letalskih progah. Obiskovalci velesejma. ki žele izrabiti te u^dnos£ naj se obrneio neposredno na be.gU^o poslanstvo v Beogradu (Krunska ulica, številka 18) z rednim potnim listom, naica. jim bo poslaništvo izdalo veieseimsko legitimacijo in brezplačen vizum. Razstavljala na velesejmu. ki to dokažejo s potrdilom uprave velesejma v Bruslju Jah1M te d^i B-^ojrrn^n so «?1 tudi če železniške rveze. ter da se nas upošteva vsaj toliko, kakor kraje, ki leže ob lokalnih progah. , . , Pri današnjih železniških zvezah je naš Notranjec. ki stremi po gospodarskem in kulturnem napredku, skoro popolnoma odrezal. od kulturnega središča. Ljubljane. Upoštevati moramo, da se večina prireditev, zborovanj in sestankov političnega, kulturnega, socialnega ali gospodarskega značaja vrši zvečer. Da so take prireditve važne in neobhodno potrebne ne samo za naše napredne občinske predstojnike in odbornike, ampak tudi za našega naprednega kmeta, uradnika in zasebnika. Je odveč izgubliati besedo. AH kako naj se jih udeleži naš Notranjec, ko nima zveze za povratek! , , V interesu našega obmejnega naroda }e torej, da železniška direkcija pri sestavljanju voznega reda vpošteva gornjo prošnjo ter nam dodeli zopet večerni odnosno ponočni vlak z odhodom iz Ljubljane okoli polnoči. Na ta način bodo imeli No-tranjci tudi zvezo z gorenjcem in z izletniškim vlakom z Jesenic in jim bo tako dana tudi priložnost posečati na=o lepe Gorenjsko in njeno planinsko kraljestvo.. Prepričani smo. da bo g. železniški direktor kateremu leži blagor vsega prebivalstva na srcu, vpošteva! skromne želje obmejnega notranjskega prebivalstva ter ukrenil vse potrebno, da se storjene krivice popravijo. Obup na veliko ne^eJjo Šmartno. 3. aprila Popoldne smo v Smartnem pod Smamo goro položili k večnemu počitku 591etnega moža. ki ga je pognal v smrt obun baš na veliko nedeljo. Govekarjev oče kakor so mu pravili, je domoval zadnje čas« v stari bajti v Smartnem, drugače pa je iskal vedno zaposlenja pri večjih posestnikih v domači vasi in v fct. Vidu in okolici. Po rodu je bil iz Ihana Kadar ni bil na poslu pri ljudeh, je živel v bajti čisto sam m se ni brigal za nikogar, pa tudi ljudje ne zanj. To pomlad prevladuje na deželi taka kriza, da kmetje komaj še najamejo tujega človeka. Če le mogoče, obdela kmetijo domača družina in zato le s težavo dobi zaposlitev tudi najskromnejši. \ prav to je bilo usodno za starega. Govekarja. V poslednjem času je bil tudi precej 1bolehen in sploh ni mogel dobiti dela. Pričel je pohajati po bližnjih vaseh in je prosil tudi miloščine. Hrano so mu ljudje sicer poklanjali. ni pa imel izgled^ da bo dobU količkaj stalno delo. Na veliko nedeljo dopoldne je prišel v šmartmsko župnišče, kj skih urah so ga ------------.. _, v hlevu. Bil je tedaj že mrtev in so truplo prenesli v mrtvašnico na šmartinskem pokopališču Reveža so danes pokopali cerkveno. ker je jasno, da si je vzel življenje duševno ves potrt in do roba obupai. Match Aliebin - Bosolmbov Baden-Baden, 3. aprila, č. Na velikonočno nedeljo sta svetovni Šahovski prvak dr. Aljehin in prvak Nemčije. Evfemij Bogoljubov odigrala prvo partijo v matehu za naslov svetovnega šahovskega prvaka Bogoljubov je imel spočetka boljše šsnee, pa je polagoma prišel v stisko, tako da je partija končala remis. Drugo partijo bosta igrala jutri, prav tako v Baden-Badenu. Poraz ljubljanskih sahistov v Zemunu Beograd, 3. aprila, p. Po šahovskem tur nirju v Beogradu, kjer so si ljubljanski ša-histi priborili državno prvenstvo, so doživeli danes na medmestnem turnirju Ljubljana—Zemun nepričakovan poraz. Ze-munski šahisti so porazili Ljubljančane, ki so nastopili v prvenstveni posttvi. toda brez Pirca v razmerju 5 in pol : 2 in pol. Visok poraz Ljubljančanov je vse šahovske kroge iznenadil. opravičiti pa se da z utrujenostjo ljubi ianskih šahistov zaradi tekme za državno prvenstvo. Vremenska naooved Dunajska vremenska napoved za sredo: 1 V nezavarovanih leeah jutranja 6lana. tudi mv-Jnevi še večinoma hladno. Deloma še spremenljivo, toda že nekoliko boljge. Maši kraji in ljudje Ob grobu Otmarja Bamberga Ljubljana, 3. aprila Danes so položili v rodbinsko grobnico na pokopališču pri Sv Križu uglednega moža, ki mu je — Nemcu po rodu — bila prisojena pomembna vloga v slovenski kulturni zgodovini Med prazniki se je sklonila smrt nad Otmarja Bamberga ki je bival zadnja leta na svojem posestvu Im-polci pri Krškem. Preselil se je v večnost v lepi starosti 86 let. Truplo so prepeljali ▼ Ljubljano, položili so ga na mrtvaški oder v kapelici pri Sv. Križu in tu se je vršil danes ob 15. pogreb. Plemenit: pokojnik je bil sin Fedorja Bamberga, ki je bil vstopil kot družabnik leta 1837. v že tedaj znano Kleinmaverje-vo knjigarno in se pozneje poročil z gospodarjevo hčerko Teklo. Tako je oče postal soustanovitelj tvrdke Ignac pl. Klein-mayer & Fedor Bamberg. Sin Otmar Je, podkovan v stroki po študijah v Augsbur-gu solidno podjetje le še izpopolnil, ga povečal in opremil tiskarno z najmodernejšimi stroji. Kaj hitro je podjetje še bolj zaslovelo na jugu bivše monarhije. Inteligentni, podjetni založnik je izdajal največ šolske knjige, podjetje je veljalo sicer kot strogo nemško, vendar pa so na-Šli tam zatočišče sčasoma tudi naši književniki in tehniki. Preko te knjigarne so našli pot v ->vet najboljši slovenski pisatelji: Stritar. Levstik, dr. Tavčar, Ivan Cankar, Oton Zupančič, Aškerc, Gregorčič, Golar. Meško. Pregelj, Novačan in še cela vrsta drugih. Slovenska knjiga je sicer doživljala v tistih časih dokaj borno naklado, vendar je bil Otmar Bamberg nasproti našim književnikom kavalir in je plačeval vedno dostoine honorarje Tako je postal pravi mecen slovenske moderne književnosti in se ga prav gotovo marsikateri slovenski literat tudi danes v hvaležnosti spominja. Ko je tiskarna pričela gojiti umetniški ln barvasti tisk, je izdala veliko naklado pokrajinskih slik iz naših krajev. Po prevratu je prišlo prej nemško podjetje v slovenske roke in s tem izpremenilo tudi ime. Nastala je Delniška tiskarna, ki je pozneje kupila tudi vse pripadajoče hiše v Dalmatinovi, Miklošičevi in Kolodvorski ulici. Tiskarna, ki jo je veliki pokojnik tako predal v slovenske roke, se je naslednja leta še čedalje bolj izpopolnjevala in je danes vsaj za naše zahteve v vsakem pogledu na višku. Spričo praznikov, ko listi niso izšli, je ostala smrt Otmarja Bamberga v naši javnosti skoro neopažena Šele današnji »Slovenski Narod« je najavil tužno novico v obširnem članku, vendar je bilo to že pozno in je tako bil pogreb pokojnika skromen. V kapelici pri Sv. Križu so se zbrali poleg predsednika Delniške tiskarne gospoda Adolfa Ribnikarja, ravnatelja in predsednika Društva tiskarnarjev g. Miroslava Ambrožiča ter nekaterih vodij ljubljanskih tiskarn in pa starejših tiskarjev ter uslužbencev bivše Bambergove hiše. ožji sorodniki in prijatelji rodbine. Velezasluž-nemu pokojniku bodi ohranjen najpleme-nitejši spomin in lahka mu bodi naša žemljica! Danes nas bosta zabavala PAT ln PATACHON v veselem velefilmu KAVALIR J A Smen, zabava, veselje in krohot ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. In 9. zvečer Nujna dela v laškem srezu Laško, 3. aprila 30. marca je bila proračunska seja sreskega cestnega odbora v Laškem Dočim je prvotni proračun, ki ga je prinravi! načelnik cestnega odbora g. dr. Fran Roš, vseboval tudi primanjkljaj iz preteklega proračunskega leta v približnem znesku 350.000 Din. se je v proračunu ta pozicija znatno znižala, ker je sreski cestni odbor med tem časom prejel ob banovine večino dotacij, ki so bile predvidene v preteklem proračunu. Pri seji se je ugotovilo, da znašajo vse potrebščine 2.331.266 D"'n K tem izdatkom prispeva banovina 1,548 533 Din. ostanek pa sreski cestni odbor iz svojih rednih dohodkov. Da se te potrebščine kri jejo, je potrebna 25 od^t. doklada k nepo srednim državnim davkom. V primeri z lanskimi so se doklade zvijale za 10 odst. Vzrok temu je v prvi vrsti znižanje davčne podlage. Ici je padla v preteklem letu za okrog 800 000 Din. Sreski cestni odbor je med drugim vo-tiral za ureditev ceste v Podmeji nad Trbovljami 150 000 Din. za preložitev ceste v trgu Trbovlje 100 000 Din. za nadaljevanje razširitve ceste Celje-Laško-Zidani most 100.000 Din. Slednja postavka bo vsekakor preniska, če se bo hotela razširitev izvesti tako, kakor zahteva avtomobilski promet na tej cesti. Osobito ne bi smel sreski cestni odbor opustiti že davno nameravane preložitve ceste v Šmarje ti pod Ogečami in izravnave številnih klancev in ovinkov proti Zidanemu mostu. Na prog! Šmarjeta-Brezno se bo zgradil nov most, preračunan na 32000 Din in štirje novi propusti z razpetino 4 metrov. Na progi Rimske toplice • Mišji dol se bo zgradil nov most pred sotesko na Gračnici, ki je preračunan na 50.000 Din. Sreski cestni odbor je nadalje votiral za zgradbo novega mosta (brvi) preko Savinje v Smarjeti 30.000 Din, in se bo lahko zgradila že v teku pomladi, s čimer bo ustreženo prebivalstvu in tudi številnim tujcem, ki pri-haiajo v Rimske toplice. Vsa javnost apelira na sreski cestni odbor, da se čim prej loti popravila ceste v odseku Smarjeta-Dol in Celje-Laško-Zidani most. ki so po zadnjem velikem prometu z vožnjami lesa (izvozilo se je preko 7000 m3 bukovih hlodov) zelo trpele Hrast-ničani imajo še posebno željo: preložitev ceste in mosta pri Meketu na rudniški vrt in preložitev ceste v Vodijevi rajdi. kjer se pojavliajo večni usadi. Kr banska uprava naj bi uvidela, da je proračun sreskega cestnega odbora v Laškem reducir-.n po odboru samem na minimum in naj bi ga ne restringirala še naprej. Terenske prilike v našem hribovitem 'n plazovitem srezu so popolnoma drugačne kakor v ostalih srezih. Kr. banska uprava naj bi tudi pri razdelitvi bed-nostnega sklada ne prezrla laškega sreza kakor je to storila pri zadnji razdelitvi :n še potem, ko mu ie odvzela iz že dovoljenih subvencij 100.000 Din ter jih da!a celjskemu srezu. Ta krivica nasproti !a«kemu srezu, ki prispeva v bednostni sklad več, kakor vsak drug srez (upoštevati se mora družbeni davek TPD in druge industrije), se mora popraviti! Če se kaže na bedo v drugih srezih. moramo poudariti, da je beda v našem srezu brez primere, osobito tudi med našimi kočarji, ki so brez eksistenčne možnosti in ki jih je več kakor kjerkoli drugje. Beda med temi ljudmi je vobče brez primere v vsej dravski banovini in naša bolžnost je, da to enkrat tudi javno pribijemo. Usodno križanje z vlakom Kamničan je pregazil voz trgovca žnidarja Domžale. 3. aprila Pri železniškem prelazu na Rodici. na cesti, ki je približno km oddaljena od Domžal, se je danes okrog 17.45 pripetila strašna prometna nesreča. Iz Kamnika je takrat privozil osebni vlak proti Ljubljani, nesreča je pa hotela, da je baš tedaj pasiral železniško progo s konjem in vozom 601etni posestnik in prodajalec kož Žnidar• iz Mengša. Nad Domžalami in okolico je vse popoldne bril hud sever, v usodnem času je pa nastal tudi hud snežni metež Menda je bil ta vzrok tragične nesreče. Žnidar se je najbrž zavaroval z odejo preko glave in je tako prezrl prihajajoči vlak in preslišal piskanje lokomotive. In že je bila nesreča tu' S polno paro je lokomotiva treščila v konja in voz. da le nesrečni posestnik odletel z njega in priletel tako nesrečno, da mu ie razbilo vso glavo, možgani so pa brizgnili naokoli. Tudi konja je ubilo na licu mesta, a voz Je lokomotiva popolnoma razbila- Takoj po nesreči se je vlak ustavil. Ko je strojevodja videl, da ni več pomoči, je : vlak nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. O grozni prometni nesreči so bili obveščeni tudi domžalski orožniki in je na kraj nesreče takoj pohitel komandir g. Skok v j spremstvu orožnikov. Pokojni Znidar je bil znan daleč okrog kot soliden in ugleden trgovec. Zapustil je šti.i otroke, s katerimi sočustvujejo vsi. ki so pokojnega Znidarja poznali. Strašen požar v Markovcih Sedmim rodbinam zgorelo vse premoženje Ptuj. 3. aprila V okolici Ptuja se v zadnjem času vrstijo požarne katastrofe, najhujša pa je bila na velikonočni ponedeljek zvečer v delavski naselbini Markovcih ob Dravi, 6 km niže Ptuja. Ogenj je nastal po 9. večerni uri, ko se je večina prebivalcev že odpravila k počitku Ogenj je nastal v seniku posestnika Antona Zemeriča ter se naglo prenesel na njegovo stanovanjsko hišo, potem pa na hiše in gospodarska poslopja posestnikov Josipa Kostanjevca, Janeza Lubeja, Martina Forstneriča, Franca Majcenoviča, Marije Obranove in Antona Kukovca. Ti posestniki in člani njihovih družin so komaj rešili golo življenje, saj so vse njihovo imetje uničili plament. Ogenj se je tako naglo razširil zaradi močnega vetra in brezuspešna je bila pomoč gasilcev iz Ptuja Zabovcev, Spuhlje, Dor-nave, Stojncev in Bukovcev. V goreče stavbe so naperili močne curke vode iz štirih motornih in štirih ročnih brizgaln, vendar je bilo takoj jasno, da je ves trud zaman. Zato so gasilci napeli vse sile, da zadrže širjenje ognja, kar se jim je posrečilo šele po večurnem naporu. V Markovcih so si bili delavci postavili lične hišice in uredili gospodarska poslopja. Sedem posestnikov pa je sedaj ob vse. Rešili so samo tisto malo obleke, ki so jo imeli na sebi. Posestniku Antonu Zemeriču je zgorel tudi prihranek 5000 Din. ki ga je imel pripravljenega za popravilo hiše. Požar je uničil tudi 8 krav, 14 svinj in mnogo perutnine. Škoda se površno ceni na okrog pol milijona Din, vsi pogorelci pa so bili zavarovani le za nekaj tisočakov Posestnik Janez Lubej se je tudi nevarno opekel, ko je iz goreče hiše skušal rešiti nekaj svoje imovine. Opekla se je tudi njegova žena. Člani reševalnega društva iz Ptuja so ji nudili prvo pomoč, moža pa so odpeljali v ptujsko bolnišnico. Kakor ostali požari v ptujski okolici, kaže tudi ta očitne znake zločinstva. Ker je začelo goreti na seniku, so prebivalci prepričani. da je ogenj zanetila zlobna roka. Orožniki so aretirali neko sumljivo žensko, ki pa odločno zanika vsako krivdo. Pogorelci, pridni in marljivi ljudje, so v največji stiski, ker jim ni ostalo niti seme za setev Revni sosedje jim ne bodo mogli pomagati in je tako upravičena želja, da bi jim oblastva priskočila na pomoč. Žalostna tradicija Cerklje, 3. aprila V Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem se že več let na velikonočne praznike pojavljajo požari. Ljudstvo s strahom pričakuje Vstajenja in bedi vse noči. Toda zaman. Ogenj se pojavi tam. kjer ga najmanj pričakujejo. Kadar pa je pozornost le preobsežna, tedaj požigalec zadosti svoji strasti ali zlobi v eni izmed bližnjih vasi. Letos si je izbral Dvorje. Ogenj je nastal na velikonočno nedeljo ob 22. zvečer v prenovljeni hiši posestnika Korošca. po domače Hariša. Cerkljanski gasilci so pred prazniki pregledali svojo motorko in jo našli v redu. Pri ponovnem pregledu na velikonočno soboto so na žalost ugotovili, da peša magnet. In faktično je ob požaru docela odpovedal. Cerkljani so se ob pogorišču združili z Brničani in krepko pomagali pri gašenju. Pozneje došla lahovška motorka je požar popolnoma omejila. Pri tej priliki se je ponovno ugotovilo, da se ob požarih zbere le velika množica gledalcev, ki pa nočejo poseči v delo, češ da so gasilci dolžni gasiti, ne p« oni. Naravno, da ob takih prilikah pridejo na tvoj račun tudi sumljivi elementi, ki položaj izrabljajo v svoje in hujskaške namene. Tako tudi tokrat. Marljivi cerkljanski orožniki so aretirali dvoje mož. Požar na Šmarni gori Ljubljana, 3. aprila Stara navada Je, da nastane med velikonočnimi prazniki na Šmarni gori odnosno na Grmadi gozdni požar. Letos ni bilo natanko tako, ker so zaradi slabega vremena izostale trume šmarnogorskih romarjev. Ali danes, v torek, ki je bil lep. so se hoteli odškodovati številni mladi turisti in so pohiteli ob solnčnem vremenu na Šmarno goro. Razlezli so se po vsem njenem hrbtišču, na vse strani. Kmalu po poldnevu se je tik nad vrhom Grmade pričelo kaditi. Kak nepreviden mlad turist je bil odvrgel cigaretni ogorek v suho listje in že se je razširil ogenj, ki je zajel precejšen kompleks. Skoda k sreči ni velika, ker je ogenj najbolj požiral suho listje in dračje. »ZVOČNI KINO IDEAL« Danes ob 4., 7. in 9^4 velefilm po romanu »Pick Up« od Vina Delmar DEKLE Z ULICE v naslovni vlogi nepozabna Madame Butterfly SYLVTA SIDNEY Ogenj v Murskem vrhu Slatina-Radenci, 3. aprila Tik pred prazniki je okrog pol 9. ure zvečer izbruhnil požar pri posestniku Francu Slani v Murščaku in mu uničil hišo z gospodarskim poslopjem vred. Ob nastanku ognja so vsi v hiši že spali Sploh je že vse naokrog počivalo, zato je vsem uganka, kako je požar nastal. Gospodarja sta prebudila šele močno prasketanje in izreden svit. Začelo je goreti pri hlevu, ki je bil ta čas že ves v plamenih. Tudi hišo so že zajeli ognjeni zublji tako zelo, da domači niso mogli več skozi vežna vrata, ampak so morali bežati pred pretečo nevarnostjo v klet, odkoder so jih potem požrtvovalni sosedje rešili na prosto. Hlev, kakor hiša sta bili kriti s slamo. Razen teh je zgorela tudi vsa krma, gospodarsko orodje, več kokoši in svinjski hlevi z brejo svinjo vred. Živino so že vso omamljeno odpeljali in so jo potem dolgo polivali zunaj z vodo. da so jo spravili k sebi. Razen sosedov so prihiteli na kraj nesreče tudi gasilci iz Hrastja-Mote in Sla-tine-Radencev, slednji z motorko. Z vso vnemo so šli na delo in rešili gotove nesreče zraven stoječe s slamo krite domačije, ki so se že vžigale Lastnik je bil zavarovan za 20.000 Din. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzročita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Jo-sefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poveljnik planinskega polka zapušča Slovenijo Skofja Loka, 3. aprila Komandant I. planinskega polka, polkovnik Milorad M. Radovič nas zapušča. Odhaja v Beograd, kjer mu je dodeljeno mesto kraljevega adjutanta. Vsa Skofja Loka je tri leta zrla v komandantu svoje gamizije moža in oficirja, ki je z dušo in telesom vojak, na videz trd, kakor jeklo, v jedru pa človek širokih koncepcij, velikih sposobnosti, neomajnega jugosloven-skega prepričanja, železne volje in poln čuta odgovornosti v svojem vodilnem položaju. Naše mesto ga ohrani v lepem m hvaležnem spominu. To je dokazal tudi prisrčni poslovilni večer, ki so mu ga priredili Skofjeločani. Gospod polkovnik se Je, seveda v okviru možnosti udejstvoval tudi v javnem življenju. Sokol je imel v njem najboljšega brata. Jadranska straža svojega podpredsednika, planinci najiskre-nejšega prijatelja, vsi pa moža, ki mu Je bil prvi in glavni smoter služiti zvesto kralju in domovini. Trajne ostanejo Rado-vičeve zasluge za reorganizacijo bivšega Zakaj se pri pranju jezite! Res, mnogo muke je, predno Je perilo oprano. Toda odkar ima Vaš trgovec na zalogi »PERION«, pralni prašek, si delo lahko olajšate. »PERION« je brez klora in Vašemu perilu ne škoduje in ga opere brez truda. 52. p. p. v I. pianinski polk, ki je v čast ln ponos naši armadi. Naši planinci, ki preživljajo skoro leto in dan med gorskimi vrhovi, so našli v svojem komandantu najboljšega in najvnetejšega pobudnika, svetovalca in vodnika, ki je vodil polk od napredka do napredka, kar se je zlasti videlo tudi pri smučarskih tekmah. Verjamemo besedam g. polkovnika, ko je zatrdil, da hoče ohraniti naše planine, naše slovenske domačije, naš narod v nepozabnem spominu, verjamemo, da hoče biti I. planinski polk zvest čuvar naše Jugoslavije, zato mu bo ohranjen med nami tem častnejši spomin. In vsi mu želimo na novem službenem položaju kar največ zado-voljnosti in vsestranskih uspehovl Sestanek odličnih gostov v zasavski metropoli Litija, 3. aprila V soboto bo imela zasavska metropola Litija v posetu odlične goste. Sestali se bodo na sejo člani odbora za zgraditev zasavske ceste. Akcijski odbor je bil izvoljen na ustanovnem sestanku 25. februarja na Zidanem mostu. Tu so številni predstavniki Zasavja in banovine izrekli odločno besedo. da je nova cesta skozi Zasavje živ-Ijenskega pomena ne samo za naše kraje, temveč tudi nujno potrebna kot tujsko prometna zveza v mednarodnem prometu, saj bo skozi naše kraje vodila najkrajša pot v smeri vzdolž Jugoslavije. Akcijskemu odboru predseduje senator dr. Rajar iz Krškega, odborniki pa so mecf drugimi gg. nrnister dr Albert Kramer, po rodu iz Trbovelj, ki so seveda tudi močno interesirane na zgraditvi zasavske ceste, nadalje nekateri senatorji, vsi naši narodni poslanci iz onih srezov, ki nagibajo k Savi, prav tako vsi člani banovinske-ga sveta iz teh srezov ter vsi župani mest in ostalih občin na progi Ljubljana-Breži-ce. a sobotne seje se udeleži tudi g. ban. Seja bo ob 9. v tajništvu litijskega sreskega odbora JNS. Da izkažemo odličnim gostom spoštovanje, jim bomo priredili v Sokolskem domu svečan banket, ki ga bodo aranžirale naše vrle narodne dame. Razen akcijskega odbora in gostov se bodo udeležili banketa tudi povabljeni predstavniki mnogih zasavskih prosvetnih, strokovnih in gospodarskih organizacij ter člani litijskega občinskega odbora. Litija se že vneto pripravlja k sprejemu gostov, ki jim izrekamo obenem z željo, da se čim prej uresniči naša težnja po prevažni ; rometni zvezi, prisrčno, iskreno dobrodošlico! nč Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite Ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Napeta in vesela dejanja, lepe popevke, razkošna oprema Dodatek: Smučarske tekme v Planici ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7% ln 9% uri DANES ZABAVNI VELEFILM S FRANČIŠKO GAAL CSIBI KULTURNI PREGLED Praški zbor »Smetana" Dane® prispe v Ljubljano eden najodlič-nejših pevskih zborov Češkoslovaške, zbor, ki že ^etrt stoletja častno nosi ime velikega glasbenega genija B. Smetane. V teku petindvajsetletnega obstoja si je »Smetana« pridobil visoko mesto med pevskimi zbori svoje domovine, kier ga jvrščajo po kvaliteti takoj za zborom moravskib in praških učiteljtev. marveč se je povzpel med prve pevske zbore v vsej Evropi, o čemer pričajo uspehi njegovih Številnih turnej po inozemstvu. Iz peščice praških pevcev }e zrasel ta zbor: od skromnega začetka do evropske slav? ga ie vodil in ga še vodi idealizem njegovih članov, ki se posvečajo pevski umetnosti z vsem ognjem in z vso požrtvovalnostjo. brez katerih nikdar ne nastane nič velikega. Zbor ie nastal in se ves čas izpopolnjuje po strogi izbiri: v njem so samo najboljši pevci. Že pred vojno. 1. 1912., si ie zbor »Smetane« pridobil na pevskih tekmah v Plznii prvo mesto Po vojni je ta •■>5članski zbor zmagal pri narodnih pevskih tekmah v Pragi 1. 1922 Takrat je prvič krenil na turnejo po Jugoslaviji. Njegovi k.rn-eerti so imeli velik uspeh in .pevci »Smetane« se še dan-ne živo spominjajo bratskega sprejema in toplega navdušenja za češko oesem v Jusoslavijli. Leta 123. je zbor »Smetane« koncertiral v raznih mestih Holandske. 1. 1924. je priredil tjrnejo po Poljskem. 1. 1925. je obiskal Švico in Francijo. L. 1926. je zopet posetil Pariz in dosegel višek uspeha s kon František Spilka, dirigent »Smetane« certom v Veliki operi. L. 1927. je že pod vodstvom sedanjega dirigenta profesorja Spilke koncertiral v Berlinu in Lipskem. naslednje leto ee ie zopet mudil v Švici in v Franciji, jeseni istega leta pa je žel veli ke uspehe na Danskem. Dvajsetletnico obstoja je proslavil v aprilu 1. 1929. s turneio po Španiji. kj,er je pel na 20 koncertih. V ieseni 1. 1930. je nastopi! v Brnu. v Bratislavi in na Dunaju. Vsega skupaj je izven Č?ške obiskal 63 mest in do konca 1. 1933 absolviral 579 koncertov, pel 2S6 zborov od 127 skladateljev 3602 krat. Ti podatki iz poročila »Smetem?« ob njegovi 251etnici nas vzlie vsej suhoparnosti dovoli seznanjajo z jspehom in pomenom tega češkega pevskega zbora, ki nam po dvanajstih letih zopet prihaja ▼ eoste. Um-ljivo ie pač. da si je mogel pridobiti tolik pomen v deželi, ki že od nekdai slavi po svoji glasbeni kulturi samo zbor. ki ga res odlikuje umetniška kvaliteta. O tem nas prepričujejo tudi pogoste turneje v inozemstvu. ki so prinesle zboru priznanje in slavo v večini kulturnih središč Evrope in ga ivrstile med najslavnejše evropske pevsk* zbore. Sedanja turneja vodi »Smetano« na Balkan: predvsem v Jugoslavijo, s katero g? vežejo stari etiki in Fao? pevski spomini nato v Bolgarijo, pa v Carigrad in At«»n» S to turnejo zbor najlepše oroslavlia 251 "In' oo svoje*ra obstoja. Dirigent »Smetane« Fiantišek SpMka ie bil v letih 1906—22 profesor zborovskega petja na praškem konservatoriju. od leta 1918—22 administrativni upravitelj konser-vatorija. Prvotno je vodil pevski zbor »Škroup* in je bil nekai časa tudi kapelnik Češke filharmonije. L. 1908. je po vzoru Pevskega združenja moravskib učiteljev ustanovil Pevski zbor praških ičiteljev (P. S. P. U.). ki ga je vodil do leta 1922 Od 1. 1927. ie dirigent pevskega zbora »Smetane«. ki ima svoi sedež na Smichovu. Uveljavlja 6e tudi kot skladatelj, znani eo zlasti njegovi zbori v tonu narodne p«smi: zložil je med drugim sonato za klavir in operi »Selška prfiva« in »Kain«. Ob priliki koncerta »Sm<*tane« v Ljubljani se tudi mi spomininmo jubileja ueledne-ga praškega zbora in pozdravljamo v naši sredini njegov pevce. Pozdravljamo jih v znamenju letošnjega velikonočnega g^esla čsl. Rdečega križa: »Zpevem k srdci. srd-rem k vlasti«. Dajmo t?mu gesli širši pomen : »S pesmijo k srcu. s srcem k slova nst vu!c Wagner in Nedbal v ljubljanski operi Nz veliki ,ppiek zvečer in na velikonočno nedeljo popoldne ie opera pripravila »Parsifala«. Letošnja uprizoritev je bila za radi bolezni g. Marčeca v nevarnosti. Prav v zadnjem trenutku se ie -upravi posrečilo da je pridobila za dvakratno gostovanje tenorista graškp opere g. Hansa D e p s e r-i a. ki je v polni meri nadomeščal e. Marčeca. G. Hans Depeer je izrazita waener- ianska operna postava, širok, stasit. pravljični nemški junaški vitez z umerjeno, dostojanstveno iero, kakršna se pač prilega najvišjiemu 6ljžabniku svetega Grala. Glasovno se ne vzpenja zelo uspešno nad povprečnost. kdaj pa kdai spominja nekoliko na glas g. Kovača, vendar poje z lahkoto in z lepo muzikalnostjo. Publika ga je sprejela zelo simpatično. Naših nacionalnih čutov prav nig ne moti, ako 6e v glasbeni umetnosti kot gest oglasi na n2Šem odru nemška, ali kakršnakoli drugačna beseda. Vendar pa je kontrast med slovensko in nemško glasbeno govorico tako oster, da že iz estetskih razlogov dokaj vznemirja ter napravi močan vtisk zlomljene enotnosti. VVagnerjev jezik je spričo arhaične snovi. ki jo opeva. zelo. rekel bi. vitežko napihnjen. od vsakodnevne nemške govorice namenoma odmaknjen in zato v reprodukciji kreipko karakterističen, česar o našom prevodu največ zaradi tega ni mogoče reči ker ee izgovarja primerno sodobnim zahtevam odrske in vsakdanje govorice. V mešanem. nemško - slovenskem petju zija zaradi tega tem večja vrzel. Toda to je bila n ijna posledica boli nujne potrebe, ket bi sicer moral »Parsifal« pasti v vodo in bi mnoeobroino velikonočno poslušalstvo bil* ob užitek dveh prav lepih predstav. Ostale vloge so bile porazdeljene, kakor pri nas doslej. + V ponedelrk zvečer pa ie bila letošnja premiera Nedbalove operste »Polj- ♦ Spomenik žrtvam topliškega ustanka. Četniško združenje s predsednikom Pečan-cem, najuglednejši meščani iz Prokuplja in rodoljubi iz raznih topliških vasi so ustanovili odbor za postavitev spomenika junakom, ki so žrtvovali svoje življenje med topliškim ustankom. Spomenik bo stal na glavnem trgu v Prokuplju in so nedavno postavili že temelje. Poleg kipa. ki predstavlja vojaka-četnika, bo imel spodaj spomenik reliefe, ki upodabljajo razne dogodke iz topliškega ustanka. Ves spomenik bo visok 7 m in bo sta! okrog 250 tisoč dinarjev. Kip bo izdelal beograjski kipar Franc Dinčič. Slovesno odkritje spomenika bo meseca maja. ♦ Obisk bolgarskih Inženjerjev. Preko Beograda in Zagreba je odpotovalo na morje 10 bolgarskih inženjerjev od direkcije državnih železnic v Sofiji. Goste so na beograjski postaji pozdravili člani sekcije beograjskih inženjerjev in arhitektov. Izletniki bodo ostali v Dalmaciji 8 dni, potem pa bodo preko Dubrovnika in čačka odpotovali v domovino. ♦ Baograjsko pevsko društvo »Stankovič« v Sofiji. V nedeljo zvečer je imelo beograjsko pevsko društvo »Stankovič« v Sofiji svoj koncert. Sofijski meščani so napolnili veliko koncertno dvorano do zadnjega prostorčka, koncertu pa so prisostvovali tudi predstavniki vseh bolgarskih ministrstev ter vseh vojaških in civilnih ustanov. Pevce so pozdravljali z vzkliki: »živeli«! Predstavnik zveze bolgarskih pevskih zborov je izročil dirigentu beograjskega pevskega zbora prekrasen venec Ko so beograjski pevci odpeli zadnjo točko, se poslušalci niso hoteli raziti in ploskali so tako dolgo, dokler niso gostje odpeli še enkrat obe narodni himni. Predsednik pevskega društva »Stankovič«, g. Vladislav Ribnlkar, direktor »Politike«, je bil še posebej pozdravljen od bolgarskih novinarjev. Po koncertu sta odbora sofijskega pevskega društva »Gusla« in bolgarsko-ju-goslovenskega združenja priredila beograjskim pevcem banket, kateremu je poleg gostov prisostvovalo okrog 300 oseb. ' ODLIČNO »Serviior parketno voščilo« se zopet dobi pri »LUSTRA«, Gosposvetska cesta. 3159 ♦ G. finančni direktor dr. Valjavec Lju- devit je službeno odpotoval v Beograd. Nadomestuje ga pomočnik finančnega direktorja g. Sedlar Avgust, ki sprejema stranke dnevno od 10. do 12. ure. ♦ Izpremembe v poštni službi. Premeščeni so: uradnik Ferdinand Nadrah iz Ljubljane v Velenje, uradniška pripravnica Milena Rasberger iz Beograda na Maribor 2, zvaničnik Franc Grintal iz Ljubljane 1 na Ljubljano 7, služitelji Erna Ster?ar iz Ljubljane 1 v Litijo, Josip Jaz-binšek iz Ljubi'»ne 2 na Pragersko, Ivan Osreduar sz Pr merskega na Ljubljano 2, Franjo Čuk iz Sadeč pri Zidanem mostu na Zidsni most, Anton Vodenav z Zidanega mosta v Radeče pri Zidanem mostu, Franc Trunk iz Maribora 1 na Maribor 2, Franc Lešnik iz Maribora 2 dr Maribor 1, Anton Gorenc pa iz Ljubljane 1, v Zagorje ob Savi Upokojen je zvaničnik Martin Bac v Metliki Maturantka Slavka Kaloki-ra je imenovana za dnevničarko na Ljubljano 1 ♦ Iroitl za častnike trgovsk® mornaric« so se te dni vršili na državni mornariški trgovski akademiji v Bakru Med drugimi kandidati so napravili izpite tudi naši ožji rojaki gg Fran Topolšek, Fran Turnšek in Branko Velkavrh. ♦ Ekskurzija naših agronomov. Združenje jugoslovenskib agronomov v Beogradu je te dni organiziralo ekskurzijo večje skupine svojih članov živinorejskih strokovnjakov, ki so obiskali veliko živinorejsko razstavo v Budimpešti ter razne živinorejske ustanove na Madžarskem. Združenje pa pripravlja še več ekskurzij in pridejo kot prve na vrsto ekskurzije v Italijo, češkoslovaško in Bolgarijo. ♦ Smrt starega srbskega politika. V vasi Glečici v ivanjskem 3rezu je umrl 85 letni Radojko Mllinkovlč, ki je užival med ljudstvom veliko spoštovanje zaradi svojih zaslug v javnem delovanju Milinkovič Je bil eden od prvakov nekdanje narodne ra- Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migija-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevoiji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčiea odprto telo in olajša krvni obtok. e vesli dikalne stranke ln Je bil že leta 1&S8. izvoljen za narodnega poslanca. V zgodovinski narodni skupščini tega leta, ki je sprejela pomembno ustavo, je bil najmlajši in najagilnejši poslanec. Velik ugled je imel tudi v stranki in je značilno, da je bas on kot najmlajši njen poslanec imel posebne zasluge pri združitvi radikalov in napred-njakov. Ko pa so se pozneje od radikalne stranke odcepili samostalci, Je odložil v stranki razne funkcije ter se posvetil komunalni politiki in javnemu delovanju v svojem rodnem kraju. Vodil je tudi dobro kmetijo, ki je bila prava šola za gospodarje vsega okraja. Vse do njegove smrti so se zatekali k njemu rojaki po najrazličnejše nasvete. Starega in zaslužnega narodnega delavca so pokopali z velikimi častmi. ♦ Po katastrofi v kamnolomu v Banjici. Zveza stavbinskih delavcev v Beogradu je vzela v zaščito družinske člane žrtev nedavne strašne Katastrofe v kamnolomu v Banjici ob novi železniški progi Peč-Priština. Istočasno pa je zveza stavbinskih delavcev vložila tožbo proti podjetju Batignoli, kateremu pripisuje krivdo strašne nesreče ter zahteva odškodnino. V tožbi so navedeni trije inženjerji, češ da so oni s svojo malomarnostjo zakrivili nesrečo. Tožbo proti podjetju pa je vložil tudi okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki je takoj po nesreči odredil strckovnja-ško preiskovalno komisijo. Ta komisija je ugotovila neke pomanjkljivosti pri varnostnih napravah v kamnolomu in se tožba okrožnega urada bistveno strinja s tožbo zveze stavbinskih delavcev. V obeh tožbah se zahteva primerna odškodnina tudi za 17 delavcev, ki so bili ranjeni. ♦ Službeni list dravske banovine od 31. marca objavlja: Uredbo glede banovinske-ga proračuna; pregled proračuna pridobitnih podjetij, zavodov in ustanov dravske banovine; pravilnik o banovinskih davščinah; Uredbo glede proračuna bednostnega sklada dravske banovine; pravilnik o izredni davščini delojemalcev in službodajalcev ter razglas o znižanju potnih povprečnin banovinskih zdravnikov v združenih zdravstvenih občin in sester pomočnic. ♦ Zadruga »Dom učiteljic* bo imela 2. redni občni zbor v četrtek 5. t. m. ob pol 10 na grabenski §oli v Ljubljani, Cojzova cesta 5. ♦ Zahvala. Ob priliki srebrnega Jubileja svojega podjetja sem prejel toliko čestitk, zahval in priznanj, da se ne morem zahvaliti vsakemu posebej. Najlepša hvala vsem prijateljem in časopisju, ki so se spomnili na jubilej domačega podjetja tako laskavo Skušal bom tudi v bodoče zadovoljiti vse svoje odjemalce 9 prvovrstnimi izdelki in solidnimi cenami. — ANTON KOVAČIČ, tovarna peči in štedilnikov, Ljubljana, Rožna dolina. ♦ Laško želi četrtega zdravnika, iz Laškega nam pišejo: Zasebni praksi se je odpovedal že pred nekaj meseci tukajšnji sreski sanitetni referent. Isto je sedaj storil zdravnik Bratovske skladnice in OUZD in kakor se trdi mu sledi tudi banovinski zdravnik, tako da bomo v Laškem brez vsake zdravniške pomoči za privatne bolnike, to se pravi za one, ki niso zavarovani pri OUZD ali Bratovski skladnici. Naše zdravnike je privedlo do tega previsoko obdavčenje, r drugi vrsti pa tudi dohodki, ki jih imajo lz svojih stalnih nameščen} pri OUZD, pri srezu, pri banovini, pri Bra tovski skladnici in zdravilišču. Vsekakor bi bilo prav, da se v Laškem naseli četrti zdravnik, ki bl se pečal izključno le s privatno prakso, ki bl bil agilen ln praktično izvežban Ustvaril bi si v Laškem, ki Ima velik okoliš, dobro eksistenco. ♦ Subskrlpcijska cena za Dolenc-Mak|*. cov: Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije je za broširan izvod 140 Din za v platno vezan 160. Po Bubskripcijskem roku, ki poteče 15. t. m., se bo prodajala broširana knjiga po 175 Din ln vezana po 195 Din. Naročite takoj, da ne zamudite subskripcijskega roka. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. ♦ Pregled motornih vozli. Dne 9. t. m. od 8 do 11 ure bo naknadni komisijski pregled motornih vozil za leto 1934 pred poslopjem uprave policije v LJubljani, šubičeva ul. 5. In sicer za vsa motorns vozila, ki so v prometu ln ki doslej za leto 1934 še niso bila pregledana, kakcr tudi za ona vozila, ul pridejo v promet ▼ tekočem četrtletju Po pregledu se bo izdalo dovoljenje sa uporsbo vozils r smislu čl. 98 taksnega in pristojbinskega pravilnika in plombiralo evidenčne tablice za leto 1934. Opozarja se lastnike vozil, da je vožnja i motornim vozilom brez dovoljenja za rabo nedopustna ir kazniva Na- je treba rekonvalescentom pri nadaljnji negi in veliki pažnji dajati lahko prebavljivo, izredno krepilno hrano, ki povrne organizmu izgubljeno moč, ga krepi in mu poveča odpornost. To dosežemo najbolje z OVOMMTIBŽE ki jači in Krepi. Dajte bolnikom za predjužnik in južino skodelico Ovo-maltine, in v kratkem času se jim vrneta zdravje in svežost. Ovomal-tine se dobiva povsod. Mali zavojček Din 16.—. vedeni pregied je določen za motorna vozila, ki so registrirana na področju uprave policije ln sreskega načelstva v Ljubljani. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna JOS. REICH. Iz Ljublfa&e u— Pred koncertom »Smetane« v Ljubljani. Iz vrst tukajšnje Jugoslovansko-če-škoslovaške lige smo prejeli: V sredo, dne 4. t. m. ob 17.10 se pripelje v Ljubljano sloveči praški pevski zbor »Smetana«, k: priredi v četrtek, dne 5. t- m. v »Unionu« svoj Jubilejni kcccert. Jugoslovansko-če-škoslovaška liga v Ljubljani opozarja na prihod in na koncert odličnih čeških pevcev vse prijatelje slovanske misli in sploh vso slovansko zavedno Ljubljano. Kot pokroviteljica zbora vabi občinstvo k čim obilnejši udeležbi pri sprejemu in na koncertu. Pevske zveze med Prago in Ljubljano Imajo že lepo tradicijo. Čehi so aktivno sodelovali že pri Izgradnji in napredku slovenskega glasbenega življenja. Iz glasbene Prage so nam vedno prihajale dragocene izpodbude, tam so se šolali mnogi naši glasbeniki. Sedanji glasbeni obisk iz Prage nam je tem ljubši in tem večjega pomena za nas, ker je pevski zbor »Smetane« po kvaliteti eden prvih pevskih zborov v vsej bratski republiki, če uvažujemo, kako visoka je pevska kultura v tej »deželi godbe in petja«, smemo biti prepričani, da nam bo koncert »Smetane« nudil izreden umetniški užitek ln zadovoljil vsa pričakovanja. Jugoslov.-češkoslov. liga poziva torej v prepričanju, da gre za pomembno manifestacijo naše vzajemnosti in obenem za koncert umetniškega značaja, vse svoje člane. vse prijatelje slovanske misli in vso glasbo ljubeče občinstvo, da napolnijo dvorano ln pokažejo praškim gostom tisto po- priznana avtoriteta v kozmetiki podeljuje po svoji osebni asisten-tinji v četrtek in petek S* ln 6. aprila t. 1: brezplačen praktičen pouk Predoči Vam najnovejše ln najenostavnejše metode negovanja Vade polti, ki zahtevajo le malo časa in skoraj nikakih stroškov. Naučite se tudi Vi po navodilih te specialistke novodobne kozmetike! Prosimo Vas. da se pravočasno prijavite v drogerlji K AN C v nebotičnika Zakaj zapravljate brez potrebe? Oglejte si cene ln kvalitete DEŽNIKOV in NOGAVIC v prodajalnah tovarne VIDMAR, LJUBLJANA Pred škofijo 19 in Prešernova nlica 20. zornost, ki Jo zasluži njih ime in njih »-ves. To tembolj, ker prihaja zbor »Smetana« v letu, ki ga češkoslovaški narod slavi kot Smetanovo leto in ker ta ugledni zbor proslavlja med nami 25 letnico svojega obstoja! u— Prihod če*klh pevcev. Pevski zbor praškega društva »Smetane« se pripelje v Ljubljano danes ob 17.10. Na glavnem kolodvoru sprejmejo in pozdravijo ugledne pevce zastopniki banovine, občine, Jč lige ln češke občine. Ob 20. uri bo v Unionu skupna večerja, ki Jo priredi gostom Jugoslov.-češkoslov. liga. Koncert z izbranim programom bo v četrtek točno ob 20. url. u— Pevski zbor »Smetana« Iz Prage, ki je s svojimi koncerti obhodil vso Evropo, ima s svojih koncertov izredno laskave kritike. Tako piše n. pr. list »Berllngske Ti dende«, ki izhaja v Kopenhagnu, naslednje: Izredno dragocen moški zbor, v poslednjih letih nas je posetilo več znamenitih moških zborov, med njimi praški učitelji, ruski, kubanski in donski kozaki in drugi. Toda noben Izmed njih se ne more meriti s češkim zborom s praško »Smetano«, ki Je pel sedaj prvikrat pri nas. Barcelonski list pa piše: Praški zbor »Smetana« je napravil na poslušalce najgloblji vtis. Sozvok glasu je odličen v pianisimih Izreden. Tako smemo pričakovati v četrtek 5. t. m. ob 20. v unionski dvorani ob nastopu »Smetane« največji umetniški užitek. Predproda-Ja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. u— Smrt vzorne matere. Na velikonočno nedeljo je po daljšem trpljenju za vedno zatisni!a oči predobra mati ln vzorna žena gospa Marija Kadunčeva, rojena Meti le. V se njeno življenje Je bilo posvečeno delu za blagor še=;h otrok, ki zdaj vsi zavzemajo odlična mesta t javnem življenju. Večmesečnega trpljenja za vratne bolezni Jo je odrešila smrt. Pogreb Je bil na velikonočni ponedeljek od "»se žalosti Bežigrad 14, na svetokrižko pokopališče, Narodno zavedni ženi, ki Je pomen svojega materinstva tako vzorno pojmovala, bodi čast. Lahka JI žemljica! u— Na koncertu »Tabora«, ki bo v soboto 7. t. m. v veliki dvorani Unlona, bodo nastopili tudi operni solist g. Robert Primožič, operna solistka gdč. Anita Meieto-va, violinist g. Karlo Rupel in dirigent opere g. dr. Danilo Svara. Nabavite si vstopnice čimprej. u— Prvega maja bomo spet leteli. 1. maja se bo spet otvoril reden potniški letalski promet med Ljubljano ter Zagrebom in Sušakom Razen tega bo tega dne dobila Ljubljana svojo prvo zračno zvezo z Inozemstvom: otvorjena bo proga Ljubljana-Celovec. u— Za univerzitetno biblioteko. O. minister ln senator Ivan Hribar Je iz neke sodne poravnave nakazal za univerzitetno bilioteko 500 Din. Razumevanje g. senatorja za najvišje kulturne potrebe le vredno posnemanja u— FIlm ZKD, ki ga bomo videli v petek, bo spet novost za Ljubljano. Ni dvoma, da bo tudi tokrat zadovoljil vse obiskovalce predstav ZKD. Cene bodo 2.50, 4.50 In €.50 Din. u— O velefllmu »Cslbl«, r katerem Igra glavno vlogo ljubka ln razposajena Frančiška Gaal, menda ni treba dosti pisati. Delo je tako. kakor ga Ljubljana še ni ii * .i i .'-..tiva Gaal v reanlci prekaša samo sebe. Kakor se čuje bo film samo še nekaj dni na sporedu kina Matice. u— Carica Katarina je igrala v zgodovini matuške Rusije veliko zgodovinsko vlogo. Zato Ji Je ruski narod dal pridevek »velika«. Njeno življenje ob strani moža čudaka Je bilo kaj čudno razgibano. Vendar pa ona ni odjenjala, stremela je naprej. Uvajala je nove reforme, osvobodila Je delno ruski narod, ustvarila Je mogočno samozavest. V delu ustvarjanja se je vrgla r naročje ljubezni in Jo uživala li polnih čafi-Kako je živela ln kakšen sijaj Je bil na ruskem dvoru, nam pokaže velefilm. v katerem igra glavno vlogo znana priljubljena Igralka Elizabeta Bergnerjeva. u— Poroka. Na velikonočni ponedeljek sta se poročila » cerkvi Sv. Petra v LJubljani učiteljica gdč. Nada Mlakarjeva ln učitelj g Filip Slokan oba v Trbovljah. Novoporočenca sta odlična sokolska delavca. Želimo Jima obilo sreče u— Pevski zbor Glasbene Matic«. Drevi ob 18«/« ženski, ob 20. moški zbor, v petek 6. t. m. ob 20 skupna vaja vsega zbora. V četrtek koncert »Smetane« v Unionu. — Odbor u— Pevski tečaj Učiteljskega pevskega zbora JUU se prične 6. t. m. ob 9. v Glasbeni Matici. u— Mornarji! Prihodnji članski sestanek bo v četrtek 5. t m. ob 20. v restavraciji »Sestlc!«. Poleg društvenih zadev Je na programu tudi predavanje s filmom. Sestanka se brezpogojno udeležite vsi! u— O bodočnosti socialnega vprašanja bo predaval g. dr. Josip Blrsa drevi ob ska kri« po.1 taktirko g. M. Poliča in v režiji 2. P. Gelovina. Ta zdravo, temperamentno, užigajočo. polnokrvno. rasno glasbo, duhovito in od'ično zveneče instmHm#fntira-no muziko človek rad posluša. saj v njii sko-rai ni abrahamovsko omledne glasbene »žavbe«. cmeravega glasbenega veseli na. pa tudi dejanje ima svežo kri in čvrsto meso. Predstava ie bila izvrstno oripravli*na ter je imela bučen uspeh. Zelo ©e ie prikupila ga. P ol i S e v a kot Helena. Z zavidanja vrednim 'tepehom in skrivnostnimi čarobnimi sredstvi ee bori proti vse razdira-jočemu. krutemu zobu večne pratike. Gladka in rdečifoeia je kot devičica ter odska-kuje. kakor bi bila iz gumija. Prav mična Hekna! Odličen je bil njen oče. originalni Zaremba — Zupan. Kliub izpahnjeni roki. s špitalakim vonjem in svežimi bolečinami je starega, diplomatskega poljska plemiča krepko odtolkei Imeniten, simpatičen je bil Boleslav g. Gostiča. Pevska gibčnost ie vzbudila tudi igrpkko Ln ekoro si ni želet) za naše razmera ugodnejšega Baraniskega Poseben predmet po6ljšalske ljubeznivosti in pozornost! je bil g. P e č e k v vlogi abotnega. v rokah igralca še bolj abotne«a Popiela; kakor vse druge, tako eo tudi njega obrnili e cvetjem, vrh lega pa je dobil le butaro in živega kozlička. Prepričan sem. de ti dve darili nista bili simbolični. Živahno in močno uspešno sta se odrezali nadalje ge § pa nova in Koge-j e v a. kvartet zapitih in zarubljenib Bolo-vih prijateljev (MagoliS. Dr mota. Simončič fa J. Rus), vsi ostali s 6rečnim, prijaznim baletom. Bil je prav živahen, vesoL zdrav večer! —f. 0 knjigi »Slovenski protestantski pisei«. ki jo je v redakciji dr. Mirka Rupla izdala Tiskovna zadruga, je objavil »Srpski književni glasnik« z dne 1. aprila daljšo oceno iz peresa Toneta Potokaria. O izborj iu ureditvi te antologije slovanskih protestantskih pisateljev pravi ocenjevalec med drugim: >G. dr. Mirko Rupel bio jie vanredno srečne ruke birajuči naj važni je fcekstove iz pojedinih danas retkih i teško prisfrupačnih knjiga. U prrom redu valja istači opširan istorijsko - literarni predgovor, n komj pisac stvarno i ubedljivo kanakteriSe prilike i nad pojedinih pisaca.« O opremi sodi beograjski ocenjevalec: »Oprema knjige je luksuzna i sasvim u duhu Šestnaestog ve* ka. Slobodno mosru reči, da je ovo jedno od pajluksuenijib izdanja, štosu se za poslednje vreme pojavila u Ljnjbljani. Naučnički knfi-ta »Slovenski protestantski pisci« služič • pored »Trubarjevog zbornika« kao osnovni izvor 6lovenačke reformacijske književnosti kao stvarnog početka slovenačke književnosti jvopšte.« Nov zvezek Zbranih spisov Ivana Carkar-ja. Za veliko noč je Nova založba izdala 17 zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja. Obsega črtice iz 1. 1911—1913., »Povest Milen ln Milena« in avtobiografska spisa »Moie življenje« in »Grešnik Lenart«. Tako eo se Zbrani spisi približali 1. 1915. in velika izdaja našega največjega pripovednik se na-giblje h koncu. Urednik (dr. Izidor Cankar) -t-,rr i-r T-i-t|—rili— i -m~n: ir.i . . • - -..ir—lt ' ie tudi ta zvezek opremil z daljšim jvo-dom in s podrobnimi opombami. V uvodu skuša prikazati Cankarjem miselni razvoj v času, koso nastajali omenjeni spisi, v opombah p« kaže s citati iz posameznih kritik, kako malo razumevanja ie imela tedanja slovenska kritika za psihološke, idejne in poetične vrednote v Cankarjevih spisih. Malo umevana povest »Milan in Milena« je po urednikovi sodbi izraz Cankarjevega Idealizma, njegovega hrepenenja po očiščenju, po osvobojeni" od grobe teže telesa. ki pa mu ne more najti na tem avetj rešitve, zato prenaša poravnavo nasprotij med dušo in tel<*om v posmrtno življenje. Ob tem neutešenem hrepenenju oa se budi spomin na mater, domovino in Boga. ki je zadnja trojna vsebinska usedlina Ivana Cankarja. Slovanski teden (od 1. do 7. aprila) izvajajo na pobudo Slovanskega instituta vse radio - postaje na Češkoslovaškem. Ideja, ki bi bfla priporočljiva tudi pri nas! »Zdravniški vestnik« priobčuie v pravkar izšlem tretjem zvezku nekrolog dr. Fr. JankoviSu (dr. M. Cernlč). razpravo dr. Fr. Minafn »Zdravljene apatičnih ohromenj s Stoffelovo operaciio«. dr. Fr Logarja »Kdaj je treba zob izruvati«, nadaljevan ie razprave dr. Fr Brandstatterfa »Diietetično zdravljenje ledvičnih obolenj«, doc. dr. Ivana Matka bibliografski prikaz »Calmotteova znanstvena dela«, dr. Milice Petrovič prispevek »Naš sana-torii za tuberkulozo kosti f zglobova u Kraljeviči« in dr. A. Brak nismo zadovo'jni. Politične prilike v Evropi ee razvijajo proti slovanstvu. ki bi ga zopet hoteli irriniti proč od morja, utesniti v notranjosti celin« in pritisniti ob zid. kakor je bilo prfd svetovno voino Odtod stalni glasovi po reviziji meia. Kaj pa mi ^rimo? Naravra posledica bi bila da bi se branili na vsej fronti Tudi na kulturni. Zares je potrebno, da ee Slovani sporazumemo. spoznamo in razširimo med seboi duha skionosti. Tudi mi. ki delamo na področju kulture in umetnosti, moramo kar le mogoče pripoTr.rv^i k tem" smotru. Tu ni ovir kakor na področju m^i državne politike, uvoza in i7vooa pridelkov in izdelkov. Ce ni ovir. kaj torej čakamo, da me uresničujemo smotrno, korak za korakom tega snovanja in prxT-"-"imev^ni? med Slovani?« Tako g. Veselv. Nie-gove besede samo podpisujemo, tem boli. keT je slovansko spoznavanje eno izmed vodilnih načel našwa kulturnega pregleda. Postani in ostani clar »Vodnikove družbe" Neznan prijatelj tujih kole« Je na veliko nedeljo okrog pol 8. zjutraj ukradel mesarskemu pomočniau Alojziju Gabru lz Celja iz neke gostilniške veže na Mariborski cesti v Gaberju 500 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch«, tov. Stev. S42.310, evid. štev. 2-11.844-3. e— Žrtev kolesarja. Na velikonočni po-nedeljea Je neznan kolesar na cesti pri Rimskih toplicah povozil 31 letno gdč. Zmaherjevo, uradnico okrožnega sodišča v Celju. Gdč. Zmaherjeva je dobila občutne poškodbe na obrazu. Zdravi se v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Pogreb Ivana KSstia. Včeraj popoldne so pokopali na pobreškem pokopališču upokojenega inšpektorja finančne kontrole in posestnika g. Ivana K o s 11 a. Prišli »o od daleč in blizu znanci k slovesu. V lepem številu so se pogreba udeležili tudi finančni stražniki s kontrolorjem g. Kaiber-jem na čelu, nadalje deputacija mariborskega društva zasebnih in avtonomnih nameščencev, delegati društva odvetniških ln notarskih uradnikov in številni zastopniki raznih drugih društev, katerih član je bil pokojn!. Pevsko društvo »Jadran« je ob odprtem" grobu zapelo žalostinsi »Vigred se povrne« in »Jamica tiha«. a— »Smetana« na naših tleh. Včeraj po-podne se je pripeljalo s praškim brzovla-kom 50 članov moškega pevskega zbora »Smetana« iz Prage, ki so priredili zvečer v veliki unionski dvorani pevski koncert Mariborčani so dragim gostom •priredili prisrčen sprejem. Na kolodvoru se je zbalo mnogoštevilno občinstvo, ki jih je toplo pozdravilo, a v imenu mestne občine je izreke! dobrodošlico župan dr. Lipold, za njim pa predstavnik JC-llge dr. Kukovec. Gostje so se nato nastanili pri »Orlu« in v Dijaškem domu. a— Gledališke abonente in blokaSe proti gledališka uprava, da poravnajo čimprej avoje zaostanke, zlasti ker je prvega tega meseca zapadel že poslednji obrok v plačilo. Gledališče mora svojim obveznostim zadoščati sproti, pričakuje pa tudi od abonentov, da store svoje. a— Diplomirani tehniki priredijo T četrtek 5. t. m. v restavraciji hotela »Orel« širši sestane*, ki bo v zvezi z vsedržavno akcijo diplomiranih tehnikov. Referlral bo g. Mozetič, predsednik ODT ln delegat lz Ljubljane. a— Razstava slikarja Maleša v velfki kazinski dvorani bo nepreklicno za tvor jena 5. t. m. Oglejte si jo še danes! a— člani in članice Podpornega druStva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, se vabijo na člansko zborovanje, ki »e bo vršilo v sredo 4. t. m. v Gabrinovi dvorani, in sicer za upokojence, njih žene in upokojenke ob 1«. (4.) url za aktivne uslužbence in njih žene pa ob 19. (7.) uri. Dnevni red: poročilo o Izvršenih volitvah zaupnikov (delegatov) in ponovne volitve istih, priprava na občni zbor. Članske izkaznice prinesite b seboj. Pridite vsi! a— 2ivo srebro je zlezlo pod ničlo. Pri lepih in toplih pomladanskih dnevih je nastal preobrat in smo dobili prav zimsko vreme. Včeraj zjutraj je pihal mrzel veter io je temperatura zlezla pod ničlo. Dopoldne j« ceio snežilo. a— Tujski promet. V marcu je bilo v Mariboru prijavljenih 1409 potnikov. Od teh 5<28 tujcev in sicer 129 z Dunaja. 40 jz Gradca, 339 pa iz drugih mest. a_ Dve žrtvi velikonočnega streljanja. Na velikonočni ponedeljek so pripeljali v bolnišnico 221etnega Gaibriela Dameša iz Korene, ki se mu je vnel v roksh smodnik. Pri tem je dobil hujše opekline na diani leve roke. V Podovi pa je razneslo pri velikonočnem streljanju pištolo 20-1-etnermi posestniškemu sinu Ivanu Dolencu in mu raz-mesarilo palec ;n kazalec na desni roki. V * a *> O, f ŠOŠTANJ. Koncert, ki ga Je napovedal pevski odsek industrijske Gasilske čete v Šoštanju za 8. t. m, se zaradi tehničnih zaprek ne bo vršil ln se odloži za nedoločen čas. «■ P^epartoar DRAMA Začetek ob '20. Sreda. 4.: Konec not Gostuje e. V. Skrbi n- šek iz Maribora. B. četrtek. 5.: Zaprlo. Petek. 6.: Vi<*oška kronika C. Sobota. 7.: Bratje Karamazovi. Premi e>ra. Izven. OPERA Začetek ob 3 Sreda. 4.: Knez leor. Sreda četrtek. 5.: Traviata. Četrtek Petek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: Carmen. A. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imaio jutri 5. t. m. za svoi abonma Verdi-f^vo »Traviato« z go. Gjuigjenčevo in gosp jostičom v slavnih ulogah. * SEN T.T A K nHSTC < > G LED AL1SČE Začetek ob 20.15. Sobota. 7.: Dama na s^be-m srlaeu. Premiera. Nedelja, 8.: Dama na slabem glasu. * Karibcrsko gledališče Začetek ob 20. Sreda, t.: Zaprto. Četrtek. 5.: Gorenjski slavček. A. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 2 temperatura 4 relativna vlaga t %, S »mer tn brzina vetra. 6 oblačnost L_10 7 padavine v mm, 3 vrsta padavin Temperatura: p-ve številke pomenil-najvišjo druge ohitJIo temperaturo 3. aprila Ljubljana 7. 762.8. 2.5, <53. NE1, jasno, 3.5, dež; Ljubljana 13, 752.6, 5.5. 48, ENE4, 7, —, —; Maribor 7, 763.1, 0.0, 70, Wl, 4, 0.1, •^ež; Zagreb 7, 762.5, 4.0, 70, SE2, 1, —, —-; Beograd 7, 761.6. 1.0, 90, E2. 10, 0.1 dež; Sarajevo 7, 760.5, 2.0, 80. N2, 10, 0.1, dež; Skoplje 7, 761.1, 3.0, 90, N2, 10, 14.0, dež; Split 7, 755.8, 8.9, 45, ENE5, 7, —, —; Kumbor 7, 754.5, 15.0 80, mirno, 9, 3.0, dež-Rab 7, 759.6, 5.0, 45. ENE3, 3, —, —. Temperatura: Ljubljana —, 1.0; 10.1. — Maribor 8.6, —1.0; Zagreb 11.0, 2.0; Beograd 8.0, 1.0; Sarajevo 10.0, 2.0; Skopije 9-0, 2.0; Split 19.0, 8.0; Kumbor - 11.0; GOSPODARSTVO Banovinski proračun V »Službenem listu« dravske banovine od 31. marca je objavljen proračun dravske banovine in njenih podjetij z uredbo in s pravilniki o banovinskih davščinah. Ta proračun je potrdil finančni minister z odločbo od 27. marca t 1. Proračun izdatkov in dohodkov je odobren v višini 85,155.000 Din (lanski proračun 87,561.000 Din). Proračun izdatkov banovinskih podjetij pa je odobren v višini 40.064.000 Din (42,970.000 Din), pri čemer znaša presežek izdatkov banovinskih podjetij nad dohodki 9,923.000 Din (10,479.000 dinarjev); ta presežek je izkazan med rednimi in izrednimi izdatki splošnega proračuna. V primeri z lansko uredbo je nova uredba k proračunu izpopolnjen v § 5., kjer je dodan naslednji odstavek: Ban smne premeščati banovinske nameščence v banovinskih podjetjih, ustanovah in zavodih ne glede na število in skupine, predvidene v proračunih dotičnih ustanov, s pogojem, da se število nameščencev in višina osebnih kreditov, določenih v vseh proračunih banovinskih ustanov, ne prekoračita. Obenem s premestitvijo se prenese tudi dotični kredit. Uredbi je dodan Se nov paragraf, ki pravi, da veljajo glede potrošnje pisarniškega in drugega materiala, nadalje glede uporabljanja potrebščin in opreme, kakor tudi glede trošenja kreditov za poštno-telegraf-ske namene pri kr. banski upravi in njenih ustanovah predpisi pravilnika ministrskega sveta od 18. maja 1932. (Službeni list 15. junija 1932). Banovinske davščine. Banovlnska doklada na državne neposredne davke se bo pobirala v nespremenjeni višini, in sicer splošna banovinska doklada 35 odst., nadomestna cestna doklada 25 odst. in 10 odst zdravstvena doklada, ki se pobira na teritoriju združenih zdravstvenih občin. Banovinska trošarina n« nivo, esence. M-ker, rum. konjak in špirit ostane nespremenjena, prav tako banovinska trošarina na ogljikovo kislino in n« umetne brezalkoholne pijače. Banovinsko trošarino na mineralne vode, ki ostane v dosedanji višini, ne bodo več pobirali organi finančne kontrol« odnosno občinski uradi, temveč jo bodo na mineralno vodo, ki se proizvaja v dravski banovini, plačevali producenti sami. Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali iz drugih banovin pa mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (v Ljubljani mestnemu dohoda r-stvenemu uradu), m sicer v 24 urah po prejemu ter hkrati plačati ustrezno troša-rino. Nespremenjena ostane banovinska trošarina na ocetno kislino, poviša pa se banovinska tošarlna na kvas, In sicer od 1 na 2 Din pri kilogramu. Nespremenjena ostane banovinska trošarina na pnevmatiko in banovinska trošarina na bencin. Trošarina na električni tok. Spremenjene so določbe glede banovinske trošarine na konsum električnega toka. Ta trošarina je doslej znašala 3 odst od odškodnine, ki jo je plačal konsument za tok in se je znižala za 25 odst. pri pogonskem toku, odnosno pri toku za elektro-kemične in elektro-metfllurgične namene, če je cena presegal« 0.70 Din za kv. uro. Sedaj pa bo banovinska trošarina za tok znašala: a) za razsvetljavo: 15 par od kilovatne ure pri neto ceni toka do 6 Din, odnosno 10 par od Ulovatne ure pri neto ceni toka i nad 6 Din: za tok. ki se porabi za razsvetljavo industrijskih obratovališč. znaš« banovinska trošarina 10 par od kv. ure ne glede na ceno toka. b) za pogon in za aparate« 1.5 par od k i lova tne ure; c) za elektrotehnične m elektrokemične odnosno v elektrometalurgiČne svrhe v obrtnih ln Industrijskih obratih yA pare od kilovatne ure. Od toka, ki se proizvaja za lastno porabo v parnih napravah, kurjenih s premogom, se plačuje polovica gorniih postavk, če služi para izključno le za proizvodnjo elektrike. V vseh ostalih primerih, zlasti če se para uporablja tudi v druge namene, se plača polna trošarina. Trošarina se ne plač« od tok«, porabljenega z« pomožne pogone zaradi samega proizvajanja električne energije. Način pobiranja te trošarine ostane nespremenjen. Potrošnja električnega toka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo z« državno trošarino na električni tok. Kakor doslej, je tudi v bodoče od plačila trošarine izvzeta poraba tok« za javno razsvetljavo in za aržavne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja. Banovinska trošarina na potrošek premoga ostane nespremenjena. Dodana je le določba, da znaša ta trošarina pri briketu 3 Din več kakor na premog one vrste, iz katerega je briket napravljen. Dodan« je tudi še določba, da se pri koksu pobere le razlika med trošarino na koks in trošarino na premog, iz katerega je koks napravljen. ako se koks proizvaja n« ozemlju dravske banovine iz premog«, z« katerega je že plačana banovinska trošarina. Plačevanje te trošarine je sedaj oproščen tudi premog za proizvajanje električnega toka, od katerega se plača banovinska trošarina rw notrošek električnega tok*.. Banovinska davščina na plesne prireditve ostane nespremenjena z dodatkom, da so šolske ustanove take takse oproščene. Prav tako ostanejo nespremenjene določbe glede tr.kse za podaljšanje policijske ure, glede 40 odstotne doklade k 20 odstotni državni taksi po tarifni postavki 99 a in glede 4 odstotne banovinske takse na vstopnic« v kinematografih. Nadalje ostane nespremenjena banovinska t^ksa na sečnjo gozdov in banovinska davščina na lovišča, ribolove ter lovske karte. Dodana Je samo določba, da se od lovcev, ki imajo stalno bivališče v drugih banovinah ln so si tam nabaviti drža%'no lovsko k«rto, pobira banovinska taksa le tedaj, ako imalo v dravski banovini samosvoje lovišče. aH pa kako samosvoje ali občinsko lovišče v zakupu, podzakupu ali sozakupu. Nadalie je nova določba, da gre od vsake prodane lovske karte 10 Din kot prispevek v banovinski lovski zaklad. Nespremenjena ostane banovinska taksa na živinske potne liste in banovinska taksa na šoferske legitimacije, kakor tudi 1-5 odstotna banovinska taksa ob prenosa nepremičnin, odnosno 100 odstotna banovinska doklada k državni dopolnilni prenosni taksi. V enaki višini se bo pobirala banovinska taksa na šmarnico. le z razliko, da bo to davščino pobiral oddelek finančne kontrole (doslej občinski urad). Banovinska davščina na motorna vozila ostane nespremenjena. Dodana je le določba, da plačujejo polovico te davščine državni in banovinski uslužbenci, ki uporabljajo svoja vozila tudi za službene namene. Banovinska davščina na motorna vozila se po novih predpisih plačuje v dveh enakih obrokih. Prva polovica ob registraciji, druga polovica pa do 15. julija ne glede na višino davščin. V dosedanji izmeri se bo pobirala 100 odst. taksa v banovinskih kolkih k državni taksi po tarifnih postavkah 90 do 94, 105, 108. 111, 113 do 119, 127, 128 in 236 pripomba 2 in 285. V primeri z dosedanjimi predpisi se odslej ne bo pobirala doklada k državni taksi po tarifnih postavkah 63 in 225. Nespremenjena ostane banovinska davščina na zavarovalne premije v višini 1 odst. kosmatih zavarovalnin in doklada na državno takso od dediščin v višini 20 odst Bednostni sklad Proračun izdatkov in dohodkov bednost-nega sklada je odobren v viSini 5.050.000 Din. Za kritje teh izdatkov se pobira izza dne 1. aprila izredna davščina delodajalcev in delojemalcev. Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov, plačujejo 0.5 odst. od kosmatega zaslužka odnosno pokojnine, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj pa 0.50 Din dnevno. 2 Din tedensko odnosno 11 Din mesečno Službodajalci in pokojninske ustanove pa plačujejo 1 odst vseh ko«matih zaslužkov, mezd odnosno pokojn;" V' ---.- - Naša prisilita z&ruženja V s-Privredi«, mesečnem glasilu zagrebške Trgovsko-industrijske zbornice, Je objavljena vsebina predavanja, ki ga je pretekli mesec imel v zagrebškem pučkem vseučilištu generalni tajnik zbornice dr Čuvaj. Pri tej priliki je dr. Čuvaj iznesel ludi zanimive statistične številke o stanju prisilnih združenj na dan 1. marca t 1. V vsej državi so bila na ta dan 1004 združenja, od tega je bila ena četrtina združenj na področju ljubljanske zbornice, namreč 254 trgovskih in obrtnih združenj (79 kolektivnih in 175 strokovnih). Skupaj so izdatki prisilnih združenj znašali v preteklem letu 23.2 milijona Din, od tega izdatki združenj v dravski banovini 4.1 milijona dinarjev. Na področju zagrebške zbornice je bilo letos 1. marca 107 združenj, ki so imela lani 5.6 milijona Din izdatkov. Zanimiva je statistika glede števila članov združenj, iz katere posnemamo naslednje podrobnosti, število članov je znašalo: na področju zbornice Ljubljana ZagTeb vse države trgovcev 12.600 12.683 99.341 industrijcev 595 427 2.S28 obrtnikov 24.125 19.256 139.897 gostilničarjev 6.012 5.137 31.059 V celoti je bilo na dan 1. marca t. 1. v naši državi včlanjenih pri prisilnih združenjih 273.115 trgovcev, obrtnikov, Industrijcev in gostilničarjev. Seveda je skupno število v resnici precej večje, kajti v pokrajinah izven dravske banovine ln Dalmacije. kjer so že prej obstojala prisilna združenja še ni v celoti Izvršena organizacija prisilnih združenj. To velja zlasti glede obrtnikov, zakaj skupno število obrtnikov presega gotovo 200.000. Pomanjkljiva je Se organizacija prisilnih združenj obrtnikov zlasti na področju zbornic v Banjaluki, v Sarajevu ln v Pod-gorici. V svojih izvajanjih je dr. Čuvaj poudaril. da se posamezne gospodarske panoge vedno bolj nagibajo k stanovskim sindikalnim organizacijam v obliki močnih kolektivnih in strokovnih združenj, ločenih od trgovskih, industrijskih in obrt. zbornic. Današnje gospodarstvo gre brez su ma nasproti novim oblikam gospodarske organizacije. Ono Išče novih stanovskih organizacij in interesnih zastopstev, da bi se vzpostavil čim ožji kontakt z obiastvi "'©svetovalni o£brr-za bankarstvo Na podlagi čl. 59. uredbe o zaščiti de-n4rn h zavodov je trgovinsk' minister iz 1 dal uredbo o posvetovalnem odboru za bankarstvo, ki je objavljena v Službenih Novinah od 2. t m. Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov predvideva ustanovitev takega posvetovalnega odbora pri ministrstvu za trgovino in in-, dustrijo Uredba o posvetovalnem odboru j za bankarstvo pravi, da ima ta odbor nalogo, da daje svoje mišljenje o predmetih iz bančne stroke, ki so stavljeni na dnevni red Posvetovalni odbor sestoji iz 12 članov, ki jih postavlja minister za trgovino in industrijo za dve leti Minister lahko postavljenim članom odbora odredi tudi namestnike. Seje odbora sklicuje in Jim predseduje minister za trgovino in industrijo, lahko pa odredi enega člana odbora, ki ga zastopa, če je sam zadržan In ne more predsedovati seji. Minister za trgovino in industrijo lahko po potrebi ustanovi tudi sekcije odbora in lahko odredi člane odbora k; bodo sestavljali te sckcije. V takem primeru bo predpisal delokrog vsake sekcije in postopek pri sklicanju in vodenju sej kakor tudi vse ostalo, kar je ?otrebno za funkcioniranje take sekcije, rav tako lahko minister naroči posameznim članom odbora, da prouče določena vprašanja iz bančne stroke in da mu o tem predlože poročila s svojim mišlieniem Pri odseku za kreditne ustanove in zavarovanje ministrstva za trgovino in industrijo se ustanavlja sekretarijat posvetovalnega odbora za bankarstvo Osobje tega sekretarijata postavlja minister za trgovino in industrijo. Članom odbora, ki so iz Beograda, pripada kot dnevnica od seje 200 Din. onim. Jcl pa stanujejo Izven Beograda, pripada dnevnica "V*) Din poleg potnih stroškov. Vsi stroški odbora, oseb- 1 ni kakor tudi materialni, gredo na breme ! fonda z« nadzorstvo nad denarnimi zavodi. Privatne kompenzacije s češkoslovaško V »Privrednem pregledu« (prilogi »Službenih Novin«), ki ga izdaja zunanje mini strstvo, konzularno - gospodarski oddelek, so objavljene določbe glede izvajanja kom-penzacijskih poslov v trgovinskem prometu s Češkoslovaško, češkoslovaška Narodna banka je izdala predpise, po katerih bo do nadaljnje odredbe odobravala privatna kompenzacijska plačila v prometu z Jugoslavijo, Rumunijo, Madžarsko ln Bolgarijo, in sicer po Izberi češkoslovaških uvoznikov in Izvoznikov. Pri teh privatnih kompenzacijah mora biti vrednost češkoslovaškega uvoza iz Jugoslavije nasproti vrednosti češkoslovaškega Izvoza v Jugoslav« jo kakor 140 proti 100 (pri kompenzacijah z Rumunijo, Madžarsko in Bolgarijo kakor 125 proti 100). To pomeni, da mora biti pri teh kompenzacijah uvoz fr JneVlaviJe po vrednosti za 40 odstotkov večji nego Izvoz v Jugoslavijo. Razliko v višini 40 odstotkov vrednosti je češkoslovaški uvoznik dolžan vnaprej položiti na Jugoslovensko -češkoslovaški klirinški račun; ostalih 100 enot vrednosti uvoza lz Jugoslavije se lahko kompenzira brez kllrlnga za 100 enot vrednosti češkoslovaškega Izvoza v Jugoslavijo, ln sicer neposredno med uvoznikom ln Izvoznikom. Odobrpnje za ta privatna kompenzacijska plačila bo izdajala češkoslovaškim uvoznikom in izvoznikom češkoslovaška Narodna banka, ln sicer za plačilo kakršnegakoli uvoženega blaga razen tobaka, češkoslovaška Narodna banka izrecno opozarja, da si morajo češkoslovaški interesenti pribsvitl slična odo-brenja tudi od pristojnih organov dotične lzvozniške države, torej Jugoslavije, da bi se privatne kompenzacije lahko izvršne v smislu obstoječih deviznih predpisov obeh držav. Gospodarske vesti = Stanje zaposlenosti v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, je bilo pri organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v januarju povprečno zavarovanih 484 tisoč 232 delavcev ln nameščencev, to je za 1783 več nego v Januarju preteklega leta. V primeri z lanskim Januarjem je zabeležiti največji prirastek zaposlenih članov pri tekstilni Industriji, kjer se Je število članov povečalo za 7314 ali 23 odstotkov na 38.819 (od tega prirastka odpade na ljubljanski okrožni urad 2081, na zagrebški pa 1756). Napredek Je zabeležiti tudi v industriji papirja, kjer se je število zaposlenega delavstva nasproti lanskemu januarju povečalo za 875 ali 24.5 odstotka, v Industriji usnja (prirastek 544 članov, odnosno 16.7 odst.), t kemični Industriji (prirastek 982 aH 11 odst.) tn v oblačilni Industriji (prirastek 1825 ali 9 odst.). Zanimivo je nadalje, da se Je letos povečalo tudi Število pri gozdno-žagarSki industriji zaposlenih članov, ln sicer za 1448. odnosno 4 odst. na 35.008. — Med panogami, ki beležijo Se vedno nazadovanje. Je na prvem mestu gradbena. Pri gTadnjah nad zemljo Je bilo letos v Januarju zaposlenih 6369 delavcev aH 48 odst. manj nego lani v januarju. Sličen padec Je za beleži M pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, kjer znaša padec članstva nasproti lanskemu januarju 5554 aH 30 odst. Nszadov&nle je zabeleženo tudi v tobačni industrij (za 2920 članov aH 23 odst.) ln v čevljarski industriji (za 1328 aH 7 odst.). 3. aprila Na ljubljanski borzi se je danes deviza London nekoliko okrepila; tudi Trst notl-ra nekoliko višje. Za avstrijske šilinge Je bil v privatnem kliringu zabeležen tečaj 9.10 — 9 20 (v Zagrebu 9.18, v Beogradu 9.18 in 915). GHki boni so bili zaključeni po 34 (v Beogradu po 34.25). Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda danes trgovala oo 314 (v Beogradu po 314) Tečaji ostalih vrednot so ostali nespremenjeni in tudi ni bilo zabeležiti prometa. Deriie. Ljubljana. Amsterdam 2313.18 _ 2324.54. Berlin 1360.14 - 1370.14 Bruselj 800.52 -804.56. Curih 1108.35 — 1113.86. London 176.08 - 177 68. Nevvvork 3405 50—8433 76. Pariz 142.23 - 143.09 Trst 294 63 _ 297 03 (premija 28 5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9 10 - 9 20 Ciir-h. Pariz 20 38 London 15.91-50. New-vork 309 75. Bruselj 72.225 Milan 26.64, Madrid 4220. Amsterdam 208.85. Berlin 122.90. Dunni 56 75 Stockholm «2 10. 0*1 o 80. Ko-b-nhnvr, 71.10 Praga 12 M. Varšava 58.325. B ikarežta 3.05. Ptimi. le^ji \ :>r,v klirinru.) Reoerai 11.24, L»rdo*> 27.87. Milan 46 37. New.Vork 539.74. Partz 35 "8. ; rasa 21.79, Curih 174.25. 100 S v zlatu 128 « oao. Efekti. 7agreh Drživne vrednote: Vojna škoda 314 — 315, za april - junij 310 den.. 7°/« in-veeiiciiskc 71 — 73. 4"'o agrarne 37.50 bi.. 7°/o Blair 52..B0 _ 53 8% Blair 56 - 56, 7°/o Drž. bi Doteka run banka 66 — 70. 6°'o becluške 53 — 53.50- delnice: Priv. asrar-na banka 257 — 2f:9. S terana Osiiek 140 rfpn, Trbovlie 105 — 11^ Beograd. Voina škoda 314 zaklj., za seip-tember 314 zakli.. 7®'* investicijsko 71 zakli.. 4" 'n acrrarne 36 _ 37. fl0/® besluSk 53.25. 53.20 zakli.. 8"V Blair 55 zakli.. 7"'® BlaT 52.75 zaklj.. 7°/® Drž. hipotekama banka 6S bi.. Narodna banka 4050 zakli-. Priv. agrarna banka 25S. 255 zekij. Dunaj. Državne železnice 17.50. Tri>ovelj-ska 12.31. Alpine-Montin. 12.02. Blagovna triiSča ŽITO + Ljubljanska bori« (3. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ss (vse za slovensko Do*ta»o olačljivo v 30 dneh): pšeni «■» trto mljvftk' tarifi)- baška 79-80 ka rx-147.50 — 150: sremska in baraniska 78T9 kilogramov po 145 — 147.50; koruza (po navadni tarifi)- nova času primarno suha s kakovostno sarancijo 115 _ 117.50. za april 122.50 - 125. za mai 130 - 132.50: moka: baška >0« no 242.50 — 247.50: banatska po 252.50 — 257.50. + Novo^ad«ka blagovna borza (3. t m.) Tendenca nespremenjen«, promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad in «rem-»ka 101 - 103. okolica Sombor 100 _ 102. ar-dpiebaškn 102 — 104: ffornjebaSka in ladia Becei 103 — 105: bnška potiska In slavonska 10(5 — 107: Forniebanatsk3 99 do 101: iužnobanatska 98 _ 100. Jefmon: baJk- 6T>'RT u-j 72 50 -75" nomla-l ni 67-68 k? 82 — 84. Oves: ba$ki 56 — 58: sremski. slavonski 52 — 54; banatski 55 <-o 57.. Koruza: ba5ka. sremska stara 79 do 80; nova 67—68; baška stala, ookol. Som §o*j$cd. tsfco ml^e^e.: jaomag£L fcansis! Prhljaj irgine! Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! ®/7. .gun bor 80—81; babica nova suš. 69; banat s jI. 66—67. Moka; baška, banatska >Oe< in »<>««< 177.50 _ 197 »2« 1575«' — 177 5*»: >•>€ 137.50 — 157.50; >6< 110 — 120; ►7< 75 — 85; >8< 72.50 — 75; sremska slavonska »Og« m .Oas« 172.50 — 187.50; .2« 15250 - 167 50. >5« 132 50 _ 147 50: »6< 107.50 — 117.50; »7< 80 — 90; »8« 72.50 _ 75. Otrobi: baški. sremski 69 — 71; banatski 68 — 70. Fižol: baški in sremiski brez vre? 110 _ 112.50. + Sombor«ka blagovna boria (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Prome«t 24 vagonov Plenica: ba5ka. okolica Sombor. gor-njebaneUka *100 _ 102: gornjebaška in slavonska 102 — 104: banatska ooti^ka 103 do 105: baSka potiska 104 — 106 Oves: baški 56 — 58; sremski. slavonski 53 — 55. Jermen: baški. sremski. 63/64 kg 70—72.50; baiki. pomladni. 67'68 ka 84- _ 86. Koruza: ba?ka stara SO — 81; baška, sremska nova 66 —68; za april junij 75 — 77; nova S*na 74 _ 76. *oka: baška >0ii< 175 do 195- >6« 105 — 115; »7< 80—90; >8< 75 — 80. Otrobi: baški 71 — 73. Fiiol: baški 115 _ 120. + Budimpeštanfka terminska bona fS. t. m.) Tendenca prijazna. promM srednji. Pšenica: za mai 9.86 — 9.88; korn»a: za ma| 9.86 - 9.88, za julii 10.18 _ 10.20. 4! Ri O 1 žirovski Sokol bo nastopil v Ljubljani V soboto 7. t. m ob 20. bo nastopil na Taboru žirovslci Sokol s svojo v telovadnih točkah kaj pestro akademijo, da pokaže, kaj zmore vztrajno sokolsko delo. Za nastop se pridno vežbajo vsi člani žirovske-ga Sokol«, od najmlajših do najstarejših. Posebno navdušenje in veselje pa je med naraščajem, kajti večina naraščajnikov bo prvič obiskala Ljubljano, vse pa v največji meri zanima sokolski Tabor in druge sokolske ustanove. Kakor se Ljubljana ponaša z največjim in najmodernejšim sokol-skim domom, tako so tudi Zirovci ponosni na svoj dom, ki je eden prvih v Ju2os!a-viji. Starejši bratje in sestre •« gotovo S« spominjajo slavnostne otvoritve doma konec poletja leta 1908. Sokol v Žireh je bil ustanovljen menda kot prvi Sokol med kmečkim prebivalstvom leta 1905. kot četa idrijskega Sokol«, a je že naslednje leto postal samostojno društvo. Z vso vnemo »e je oprijel del« in ž« ob ustanovitvi so vsi člani mislili na svojo lastno streho. S požrtvovalnostjo in s prispevki v materialu in z večjimi vsotami brezobrestnega posojila od nekaterih premožnejših narodnjakov in naprednjakov se je posrečilo že po dveh letih uresničiti načrt sokolskega doma. Na zgodovinski Vidov dan leta 1914. p« je žirovski Sokol razvil svoj prapor. kat je tudi zelo pomembno v njegovi zgodovini. Žirovski Sokol je dal ž« več izbornih telovadcev, ki so uspešno nastopali na raznih javnih tekmah in velikih prireditvah. V začetku je dom zadostoval vsem potrebam, sčasoma pa je postal premajhen in morali so ga povečati in razširiti. V doglednem času bo potrebna nova znatnejša preureditev. Pri urejevanju svojega doma pa jc zašlo društvo v denarne stiske. Bremena so tolik«, da jih društvo samo ne more nositi, domačini pa so gmotno tudi izčrpani, kajti Žiri. nekdaj tako cvetoči obrtniški kraj danes samo še životari. Poleg vsega tega pa so pred leti tudi poplave povzročile milijonsko škodo Da bi se društvo kolikor toliko gmotno podprlo, prireja svojo telovadno akademijo na Taboru. $e važnejša pa je moralna pomoč in pobuda k še vztra<"nei§cmu delovanju. Zaradi tega naj ljubljanski Sokoli in prijatelji Sokolstva v čim večjem številu obiščejo to prireditev ter mislijo pri tem da je žirovski Sokol prva obmejna sokolska četa. ki čuva našo mejo, lei se vleče tik za 2irmi. O Sreda, 4. aprila. LJUBLJANA 12.15: plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 16: Radio-kvin-tet. _ 18.30: Itedio - orkester. — 19: O sodobnem gledališču. — 19.30: Pregled jugoslovenske književnosti. — 20: Koncert oktuta >Lj jblianskesa Zvunac. — 20.45: Vielinski koncert Karla Rupla. — 21.30? Dclinškov šramel - kvartet — 22: Čas. poročila, radio jazz. Četrtek. 5. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Zgodovinski podatki o vzcoji slepcev. — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Josip Osrrinc »V Ljubljano jo dajmo< (skupina ee. Danilove). — 20.45: Vokalni koncert ee. Thierrv - KavŠnikove.. — 21.15: Stravinskij: Capricrio (reprodukcija). — 22: Čas. poročila, radio iazz. BEOGRAD 19: Plošče. _ 20: Simfoničen koncert. — 22.20: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.36: Plošče. - 17: Godalni trio. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Koncert rusken*. zbora in orkestra balalaik. — PRAGA 19.30: Prenos op-re iz gledališča — 21.45: Plošče. - 22.30: Koncert iz Brna. — BRNO 19 20: Opera iz Praae. — 22.40: Koncert Smetanove glasbe. _ VARŠAVA 20.02: Simfoničen koncert _ 20.57: Prenos opere iz Milana. — DUNAJ 12: Plošoe. — 16: Arije in p^ini. — 19: Lahka glasba. — 21: Prenos opere »Romeo in Julija« iz milanske Scale. — BERLIN 21.20: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.30: Lahka in plesna elasba. — KČNIGSBERG 21.20: Klasične štiriročne klav:rake skladbe za pl;s. — 23: Prenos iz Berlina. ANEKDOTA Nekoč je prišel nemški pesnik Lilien-cron v Prago. Imel je predavanje, za katerega so mu plačali primerno odškodnino. Po predavanju si je ogledal staro Prago, njene pevce, glumače, požiralce mečev in ljudske poete. In ko je hotel odpotovati, je moral ugotoviti, da je zapravil ves denar Kaj storiti9 Skesano se je vrnil k prijateljem, ki so ga bili pozvali na predavanje v Prago in jih prosil, naj nemudoma skličejo izredni občni zbor društva prijateljev lepe književnosti. Potem je predlagal, naj se baronu glede na njegove zasluge v liriki in z ozirom na njegovo mučno denarno situa« cijo izplača za predavanje dvojen honorar. Literati so se sicer muzali, a Liliei-cron je zmagal, pobasal denar in odšeL VSAK DAN ENA Hripa — kitajskega izvora Angleški zdravnik dr. Howard Wise je priobčil v nekem zdravniškem vestniku m-teresantno razpravo, v kateri trdi, da je prišla tako zvana »španska hripa« iz Kitajske. Bacil, ki prenaša to epidemijo, živi izključno v blatu Rumene reke. V Evropo ga prenašajo ladje. Leta nripe 1889. m 1918 so bila samo žrtve velike poplave Rumene reke, ko je ostalo na njenem nabrežju mnogo blata. Ko se je blato posušilo. se je začelo razkrajati v prah, ki ga je odnašal veter na vse strani, tudi na ladje, ki vozijo v evropska pristanišča. Po sodbi dr. Wiseja je mogoče hripo izkoreniniti le na ta način, da se Rumena reka regulira, da se s tem preprečijo poplave. Ker se poplave ponavljajo vsakih 28 ali 29 let, je pričakovati naslednjo hudo epidemijo hripe v Evropi 1. 1946., odnosno 1947. Amerika zvišuje plače Ameriška velemestna industrija je izjavila na zahtevo vlade, da bo zvišala s 1. aprilom plače in mezde za 10 odstotkov. Poviška bo deležnih 700.000 nameščencev ln delavcev, ki so vsi zaposleni pri treh velikih družbah. Ameriška vlada je poleg tega izdelala velikopotezen načrt za gradnjo stanovanj. Kapital, ki je v to svrho na razpolasro, znaša v našem denarju približno dve milijardi Din Pri teh delih bodo zaposlili oko-lu tri milijone delavcev. Načrt bo v najkrajšem času predložen kongresu v odobritev in krediti bodo gotovo dovoljeni. „Ma!3dž&tikfio" Ko je mandžurski cesar Puji pred mesecem dni slovesno zasedel prestol svoie nove države, je spremenil svoj-> cesarsko ime v Kvangteh, ime države pa v Mandžu-tikuo. Slednje pomeni, dobesedno prevedeno. mandžursko cesarstvo. Obenem je vladar proglasil začetek novega štetia, in sicer imajo zdaj v Msndžu-tikuiu »I. leto Kvangteha«. Mandžurske znamke so se spremenile, v glavnem zategadelj. ker je mandžur. država priznana samo od Japonske in še ni članica mednarodne poštne zveze. Zato morajo mandžurski državljani frankirati pisma v inozemstvo z japonskimi znamkami, ki so priznane od mednarodne poštne zveze. Na mor ju suhi, na kopnem mokri Ameriški minister za mornarico Svan-son je deloma odpravil svoječasni Daniel-sov ukrep, da mora biti ameriška mornarica »suha«. Zdaj je ta. reč tako urejena, da smejo mornarji piti, kadar so na suhem, na ladji in med vožnjo pa se morajo popolnoma vzdržati alkoholnih pijač. Za priložnosti, ko so ladje zasidrane v pristaniščih suhih držav Ameriie, veljajo posebne odredbe. Ker dovoljuje Svanson mornariškim častnikom nekoliko več alkoholnih svoboščin kakor moštvu, so se zdaj mornariški oficirji obrnili na ministra s prošnjo, naj popusti zadevno tudi moštvu. Upalo, da bo ministrstvo dovolilo vsaj to, da bodo mornarji smeli piti alkohol na ladjah ob posebnih svečanostih in ob pražnjih dnevih. ^Jonkerjer demant" Nepričakovano je postal iz reveža milijonar Baron, rokovnjač, tihotapec Jagersfonteinu in Dutoitspanu, kimberlev-ska ležišča na površini zemlje so kmalu odkrila vsa svoja neizmerna bogastva in ta bogastva so bik kaj daleč od vodnih tokov. Kmalu so začeli stikati tudi globlje ▼ zemljo in čim globlje so šli, tem večji in dragocenejši kamni so se odkrivali pohlepnim človeškim očem. »ModTa zemlja«, ki hrani v sebi najštevilnejše kamne, se začenja v nekih današnjih demantnih rudnikih šele v globini 800 m, a človek se je za bleščečim bogastvom zaril še dosti globlje v zemljo. Sprva so biH posamezniki, ki so na lastno pest z večjo ali manjšo srečo ali tudi s popolno smolo stikali za demanti. Kmalu pa se je tega dobičkonosnega področja lotila organizirana podjetnost Finančniki so se družili v družbe, v katerih ime iščejo nešteti poklicni »prosoektorji« in delavci novih kamnov in ležišč. Ustanovila se je Beersova družba, ki dane« z vladno pomočjo neomejeno obvladuje demantni trg in ki je že 1. I***), imela več nego 5 milijonov funtov šterlingov dohodkov. L. 1902. so odkrili v Transvaalu ležišče, ki je dalo med drugimi doslej največji de-mant na svetu, sloviti »Oullman«, ki je tehtal 3000 karatov. Osenčil je vse druge orjake, kakor znamenito »Viktorijo«, ki jo je nizam ha jderabadski kupil za 50 milijonov frankov, ali jagersfonteinski »Excelsi-or«, ki je tehtal 1000 karatov. Transvaal-ska vlada je »Cullman« podarila kralju Edvardu VII. V Amsterdamu so ga razdelili in obrusili na devet prekrasnih kamnov, ki so danes ponos angleške kraljeve zakladnice. Poleg industrijsko organiziranega iskanja in pridobivanja demantov zasebno pro-spektorstvo danes ne šteje skoraj nič več. Le malo je še možakarjev, ki zavračajo moderne, privilegirane metode pridobivanja kakršne gojijo demantne družbe. Eden med temi redkimi je Jakob Jonker. Tudi on je bil nekoč farmar, a ga je strast do pustolovščine morda bolj nego do denarja pripravila do tega, da ie ostavil svoj dom in se vdal iskanju demantov po starem načinu. Seda j, ko mu j« bila sreča po desetletnih neuspeb:h in trdih doživljajih tako milostna, se bo vrnil v farmarsko živlie-nje. Pravi, da si bo kupil kmetijo in cilinder. s katrrim se bo lahko nostavljal na poti v cerkev. Rog si ga vedi. ali mu bo to zadostno nadomestilo za težko, toda romantike polno življenje, ki je za njim. Herbon de Lussats Ko je tisk sporočil, da so aretirani, je završalo širom Pariza. Vendar bo pravici zadoščeno! Ampak samo — za trenutek. Kajti takoj po senzaciji so se razširile vesti, da krivci izpovedujejo vsakovrstne stvari, glavnega pa le ne priznajo. Lus-sats, Carbone in Spirito baje niso pravi morilci, temveč samo slamnati možje, ki naj bi pomagali speljati preiskavo zopet v napačno smer. Policija tega kar noče verjeti. Odkar so pod ključem, jih neprestano zaslišujejo, ne dajo jim spati, jih vedno nanovo konfrontirajo in skušajo iz njih izvleči tajno Princejevega umora. Zasliševanje je tem težje, ker se je v to stvar vmešal poslanec Sappiano. Ta je dal takoj po aretaciji Carbonea in Špirita nalepiti po stebrih in zidovih v Marseilleu lepake, v katerih odločno brani Špirita in njegova tovariša, ki sta oba Italijana. Odkod to prijateljstvo? Banditi, ki jih je prijela policija, so namreč bili agitatorji za Sappiana pri zadnjih volitvah in so mu pomagali pridobiti državnozborski mandat.. . Komunistično vohunstvo včSB Po aretaciji: Lussats (spredaj) in Carbone (zadaj) si zakrivata obraz pred fotografskimi kamerami Kralj hišnih lastnikov Najbogatejši mož na Angleškem, ki ga imenujejo tudi »lastnika Londona«, vojvoda Westminstrski, je te dni dosegel 55 let Velik del nepremičnin, poslopij in zemljišč Londona je njegova last in segajo v najbogatejše predele angieške prestolnice, kakor v najbednejše. Njih vrednost cenijo na 20 milijonov funtov. A kakor pravijo, vojvoda Westminster-ski ni samo najbogatejši, temveč tudi najboljši hišni posestnik na svetu. Do ubož-nih najemnikov ima veliko potrpljenja, če ne morejo točno plačati najemnine, m ljudje pripovedujejo, da je že neštetokrat segel v svoj žep in dal na diskreten način najemniku potrebno vsoto, da jo je lahko nesel v vojvodovo upravno pisarno, če je videl, da iz lastnih sredstev mož najemnine absolutno ne zmore. Potrdil za takšne darove ni nikoli zahteval. Vojvoda se je poročil v svojem 50. letu. Ob tej priliki je svoje najemnike za dve leti oprostil najemnine! Pred nedavnim je prejel neki gospod v Londonu preprost, priporočen zavoj iz Transvaala. Po posredovanju te vmesne osebe je prejela angleška družba za pridobivanje demantov na najenostavnejši In — najsigurnejši način znameniti »Jonker-jev demant«, ki ga je že prej plačala s 75.000 funti šterlingov in ki zavzema v hierarhiji »belih kamnov« po svoji teži in čistoči četrto mesto. Tehta 726 karatov. Srečni najditelj tega kamna je, kakor ime že samo pove, Jonker, Jakob Jonker, preprost farmar, oziroma iskalec demantov iz rodu starih holandskih priseljencev, Burov, v Transvaalu. Zgodba njegove najdbe spominja na najdbe prvih južnoafriških demantov, ki so bile odločilne za vso nadaljnjo usodo tega dela črne celine. L. 1867. je opazil farmar O' Reillv, ko je napajal svoje govedo ob reki Oranju, da se otroci njegovega soseda van Niekerka igrajo s »kamenčki«, ki so jih našli v obrežnem pesku. Sijaj enega teh kamnov je zbudil farmarjevo pozornost Vzel ga je otro- kom in ga nesel v mesto, kjer so ugotovili, da gre za demant Kapski guverner je O' Reillvju dal zanj 500 funtov šterlingov, od tega je van Niekerk dobil bratovsko polovico. Van Niekerk je tedaj ostavil svoj plug in si šel gledat od blizu obeske in talismane, ki so jih nosili Kafri okrog vratu. Uspeh tega raziskovanja je bil ta, da j« nekemu lcafrskemu poglavarju odkupil »navaden« talisman, ki mu je v mestu vrgel 11.000 funtov šterlingov. Ta talisman, ki ga poznamo pod slavnim imenom »Južna zvezda«, je lord Dudley kupil pozneje za 26 tisoč funtov šterlingov in je še danes glavni kos v njegovi zbiTki. Lahko si mislimo, da je vest o teh najdbah šla kakor ogenj po deželi in da so začeli od vseh strani sveta romati v Južno Afriko množice ljudi, da bi si z iskanjem demantov ustvarile bogato eksistenco. Iskali so jih najprvo v obrežnem pesku, predvsem ob Oranju in Voalu, misleč, da jih prinaša vodovje z gora s seboj. A okrog L 1870. so odkrili »bele kamne« pri Na levi: Jakob Jonker. Na desni: Jonkerjev sin s četrtim največjim demantom v roki Mafija Staviskega se razkrinkava — Pisano življenje treh aretiranih banditov Bandit Joseph Hainnaux, »Jo z belimi lasmi« Sappiano naravnost pravi, da si je njegove agitatorje izbral za žrtev policijski inšpektor Bonny, in sicer zato, da bi prikril neznanca. ki je v resnici zakrivil Princejev umor. Vprašanje je, kaj poreče k tem obdolžitvam policija. Namigavanja so tako huda, da skoro ni misliti, da bi mogla iti molče preko tega. Zdaj pa si nekoliko pobliže oglejmo vse tri aretirance. Herbon de Lussats ima pridevek »baron« in je hotel zbežati v trenutku, ko so stopili v njegovo sobo detektivi. Stanoval je v elegantnem Grand Hotelu na Champs Elvsčes v Parizu, kjer mu je delal družbo tudi Carbone, imenovan tudi Ventura. Tretjega, Špirita, pa so prijeli v Marseilleu. Vsi trije aretiranci so takoj po aretaciji ponudili alibi, katerega pa je preiskovalna oblast odklonila. »Journal« opisuje Herbona de Lussat*a kot skrivnostnega človeka ki je živel zelo razkošno Cesto so ga videli na Rivieri ln tudi v Longehampsu, pri slovitih konjskih dirkah, ni bil neznan. Očitajo mu, da ima med drugim na vesti umor igralke Jeanne d* Arcyjeve. Ta ženska je bila znana s Staviskim in je poznala nje?ove poslovne tajne. Da bi se jo iznebil. je dal Stavisky ukaz. naj jo odstranijo. Prvi napad se ni posrečil J»anne d' Arcyjeva je bila na nekem avtomobilskem zletu v Pirenejih sicer hudo ranjena, odnesla pa je svoje življenje. A tudi to je bilo sleparju na poti. zato jo je pozneje doletela usoda v Parizu, kjer jo je pri belem dnevu povozil avtomobil, čigar številke niso mogli nikoli ugotoviti Carbone in Spirito sta bifa znani prikazni marseill^keera podzemlja Preživljala sta se s tihotapstvom mamil, s krajo draeruljev in sličnimi »kupčijami*. Oba sta Prijatelja bandita Hainnouxa. »Joa z belimi lasmi« Carbone je živel dalj časa v Južni Ameriki in ^'riotu, kjer trsroval z belimi sužnjami Spirito je bil med tihotapci znan k"t franc. Capone. Ima brata, ki je po nokliru boksar in nastopa pod imenom Cide Franci* Ko se je ta p»"ed leti spop"**' 7. A' B-"wnom. je So''rito, "M^m s Korrik<» vr>ri?-ori1 v areni t«kšne prizor kakršnih dotlej 5e ni doživela Francija. Lus«nt« ie vzdrževal tajne zveze s skrivnostnim banditom Angelom, ki je, kakor kj — Pariz, 2. aprila. Pred dobrimi tremi meseci je bil razkrit škandal Staviskega, pred dvajsetimi tedni je veleslepar izvršil samomor — to je zdaj uradno dokazano —, pred šestimi tedni pa je bil umorjen sodni svetnik Prince. Kronika, krvava kakor malokatera druga, še vedno pretresa francosko javnost, in vendar je trajalo skoro tik do velikonočnih praznikov, preden je policija zgrabila tri osebe, ki so posredno ali neposredno krive Princejeve smrti. To so banditi Lussats, Carbone in Spirito. vse kaže, pretihotapil dragulje Staviskega iz Francije v London ter jih tam zastavil, Angela doslej še niso izsledili, sliši pa se, da je Lussats še par dni pred svojo aretacijo zajtrkoval v Angelovi družbi. Aretirano trojico dolži policija poleg umora Princeja še drugih umorov, tatvin in tihotapstev. Dosedanje zasliševanje potrjuje, da ima policija opraviti s pretkano družbo. »Baron« Lussats je rodom iz Monaka ter je imel svojčas v Parizu razvpit nočni lokal. Policija je prepričana, da so morilci Princeja, te ne ti trije, vsaj njih najožji prijatelji in znanci, zato poizveduje dalje z največjo opreznostjo. Sredi vse te umazanije pa se pojavlja še pravi pravcati ljubavm roman. Francoska plesalka Cellia Nono, ki nastopa v Londonu in so jo prošle dni zasliševali na Scot-land Yardu, je izjavila: »Ljubim Romag-nina in on ljubi mene. čakala bom nanj, dokler se ne vrne iz ječe, pa naj se to zgodi kadarkoli. O Romagninu ne vem nič drugega kakor to, da je vedno trepetal, ker ga je nekdo ustrahoval. To ie moral biti nekdo, ki ima vse niti afere Staviskega v rokah. Kdo je ta neznanec? Domnevajo, da neki odličnik pariškega podzemlja, ki vodi Staviskega mafijo ter je družabno, politično in gospodarsko zelo vplivna oseba. Njegov veliki vpliv ga tudi ščiti pred aretacijo.« Celia Nono je poprej naertopala v Parizu. kjer je briljirala kot »Katinka«, od februarja dalje pa gostuje v Londonu. V restavrantu »Gospodična kaj naj pomeni ta muha v vinu?« »Oprostite — jaz sem natakarica ln na vedeževalka!« Praška policija je razkrila obsežno vohunsko organizacijo pod komunističnim vodstvom Praška policija je tik pred velikonočnimi prazniki razkrila šiToko razpredeno vohunsko afero, v kateri so igrali vodilno vlogo komunisti. 2e precej časa so namreč državne oblasti opazovale, da se vrši na ozemlju države rovarska propaganda, ki je imela namen izpodkopati disciplino v armadi teT zanesti med vojaške vrste razdor. Ta propaganda je bila najmočnejša v mestih z garnizijami. Preiskava je pokazala, da je vodil to gibanje bivši pekovski mojster Fr. Hampel, ki se je v zadnjem času podpisal kot urednik lista »Rovnost«. Hampel je nastopal pod različnimi imeni ter je iskal zvez s civilisti in vojaškimi osebami. Ker je razpolagal s priličnimi vsotami denarja, je potoval širom republike ter iskal tovarišev. Hampel je absolviral v Rusiji tako zvani Ljeninov tečaj in ko se je vrnil domov, je osnoval vohunsko gnezdo. Delal je tako, da je imel povsod zaupnike, ki pa se niso med seboj niti poznali. Da bi ostalo delovanje Hamplove organizacije bolj prikrito, se je Hampel posluževal zvite metode. Njegovi zaupniki so pošiljali poročila na lažne naslove, večkrat pa tudi na čisto nedolžne prijatelje in znance njegovih zaupnikov. V pismenem občevanju je rabila Hamplovim zaupnikom šifrirana pisava in fraze, čijih pomen je bil znan samo vodstvu vohunov. Korespondenca za Hampla se je zbirala pri raznih podjetjih, založbah, pri advokatih, na klinikah itd. Pisma je dvigal določeni uslužbenec in jih je potem oddajal naprej. Ko je policija uvedla preiskavo, je odkrila v stanovanju nekega Hamploveg« zaupnika tajno tiskarno na ročni pogon z vlitim stavkom proti državnega lista »Vojak«. V stanovanru so našli tudi razmnoževali aparat, s katerim so kopirali list. Hampel je imel po mestih in vaseh izvrstno organizirano posredništvo za razpečavanie svojih letakov. Zaupniki so mu pošiljali razna po- „Volitve" v Italiji ročila. Med njimi je bil tudi prepis nekega važnega dokumenta olomušfke garnizije. Prepis je bil narejen, kakor je ugotovila policija, na olomuškem magistratu, in sicer v gospodarskem referatu. Zaradi tega so bili aretirani trije mestni uradniki, svetnik Obornv. tainik Taci in njegov pomočnik Šimek. Notranje ministrstvo je nato raztegnilo preiskavo na ozemlje vse države in policija je izvršila 81 hišnih preiskav ter zaprla 23 oseb. Med njimi sta Hampel in njegova žena, Karpeles, stavbni delavec Lohn, arhitekt Jasenskv, prodajalec knjig Faltin, dijak \Veiss, odvetniški ksn-cipient Riegelhaupt in drugi. Istočasno so uvedle preiskavo v vojski tudi vojaške oblasti. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ? da je dobila Avstrija z novo ustavo nazaj tudi svojega starega dvoglavega orla, ki se bo razlikoval od habsburškega orla samo po tem, da bo brez krone; da bo ameriška vlada odškodovala svoje diplomate zaradi padca dolarja s posebno doklado; da mora imeti vsako vozilo v Nemčiji spredaj zrcalo, ki kaže, kaj se godi za njegovim hrbtom; da bo švedska vlada še letos predložila parlamentu zakonski osnutek o prisilni sterilizaciji; da organizirajo v Rusiji muzej za svetovno arhitekturo; da študira na francoski vojaški akademiji v Nancvju med drugimi inozemci tudi 321etni ruski general rdeče vojske; da se morajo ruski dijaki na tehniki od-selj učiti en tuj jezik ter imajo na izbiro francoščino, angleščino ali nemščino; da je finska vlada prepovedala sleherno uniformiranje: da je umri v 90 letu svoje dobe bivSi predsednik države Oranie Reatz; da so nemške železnice uvedle posebne vozne ugodnosti za družine s številnimi člani; da je neka znanstvena odprava odkrila na meji Veracruza ljudstvo, ki še danes govori nekdanji jezik Majev. Med njimi so našli tudi dva moška, ki umeta čitati staro pisavo tega ljudstva; da bo 1. julija v Nemčiji prenehala izhajati »Deutsche Tageszeitnng«. nekdanji osrednji organ nemških a»rarcev; da se je odpovedal nasledstvenim pravicam svojega naslova še tr*Hi šved«ki princ Bertil. tretjeroienec švedskega prestolonaslednika. ki hoče vzeti za ženo hčer kapdtana Brambecka; da je v Franciji treščil na zemljo mladi britski letalec Bronks. Njegovo letalo se Je razbilo na kose, letalec sam pa si je zlomil roko in so ga našli kmetje pet ur po katastrofi ležečega na zemlji. Novo ležišče zlata Zmagal je seveda Duce. Vsi so glasovali zanj, saj so bile vse liste le fašistične! Državni geološki zavod v Mehiki je odkril v južnoameriški pokrajini Micho^canu izredno bogato najdišče zlate rude. To je največje mehiško ležišče zlata in strokovnjaki so prepričani, da je tudi največji rudnik zlata na zemlji. O R Stafetni tek na Pokljuki Ne velikonočni ponedeljek je priredil Smučarski klub Ljubljana na Goreljku pri svojem domu zanimivo stafetno tekmovanje, katerega so se udeležila odlična moštva Ilirije, Smučarskega kluba Dovje— Mojstrana m prireditelja Krasn: tereni na Pokljuki so kakor nalašč za taka tekmovanja in ni čuda, da se je na startu zbrala z majhno izjemo vsa naša smučarska elita. Startali so med drugimi: Janša, Knap, državni prvak Jakopič, Dsčman. Bervar, Jakopič, Gustl itd. Proga je bila izpeljana v obliki osmice in to 20 km. katero so tekli dvakrat. Borba je bila prav ostra m tekmovanje zanimivo. Vreme nekoliko kislo, toda sneg zrnat — dober Rezultati: 1. Smučarski klub Ljubljana 2.30:53. v postavi: Mihaiek — Jakopič G. — Bervar. Dečman. 2. Smučarski klub Dovje- Mojstrana 2.38:11, v postavi Jako-p č Alb.. Rabič Maks, Lakota. Rabič Miha 3. SK Ilirija 2.30:58. v postavi Ker-n, .Tan^a. Bončan, Knap. Kot posamezniki so dosegli najboljše čase aa prvi progi: 1. Bervar (Ljubljana) 35:26 2. Jakopič A. (Dovje—M.) 36JO, 3. Lakota (Dovje—M.) 36.25. Na drugi progi: 1. Dečman (Ljubljana) 35-54. 2. Knap 38:52, 3. Janša (oba Ilirija) 39:07. Po končanem tekmovanju je pozdravil tekmovalce predsednik g. Gnidovec, jim čestital k uspehom ter razdelil zmagoval- j ce-m lepa darila. Podsavezna tekma v smuku na Okrešlju Smučarski klub v Celju je priredil na velikonočni ponedeljek podsavemo tekmo v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj. Start je bil v višini 1900, cilj v višini 1400 metrov. Tekmovalo je 18 smučarjev, članov SPD v Celju, SPD v Trbovljah, SK Z-elezničarja v Mariboru, SK Rapida v Mariboru, Mariborskega smučarskega kluba, zagrebške Concordie, SK Olimpa v Celju in Smučarskega kluba v Celju. Proga je bila odlična, pač pa je tekmovalce ovirala gosta megla, zaradi česar niso mogli doseči tako dobrih rezultatov, kakor bi iih bil' sicer. Rezultati: 1. Egon Lettner (SK Rapid. Maribor) 4.17; 2. Milan Cizeli (SK Železničar, Maribor) 4.30; 3. Ivan Hilinger (SPD Celje) 4.36; 4. Tone Priveršek (SK Concordia, Zagreb) 5.10; 5. Kristl Voller (Marib. smuč. klub) 5.41: 6. Mirko Mejavšek (SPD Celje) 5.42; 7. Franc Petrin (SK Olimp, Celje) 6.11; 8. Fric Skoberne (Smuč. klub Celje) 6.19; 9. Tone Mastnak (SPD Celje) 6.24. Prvi trije najboljši tekmovalci so prejeli diplome in plakete. Člani Smučarskega kluba v Celju so se plasirali v klubski konkurenci takole: 1. Fric Skoberne 6.19 (v skupni klasifikaciji 10); 2. Ervm Gračner 6.32, 3. Kari Filač 7.29 (v skupni klasifikaciji 15). Organizacija tekme je bila kljub slabemu vremenu brezhibna. Pri razdelitvi daril je imel delegat Mariborskega zimsko-sportne-ga podsaveza g. Bruno Parma lep nagovor Sinovi in hčerke imajo radi mlado«tno matere, radi pa jih imajo seveda tudi možje. Znanstveno ja ugotovljeno, da se koža na licu naguba in da postane na videz stara, ker polagoma izgublja Biocel. To i« vitalni element, ki obdrži kožo mladostno, čisto ia lepo. Svoji koži pa lahko vrneta ta vitalni element z uporabo nove krem® Tokalon, rožnate barve. Brez ozira ca to, v koliki meri je že Vaša koža uvenela ln koliko je na njej sledov starosti, poizkuait« it nocoj kremo Tokalon, rožnato barv«. V vsakem primeru to Vam zajamčeni ugodni rezultati, ali pa ta Vam denar vrn«. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaaeto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinlto Mayer in drug. Odio 9—L, Zagreb, Praška ulica 6. B-i-i tfbreetil* Zapustil nas je danes naš dragi mož, papa, tast, stari oče, brat, stric Itd., gospod uer Josip trgovec ln posestnik, imejitelj reda sv. Save IV. stopnje, dosmrtni predsednik Hranilnice in posojilnice v Braslov-čah, večkratni častni član nacionalnih in kultur, društev v starosti 71 let in previden s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 5. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti. Sv. maša zadušnica se bo darovala 6. aprila 1934 ob 8. uri v župni cerkvi. Braslovče, dne 3. aprila 1934. Bogumila Pauer, soproga; Marija Ludwig, Magda Juhart, Hana Maršič, hčerke; dr. Jože Lndvvig, zobozdravnik, Jože Juhart, odvetniški koncipijent, Rihard Maršič, trgovec, zeti; Elga, Eva, Uroš, vnuki; Pavla Vovšek, Ana Eošan, sestri in ostalo sorodstvo. I Izjava. Ker »e z raznih »tram avtorstvo načrtov za sedanjo skakalnico v Planici pripisuje g. inž. S. Bloudku in to proti njegovi volji, kakor mi je sam izjavil, sem resnici na ljubo primoran priobčiti naslednje pojasnilo: G. inž. Bloudek je približno pred dvema letoma pričel z zgradbo skakalnice, ki bi omogočala skoke 70 m. Ta skakalnica ni bila dovršena. Približno avgusta 1933 je g. inž. Stanko Bloudek no-rosil mene. naj bi napravil načrte za skakalnico za skoke SO m. G. inž. Bloudek mi je pri merjenju obstoječega stanja v naravi pomagal, konstruktivni načrt za novo skakalnico sem pa napravil popolnoma sam brez vsakega sodelovanja. Pripominjam, da so potem, ko sem dogradil skakalnico v toliko, da je bila sposobna za poskusne skoke, to skakalnico pred tekmo za drž. prvenstvo februarja 1934 predelali proti mojim nasvetom in proti moji volji, ker se je od raznih strani izjavljalo, da je skakalnica nepravilna. Pri zadnji tekmi pa je bila zopet natančno v istem stanju, kot jo predvideva moj načrt. Ljubljana, 3. aprila 1934. Rozman Ivan, stavbenik. Zbor sodnikov JLAS v Ljubljani. Za damsko državno cross-country prvenstvo 8. t. m. se delegirajo naslednji sodniki: vrhovni sodnik L. Mihel. vodja tekmovanja Megušar, starter Luin, časomerilci Ste-pišnik. Kermavner. Kos. Mihel, zapisnikar Cek: sodniki na progi Potokar. Pevalek. Bradač, dr. Alujevič. Udeležba je za te sodnike obvezna. Koturaški podsavez Ljubljana. Seja upravnega odbora podsaveza Ljubljana danes ob 20. v posebni sobi gostilne^ pri »Amerikancu« na Karlovški cesti. Klubi ki še niso prijavili dirkačev v verificiranje in ki še niso javili točnih klubskih naslr*-vov. naj to še danes store. Seja upr. odbora Sekcije ZNS bo jutri ob 18.15 v »Evropi« Službene objave Odbor« za delegiranje sodnikov. Pozivno na odločitve JNS objavljene v »Sportisti« z dne 30. marca pod službenimi objavami št. 15. fočka 9. d), e) in f) opozarja OZDS vnovič vse klube LNP, da morajo za vsako javno tekmo — razen prvenstvenih, ki jih prijavlja sam LNP — zaprositi pri OZDS za delegiranje sodnika. Klub, ki to opusti, se izpostavi globam in kaznim po kaz. prav. JNS. Odbori za DS bodo v prvi vrsti in po največji možnosti delegirali sodnike iz mesta, kjer se vrši tekma oziToma iz najbližje ležečega mesta, da se zmanjšajo stroški. — Redne seje OZDS v Ljubljani se bodo vršile odslej vsak četrtek ob 14. v kavarni »Evropa«. Klubi ljubljanskega okrožja LNP se naprošajo, da javijo predloge, želje ali sporazume (slednje podoisane po obeh klubih!) najkasneje do opoldne na dan seje na naslov Sekcije ZNS (OZDS). Ljubljana. kavarna »Evropa«. Klubi ostalih pod-saveznih okrožij naj se obračajo glede delegiranja sodnikov v istem roku na OZDS pri svojem Okrožnem odboru. Za podsa-vezne prvenstvene tekme vseh razredov določa sodnike samo OZDS v Ljubljani. Tajn:k: Deržaj L r. Turni smučarski tečaj SPD na Triglava od 8. do 15. aprila. Sestanek udeležencev tega tečaja je v soboto 7. t. m. v hotelu Triglav v Mojstrani po prihodu zadnjega vlaka. V oprtnik je treba vzeti s seboj dva para lahkega volnenega perila, nogavice, rokavice, čepico, vetrnjačo, očala, vazelino, steklenico, rezervna jermena, maže (Bratly za zrnovec in medium) in event. kože. Za prenos stvari iz Mojstrane na Stan'čevo kočo (onrtnik ali smučO zahteva ZA ČRNE PRIŠČE in nečiste čire (karbunculus, furunculus). O delovanju »Fitonina« pravi dr. J. N.: Z »Fitoninom« ima sam sijajne in nepričakovane uspehe. Pri nekem bolniku s kar-bunculusom (nečistim čirom) se Je stanje bolnika, ko so se že pokazali znaki zastrup-ljenja, izredno popravilo že tretji dan po uporabi »Fitonina«, a v 15 dneh je pri zdravljenju z »Fitoninom« ozdravel popolnoma. Steklenica Din 20 — v lekarnah. Po pošti dve steklenici po povzetju Din 50.—. Poučno knjižico št. 14 vam pošlje brezplačno »Fiton«, družba z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933.) nosač 4 Din od kilograma. Tudi ve« čas izleta nas spremlja nosač. ki bo proti mali odškodnini in na željo nosil prtljago udeležencev. Pogoj za udeležbo je znanje plužnih obratov. V prostem času j>a tudi med izletom 6e bo vežbalo v smuški tehniki na strminah Odhod iz Mojstrane je v nedeljo 8. t m. ob 6. Na Staničevo kočo pridemo ob 14. 9. t. m., izlet na Kredarico s praktičnim vežbanjem na terenu. 10. t. m. odhod iz Staničeve koče nad Velimpoljem — Hribarica — plan. v Lazu — Sedmera jezera. 11. t m. izlet na Velika Vrata ali na Pršivec. 12. t. m. odhod čez Kal na Lan-ševico do Planine na Kraju. 13. t. m. pod Bogatinom in Skrbino na Planino Vogel v Skalaški dom. 14. t. m. izlet na Rodico in Šijo. 15. t. m. povratek domov. Prijave sprejema pisarna SPD, palača Grafika, telefon 2963 in Janez Bitenc, Staničeva koča. Skupni stroški za tečaj so 450 Din. Repe-tenti še posebno vabljeni. Tečaj vodi g. Janez Kveder. SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening I. skupine danes in v petek ob 16. Danes obvezno za igr. Rožič, Unter, Bogme, Varšek, Berglez. Socan, Lah, Luce, Vili, Rafko, Pfeifcr, Pikic, Grintal, Jug. Pogačnik. Seja načelstva nogom. sekcije danes ob 20. v »Evropi«. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za vse proste igrače. Vsi ostali od 18. naprej. — Uprava igrišča. V četrtek bo seja kolesarske sekcije. SK Jadran. Danes ob 18. obvezen trening na našem igrišču v Koleziji za te-le igrače: Pele, Modrijan, Marolt, Prezelj, Li* povšek I., II., Kosmač. Brcar, Kalčič I., II., Kranjc, Verbič, Trepše. Plantan. Kocjan, Benedetič. Zaradi predstoječih prvenstvenih tekem se prosijo imenovani, da te treninga gotovo udeleže. Ljubljan&ki table tenis podsavez. (Seja upravnega odbora z djie 28. marca 1934.) Odborniku g. Nagvju sik dovoli dvomesečni dopust Kooptira se- v upravni odbor g. Viktor Nagv. Odobri m verificira se potek brzoturnirj« z naslednjim rezultatom: 1. Hermes II., 2. Reka, 3. Skvija, 4. m 5. Ilirija ter Korotan. Sklene se soglasno, da bo prvenstvo dravske banovine 28. m 29. aprila, nakar se opozarjajo vsi klubi, Id ie nimajo verificiranih igračev. Iste pa (nomjo verificirati najmanie 8 dni popreje, ako hočejo z njimi na tem prvenstvu nastopiti. Tudi naj zadoste vsem finančnim obveznostim za leto 1934. — Danes ob 18.15 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emone. Važen dnevni red. ie Loke H— Ste»ki odbor drofitva Rdečega križa, ki si je nadel nalogo, da izvede organizacijo RK po vseh občinah škofjeloškega okraja, se je konstituiral; predsednik Je Avgust Blaznik, fotograf; podpredsednik Franc Schneiler, tovarnar; odborniki dr. Ivan Hubad, banovinski zdravnik^ Rihard Kramar, trgovec; Jakob Rojic, SOL upravitelj; Franc Goljar, živinozdravnik; Oton Burdycih, lekarnar; Vojteh Deb- jak, učitelj; dr. Franc Kocijančič, zdravnik; Ivan Legat, sreski načelnik; Vinko Zahrastrdk, šolski nadzornik; Ivan Berdon, uradnik sreske Izpostave; Anton Hafner, predsednik starološke občine in Pavel Dolinar, predsednik zminške občine. V nadzornem odboru pa sta Karel Sovre. upravitelj meščanske šole in Rado Thaler, indusrtrijec. ZAHVALA Za mnogoštevilne Izraze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda Alojzija Berceta Šolskega upravitelja se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni nadzorniku g. Urbenčiču, tovariflem la tovarišicam lz konjiškega in ljubljanskega sreza, vojaSki komandi za godbo in častno spremstvo pri pogrebu, tovarišem rezervnim oficirjem, domačinom od Sv. Jakoba, šolski deci, ki se je poslovila od svojega upravitelja z lepim žalnim petjem, načelniku kmetijskega oddelka banske uprave g. svet. ing. Zidanšku in šolskemu upravitelju g. Kržiču za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. Jakob, Dornberg, ftpitalič, Šmarje pri Jelšah, dno 4. aprila 19S4. KATKA, soproga; LOJZEK, BORIS, MILAN, sinovi; FRANCE, TONČK, DREJČE in RAFAEL, bratje. 3712 i;.; vKv V; - . ; -J '. ; , j,; '-V .. -'*'., '*¥ ^ Naš ljubi, dobri oče, gospod OTOMAR BAMBERG Je na velikonočno nedeljo v 87. letu starosti mirno preminil ter Ji bil dne 3. aprila pokopan pri Sv. Križu v Ljubljani. Svete maše zadušnice se bodo brale v kapeli v ImpoJei !n dne 10. aprila ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. V Impolci ln v Ljubljani, dne S. aprila 1934. Rodbine: Bamberg, Techner, Mallasz In Fischer. 3718 Ne obupa vaj! Se se da mnogo rešiti! Poslušaj moj iskreni nasvet, uporabi tudi ti »BOTOT« pasto za zobe pa boš vedno zdrava, srečna in vesela. Taninski KOSTANJEV LES kupujemo po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu. Ponudite na poštni predal 1 Celje. Ali želite, da bo vaše dete zdravo, veselo? Dajte mu okusni ZA JAČENJE KRVL ŽIVCEV ln TEKA E N E R GIN POSPESUJE RAZVOJ DETETA! Energin v lekarnah: steklenica Din 35.—. r. g. Br. 8787/32. Oglasi v „ Jutru" imajo si^ren *s$ueh mmmKmmmmam i lionkurs IV Pešadiska podoficirska škola »Kraljice Marije« u Zagrebu primače 1 i 2 maja 1934 godine veci broj pito-maca iz gradjanstva i vojske. Na konkursu imaju prava svi dovoljno pismeni mladiči od 17 do 21 godine starosti. Uslovi konkursa i kakva se dokumenta traže. svaki kandidat može videti kot opštinskih vlasti, žandarmeri-skih stanica, vojnih komanada i okruga, u službenim no-vinama broi 15 i kod ove škole. 3221 Globoko užaloščeni naznanjamo da Je soproga, mati, stara mati, gospa MARIJA KADUNC roj. MEHLE po trudapolnem trpljenju na velikonočno nedeljo mirno v Gospodu zaspala. Pogreb je bil na velikonočni ponedeljek. ZAHVALA Vsem, ki so blagopokojno za časa življenja tolažili in ji pomagali lajšati trpljenje, izrekamo presrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastitemu župniku p. Kazimiru Zakrajšku in primariju dr. Rusu kakor tudi vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji potL Ljubljana, dne 3. aprila 1934. Kadunčevi. 3711 ti Q.| 18 Krinka proti krinki Roman Človek, kakršen sem jaz, ima zmerom dovolj razloga, da je radoveden, in tako sem se s kaj vem kakim izgovorom poslovil od dr. Roullierja. Počakal sem, da mi je dr. Roullier izginil izpred oči, im se nato splazil k okroglemu okencu zemljevidne sobice. Pod okencem je stala klop. Ozrl sem se po morju. Po črti obzorja se je podilo na stotisoče ognjenih grebenov. Večerno solnce je užigalo v oblakih zahodnega neba plapolajoče kresove. Se samo je bilo podobno ladji z gorečimi jadri. Soloni zahod! Oh, kako krasen razgled je bil s klopi! Sedel sem nanfo in se ves pogreznil v lepoto solnčnega zahoda. Zdajci sem se pa spomnil, da bi me utegnili iz sobice videti, in po dolgem legel na klop. Bal sem se, da ne bi zbudil pozornosti. Nemara bi me bil kdo motil... nemara bi bil prišel kapitan iz sobice, da bi z menoj vred užival krasni pogled. Ne, tega nisem hotel. Kadar uživaš naravo, ne maraj nobene družbe, človek ti vse pokvari! Vsa pobožnost in zamaknjenost te mine ... Da, glasovi, ki so prihajali iz notranjščine, so me motili; a kapitanu vendar nisem mogel ukazati, naj molči! In tako sem moral slišati vse: >Povejte mi, kako naj se drugače izmotam iz položaja?« je vprašal kapitanov glas. »Ali ste prepričani, da je bii tat vendarle eden izmed teh osmih gospodov?« To je bil glas prvega krmarja. »O tem ni dvoma!« »Jaz bi jih da! vse prijeti.« »In paropiovna družba?« »Ne govorite tistega, kar pravi Young.« »Al: mar nimam prav?« »Naj reče družba kar hoče... glavno je, da pridemo temu satanskemu človeku do živega.« »Brez dokazov?« »Ali, kapitan, saj so vendar...« »Kaj so?... Vraga so! Prav nič niso! Tisto so našli kakor pri Youngu! Ali mar tudi Voungu ne zaupate?« »O tem ni govora, da mu ne bi.« »Nu, kaj potem govorite?« »^n pater?« »Za tega položim roko v ogenj. Konec koncev tudi iaz nekoliko poznam ljudi. Sicer pa, ali ne bi bila popo'na blaznost, če bi si tat javno zataknil ukradeno iglo v ovratnico? Ali si morete misliti kaj takega? Kdaj ste slišali o takih tatovih, krmar?« »Seveda bi bilo prismojeno. Tudi meni se zdi pater popolnoma nedolžen.« »Torej...?« »Slikar še ostane.« »Ostane?... Ostane?... Figo ostane! Ostanejo tudi še Roullier in Anstruhter in Remington in ...« »Mislim samo, izmed tistih, ki so najbolj obremenjeni...« »Oh, obremenjeni so vsi in nobeden ne, saj to je svinjarija.« »Ne vem, ta slikar...« se je krmar spet trmasto vrnil k meni. vCe imate slikarja za neoporečnega, tedaj...« »A, kaj, neoporečnega. Saj nisem z njim ne v sorodstvu ne v svaštvu; toliko da sem nekajkrat govoril z njim.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par aa besedo. Din 2.— davka za vsaK oglas ID enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje oaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« « _ odgovor, priložite 1*111 3« v znamkah. »Kaj pa Young pravi o slikarju? Ta ga menda že delj časa nad" zoruje.« »Oh, Young...« Nič dosti občudovanja ni bilo v kapitanovem glasu. Nato sem slišal, kako so se vrata odprla in zaprla, in kapitan je vzkliknil: »Nu, Young, kaj ste opravili?« »Nič! Drugega se tudi nadejal nisem!« »Ali ste še enkrat pregledati njegove listine?« »Da, skrivaj sem se splazil v njegovo kabino in jih še enkrat pregledal. Prave so, ali vsai toliko prave, da mu nihče nič ne more. A kaj pomeni to? Dobre papirje mora imeti vsak slepar, če ni popoln začetnik. Temu Axlu Svendrupu ne zaupam, pa da mi pokaže še take listine.« »A zakaj ne?« »Prepričevalnih razlogov vam ne morem navesti, to je bolj stvar čuvstva. Ne ugaja mi, pa je.« »Ljubezniv in zabaven človek je, in kolikor vem, priljubljen med potniki.« »Baš to me pripravlja v začudenje. Z vsemi je prijatelj in vsak večer ima v salonu okoli sebe cel krog ljudi, ki poslušajo njegove neverjetne prigode. Slike kaže, ki jih je napravil v džungli, in cel kup zanimivih fotografij, o katerih trdi, da jih je printsel s svojih študijskih potovanj po daljnih deželah. Kdo mi je porok, da so te slike res njegove? Se nikoli ga nisem videl pri slikanju. Preveč se trudi, da bi ga imeli ljudje radi. To mora imeti kak vzrok. In razen tega ima take nemirne, opazujoče oči, ki nikoli ne mirujejo. Da je rojen družabnik, priznam. A stvar mora imeti nekje kljuko, ker vidim, da nič manj ne vprašuje, kakor pripoveduje. Pošteno moram priznati, da je v izpraševanju nenavadno spreten.« »Umetnik je, to pojasnjuje marsikaj.« Vse pristojbine za male oglase ]e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zastopriika-potnika ia prodajo patent aparatov protii vlomu, sprejme Reaktor, Ljubljana, Krakovski nasip štev. 16. 99>»-5 Peseda 1 Din, davek 2 Din, »a šifro ali dajanje na slciva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dekle ater« 16 iot, bi e»_ žlo učit v trgovino ali ra šivilja — najraje r.e deželo. Emilija Poljane*, Zbelovo St, 64, Loče pri Po!jemali. 9009-44 deseaa l um davek i Uln m Slfro al) dajanje na slcrvs 5 Din Najmanjši znesel: 17 Din Dimnikarskega poslovodjo ne»i«ijeiiega, poštenega in iavoi je zmožnega lhčem. Nastop tasoj ali <6 IV l&U. Plača po dogovoru. Genj. ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Kavcij« zmožen«. 9683-1 Foto-pomočnika (co) dobrega retušerja sprejmem takoj. — Ponudbe na oaas. oddelek »Jutra< w.>d »Hitro«. 9915-1 2 pomožni kuharici tam o prrovrstni sprejme takoj hotel »Bellevue« v Ljubljani. Ponudbe e si Iko ia »pričevali, 99264 Korespondentko hi stenotipistinjo perfektoo v slovenščini, italijanščini, francoščini in ro možnosti tudi v engle-iini. iščem. Ponudbe pod »Bodočnost« na oglas. oddelek »Jut,ra«. 9012-1 Kuharico M restavracijo, iščem. Po-t>ud>!»e m podrui. ».Jutra« r Mariboru pod »P ta'no mesto«. 9991-1 Brivski pomočnik dober deiavec, ki zna tudi ondulirati in razume vodno onduiacijo, dobi takoj mesto pri Nikoli Kojid v Skofji Loki. 9970-1 Dekle po8te®i> in pridno, sprejmem k 2 otrokoma. Prednost imajo tiste, ki so že služil« pri otrocih. Naslov t ogIae©ean oddelku Jutra. 9936-1 Dekle snažno te pošteno, vajeno navadno kuhe in vseh hišnih del, sprejmem v boljšo biSo k triletnemu otroku v Tacen pod šmarnno goro. — Istotam siprejmom tudi pestunjo Pomtdbe na ogla«. oddelek »Jotna« pod šifro »Samostojno dekle«. 9039-1 Kuharico samostojao, čisto in polteno sprejmem takoj v Mostah, ftušteršičeva ulica 5 (ia šolo). 9999-1 Prvovrstno likarico za moško perilo, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9905-1 Slaščičarskega pomočnika »prejmemo takoj. Dopise pod »Slaščičar« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 9092-1 Prodajalko iščem, ti položi 4000 do 6000 Din kavcij« v gotovini. Služba stalna. Tudi začetnica ali neizučena. — Predstaviti ee je med 2. in S. u.ro popoldne, Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9978-.1 Trg. sotrudnika ki ima veselje do po-t o v a n } a, sprejmemo. — Pismen« ponudbe z navedbo referenc pod inačko »Trgovski sotrudnik« na oglasro oddelek »Jutra«. 9996-1 Izučen vrtnar dobi takoj mesto hišnik«, ali pa po dogovoru mesečno plačo. Naslov pove oglasu! oddelek »Jutra«. 950M Službe išče Beseda 50 para. davek 2 Din. z* šllro ali da-lanje naslova 3 Din. Naj-manjs znesek 12 Din Mlajši natakar leM slu i bo — najraje v restavrac-iji ali bufetu. Nastop mejnika. Cenj. dopise na oglasna oddelek Jutra pod Šifro »Spreten it. 8«. 9600-2 Mlado dekle začetnica, ki bi pospravljala sobe io pomagala v gostilni, dobi službo v Ljubljani, Zaloška cesta S. nasiproti bolnice. 9908-2 Ljuba Jurkovič: (Ilustriral V. Marij 44 Ko so prišli izletniki na kopno, je stopil njegovo veličanstvo Pingvo VI., tri korake naprej in jih pozdravil z glasnim nagovorom: »Mili gostje! Dragi Bisernik! Sprejmite na teh ledenih obala . čarobnega morja mojo srčno dobrodošlico in moj vladarski pozdrav!« — »Zdrav! Zdrav! Zdrav!« je zaklical ves pingvinski narod kakor en mož. Dekle ki zna kuhati, žeM • 16. aprilom premeniti službo k manjši in dobri družini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna in poštena«. 9917-2 Mesto hišnika aH karkoli .iščeta zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9892-3 Trg. pomočnica raučena t trgovini mešanega blaga, želi premeni-ti službo e 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poltena«. 99IX)-2 1000 Din dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo slug« aH kaj sBčneea. Naslov v oglas, oddelku »Jutna«. 9911-2 Kuharica samostojna, varčna in snai-na, i lepimi spričevali — išče stalno službo v veletrgovini aH kaj »ličnega. Naetop takoj aH s 15. aprilom. Naslov: Ljudmila Vinjak, Zagorje ob Savi — Rajnar 27. 9907-2 Gospodinja srednjih let. č;sta in » nes!jiva, zmotna voditi samostojno gospodinjstvo — e'nžbo. Ponud'be ra o?'ae. oddelek »Jutra« ood »Čista«. ■ 9894-2 Dekle star« 20 let, z desetmesečno gospodinjsko šolo, išče službo. NasW v oglasnem oddelku »Jutra«. 9*943-2 Mlado, dekle išče službo Ta vsa hišna dela. Naslov v ogesnem oddelku »Jutra«. 10.000-2 Agave, alo.ie ter razne kaktuze, velike in maihne proda Vidic, Groharjeva 21. 9923-6 2 močna soda 2TR io 293 litrov, ugodno naprodaj v gostilni »Slikar«, Šiška, Jernejev« 24. 9006-6 Na javni dražbi ugodno naprodaj: razni kleparski stroji in drugo, dne 5. aiprila 3934 ob '/«15. uri v Ljubljani, Gofiposvetčka c. 13; 800 kom. okroglega lesa, 265 štosov suhe riže za splavarstvo, dne 8. aprila 1934, ob 11. uri, v Podvolovieku v grabnu Bela pri Mozirju; Deske, strug, stroj, razno pohištvo, dne 9. at>ri'a 1934. ob 10. uri v Litiji št. 79; Razno trgovsko blago, pohištvo In srebrnina, dne 5. aprila 1934. ob 15. uri Dol. Lesdarva, Glavna ulica 77; Pol vagona zidne opeke, moško kolo in drugo, dne 14. aprila 1934, ob 9. rn-i v Grbinu 22 pri Litiji; 1 bela krava, t rvinia, slamoreznica, lahek dvo-vprežni voz, dne 5. aiprila 1934, ob 7. v Otoku-Bočni 100 pri Gor. gradu; 2 svinji, 2 moški kolesi, dne 9. aprila 1935, ob 14. uri, Ormož 74; 12(W 1 vina. dne 4. april« 1934, ob Vf9. uri v Do«r-novi 1 pri Ptuju. 8902-6 Foto Voigtlander av-us 6X 9. comfinr e samoprož., Skopn.r 4.5. z vsem priborom ua?odno proda J. Ferluga. Tvrševa 15. desne stopnjice, U. nfldstr. — Ljubljana. 9939-6 Razno pohištvo in šivalni »troj poceni prodam. Nas'ov v oglrfnem oddelku »Jutra«. 9961-6 Hranilne vloge vnovčite ali kupite najbolje pri St. Praznik. Zagreb. Varšavske nI. 6 — telefon 28-33. Zapišite na slov za slučaj potrebe. 9603-16 Knjižico ljubljanskega zavoda — t vlogo 5000 Din kupim proti mesečnemu odpačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Jamstvo«. 9020-16 200 Din dam tistemu, ki mi preskrbi službo majerja ali kakršnokoli zaposlenje v bližini Celja. Zmožen sem tudi kavcije. Ponudbe na -podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Priden zakonec«. 9990-2 Prodam Beseda 1 Din davek 2 Din sa Slfro ali dalanle na slova 5 Din Naimanjšl znesek n Din Semenski oves zame-njam tudi za pšenico. Oddam pisarniške lokale prodam pa Istotam pisarniško opravo [van 0 g r i n, Gruberjevo nabrežje 8. 9501 -6 Čistoplemen. jaica za valjenje., od PKmout kn-koš- fcivo-grebaste) po 3 Din komad in od Leghorn kokoši po 2 Din komad nudi Kune. Grosuplje. 99« 6 Razprodam v«'ed selitve razno drobnarijo — posamezne komade porcelana, svetilke, pribor. slike itd. po nizkih cenah. E'ektr. Singer šivalni stroj 5?00 Din. orehovo vitrino 4500. plinski Štedilnik. blad:lno omaro in zastor«. — Samo danes med 4. in 6. popoldne. — M. S., Gorupove 41 levo. 9949-6 čebelarji! Prodam čnideršičeve pan.'« e čebelami, trčalnico to razno orod; e. — Mravlje, Ljubljana. Vodiovodn« 5. 9935-« Več lepotičnih grmičkov flPrunnstrfloba — višnia] naproda-j v Trnovski ulici št. 11. 9932-6 Dvigalo komrfetno. nerabljeno, naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. Avto, moto Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Naimanjšl *npsek 17 Din. Avto znamke Fiat 509 A. s 4 vrati, v brezhibnem stanju zelo ugodno prodam proti gotovini ali hranilni knjigi dobrega denarnega za voda. Ponudbe na podruž nico »Jutra« t Celju pod značko »58«. 4652-10 B. M. W. avto rabljen, k n p i m. Pismen« ponudbe pod šifro »Avto« na Reklam Rozman. M'k!o-šlčeva 13. 9924-10 Beseda 1 Din davek J Din za Slfro ali dalanie na •ilova 5 Oln Nalmaniši znesek 17 Din Hranilne vloge [tnion banke 200.000 Din Posojilnice Dramlje 4000. Posojilnice Zdole 9000 in Mestne posojilnice Kranj 100.000. proda za 70 <7, gotovine Oder, Zagreb Varšavska 6. 9604-16 35.000 Din posodim na prvo mesto. 15.000 Din dam v gotovini. 20.000 pa v knjižici Mestne hranilnice. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »35.000«. 9910 16 Vložno knjižico Ljub'ja tiske kred'iti>e banke prodamo prot.i gotovini Obvezne ponudbe na podružnico »Jut.ra« v Mariboru pod ilfro »70.000«. 9903-16 Vlogo Prve hrvatske. 800.000 Din kupim na obroke. Ponudbe oglasni oddelek Jutra pod značko uPošted-ona 9096-16 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanle na 6iova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din. Moško kolo n?odn» naprodaj na Zrinj-skega cesta 6, podsf.šje. 9893-11 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali damrvle na slova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din. Mikroskop rabljen, kupim. Pismene ponudbe ca Mr. Ph. Zora Zore-Volovšek, Sv. Petra cesta 2/II. 9932-7 Živinskega nastila kuipim več voz. Ponudbe na oglasu: oddelek Jutra pod »Ugodno«. 9940-7 Vrednoti - Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato In srebro kopaj« rafinerij« dragih kovin v Ljubljani, r irska ulica štev. 36 — vbod iz Vidovdanske ceste (pri go-stila! Možina). 70 PoKi&tvo Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l'i Din. Lepo pohištvo razno, in slike ugodno M prodaj. Domobranska cesta 1. 9711-12 Stavbne parcele v Roitvi dolini pri glava: cesti prodam po 50 Din. oziroma 70 Din ta m'. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodnost«. 9100-20 Vogalna hiša dvonadstropna — t dobro vpeljano trgovino in 7 k omfortn;mi stanovanji, v centrn Ljubljane ugodno naprodaj proti vložnim knjižicam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šif-o »Poslopje«. 99i)6-20 Parcele ugodno naprodaj. Naslov v ogiaantmi oddelku Jutra 9081-20 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manjši lokal takoj oddam v Tavčarjevi ulici 4. Pok ve t« istotam v trafiki. 9984-19 Dvosob. stanovanje lepo, < prit.iklinami, po nizki ceni odda Gradišar aa Karlovški cesti štev. 6 9951 -ai Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam. Ponudbe n« ogiaa. oddelek »Jutra« pod značko »Sv. Jakob«. 99*3-31 Dvosob. stanovanje tubo in solnčno, c kabinetom in pritiklinami oddam takoj na Kodeljevem. Naslov pov« oglat oi odde ek »Jutra«. 9962-21 2 stanovanji itM- io trisobno, * vsemi iritiklinami, na Aleksan _rovi cesti 4 (palača Vik-toria) oddaim s 1. majem ali takoj. »9j"-21 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kostanjev les za tauin, obeljen io no-obeljem, najbolje proda-ste. ako ponudite na ogl. oddelek »Jutra« pod »Celoletne dobava«. 9149-15 rteseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najman,& znesek 17 Din. Zatekel se je pes belo-črn angleški eeter. — Kdor kaj ve, naj sporoči na naeiov: Jevat, Miklošičeva 15. Teiefon 2037. 9938-27 3 sobe s kopalnico t L nastropjn, kakor tudi sobo s kabinetom H. nadstropju oddam « l. majem. Ljubljana VII. Lepodvorska S. 9048-21 Štfrisob. stanovanje solnčno, r vili v centru mesta, s •OTmoraho vrta oddam s 1. majem. Ogledati v Knafljevi ul. 13/11. 9936-21 Moderne spalnice iz orehove korenine, ši>e-rane spalnice, poceni proda mizarstvo Josip Goljar, G osposvetska cesta 13. 9037-1? Beseda 1 Din davek 2 Din šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znespk 17 D n Manjšo hišo z lokalom, primernim za trgovino aH pisarno, prodam v Prešernovi ulici. — Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodna lego«. 9742-20 Mlad papagajček svetlomodcr, j« ušel. Pošten najditelj naj ga odd« v Tavčarjevi ulici št, 4 U desno. 9941-27 2 enosobni stanovanji •no takoj, drueo pa z majem oddam odraslim osebam. Naslov v og'nsirem oddelku »Jutra«. 9&27-S1 Stanovanja Beseda l Din. davek 2Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek Din. Stanovanje ali dvosobno, išče aa maj t centru ali periferiji stranka br« otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Dvočlanska družina«. 9700-2U Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalni stroj »Adler«, čisto nov, proda Mrak, Sv. PetTa ces-a 8. 9973-29 Informacije Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava Spodaj podpisani obžalujem, da sem razžolil družino Rudolf Franc, pos na KameDščaiu pri Ljutomeru, na neosnovan noč in — prosim odpuščanja ter se zahvaljujem, do j« odstopila od tožbe. Kamen-ščak, 29. marca 1934. — Pihlar Srečko. 9066-31 Davčne prijave izvršuje strokovnjaško Go spodarska pisarna v Ljub l^ni. Miklošičeva cesta 7 H. nadstropje. 9964-31 S tanovanje Na Bledu prodom ob jezeru io v bližini stavbišča za vile. Vprašanja na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Bled 34« 95S5-20 Ob Bohinj, jezeru ngodno naprodaj lepa stavbna parcela. Pokve se pri no'arju Hafnerju v Ljubljani. 9923-20 Novo hišo v industrijskem in leto-viščarskem kroju blizu Ljubljane prodam, midbe na oglasni »Jutra« pod »Lep - Po-odd eVk kraj«. 9947-20 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din 2 stanovanji dvo- in štirisobno. komfortni, po ugmini ceni od dam v Streliški ulici 22 9979-21 Enosob. stanovanie pod prit lično, oddam v Ein spielerjevi uici štev. 21. 9965-21 Trisob. stanovanje sončno, t kopalnico, plinom in p"se'sko sobo oddam Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 9971 21 Lepo sobo komfortno, oddam »tajnemu in solidnemu gospodu v aredini m-sta — Gajema uiica 3.11, de»ttt>. 9904-J3 Opremljeno sobo s kopa n;co oddam 2 boij-frma osebama. Nas'ov f«5ve oglasni oddelek »Jutra«. 9!*e-2S Sobo solnč®a 4b »ročno, l*rj»o ta svetlo, oddam 2 solidnima gospodoma aH gospodična-ma n« Tyr*evi cetti 15TII desno stopnišča. 9916-23 Opremljeno sobo ■ separatnim vbodom, v centra mesta takoj oddam Nasipov pove ogasal oddelek »Jutra«. 9925-28 Sobo oddan gooood;čn4 na Jvr-čičovent trgu itev. 8.1. 99^-28 Opremljeno sobo na Mirja oddam. Vipraš«'a r Man»™nt ohranjen, ugodno naprodaj Ljubljana VII, Maurerjeva St. 18. 9960-26 Dražbe Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NaJmajijM znesek IV Din. Prostovoljna sodna dražba premičnin spadajoči,h v aapuščiao f. P"kov Aleksandra, s« vriva v petek dn« 6. apri-1934 ob 15. uri popoldne v mo.ii p;eami v Tavčarjevi Tj'»ci M, 6. Prodajalo se bo: obleka, perilo, ruske in francoske knjig« er nekaj ziatnin«. Hafnor Mete, javni nonar k-M sodni komisar. 99«! St Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Dalmatinovi oiiol STI le^o. 9946-25 Sobo s vbodom addam na Domobranski oesti 17. 9934-23 čisto sobo oddam gospoda a>U dični za 180 Din mesečno. Na 4eij>o tudi t zajtrkom. Naslov: Adam'.«, Stari trg »U 2 Tli. 9921-23 Lepo sobico "^jremljemo, t prostim vfco-dom oddam — sprejmem pa sostanovalko na Br. Petra cesti št. M. 9974-23 Sobo t vso osfcibo oddam dv««na poleg »Evrope«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9932-23 Lepo sobo operni jeno, tik giavo« pošte, s souporabo kopalnice event. i zajtrkom takoj oddam v Beethovnovi oiici št, 15/IH, deen« etopjice, vrata 14. 9975-23 Sobico s himno ali b-e* oddam a 1. aprilom. Neelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9955-28 Opremljeno sobo čisto io »olnčno, t t no a'1 dvema posteljama vn so-u porabo kopalnice oddam Aleksandrovi cesti 7/II levo. 99T2-23 Dve osebi iščeta primerno stanovanj« s pritiklinami za maj — v mesto. Naslov v og'«s. oddelku »Jntra«. 9967-21/* Enosob. stanovanje ;šč« mirna io snažna stranka. Ponudbe ee og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno točno p'3čam«. 9997-2H/a Sobo odda Beseda 50 par davek 2 Dtn za Slfro aH dajunje na slova 3 Oln Na