12$. številka. Ljubljana, v sređo 8. jnnija. XX. leto, 1887 B^Bb- B^Bk ^B^B. B^Ba B^H B^BA ^B. B^Bi B^BT BiB^^h Bi B^BJ ^B^| B^Bf ^B/ B^l BlB^H BJ BlB^BM B^B B^H BJfl Bj5[ Hh& IkSe ■b^h ^H^H BJfiK B^Bj B^BJ ^DBb B^B^h BAflJ BAhJi BJ B^B^Bj hAbJ hMVJ B^BJ ■■■& B^BJ BJ B^B^BJ Bf B^BJ bAVJ BAbJ B^B} 9hb3 Bbh Bbh BIhV (shaja vtak dan sveter, tzitnSi nedelje in praznik«, tev velja po pošti prejetnan za a vstrijsko-ogerske dežele za yse leto 15 gld., za pol leta 8 j_'kl ., za Ćetrt leta 4 gld., za leden naesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez po&iljunja na dom za vee k-to 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 itv., za jeden m«sec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četit leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za ozntnila pladnje se od Četil-iBtopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali veekrat tiska. ;,:i,, Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifivo je v Rndolfa Kirbifia hifti, „GledaliSka stolba". Upravui&tvu naj se blagovolijo pođiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Klij- Zaradi jutrkt^ega pravnika iziđe prihod-, nji list v petek 10. junjja 1887\ <>j9i.uu3< Iz Rusije, f 16. maja st. st. [Izv. dop.] Objavljen je ukaz senatu, ki ima veliko politično in gospodarsko važnost, namreč ukaz, ki določa, da inozemci ne smejo kupovati po sestev niti je v zakup jetnati v nekaterih zapadnih gubernijah. — V desetih gubernijab nek-danjega kralještva Poljakega in v gubernijah: bes-arabskej, vilenskej, videnskej, volinskej, grodnen gkej, kijevskej, kovenskej, kurlandskej, liflahdskej, minskej in podolskej Inostrani podložni ne morejo pridobivati, ražen v pristanišnih in mestnih poselje-njih, nepremakljivega imetka in pravice „vladenja in ekspoatacije oddeljene od vlastnine v obče, a posebe pravice, izhajajoče iz najemninske ali zakupne pogodbe. Z drugo besedo inostranci ne morejo, ni kupovati v teh gubernijah, ni v najera jeraati ne-dvižnega imetka, to je zemljo, fabrike itd. V gubernijah kraljestva Poljakega inostrana tuđi upravljati ne mogo imenj, niti nedvižnega imetka sploh. Pač pa imajo pravico najemati stanovanja v hišah, ali ćele niše, naj si bode v mestih ali na deželi Inostranci smejo zadolžiti svoj nedviini imetek, no za dolg prodati ali vzeti pri prodaji za dolg, ne-majo pravice. Nasleđovanje po zakonu v premej „nizbodecej" crti in mej soprogi dopušta ae samo takrat, ako se je naslednik naturalizoval v Rusiji do objavljenja tega ukaza. V vseh ostalih slučajih, kakor tuđi v slučaj i nasledovanja po oporoki, primoran je ino&tranec ( v Jtekutreb,^let prodati nedvizni imetek ruske mu pođložnemu, sicer določi se kuratela in imetek se proda z „javnega trgau (lieitando), in skupilo izroci se nasledniku. Dogovori na dolocen arok (termin) ne mogo se ni obnoviti, ni nadaljevati Sila tega ukaza razpro stira Be tuđi na društva in na trgovce in obrtne zadruge. Ta ukaz je strašen udar Nemcem in inozem cem, ki, z lahko razumljivim namenom, kupujd in jemljo v naj em obširne zemlje pogorelih poljskih žlahćičev in zidajo tovarne na zapadnoj ruskej raeji. V jednem svojih dopisov poročal B«m vam o brez* gtevilnih mlinih, ki so jih sezidali inozemci v kia-Ijestvu Poljskem, da bi v slučaji boja, preskrbovali vojsko svoje domovine in dajali potrebne kažipote itd. V drugih si ufaj ih najemali so imenja na jako dolg srok, na 15, 20, ćelo 30 let! Zdaj je vsemu temu konec in ni čuda, đla je ta ukaz strašno oplaSU Poljake, ki sede v poljskem klubu na Dunaji,kajti mnogi iz poslancev in sploh iz poljskih obitelij1 imajo bogate sorodnike v Rusiji, katerih bogatstva jim ni mogofie zdaj vec podedovati, akOj pe preidejo v podložnost Rusije. Razni Potocki, Zamojski, (Sapiehi in dr. imajo ogromne zemlje v bivšej bjih .ojczvzni" v rečenih gubernijah. Vrti in parki grofa A. Potockega v Umani, kijevske guber-nije, slavijo se po vsej Busiji. Njegov dedič moral bode zemljo prodati, ali pa ustopiti v podložnost Rusije in njega sinovi bodo služili ruskemu carju. Ta okoliščina seveda je straSno neprijetna. Z Du-naja brzojavljajo, da se je poljski klub obrnil h grofu Taaffeju za svet, ali bi ne bilo dobro popro-siti grofa Kalnokyja, da bi se umeSal in protestoval proti carskemu ukazu? Toda iz te moke ne bode kruha! Kalnokv, glejte no, naj protestuje proti ukazu carja, ki njemu ni nić mari! Avstrija naj bi se umeSavala v Rusije notranje zadeve! Kaj ko bi ruska vlada začela obratno, „viče versa?" Splob, ukaz je ies stražeii udar, no popolnem zasluže u; ima samo jeden nedostatek, namreč, da ga je vlada izdala še le zdaj, docira se je potreba čutila ke zdavnaj. Ćez malo časa pričakuje se ukaz, da se iinujo zanaprej vsi erarični parobrodi izdelovati v Rusiji, a ne za mejo. Kraljica arbska bila je vsprejeta v Rusiji, kakor Re spodobi vaprejeti rusko doinoljubko. Odeaa, oficijalna in privatna, delala ji je vse mogoče ovacije. Obiskala je, mej drugim tuđi „institut slavjan-skih devic", kateri je utemeljilo in vzdržuje „Slavj. blagotv. ObšČestvo' in kjer se ufce device skoro vseh slavjanskih narodov, in ki stoji pod pokroviteljstvom carice same. Visoka gostja govorila je po ruski z vsemi gojenkami, s Srbkarai pa po srbski. Uznavši, da je v zavodu i deviea Jakdić iz Bele-gagrada, katere sestra je v Belemgradu stipendi-jatka kraljice, obrnila se je k njej z besedami: „Dva dni predao sem odpotovala iz Belegagrada, videla sem Vašo sestro in mor< m Vam reci, da je popolnem zdrava. Jaz potećem, da bi jej povedali, da aem Vas videla in da jo Vi pozdravljate." Pred odhodom iz instituta poljubila je kraljica vsako pi-tomico posebe in uznavši, da se zavod vzdržuje na sredstva „Slav. blag.' ObŠČ.", podarila je na njega potrebe 100O frankov. Iz Odese v Jalto odpeljala fie je kraljicu na carskem parobrodu „Elborus". — Sin kraljice Natalije, Aleksander bo v avgustu star 11 let; on je pre,cej visoke rasti in krepak deček; podoben je Čisto svojej materi, ki je ženska bleateče lepote; on se odgoja po srbski in govori gladko svoj jezik, iz česar je vidno, da vselej govori po srbski. Iz raz-govorov s princem prepričal se je bivši učitelj kraljice, Natalije, da je srbski prestolonaslednik jako sposoben, umen in razvit, odgojen pa zelo prosto, to je, ne kakor po uavadi odgojajo take otroke. Daj Bog, da bi on vzrastel srbskim dorno Jjubotn, da bi razumel in čustvoval, tla blaginje Srbije ni iskati ni v sladkih besedah in šumoč\ein zlatu pohlepnih sosedov, ni v bulvarnej Pariškej civilismoi^ir.ki je pjegft otca s.tvprijLa alepim ^rot^em v rokah vragov Šrbstva in svobqđe slovanskib ple men sploh. .OmZlh - Krutorogov. Govor poslanca Mihe Vošnjaka y državnom zboru dne 20. maja 1887. f, 'Visoka zbornica! Ne le zaradi parlamentarične naivade, arapak temveč zategadelj, ker imam v tem slučaji res izvajanjem predgovornika nekaj dodati, nekako popolniti ja, usojam se nazaj poseči na nja. Opazke gospoda poslauca Stadloberja o uva-žanji živine iz Rumunije, moram razpravljati ne le kot zastopnik okraja kmetskih občin, za katere je cena goveje1 živine velike važnosti, ampak tuđi s Btališča Avstrije kot agrikulturne države. Tuđi jaz si dovoljujem prositi vlado, da naj obroča posebno pozornost, sedaj, ko se ima definitivno skloniti pogodba z Rumunijo, na to, da ugodno uravna uvoz živine iz Rumunije, miBlim, da po izjavab, katere smo ravnokar čuli iz ust Njega ekscelence gospoda trgovskega ministra, nam ni treba'skrbi v tem oziru in smemo pričakovati, da se bodeto vprašanje tako resilo, da bode v prvej vrsti v korist skupnej državi, tedaj tuđi v korist kmetovalcem avstrijskim. Razpravljanja gospoda poslanca viteza Sta-Jitza, zastopnika Tržaške trgovske zbornice, bila so v prvej vrsti povod, da sem nazaj posegel na go- vore častitih gospodov podlancev, ki so govorili pred menoj. Priznati moram, da je ta gospod poslanoc J svojo nalogo dobro rešil, kar se tiče oratoričuega uspeha. Kar se pa tiče stvari, katero razpravljamo, pred vaem, kako bi mogle cvesti naše trgovske zveze z inozemstvom iu trgovina sploh, o tem ni povedal nobene nove misli in reci moram, da sem v tem oziru pri začetku njegovega govora udajal se iluziji, katere uspeh nikakor ni opravičil. Pričakoval setn, da bode zastopnik TrŽaške trgovske zbornice dal nekak navod, po katerem se ima ravnati avstrijska trgov-ska politika, da tako imenovana indijska konkurenca ne bode napravljala Se večje Škode, nego jo že na* pravlj a. Res je, da nam Rusija s svojo konkurenco jako veliko škodu je. Res je, da bode Sueski pre-kop, že sam na sebi kakor trgovska cesta, velike^ važnosti, kar se tiče naših trgovskih zvez z vzho-M dom. Tuda, kar Be tiče glavne stvari, katero je n gospod v. Stalitz poudarjal, da tri plemena, roman'" sko, germansko in slovansko, konkurujejo drugo z drugim, nesem mogel pojmiti, kako je on prav za prav mislil Govoril je o tem, da ima romansko pleme velik upliv na trgovino v oiijentu. Tuđi kar je rekel o slovanskem plemenu, je z oziroin na Rusiju popolnem prav. Nadalje je govoril o germauskem ple.<]r; menu in brz za tein o „nemškej državi". Vprašam.^ Vas, gospoda moja, kje so avstrijski interesi. V ' prvej vrsti smo vender le Avstrijci, ne pa Germani, ^ ne Slovani, ne Latinci. Baš varstvo „avstrijskih"'' trgovskih korist ij sem v njegovein govoru popolnem pogrešal! Govoril je, da je nemškej državi ležeče na tem, da obstanejo trgovske zveze v orijent Bkozi Trst. To je prav lepo, toda prva skrb nas AvstrU«"1 cev mora biti, da povemo in razložimo, kako da bi se avstrijski trgovini skozi Tržaško pristanišče za-gotovil dobiček, ki bi bil primeren ogromnim deoar-nim žrtvam, katere je že imelo avstrijsko cesarstvo za Trst in jih bode še imelo vsled obstoječih zakonov. Reci moram, da me izvajanjii tega gospoda predgovorniku neso zadovoljila. Če pa je koncernu« rekel: Sedanje razmere v Trstu morajo ostati take,11' kakeršne so — in to je bila kardinalna točka nje- • govega govora — tedaj vprašam: Kaj je hotel & tem povedati ? Morda, da se ne srne odpraviti svo- , bodno pristanišče v Trstu? To je vender za Trstij, jedno najvažnejših vprašauj, ki se mora v kratkem resiti, ali je pa morda hotel reci, da naj politične razmere v Trstu ostanejo take, kakor so? Da je ( poslednje mislil, sklepam iz tega, da je posebno,, poudarjal neke razmere z oziioiu na trgov3kp od-nošaje z orijentom. Kar se tiče sedanjih razmer v Trstu, mislim, da je večina gospodov poslancev z menoj jednih mislij, da ne smejo ostati take, ka-M keršne so (Tako je! na desnici), ampak se morajo, korenito premeniti. Jaz nečem se dosti baviti z izrazom ,lrre-denta", kateri je gospod poslanec goriškega vel^| posestva na desno in levo zavijal. Zdelo se mi je tedaj, kakor bi sam ne bil gotov, kar se tiče njegovih narodnih nazorov. V seji 13. t. m. rekel je doslovno: „Govorilo se je o Irredenti in irredentskej propagandi kar brez ovinkov splošno. Pravile so se nam take . . . ljubeznjivosti." , ,u Jaz pa mislim, če govorimo o Iredenti, da vu&l i mislimo gospodov, ki sede tukaj v zbornici, pa tuđi ne mislimo domačih Avstrijcev, ampak one elemente ki se priseljujejo iz Italije v Trst, kateri prihajajo, da agttujejo za romanizem. V tem oziru navel bi neko 3tftvilko, katera mislim, da je zanesljiva, ker so jo prkbPili javni tišti, da je namreČ v Trstu 16.00'» Italijanov. Teh 16 000 Italijanov /astopa po mojem mnenji v Trstu Irredeqto in te bi morala vlada najprej pomesti. (Odobravanje na desnici.) Nedavno obiskal seru Trst in se poučil <» tamo^nj h razn-.erah. Na to so me tam posebno opozorili. Na vprnšanje, kako bi se dalo temu od po moči, reklo ae mi je na kratko: „Vlada naj pri južnej želesnid uajame 16 separatnih vlakov, je postavi na kolodvor v Trstu ter vanje spravi vse inozemske elemente v Trstu ter jih odpplje čez mejo." (Veselost in odobrataiije na desnici.) Potem bode v Trstu mirnejše. Kar je govoril gospod predgovornik dr. Roser, to popolnem odobravam in podpiram. Njega ekscelenca gospod trgovinski minister je nam, kakor sem že prej omenil, zagotovil, da bode vlada se na naše razmere pri sklepanji trgovske pogodbe z Ilumunijo tako ozirala kakor zahtevajo državne koristi, in jaz izrekam že sedaj hvalo za to, če se res vlada hoče postaviti na stališče, ka-tero zahteva Avstrija kot agiiku'turna država, kar se tiče uvažanje živine iz Rumunije. Če pa st-daj spiegovorim nekoliko o bud^ttu trgovskega urada, dovoljujem se nekoliko opazck pred vsem o naših železuicah. it» pri tej priložnosti bo mu prav prišle opazke viteza Stalitza, kajti to, kar jaz hoćera omeniti, tiče se po većjem ure Čenega načela, da se treba prizadevati, da se okrepca naša trgovina v orijentu. (Dalje prih.) Politični razgled, &>i»tr«uije «tez«fcle. V hj ubij an i 8. junija. Že večkrat so se Bličale pritožbe, da so šol-ske knjige prepogostem menjajo, zlasti se vedno izdajajo novi popravljeni natisi in od učericev se zahttva, da morajo imeti najnovejšo izdajo. 2Va-nčuo miniatersiv© hoče tej stvari odpomoči. Izroćilo je to stvar posebni komisiji v pretres. Dotična komisija se je pa baje izjavila, da naj se ne premicja deset let, če ni posebne nujnosti, tekst šolskim knjigam. Vnaiije države. Poslednje dui se mnogo govori o Aleku paši, bivšem vzhoduorumelijskem generalnem gu/ernerji. Mnogi trdijo, da ga misli Tu ičija priporoćati Bol-garoin za r« genta, ko bi odstopilo sedanje proti-rusko regentstvo, pozneje sevoda bi ga pa volili knezom. Mi pać ne moremo vedeti, je li v tem kaj resnice ali so pa le same kombinacije. Oilkar ni več generalni guverner, je Aleko pašu živel v Artakeui ob Bosporu. Na videz se za javno življenje ni nić brigal, v resnici je pa Se vedno zaso delal mej Bol gari. Sedaj se pa baje zanj posebno zanima bolgar ska opozicija ti bi rada ž njegovo pomoćjo prilezla na krmilo. Aleko paša pa ni posebno naklonjen Rusiji, zaradi tega najbrž svojega namena dosegel ne bode. — Volitve v obeinske zastope v Bolgariji so bc mirno izvršile. 80 odstotkov občin je izvolilo vladne pristaše. Drugačnega izida pri sedanjih raz-merab tuđi prifakovali nesmo. Blizu pruske meje imajo v Rusiji tovarne grof Donuersniark, akcijsko društvo „Jekaterina" in grof Lowenstein. V teh fabrikati dela do 6600 inozemskih delavcev, ki većinoma v Prusiji stanu-jejo in vsako jutro prihajajo delat. v Rusijo. Rusko finančno ministerstvo namerava v sporazuniljenji z notranjim ministerstvom in z niiuiaterstvoin državnih domen ukreniti take naredbe, da He bode ome-jilo delo v omenjenih tovarnah in se osnovale nove ruske tovarne v blizini, v katerib bodo delali samo ruski delavci. — Kitajcem se je prepovedalo kupovati posestva na ruskem vzhodu, samo blizu mest se bodo določili posebni kraji, kjer bodo smoli Ki-tajci posestva jemati v najem. Ko bodo Kitajci prišli v Rusijo, zamenili bodo njim kitajske potne liste z ruskimj, za kar bodo morali plaćati tri rublje. Da bodo Kitajce lažje nad zoro val i, bode se jim naro-čilo, da morajo v vsakem kraji si izvoliti svojega Btarosto, katerega bode moral potrditi načelnik policije. Starosta bode moral oblastvom pomagati pri zasledovanji zločincev in oblastva opozarjati na svoje rojake, kateri bi ne imeli potnih listov. Sploh bode njega dolžoost skrbeti za red. Nova naredba se je upeljala le za tri leta za poskušnjo. Poroćilo, da je bilo ićrc^aiiNko narodno se branje sklenilo. izdati oklic na prebivalstvo, da ustavi plnćevanje davkov, ako bi se turska vlada ne ozirala na želje sebranja, nekda ni resnićno. Samo jeden poslanec je vlado strašil, da bode na rod prenehal plačevati davke, če vlada ne prijenja, pa so takoj časnikarji mej svet raztrobili, da je se-branje to sklonilo. Tuji agitatorji so pa le laž tro sili mej narodom, da bi ga ložje spuntali. Angleži bo namreč posebno želeli napraviti kak nered na Krati, ker bi radi dobili kak povod, da bi si prisvojili tn otok. »Novosti" mislijo, da je franconki vojni minister Boulanger nrt^ra! odstopiti \e zaradi priti-Rkant« iz Ber^ima. Obfcrtlovati ?e mora. da se vojni minister pogoateni meuja. ter bi baš vojno mi-nigteretvo moralo hiti nezavisno od atrank in imeti stalen program Povod demisiji nikakor neso bili Atediln: oziri, ter bode novi vojni minister tuđi gte-dal na zboljšanj* vojske. Da je Boulangnr hotel Fraucoze zaplesti v vojno z Nemfijo, ni res, ker Fraucozi so prepametni in pretrezni, da bi se dali zapeljati. Vojni minister moral je odstopiti, ker so v Berolinu to hoteli. To so dobro vedeli Purižani in zategadelj so demonstrovali. — Nov franeoski vojni minister hoče pred vsem osnovati štiri nove konjiške polke. S časom bode pa skušal iako po množiti vojsko. Kakor se govori, se novi minister popolnem strinja z Boulangerjevimi nacrti o reorganizaciji vojske ter jih hoče polagoma uresničiti. Pri tem mu bode nasprotoval jed»»n del desnice, kate-remu ni prav, da bi semenišniki ne b:li oproSčeni vojaške službe Sicer pa desnica v tej zadevi ni jedina. To se je pokazalo že pri predlogu škofa Freppla, da bi se posvetovanje o reformi vojske odložilo do prihodnjega zaseianja Samo 54 desničar-jev je glasovalo za Frepplov predlog, 80 se jih ni udelezilo glasovanja in 40 jih je pa glasovalo za vlado. Zlasti bonapartisti bodo nekda v vojaških vpraSanjih podpirali vlado. Pomenljivo je, da so proti predlogu škofa Freppla glasovali vsi republikanci. Jasno se je pokazalo, da so republikanci brev: razlike pripravljeni dovoliti vse žrtve za brarnbo domovine- Novi vojni minister bode vojaške reforme ložje izvajal, kakor Boulanger, ker se ga republikanci ne boje, da bi kedaj se proglasil za cesarja in mu bodo zategadelj vse rajši privolili. Nemčiji morda ne bo dogti koristilo, rta je z raznim! intri-gami odstranila Boulangera. Vsi ruski listi priporočajo vladi, da naj zacne energično postopati v af^aiiMkllt zadevah. Iz njih pisave se razvidi, da Rusi nikakor neso voljni ti peti, da bi Angleži prisvojili si kak del Afganistana, ali si v tej deželi še bolj utrdili svoj upliv. „Novoje Vremja" pravi, da llusije nič^sar ne ovira, mečatt se v afganske zadeve. Sedaj ima Rusija dru gnčne nazore o Afganistanu, kakor jih je imela pred 13 leti, ko še ni bila soseda Afganov. Ko bi An gleži hoteli prisvojiti si to deželo, bode Rusija že kaj odločnega storila. Mej eglptsko vlado in Francijo nastal je nov resen konflikt Kakor znano, je mejnarodno so-dišče v Aleksandriji sestavljeno te domaćih iu tujih sodnikov. Prve izbere vlada, poslednje pa predla-gajo vlasti, egiptska vladu je pa imenuje. Vsaka interesovanih vlas ti j ima jednega zastopnika. Leta 1884 je pa mejnarodno sodišče zaradi tedanjih do godkov imelo veliko dela in eoftptska vlada je kar sama imenovala še dva evropska sodnika brez ozira na narodnost. Imenovana sta bila jeden Francoz in jeden Belgijec. Prvi, ime mu je bilo Martin Sar-zeaud, je svojo sodnijsko oblast tako zlorabi 1, da ga je vlada morala odstaviti. Ko se je proti njemu začela sodnijska preiskava, ubežal je v Francijo, kjer se je sam umoril. Egiptska vlada ni namera-vala imenovati Sarzeauđu naslednika, ker ni več toliko dela, da bi ga drugi soduiki ne mogli zmago* vati. S tem bi si bila državna blagajna prihranila nn leto 50.000 frankov. Angleška vlada podpira v tuj zadevi egiptsko. Franeoski diplomatiški zaštop-nik pa zahteva, da se Sarzeaudu za naslednika imenuje kak Francoz io prett, da bode pretrgal diplo-matićne zveze, če se ue ustreže njegovej želji. Egiptski ministerski predsednik Nubar paša pa misli, da te stvari ne more egiptpka vlada resiti, ker je mejnarodna zadeva in jo je zaradi tega predložil interesovanim vlastim, da se o tem dogovore. 1 Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (DaUe) Deželni predsednik baron VVinkler omenja, da je deželni zbor postavo zaradi licenciranja bikov že jedenkrat prenaredil v dveh paragranh, potem pa 1. 1884 sklenil resolucijo, naj bi vlada sploh predložila postavo za povzdigo živinoreje na KranJ8kem, postava jednaka, kakor velja v sosed-nih deželah. Deželna vlada izdelala je tak nacrt že leta 1884 in tuđi kmetijsko ministerstvo jo je v glavnih potezah popolnem odobrilo, le v tem ne, kdo da ima izvrševati novo postavo, da ne OBtane neizpeljana in mrtva, kakor žal mnogo koriBtnih in potrebnih postav. Letu 1879 sklenila se je postava za licenci-janje plemenskih bikov, a ostala je le na papirji. Novi postavni nacrt, katerega je šesta vila deželna vlada kranjska, obsega vse, kar utegne pospeševati živinorejo na Kranjskem, a mrtva ostala bi i ta postava, ako jej nedostaje izvršiteljev ia to so velike, glavne občine na Kranjskem, katerih sedaj ni, ki se pa utegnejo ustanoviti po novi občinski postavi, potem se bode moglo storiti mnogo za povzdigo Živinoreje, ne samo, kar se tiče plemenskih bikov, tuđi v drugih zadevah, da se le jedna omenja iz ob-štine postave, to je mlekarstvo i. t. d. Sploh pa je odvisen proapeh le od tega, kdo bode postavna ko • ristnejo popolnem novo postavo- Predlog ge vsprejme. Podružnica Metliška predlaga, uaj ne popraša deželna vlada, kako misli postopati proti vednemu izseljevanju krepkih delavnih naofeij, posebno anih, -ki Še neso zadostile vojaški dolžnoati. Delavcev vedno bolj primankuje in ako pojde tako dalje, bode še huje, ker že sedaj se dobi za dobro plač o in izvrstno hrano le težko delavcev. Poročevalec tajnik Pire poroća, da bode centralni odbor v tem zmislu napravil ulogo na vlado. Zbor pritrdi. Tajnik Pire poroča o predlogu podružnice Mctliške: naj c. kr. kmet i j ska družba deluje na to, da se osnujejo po Dolenjskem vinarske zadruge, ki naj bi pomagale, da se dobro dolenjsko vino ložje, boljše in hitreje v denar spravi. Poročevalec pravi, da je ta predlog jako utemeljen. Vinorejci imajo Škodo po trtni uši, katera se žalibog vedno bolj Širi, tlačjjo jih pa tuđi po ogromnih vremenskih , nezgodah nabrani dolgovi. Lani bilo je veliko vina ^ in dobrega, a ni več gorejskih tovornikov, da bi ga kupovali, kupujejo raj Se vino, ki je rastlo na Zagrebškem tlaku. Mali krćinarji, zavisni od vinskih trgovcev, kupijo vina le kak polovnjak, in še to na upanje, tedaj morajo jemati, kar se jim da. Tako se ponarejeno vino drago prodaja, dobrega naravnega vina pa vinorejci prodati ne inorejo. Ostaje jim v kleti, vinorejec hod i je pokušat in suši se od dne do dne. Potem treba kupovati turšice za živež, de-narja ni, tedaj pa pade vinorejec v oderuSke roke namoštnikov. Zategadelj naj bi v zvezi s centralnim odborom podružnice delovale z vso silo, da se ustanove vinarske zadruge. Dekan dr Sterbenec pravi, da je trta pri njegovih rojakih lani prav dobro rodila, a prodati •_ j vina ne morejo. Vino kupujejo vinski trgovci pri znanem Šternu v Zagrebu. Vodja Povše naglaša, da vinarska zadruga v. Štanjelu na Krasu prav izvrstno deluje, na prošnjo c. kr. kmetijske družbe goriške jej je kmetijsko ministeistvo dovolilo tuđi izdatuo podporo, kar se bode tuđi za Kranjsko zgodilo, Predlog Metliške podružnice se potem vsprejme. (Dalje prib.) ._iV(!i, .'. ;!',.,, .,,^s /{ Iz mestnega zbora Ljubljanskoga. t:(l „,-,,., :; • V Ljubljani 7. juuija. Predseduje župan g. Gr as se Ili. Navzočnih je 20 odboinikov. Overovateljema zapisnika imenuje župan odbornika dr. Vošnjaka in No Ilija. Župan naznanja, da vabi deželno predsedništvo z dopisom k procesiji sv. Rešnjega telesa v stolni cerkvi, katere naj se mestni odboroiki mnogošte • vilno udeleže. „Odbor Sloveuskega pisateljskega društva" vabi meatni zastop k odkritju spomiuske plošče slovenskoga pesnika in zagovornika slovenskoga naroda dr. Lovro Toinan-a, ki se bode vršilo dne 3. julija v Karnnigorici. Zastop mesta Levov doposlal je izvestje o občinskem delo vanj i 1. 1836, statistični komisijon kraljevoga mesta Prage pa izvestje za 1. 1883 in 1884. Preide se potem na dnevni red, ter poroča i imenu finančnega od-seka odbornik Hribar o prodaji mestne njive pare. Št. 70 na »podnjih Poljanah. Njiva meri nekaj čez 400 O metrov in leži poleg jame, kjer je doBedaj mestni magistrat dobival prod (šut) za nasipanje čest. Njivo želi kupiti mesar Jože Anžič, kateri si hoče tam sezidati hišo. Poročevalec nasvetuje, naj se ta prostor Jože Anžiču proda in sicer po 2 gld. kvadratni meter. Predlog obvelja jednoglasno pritrdi. Odbornik Hribar poroča nadalje v imenu finančnega odseka o prošnji predstojništva Trnovske župne cerkve, da mestni magistrat, kot cerkveni patron, primeren donesek da za novo cerkveuo zastavo in za baldakin. Trnovska cerkev sezidana je v se da uji obliki pred 32 leti in stala je stavba in notranja oprava nad 80.000 gld., h kateri je pri-našalo mesto kot patron le 9000 gld. Mej tem časom napravili so se novi paramenti, novi tlak, a nikdar se ni patron za kako podporo naprosil. V zmislu postave z dne 19. julija 1868 leta §. 8, pa je patron zavezan vsaj petino stroškov priaašati k po- trebnim cerJčreDua naptavam, torej nasvetuje poro-čavatec, đa se dovoli za zastavo in balkakin 3CH) gld. Predlog se brez razgovora jednoglasno vsprejme- Mestni odbornik Ravnikar poroča o računskih zaključkih meatue klavnice za 1. 1836. Po sklepu mestnega zbora vrnil se je ta aa-ključek nnančnemu odseku, da preišće skupno z užitninskero zakupom, ali naj ostanejo še dosedanje klavne takse, ali ne škodujejo meatno hlagajnico, oziroma loterijski posojilni zaklad. Finančni odsek povabil je veščaka gg. ravnatelja Ivana Vilharja in komisarja J. Tomca, k skupni obravnavi, pri kateri se je aklenilo, naj finančni odsek mestnemu zboru nasvetuje, da klavnične takse ostanejo za prihodnjo leto še nespreraenjen«. Ko bi pa za klavnico inve-stovani kapital ne našel pokritja, mora ae nedosta* tek v bilanci specifikovati. Predlog ae sprejme. Podžupan Vaso P e t r i £ i 6 poroča o popravil-nih in V2drževalnih stroških za realko 1. 1880. Stroški iznašajo 686 gld. 46 kr. od katerih spada desetinka na branilnico kranjsko, ostalih 9 desetink pa ima plaćati Ljubljansko mesto v sporazumljenji z deželnim odborom kranjskim. Ker ni za popravila dolotena svota 3000 gld. prekoračena, nasvetuje poročevalec, naj se rečena svota odobri seveda s pogojem, ako pritrdi tuđi deftelni odbor kranjski. Odbornik Ravnikar pravi, da je najbrže vsled tega, ker se je vefcji rafenn za poprave za I. 1885 strogo kritikovaL, hrauifnica odpovedala po-alopje, zato naj seraćun za taireko leto brez vm< čega razgovora odobri. Župan g. Grasselli opomni, da je hranil-nica realko odpovedala za leto 1889. A došel je dopis deželnega odbora o tej zadevj in dolflki bdsek bode imel priliko baviti se Ž 'njim In potem mestnemu zboru poročati. Potem še le se bode vprašanje resilo. Potem ae predlog finanćnega Odobri. " ^ '., Vf (Dalje prih.) Domaće stvari. ft1Ff — (Osobne vesti.) Okrajni sodnik v Ko-stanjevici g. dr. Karol Gestrin imenovan je de-Želne sodnije svetnikom pri okrožnem sodigti v Ru-dolfovem ; g. dr. Hinko D o 1 e n e c, sodnijski pristav v Ljubljani, svetniškim tajnikom pri dež. Bodišči v Ljubljani. ZemljišČni knjigovodja pri dež. sodišči v Ljubljani g Josip Simenthal imenovan je načelnikom pomožnih uradov. Sodnijski pristav g. Toma Einspieler premeščen je iz Postojine v Kranj, na njega mesto priđe v Postoj ino sodnijski pristav g. Filip Kor mek. ■— („Grlasbene Matice" inspekcija.) Ministerski nadzornik glasbenih zavodov, vladni svet-nik g. Zel In er prišel je včeraj popoludne ob 4. uri v „Glasbene Matice" Solo in s posebnim zanima« njem opazoval uredbo sole, pouk in vežbanje go-jencev v petji, na glasovirji, na goslih, v zbornem petji in v teoriji. Gg. učitelji Gerbić, pl. Janu-šovski in Eberhart dobili so pohvalo. Na posebno željo zapel je k sklepu mešani zbor, broječ do 100 pevcev, še narodno pesen ,Po jezeru," in zaklical potem odhajajočemu gospodu srčen „živio!" — Pohod rečenega gospoda je baje v zvezi z državno podporo, za katero se poteza „Glasbena Matica" in za katero je poslanec g. Hren v držav-nem zboru tako toplo besedo uložil. Gosp. Zellner priznal je glasbeno solo kot jako potrebno in vse hvale vredno, ter izrazil upanje, da bode zavod potrebno podporo od države tuđi dobil. — „Glasbene Matice" predsednik g, Ravnikar, gg. učitelji in odbornik! gg. dr. Groš, Paternoster in Dren i k daj alt so g. vladneuiu gvetniku zahtevana pojasnila in hvaležno vsprejemali misli in nasvete tega odličnega veščaka in organizator] a Dunajskega konservatorija. G. dr. Groš je v imenu „Glasbene Matice" zahvalil se za pohod, za prijazne besede priznanja, za važne nasvete in migljaje, ter zavod priporočil g. ministerskega nadzornika naklonjenosti. — (Deželni odbor štajerski) je odre-dil, da se na podgimnaziji na Ptuji z bodočim šol-skim letom prično nemško-slovenaki tečaji ter je pouče van je izročil tamošnjemu katehetu Majceuu. — (Izpred sodišča.) Rokodelska vajenca Rudoli ČJeučič in Ludovik Petrlin, ki sta skrunila Zelentev spomenik, obsodilo je mestno del. okr. so-diftče na 4, oziroma na 3 tedne v zapor. — (Iz Kamnika) se nam piše dne 6. t. m.: Nekoliko dnij že biva tukaj hrvatski slavljenec pes-nik Troski. — Včeraj udeležil se je izleta slo-venBkega pevskega društva „Lira".. v Godiči. Ko je občinstvo izvedelo, da je nauzočen, pozdravilo ga je ' iskreno in društvo „Lira" zapelo je njemu na čast Gregorčičevo pesen „Naš* zvofcda". Daoe| zapelo ivu je pevsko društvo „Lira" podoknico, namreč dn* hrvatski in jedno slovensko pesen, mnogobrojno zbr&no občinstvo pa ga je srčno pozdravilo, ko se je pr.ikazal na oknu Vsako rodoljubno srce mora biti veselo, da ni bilo za podoknico treba nikaker&oe agitacije, dovolj je bilo: hrvatski pesnik Truski je v Kamniku, — (K položaju na Hrvatkem.) Došel nam je nastopni dopis: „Laibacher Zeitang" pri-občila je v sobotnej številki članek „Zur Lage in Croatien", v katerem se nekdo bavi s političnim stanjem naroda hrvatskega. Nečem ozirati ae na vsebino, ker nikakor ne mislim polemizovati, no usojam si odgovarjati v imenu svojih sorojakov ne samo dotičnemu piscu, marvec tuđi slavnemu uredništvu „Laibacher Zeitung". da mi v bratskej Sfo-veniji živeči Hrvatje nesmo pricakovali tako duho-vitega razlaganja naših domaćih odnošajev. Naj nam bode dovoljeno, misliti si, da kakor „Grazer Ta -gespost" dan na dan svojim čitateljem krivo poroča o tukajšnjih odnošajih, tako tuđi dopisnik omenje-nega članka v „Laibaeher Zeitung" o odnošajih na Hrvatskem niti pojma nema. ML. — (Iz Ormoža) 6. junija. Kakor sem Vam poročal, volile ao tuđi kmetske občine narodne kau didate. Na željo volilcev se je volil mesto gosp. Kocjana gosp. Fran Zabavnik in mesto gosp. Kuharica gosp. Ivan Vertnik. Volitve v okrajni zastop so bile tem važnejše^ k-r bode novi zastoj) že drugi mesec volil v okrajni šolski svet pet udov. Vsled tega bode okrajni šolski svet ormoški odslej naroden, kar pa dosedaj ni bil. Zatoiej slava vsem ki so pripomogli, da je ves okrnj rfe-šif tako ćastno narodno čast. — (V tržni občini Sredifič.e?) so bili pri seji due 4. t. m /a ude okrajntga, zastopa ormo-škega izvoljeni: Župan Koče var, sovetnika S ajn-kovič in Zadravec, ter odbornika Robič in Kolarič. — Vsi izvoljeni !sor sevečla, narodnjaki. — (Konjiška podružnica) av. Cirila in Metoda zboru je 12. t. ni. ob 3. uri popoludne v tamošnji posojilnici. — (Vabilo k občnemu vboru „siov. učitelj skega društva za kop raki okraj*, koji bode dne 16. junijti t, 1. pb 8. uri zjutraj v Boljunci. Dnevni red: 1. Venfikovanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Poroćilo tajnikovoi 3. Po ročilo blagajnikovo. 4. Volitev pregledovalcev računa. 5. Kmetijstvo v ljudski soli na ileželi. 6. Volitev društvega vodstva. 7. Razni uasveti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": DunaJ 8. junija. V Gelsenkirchenu v jami Hibernia preteklo noč eksplozija. Do zjutraj izvlekli 28 mrtvih iz rudnika. Bati se je, da jih je 60 poginilo. London 8. junija. Dolenja zbornica vsprejela z 211 proti 83 glasom irskega ka-zenskega zakona. Člen, ki določuje za gotove sluSaje posebna porotna sodišča. Napolj 7. junija. Velik kos hriba se je utrgal in popolnem podsul nekdairji ,,bagno" Cava Regia. Hold-Me?6-Vasarhely 7. junija. Kljubu vsej obrambl je voda zatvoruico pri Porganv odtrgala in novi nasip zrušila. Voda razliva se z veliko silo, škoda grozna. Mako 7. junija. S kraj ni m naporom dela se na to, da se resi mesto. Tisoč delavcev đela noč in dan, da se ohranijo okrožni nasipi. Od gorenje Tise prihajajbČe vesti, da voda neprestano narašča, vzbudile veliko potlačenost. Voda je samo še 510 sežnjev od mesta. Začne li deževati, bodo posledice najžalostneje. Beda nepopisna. Razne vesti. — —* (V Zjedinjene države) preselilo se "je letoa v aprilu 73 107 Ijudij iz Evrope, lani v istem meseci pa samo 49.158. Samo z Angleškega in Irskega «e jih je v Ameriko ta mesec izselilo 25.818 Ijudij, 10.603 več nego lani. Narodno-gospodarske stvari. Ureditev gospodarskih razmer mej Avstrijo in Ogersko. Uradni casniki so te dni objavili zakone o nagodbi, s katerimi je tako za deset let urejeno gospodarske razmerju mej Avstrijo in Ogersko! Seda-nja doba je v ekuuuuisketn oziru jako živahna, če-tudi ne vselej napredujoča iu naravno je, da se vaakih deset let, ko se obnavlja nagodba, pokažejj nova gospodarska vprašanja, na katere pred de?e timi leti nihee mialil ni, katera pa je reSiti trfba brez obotavljanja. Država ima na polji gmotoetn v tej dobi hule borbe z vnanjimi državami, a ima jib tuđi v svojih mejah. Na oni strani Litve du-ii beda, da je treba varovati domaće poljedelatvo, ua tej strani pa prevladuje obrtnost in njeni krogi z i* htevajo, da se obrtnih proizvodov izvaža kolikor mogoče veliko. Tu je treba iz prepira najti naj-krajšo pot. In res je v novih zakonih o nagodoi nekaj temeljnih določil, s katerimi je preosnovana marsikatera stran gospodarskega prometa na nov^j podlagi; za bankovne in carinske reci to posebno velja Kar je novega v bankovnem zakonu, ne £tof>i še v tem letu v življenje, kakor je bilo prićakovatt. Do 31. decembra t I. veljajo atara doloćila in Ae le z novim letom 1888 pokazalo »•■ bode v življenje, daje premenjea privilegij avstro-o^erske banke Bistveno je došlo v zakon v.^e tisto, kar sta vla
  • davku ae lahko od banke aahteva, v ta namen je VHaki mesec razdeljen ni štiri čaše, vse leto torej na 48 Ćasov. Ce potem v takem času vsota pietakajotili se bankovcev preseže zaklad kovin za več kot 200 milijonov goldinarjev, tedaj je za pnsežek bankovcev davka plaćati 6/4a odstotkov. Debela država zi to ne bo, saj isto se vidi pri banki neinške države, katerej bankovski davek znaša le nekaj i>rav mu-lega. Da bi država dobila večji del fiatega dobicku, ki ga ima avstro ogeiska banka, to se dognati ni '• dalo, ker zdi se, da bi se potem sploh ne posretil " bil dogovor in zakon. (Koneo prih.) prinaža v li. atevilki naslednjo vsebino: I. Anton Funtek: Iz spominov mlade žene. XI.—LI. Mirko&\ Kljukova smrt (pesem). (Dalje.) — III. Aanija. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Prevel M. Vrnilež. I. — IV, Belokranjske narodne pesmi. (V" Adlešičih za-pisal S.)' XVI. — V. Njekolko dumi za bl'garskata literatura. Ot Kitanccva. (Prenesel boćarski izvornik v latinico in prevel na slovenski A. BezenŠek. — VI. Dr. Valentin Žarnik. — VIL Mthovio Pav-linovič. (S podobo.) — VIII. Pogled po slovau-skem svetu: l. Slovenske dežele. 2. Književ^ nost. 3. Ostali slovanski svet. ■— SL1KK: Ujeti Hercegovki. — ,,SLOVAN" velja za unanje naroč-'^ nike za vse leto 5 ^ld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta l gld. 25 kr.; za ljubljanske: za vse leto 4 gUl. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 «ld. 60 kr. za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gtd. 1.15. Tiijci; 7. junija. Pri Mtoonui Calogora, Dvornik \z SpleU. — Fuchs, VVeštreigh, Singer, Bhvu z Dunaj*. — l.azzarini vitez iz (imelea. — Murko iz Colove*. — Na^l ia WolfBberga. — Lon&Hrić iz TrionU. — Mattorv iz Gorice. Pri MfAlt«! 1 lUionica Merab, Schult, Micbel, DekerS, MenkeS, L0wy, Komploier Kraufi a Duauja. — ScLolleu-\z Lovova. — Lachoiuo-, Frey iz Cirkovakovasi. —■ G/Hz ia Maribora. — Kallifcaritaeh iz Celju. — Hofbauer iz Tržiča. Setiiuaim iz PuU»- Pri bHvankem dvornt Pogafenik \z Miirzzu-schltiK« — Y\n\i ii Kočovja. — Petrovii, VInscni is Italije. Pri »wst.rijak«iu oesttrjl: VVorlič \z Peozm^a. Kovač ia Trnova. __^_^_^___ Uaiirll so v JLjiiUIJmii: *J. junija: Marija Škoiič, po5tn«p:i »Iiik« hdi, 4 leta, Marijo Terezijo costa'St 18, za davico. — Marij* Subadob-: nik, umirovljenoga kontrolorja *ena, f>0 let, /abjak št. 4, za bramoricu. — Evoliua. pi. Laaariui, zasobnica, 49 let, Gospodske ulice St. 10, za plućmoo. 7. joTiij«: Josip PeUž, me^tneg* strainik* ain, V '<» n e*,. Ulice na grad at. 10, za driako — Bob«rt Zerjav, eodnikov mio, I1/« leta, Strmi pot St. 4, za bozjastjo. Tržne eeiic v I4u!>U«mi| dne 8. juni ja t. 1. r—— 5l.,kr. gLJrj. • Pienica, hktL ... 7 47 Speb povojeu, kgr. . —64, Rel, „ ... 4 87 Surovo maslo, ,' . —951 Jo*ment „ ... 4 221 Jajce, jedno . . . . —| S Ove«, , ... 310 Mleko, liter . . . . ~- 8f Ajda, . ... 422 Govejo meso, kgr. —64, Proso, , ... 4 71 Telećje „ „ —,52. Koruza, , ... 5 20 Svinjsko „ n —60 KronapSr, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ —40' Leoa, „ ... 11 — PiŠanec..... —45 Grah, „ ... 12|— (iolob...... — 22 Fižol, , ... 12j— Seno, 100 kilo . . 250 Mašto, kgr. . I1— Slama, „ . . 2 50 Mast, „ . — 69 Drva trda, 4Qinetr. 640 Speh frrten, „ — 60 „ niehka, „ „ 410 Meteorologično poročilo. Ćaa opa-zovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura ' trovi 1 Nebo Mo kriaa v mm. f 7. ijutraj 2. pop. 9. »večer 737-88 m. 736 92 mm. 73848 mm'. 12t»° C fll. vzh. 23'8° C jal. bvz. 15-8 C 'si. jvz. i megla d.jaa. d.ja*. ..... 0-20 ■■ dežja. Srodnja temperatura 17-2°, za 0*8° pod normalom. ^■u.xiajslret "borza dne 8. junija 1.1. (Izvirao telegrafifino porobilo.) vfteraj — danes Papirna renta.....gld. 8186 — gld. 81*85 Srebrna renta.....„ 83-— — * 83-— Slata renta.......„ 112-85 — „ 11310 >% marena renta .... „ 97-20 — „ 97*20 \kcije narodne banke . . „ 884-— — „ 8*-5 — kreditne akcije ..... „ 28680 — , 288'80 London........ „ 127 0> — „ 127 — ^ebro....... „ _•— — „ —•— sapoi..........;;.,.;.. „ 1008 ,- , io-os D kr. cekini . . . ;:(!. .' . 599 - „ 5-99 Nemike marke....., 62-35 — , 62-35 V>U državne srećke iz 1. 1854 350 gld. 129, gld. — kr Državne »rečke iz 1. 1864 100 „ lt>4 , — „ [)gerska alata renta 4°/, ."..... 102 ,75 n Ogerska papirna renta t>V0..... $3 » 30 „ )°/0 itajerske zemljišfi. odvez. oblig. . . 105 „ 50 „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 117 , — „ Zemlj. oibftiftVBtr. 4V>7o.?l*ti.»st. listi . 127 „ — „ Prior, Obi*. ElhUBetintf Mp«4. ž«1e^nice — , — „ Prior. obKjB. FerdipandoV* bot. fteleznloe 100 „ 50 n Kreditni *efeke ''. . ".' '. . 10O glđ.' 17«i ,75 „ BndolftM; Brefik/,. .... 10 18 n 75 Akcge »tt«lo-*viir. banke , . 120 „ 107,, 25 „ TrBlžita^S5:đfti»t.'v«J. I7p,|^d. *.y; . 231 „ 25 Hiša ¥ Ljubljani vili podobna, v I naditropje, a 5 stanovanji in lepim vrtom, z vrtno lopo proda se za 8000 gold. — Natanćneje puv« Pr. Mailer-j«v M»nćni bnrMU. r426—li Košnja „Mesarice4^ in travnifca pod Rožnikom se bo oddajala na travniku „Mesarica" 18 delov (partov) prihod nj i ponetleljek fine 13. Ju-uljn ob 9, uri asjutraj. (428—D «J. Rode-Dogan. Z3jQ."^rSll3** >■-! srnu Podpisaoo poveljništvo izreka vsem ao-8ednim požarnim brambam: Borovoiški, Hor iulskij Logaški, Preserski in Vrhniški, vsem castitim drugim gostom, posebno slav. klubu biciklistov Ljubljanskih in Postojinskih, ki so nas počastili z dohodom k tomboli na korist našega gasilnega društva v 5. dan t. ra., kakor tuđi vsem, ki so z darovi izdatno k lepemu i,D ugodnemu iziđu pripomogli, bvojo najpri-srčnejšo zahvalo. (425) Yerd, dne 6. rožnika 1887. Ivan Zeleznik, Jak. Snšteriif, 1 tajnik. ' ' p'oveljnfk. 7AL7AZOR, dobro ohranjen, prvi f (}!>!r**iiTH-n nv. ,■!*••,<•;• Dražba se bo j)ričela ob 9. uri đopolu-dne na senožetih v Latermauovem drevoredii )oleg vojaške oskrbovalnice. n: i!t"-«_«»'^1-'b ^" .iii-Uestni magistrat Ljubljanski*.!;/ j.r v 5. dan junija 1887. :,itu.i'< 1 § * yS'm spo i pr 4^1 <* I "JE-i o-a1.1" ti: ■s cn»;r.■ - „AZI'ENOA",^" ^*™ avstro-ogerska družba za za- j avstro-ogerska družba za zavaravanje varovanje življenja pi rent. ? proti etBiNntarhiin ikodam in nezgodam. na DUNAJI, L, Wjpplingerstjrass© štev. 43.^ ■ -■■' i'ii^-ni/ -" " .; tiiotis. utmt*3mm hv>1qLlkj, vodi in. po Buhem, ,. ZavHrovanje protj, toleanim uezgpdam ^ se 5e ni prićelp, a se b«»do pravo^asno na-Miftnilo p n. obfinstvu, kad»ir'se priČn^. ' Zustopstva družbe. V Bnđhnp«ltl, Wimiergas^e 3 in Scliiffkisae 2; v Oradttl, Albreehtgassti 3; v Ino-»OltP, Biil nstniase. H5tel „Goldeucs Sfihifi""; y lvoTCL,,Wa.rijiq trg,8, nova^ v PrtfL ,, VkoIhvh tKg fii; v trttu, Via «t; Nlčolo 4; uh Dtinlji, I., Hohenstaufehgasse 107^ l V vseh mestih in vefijih krajih »vstr^-ogerHke monarhije liahnjajo s« glavue iB^*( »krajne a^ontiire, ki'cnde d«j(^ pujaa^i^. in. dajkte.*aHtoAi. ia , vapr^jtfinnjo ?avarovaujt^(| r Zastopsivo v VJvMl4iiii,i181onoire ulice št* .5£,r) liri JOSIPU PRO$BIH«7-1^ . ^ G), prodajata najbolji« in najo«n^le laatfi«g;a lsd«lka, na ^Ub«lo In drobno, nadalje - l' pr^^ne ^n lici^ič^^barje in poviče tor vsev njijinostrok<> ^p^jo^ blaga. 187-92, Dober postransk zasluzek, Agent« za zavarovanje ta življenje hi proti ognju za mesta, trge iu večje iupnijske krajts vsprejiue ,:,,.* ::.,..ZahvaJa, Jh,.prlpbrpčijp;:^ ^r.Tlv-Z......, v Udano podpLBftni ae.^hvaljfije svojim |r, u. kupuvalcera za do aedai slcuzano. zaupanje in priporoča (J za fco sezopp avojoi bogato zalojfo ' ■.•(■.- •■•.,. -■ . lastneg;a izdelka, iz tolldnfffa blaga, moderno narej^nrh in pO filljts OMUfth, kakor se dobivajo sohić- ' uiki ■labi« ba*«, kl ^4 oN|:ttrugtodluV*iaJb; potegu -,, IU (iru.iy,.joq oiiai io>i *»iov oiisdMJifj; oj. ' l v jako bogatej izberi. vaake velikosti, barve in snovi, kakor: bOBtba*, alpaooa, oloth« botaay, pol- r «rlla, avlla; donbte^faoa^ivlla Ud., ravno tako na1 navadnibv kakpr, n» patant^TanUi a,vto^t^|>^, (< ■tojailh, Ki so 6« tako hitro priljubili, /, laoduimi pali^ami, po pajnlfjllk oenan. ' / ^l>celjaiitoto dežnlUovs pateQtdv|iiit ftftmtfotvotttti, patf»Wt«waiil aamoaapoml, ,) -V kovtogit ifitatflJI-H, dešnlkt • paUob od tltkniJa ^U pa * ^U^n*,ito4alpm so vedno v zalogu ( . . Pežnim.B« kaj,;vNcJp in ceuo nanovo prurJLiAljo ali popra vljajo, ter naroćila z đežele iJfivrSu- . jejo 8e toćuofpo volji naroči»ilta s postnini povze^enK Ifrekd^m f»OHlj« ***» tttf zahtevanje »bitrne ceuilsiB«, n^!^!,,! -,,:= Xi«^'«BffX-!K^CrjB.^ljl|Kp'.|i,,- :, ,i:8Vll. ( ---------------------.....----- y l]umnl ^e^tnj *,.„ « 15. ' , .(8IB-8) i:>-;. "V Zvezdi, v liiši „Matice Slovenske". MARIJA Dilg^jii, Predtiskarijaa ~ i ' V ,Zyezđi, v lusi „Matice Slovenske". Bogata zaloga ženskih ročnih' del, začetih/ in- izv^enih.^ i1 •;■ „. :„,;3novi za vezanja Harlandska preja'.;' Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iti tisk „Narodne Tiskarne«.' lmM}