Posamezna številka 12 vinarjev. 102. V LlHblJflul v sredo, 18. inllla mi Leto xlv. ss Velja po pošti: ~ za oelo leto napre].. K 30-— za en mesec „ za Nemčijo oeloletno. za ostalo inozemstvo. V Ljubljani na Za oelo leto naprej.. sa an meseo „ .. V upravi prejemali mesečno b Sobotna Izdaja: s Za oelo leto.....K 7-— za Nemčijo oelalelno. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 — 2'fiu „ 34*— „ dom: K 28-— K 2-30 .. 2-- Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka m 3 min visoka aH nje iirastor) Hrvatski Dnevnik« izjavlja v imenu Hrvatov katolikov, da sprejme deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. maja kot podlago in pogoj političnega obstoja in kot edino realno bazo za politični razvoj hrvatskega naroda. Za naSega kmeta. Predlog poslanca Brenčič in tovarišev zaradi nujne pomoči v okrajema Ptuj in Ormož: V tema okrajema v teku skoraj dveh mesecev skoraj ni bilo nobenega dežja, tako, da je zaradi tega v celem mesecu maju, juniju in začetkoma julija suša jako veliko škodo napravila ter tako zimska in poletna setev kakor tudi seno na travnikih jako hudo trpelo. Zimska setev je zaradi suše prisilno dozorela in je upati samo polovičnega doneska. Na višje ležečih krajih se je na solnčnih krajih skoraj vse popolnoma posušilo. Na otavo pa se nam ni treba zanašati, ker so se strnišča od pekočega solnca jako zažgala. V vrtovih se je sočiv-je tudi skoro posušilo ker za namakanje istih je večinoma voda manjkala. Pašniki ležijo zažgani skoro brez trave ter nima živina kaj ugrizniti. Posebno hudo so prizadeti posestniki v vinorodnih krajih v Halozah, Žavrču, Slovenske gori« ce in ormožkih vinorodnih krajih, kjer je suša oves, ječmen, rž, pšenieo, koruzo in krompir na mestih skoro popolnoma uni-< čila. Zahteva tedaj iz zgoraj navedenih vzrokov od vlade nujne pomoči, da se poškodovanim prebivalcem ptujsko-ormož-kega okraja po razmerju škode potreben davek odpiše in da se jim še od suše ostali živež popolnoma prepusti, kakor tudi potrebno seme. Kjer pa živež manjka, naj se takoj temu ubogemu ljudstvu v naturi nakaže. Poslanec Brenčič je 14. t. m. bil pri dvornemu svetniku Portele zaradi pošto* panja deželnega kulturnega inšpektorata pri namestniji v Gradcu zaradi rekvirira-nja vina, katero neki Alojzij Mir v Ptuju od ubogih Haložanov stopnjo alkohola po 35 vin. po neki vinski tehtnici »Vinometer Weinlaube« v ptujskem okraju okrog jemlje. Višja oblast je bila na Dunaju kar pre* senečena in niti strokovnjaki te vinske va-ge ne poznajo. Napravili so se v tem oziru skupni koraki pri poljedelskem ministru Ertlu, kateri bo vse potrebno storil, da se kaj tašnega sploh v posameznih okrajih več ne zgodi. ♦ * * Načelstvo kmetijske podružnice za ptujsko okolico je pri seji dne 1. julija 1917; enoglasno sklenila: Da odločno zahteva od vis. c, kr. vlade, da se kmetovalcem te« ga okraja plačajo ravno iste cene za rekvi-. rirano žito, živino in seno kakor na Ogr* skem in Hrvatskem, ter da se po celem Štajerskem enakomerno rekvirira in da se pri grajščakih ne delajo nikakoršne izjeme. K rekviriranju se naj pritegnejo tudi avtonomna mesta Gradec, Maribor, Ptuj in Celje. Ljubljanski občinski svet. LJubljana, 17. julija 1917. Naznanila predsedstva. Župan imenuje overovateljema zapisnika podžupana in obč. svetovalca Kre- garja. Višja obrtna šola. Župan prečita sledeči dopis kranjske deželne vlade: C. kr. ministrstvo javnih del je v smislu odloka z dne 19. junija 1917, št. 37.557, XXI. b, odobjrilo začasni učni red za ustanovitev stavbene strokovne šole in višje obrtne šole mehanično-tehnične stroke na dneje vabljeni k slovenskemu blagoslovu. Vršil se bo vsako nedeljo in praznik ob 4. uri popoldne. Pred in po blagoslovu je priložnost za sv. spoved, slovenska pridiga domačega dušnega pastirja pa nam bo lajšala težke ure izgnanstva. Nenadni nastop vročine je provzročil med otroci dokaj bolezni. Odkar obstoji zavod, so umrli trije dečki v starosti 5 do 6 let; bolnih je sedaj le še 6 otrok, 8 jih je odšlo v taborišča, 2 pa k sorodnikom. Po-množenje ventilacije v jedilnem prostoru in tedenski izleti v dunajsko okolico so že iznova okrepili slabotne otročiče in upamo, da ne bo imela izvanredna velikomest-na vročina sladejših posledic. V boju z naraščajočo vročino se je skoro neopaženo bližal binkoštni praznik. Po zavetišču je zavladalo novo veselje. Pričel se je pouk za birmance in dne 12. junija je stopalo v lepem izprevodu nad 35 otrok v knezonad-škofijsko palačo, kjer jim je v lični knezo-nadškofijski kapelici podelil kardinal dr. G. Piffl zakrament sv, birme. Med botri je bila mil. g. baronica Tea Lapenna, gospod grof R. Chorinsky s soprogo, dalje baronica ekscelenca Rhemen, ministerijalni tajnik gospod dr. R. pl. Andrejka in več gospodov in gospip osrednjega odbora za begunce. Pred in po sv. birmi so otroci z gospodom katehetom, preč. g. dr. Knav-som, glasno molili pripravljalne in zahvalne molitve. Po končanem obredu so zapeli ter se nato v lepem redu vrnili v zavetišče kjer so iih čakali darovi in bogato po- grnjena miza. Poleg obleke in črevljev je prejel vsak birmanec rožni venec, svetinjo in hranilno knjižico z vlogo 15 kron, vsaka birmanka pa srebrno vratno verižico s svetinjo in hranilno knjižico z vlogo 10 K. Po obdarovanju se je 91etni Terčič Marjan s primerno deklamacijo zahvalil visokim botrom, nato se je vršil praznični obed. Popoldanski izlet je bil radi zaposlenosti nekaterih gospodov iz osrednjega odbora za begunce prenešen na 15. junij. Ta dan sp dobili birmanci zopet boljši obed, po obedu pa so odšli v Prater, kjer so bili pogoščeni s sladoledom in pecivom, Tam so jih pričakovali gospodje iz begunske centrale, botri in drugi vabljeni gospodje, ki so bili | vsi gostje gosp. dr. Sclnvarz-Hillerja, pred- ; sednika osrednjega odbora za beguncc. Med južino so otroci peli slovenske pesmi in deklamirali Andrejkov pemški prevod S. Gregorčičeve »Soči«. Čast. g. dr. Knavs se je v imenu staršev in v imenu slovenskega naroda v toplih besedah zahvalil predsedniku dr. Schwarz-Hillerju, voditeljici zavoda, mil. g. Riibnerjevi in mil. g. baronici Lapenna, pokroviteljici vseh ustanov za begunce z juga. Nato so nekateri gostje odšli, ostala družba pa je spremljala otroke v Wurstelprater. Vriskaje so pozdravili naši malčki orjaško kolo »Riesenrad« in ver selje je bilo nepopisno, ko so se vkrcavali v posamezne vagone, ki so se jeli dvigati čedalje višje. Veličastna slika milijonskega mesta je prevzela otroke s sveto grozo. Zazvenela ie nesem: Krasen Dotfled ie na ta božji svet, a ko je doseglo kolo najvišjo točko, je zamrla pesem v prevladujočem občudovanju. Ko so se srečno izkrcali, jim zazveni na uho veselo vriskanje iz vratolomne železnice »Rennbahn«, ki vodi v vijugastih črtah skozi umetne predore na strmine, v prepade in zopet na strmine, kar se v neštetih ovinkih neštetokrat ponavlja. Ker je gospoda takoj uganila razposajeno razpoloženje do čudovite vožnje, je dovolila, da se je udeleže v primernem nadzorstvu vsi birmanci, izvzemši najmlajših. Vratolomni dir je bil izprva res v veselje, a ko so prepadi čedalje naraščali in se je brzina bliskovito množila, smo se tiščali kakor odrevenele muhe na svojih sedežih in smo bili veseli, ko smo začutili pod nogami varna tla. Ravno pod istim umetno narejenim gričem je podzemeljska jama, polna rovov in votlin, v katerih šumi srebropena voda, noseča čolničke mimo čarobno razsvetljenih umetnih kapnikov in skal preko bajno lepih podzemeljskih jezer iz ene votline v drugo. Tudi te vožnje so se smeli presrečni otroci udeležiti in gotovo je prvič odmevala v teh votlinah pesmica: »Po jezeru« in »Barčica po morju plava«. — Od tu so povedli birmance v gledališče vojne razstave: Marineschauspiele. V prostorni dvorani so zasedli otroci dve vrsti najboljših sedežev in ko je predstava pričela, ni bilo občudovanja ne konca ne kraja. Na od ru je bilo videti Budimpešto z Donavo, po kateri so plavale ladje, nato Carigrad z morjem v divni večerni zarji in luninem svitu z nešteto ladjicami poleg obrežja, a z bojnimi ladjami in podmorskimi čolni na odprtem morju. Naslednje slike so pokazale moderni boj na Donavi pri Železnih vratih in na morju pri Dardanelah. Videli in čuli so se streli, vnele so se trdnjave na obrežju, potapljale so se ladje, res jako zanimivo in poučno za naše otroke. Nato so se vsi birmanci in navzoči gospodje slikali in vsak je prejel eno sliko v spomin, - 9, julija zaključimo šolo, Otroci ne dobe izpričeval, ker ministrstvo še ni konce-sijoniralo šole. Zato bomo učencem čitali rede iz kataloga. Starši, oziroma sorodniki, ki bodo pismeno poizvedovali o napredku svojih malih, prejmejo izpis redov s podpisom č. g. kateheta in g. učiteljice. V počitnicah ne bo pouk popolnoma počival, ampak bo omejen le na predpoldne. Popoldne pa bodemo uporabili deloma za izpre-hode, deloma za ogled dunajskih znamenitosti s primerno razlago. Tako živimo na Dunaju: ne brez solz, pa tudi ne brez rož. Osrečujoča vdanost is zavest, da je srečna ali nesrečna bodočnost v naših rokah, množi v otrocih stremljenje do vsestranskega napredka, do vzvišenih ciljev, kojih negovanje in rast prepuščamo božjemu Srcu, s katerim se redno družijo v vsakdanjem sv. obhajilu. S prisrčnim pozdravom dragim staršem, sorodnikom in znancem naših malih* »Otroško za^tišče,« državni obrtni šoli. Druga določila za zavod, odrejena z odlokom z dne 29. sept. 1911, št. 853—XXI, ostanejo v veljavi. Na obeh učnih oddelkih se bodo razredi polagoma otvarjali. Za oba učna oddelka veljajo sprejemni pogoji, ki jih predpisuje odredba z dne 24. junija 1912, št. 26.130—XXI a. Poučevalo se bo na stavbeni strokovni šoli po z odredbo z dne 17, decembra 1909, št. 166—XXI, določenem normalnem učnem načrtu; na višji obrtni šoli meha-nično-tehnične stroke pa po z ministrskim odlokom z dne 21. junija 1872, št. 7403, odobrenim normalnem učnem načrtu s sledečimi izpremembami: 1. Na obeh učnih oddelkih se skrajša tedensko število ur v učnem jeziku, kakor tudi v zemljepisju in v zgodovini v vsakem letniku za eno uro tedensko, 2. Na obeh oddelkih v vseh letnikih se poučuje nemščina v vseh oddelkih kot obvezni učni predmet s tedensko toliko ur, kolikor se poučuje učni jezik. 3. Praktične šolske vaje bodo izostale, dokler se ne vrnejo redne razmere. Magistrat se o tem obvešča s pristav-kom, da ministrstvo javnih del vzame z zadovoljstvom na znanje nameravana naklonila ustanov s strani kranjskega deželnega odbora in s strani mestne občine. Ministrstvo javnih del vzame na znanje tudi izjavo zastopnikov mestne občine na posvetu dne 21, marca 1917, da bo mestna občina pokrila, dokler se ne bo šola zopet nastanila v poslopju obrtne šole, potrebno stanarino za oba oddelka proti eventuelnemu povračilu vojne uprave za odškodnino za sedanjo uporabo poslopja državne obrtne šole in da bo preskrbelo mestno razsvetljavo in si pridržuje pravico, da se svojčas sklicuje na to izjavo. V smislu uvodoma navedenega ministrskega odloka se ravnateljstvu državne obrtne šole naroča, naj ona pravočasno ukrene, da se bosta oba prva razreda otvorila takoj ob določenem roku, Sklene se: Občina se zaveže, da preskrbi prostore višji obrtni šoli. Druga županova naznanila. Obč, svetovalec Bonač se je zahvalil v vznesenih besedah na čestitki v zadnji seji povodom njegove sedemdesetletnice. Odgovori na interpelacije. Na interpelacijo obč. svetovalca Marinka glede na otvoritev pralnic na Ambroževem trgu je izjavil župan, da je dal odpreti letos le dve pipi, da se ne bo voda tratila. — Glede na interpelacijo obč. svetovalca Jegliča radi gnječe pri ljudski mesnici pri Sv. Jakobu se bo odpirala klavnica ob sobotah ob štirih zjutraj. Župan popravlja. Župan nato kritikuje poročilo o zadnji seji občinskega sveta glede na predlog obč. svetovalca Marinka nekega ljubljanskega dnevnika (mislil je na »Slovenca«), ki je predlagal, naj se tudi delavcem da občinska draginska doklada. Rekel je, da mu je poročevalec delal krivico in da je za to, naj se delavcem da draginska doklada p o možnosti. (Poročevalcu se je v tisti seji zdel nastop županov nasproti obč. svetovalcu pretemperamenten; to je hotel pribiti, drugega nič; poročilo pa ni stenogra-fičen zapisnik, marveč posnetek situacije po vtisu, ki ga dobi od celega položaja poročevalec in ki ga mora kolikor mogoče kratko strniti, ne da bi hotel komurkoli, tudi ljubljanskemu županu delati krivico. Op. poroč.) Kanal na Marmontovi cesti. Na županov predlog se nujno sklene, da se zgradi na Marmontovi cesti kanal, ki bo stal 12.000 kron. Zvišane portalne pristojbine. Od 1, januarja 1917 dalje se zvišajo portalne pristojbine na IV2 za 1 nr. Nujni predlog magistralnega nadkomisarja Govekarja v domovinski zadevi. Fran Colestin, rojen 1870, trgovski so-trudnik v Ljubljani, prosi sprejema v domovinsko zvezo občine ljubljanske, ker potrebuje nujno domovnico zaradi vojaščine. Ker si je to pravico z nad 10 let stalnim prebivanjem v Ljubljani priposest-voval, ni ugovora. (Sprejeto.) Proračun mestnega zaklada za leto 1917. izkazuje primanjkljaja 1,131.678 kron in se odobri. Na poročevalčev predlog je odpadla glavna razprava. Z veliko večino se je sklenilo, naj ostanejo stare 35% dokla-de; obveljal je pa tudi s 16 proti 15 glasovom (dirimiral je župan), naj se zvišajo občinske doklade od 35 na 50%. V razpravi je obč. svet. Pammer nastopil proti povišanju občinskih doklad, ker bi bili hišni posestniki, ki v Ljubljani pač niso nobeni kapitalisti, preveč obremenjeni. Priporoča, naj se uvede občinski davek na vozne listke električne železnice in naj se »Mestna hranilnica« pritegne k občinskim stroškom; zniža naj tudi občini »Mestna hranilnica« obrestno mero. Izjavi, da nemška stranka ne bo glasovala za 50% občinsko doklado, kar pa ni nezaupnica županu, ki si ie posebno glede na aprovizacijo pridobil zasluge. Obč, svetovalec Jeglič želi, naj se ozira občinski svet na prošnjo Društva hišnih posestnikov. Poročevalcu se zde Pammerjevi nasveti pametni. Rezervna zaloga »Mestne hranilnice« mora znašati 5% vseh vlog, a vloge vedno naraščajo, zato se te višine ne doseže. Ves čisti dobiček bo dobila občina, kadar bo rezervni zaklad »Mestne hranilnice« dovolj visok. Prav bi pa bilo, če bi se višina pričuvne zaloge znižala, ker itak jamči občina za vse vloge »Mestne hranilnice«, Dovolj bi bilo, če ima »Mestna.hranilnica« 2 milijona kron visok rezervni zaklad. Za dnevna zavetišča. Občinski svetnik Jeglič je predlagal, naj se v proračun sprejme 20.000 K za dnevna zavetišča. Gosp. župan je pojasnil, da bo tudi za upravno leto 1917—18 občina dala za dnevna zavetišča, tako kot letos, iz aprovizacijskega zaklada, zato svo-ta za dnevna zavetišča ni v predloženem proračunu. Občinski svetnik Jeglič se je zadovoljil s to obljubo g. župana. Mestna zastavljalnica. Direktorij mestne zastavljalnice poroča: Potrebščine za leto 1916./17. se proračunavajo s 23.970 K, pokritje s 26.000 K, prebitek z 2030 kronami. % Mestna klavnica. Ravnateljstvo mestne klavnice pro-računava za leto 1916./17, potrebščine s 77.894 K, pokritje s 86.940 K; prebitek pa z 9046 kronami. Meščanska imovina. Finančni odsek proračunava potrebščino s 63.749 K, pokritje z 72.154 K; prebitek pa z 8405 kronami. Podpore meščanom se proračunavajo, in sicer dnevne podpore po 60 vin. s 8500 K, po 40 vin. pa z 2600 K. Podpore iz meščanske imovine 11.000 K; upravni stroški pa znašajo 5400 kron. Mestni ubožni zaklad. Potrebščina mestnega ubonega zaklada za leto 1916./17. se proračunava s 197.873 K, pokritje z isto vsoto. Podpore se proračunavajo: stalne pri mestni blagajni s 25.000 K, pri mestnih očetih s 67.000 K, milostinje s 35.000 K, podpore iz obresti raznih ustanov 800 K, razne občasne podpore 2500 K, zdravila 6000 K, blagotvorne vožnje 1300 K, pogrebni stroški 2000 K. Nadzorstvo, zdravnik in plače uslužbencem »Jubilejske ubožnice« se proračunavajo s 3220 kronami; nadzorstvo in uslužbenci libožnice na Karlovski cesti bodo stali 860 kron, lani 400 K. Hrana oskrbovancem obeh ubožnic se proračunava s 34.000 K. Prispevek mestnega zaklada se proračunava s 94.429 kronami. Pehotna vojašnica. Potrebščina se proračunava s 64.541 kronami, pokritje z 71.322 K; prebitek pa s 6781 kronami. Mestno loterijsko posojilo. Potrebščine se proračunavajo z 227.870 kronami, pokritje s 340,684 K; prebitek pa s 112,814 kronami. Proračun mestnega vodovoda za leto 1917./18. izkazuje potrebščine 295.000 K, pokritje 375.000 K; prebitek se proračunava z 80.000 K. Vodovodna naklada se proračunava z 215.000 K, večja poraba vode pa s 140.000 K. Proračun mestne elektrarne ljubljanske. Pokritje se proračimava s 648.100 K, potrebščina s 597.630 K 92 vin.; prebitek znaša 50,469 K 8 vin. Pokritje za porabo toka se proračunava s 600.000 K. Izdatek za premog se proračunava z 218.300 K; v proračunskem letu 1916./17. se je izdalo za premog 160.285 K 76 vin.; medtem ko se je bil ta izdatek proračunil s 113.800 K, kar kaže, koliko se je cena premogu v tem času zvišala. Premoga potrebuje elektrarna 590 vagonov; vagon stane s skladanjem vred 370 K. Vodovod potrebuje 200 vagonov premoga, vagon se računa s 380 K, skupaj 76.000 K. Proračun mestnega pogrebnega zavoda. Upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda proračunava potrebščine s 142.436 K 39 vin,; pokritje s 182,550 K; prebitek pa s 40.113 K 16 vin. Mestna priprega. Upravni odbor mestnih voženj poroča, da se proračunavajo potrebščine s 130.000, pokritje pa tudi s 130.000 K. Cesta na pokopališče k sv. Križu se bo uredila, kar bo stalo 53.414 K 32 vin. Poročevalec dr. Novak je naznanil, da je Kolinska tvornica odstopila za to potrebni svet brezplačno. Sprejela se je tudi Fran-chetijeva resolucija, naj se kolikor mogoče hitro razširi električna železnica do pokopališča. Neredno odvažaoje smeti. Obč. svetovalec Ložar graja, ker se smeti tako neredno pobirajo. Po cel teden ni smetarja. (Obč. svet. Mali: To je resnično!) Graja, ker ne dobe gostilničarji, ki so končno le tudi obrtniki, petroleja. — Zupan: Kar se more glede na odvoz smeti storiti, se zgodi, Glede na petrolej je pa to urejeno po postavi in ne more gostilničarjem pomagati. Župan nato zaključi javno sejo. Me napredovanje v vziioii Galiciji. Dunajski vojaški strokovnjaki so pisali dne 17. t. m. o položaju na vzhodnem gališkem bojišču: Rusi niso doživeli včeraj le taktične-nega, marveč tudi operativni poraz. Zapustiti so morali tiste postojanke, ki so jih osvojili na zahodnem bregu Lomnice, katere so pravkar izpreminjali v utrjeno mostišče. Sunek jih je zadel, ne da bi ga bili pričakovali. Občutljivo so motene priprave za prehod s silo čez spodnjo Lomnico pri Bludnikih in proti Perelinsku. O bodočih učinkih operacij nas pouče bodoči dnevi. . AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. julija. Uradno se poroča: Rusi so odnehali nasproti pritisku nemških in avstrijskih čet in so izpraznili včeraj Kalusz in zahodni breg Lomnice. Zavezniki jih zasledujejo. Južno Kalusza so se razvili mestoma močni boji. Pri Lodzia-nih se je izjalovilo šest ruskih razbremenilnih sunkov v odporu hrvatskih bataljonov. Pri Landstreu in pri Novici smo pridobili na prostoru. Sicer se ne poroča nič z vzhodnega bojišča in iz Albanije. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. julija. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Živahno so se bojevali dalje pri Rigi, pri Dvinskem in pri Smorgonu. Pri Nara-jovki se je zjasnilo; streljali so zato močnejše kakor prejšnje dni. Južno Dnjestra so vzeli porenski polki gozde severno Kalusza, Ker so tudi z zahoda napredovale nemške sile, so Rusi izpraznili mesto in so se zelo hitro umaknili na južni breg Lomnice. Z bojišč generalnega polkovnaika nadvojvode Jožefa in maršala pl. Mackensena se ni nič važnega poročalo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ludendorff, * • » V vzhodni Galiciji smo tudi včeraj napredovali. Dunaj, 17, julija zvečer. Vojni tiskovni stan: V vzhodni Galiciji smo pridobivali dalje na prostoru pri Novici in pri Lande-streu, * * * Rusko uradno poročilo. 13. julija. V smeri Vladimir-Volynski, jugovzhodno od Kisjelina, so sovražni oddelki, podpirani od artilerijskega ognja, napadli naše postojanke in vdrli v naše jarke, na pomoč došle rezerve so pa pregnale sovražnika in zopet vzpostavile položaj. Tekom 12. julija so se nadaljevali boji ob Lomnici. V bližini izliva Lomnice so naše čete prišle na levi breg in se polastile višin na črti Dnjester-Pukasowce-Bludniki. Po trdovratnem boju je bil sovražnik prepoden tudi z višin severovzhodno od Kalusza. Vasi Studzianka in Podzorki na levem bregu Lomnice so naše čete zasedle. Pri Kaluszu je polk Če-čensk s sijajnim napadom osvojil štiri topove. Jugozapadno od Kalusza na fronti Landestreu-Ladziany-Krasna se naše čete bore s sovražnikom, ki krije dohod od Lomnice čez cesto v Rožniatow-Dolino. Prehode čez isto reko pri Perehinsku so naše čete zasedle. Med bojem 11. t. m. smo ujeli 10 častnikov in 850 mož, povečini Nemce, in zaplenili 5 težkih topov in 10 strojnih pušk. 14, julija. Ob spodnjem teku Lomnice, posebno od Kalusza do izliva reke, streljanje s puškami. Pri Kaluszu je sovražnik dvakrat napadel z Moscishe in iz doline Ugait z namenom, da bi vrgel naše čete, ki so zasedle Kalusz. Oba napada smo odbili. Jugozapadno od Kalusza smo osvojili vas Novico. ... Poluradni poročili o bojih v vzhodni Galiciji. Dunqj, 17. julija, (Kor. ur,) Vojni tiskovni stan: Ponoči od nedelje na ponedeljek je izpraznil sovražnik Kalusz; vzhodni rob navedenega kraia se nahaja zdaj v naših postojankah. Rus se je ustalil šele 2 kilometra severovzhodno Kalusza na višini Podmihale. Postojanka pri Lomnici je popolnoma v naših rokah, da, južno Kalusza so preskočile naše postojanke že Lomnico in se raztezajo čez Dobrolany na višino Kaniova, kar se z ozirom na nadalj-ni razvoj naših operacij ne sme podcenjevati, Berlin, 17, julija. (Kor. ur.) Wolff poroča: Na vzhodnem bojišču so dopoldne 16, t, m. s težkimi kroglami obstreljevali naše postojanke jugovzhodno Jaziany. Naš ogenj je pregnal sovražnika, ki je poizve-daval. Tudi popoldne so se izjalovili sovražni stinki. Rusi SO morali nnrl našim pritiskom hitro izprazniti mesto Kalusz, a zasedli smo tudi izgubljene dele naše po* stojanke vzhodno Landestreu in vzhodni rob Dobrolanega. V Karpatih so od časa do časa živahno streljali s topovi, posebno južno ceste Oituz. Brez truda smo odbili več patruljnih sunkov. V Rumuniji so od časa do časa močnejše streljali pri Tulči in pri Fundasi. Obnovljeno obstreljevanje kolodvora pri Tecuciu je izzvalo zopet eksplozije, ki so jim sledili veliki požari. Zakaj smo izgubili Bukovino. Praga, 17. »Prager Tagblatt« poroča: Poslanec Grigorovici je med drugim v državnem zboru izjavil, da so vpadli Rusi v Bukovino le, ker so honvedske čete deloma položile orožje, deloma so pa bile popolnoma pasivne, češ, da se nočejo vojskovati za tujo deželo. Za pričo je navedel polkovnika Fischerja. ... Krakovski trdnjavski komisarijat raz-puščen. Krakov, 17. julija. Z dovoljenjem višjega armadnega poveljstva se je razpustil trdnjavski komisarijat v Krakovu. Popolnoma se je s tem izvedla samouprava Kra-kova, katero je zahtevalo v parlamentu »Poljsko kolo«. ... Popotni promet z Rusijo popolnoma pre> kinjen. Haparanda, 17. julija. Popotni promet z Rusijo je popolnoma ustavljen. Pričakuje se splošna stavka, če se ne uvede splošna občinska volilna pravica. ... Pokret Ukrajine. Krakov, 17. julija. Gališki duhovnik dr. Turyk, ki je bival kot talnik skoraj trideset mesecev v Rusiji, piše v »Novi Reformi«, da se ukrajinski pokret v južni Rusiji mogočno širi. S kijevske mestne hiše plapola ukrajinski prapor. Mestni svet je daroval stavbišče, na katerem se bo zgradila uniatska cerkev. Nova vlada je postavno priznala uniatstvo. Ukrajinci vladajo v gubernijah Podolsko, Volinja in Čer-nigov. V zasedenem delu vzhodne Galicije so uvedli ukrajinski jezik v šole in v oblasti. Ukrajinski častniki in vojaki zahtevajo samoupravo in lastno armado. st " 7 Pokret Finske. Stockholm, 16. julija. Finski deželni zbor je sklenil soglasno, da proklanlacija začasne vlade v Petrogradu o proglasitvi vojnega prava na Finskem ni veljavna: ! ... ^ ' ar. > Car ponesrečiI.(?) f Kodanj, 16. »Ruska Volja« poroča: Bivši car se je s svojim dvornim maršalom grofom Benckendorffom vozil vsako :jutro s kolesom po parku, a se je ponesrečil in si poškodoval levo nogo. Car je omedlel. Straža ga je prinesla v grad, kjer ga zdravi njegov hišni zdravnik. Tudi carica ni zdrava; ne more hoditi in kosi v bolniškem naslonjaču. Ameriške vojne priprave. Rotterdam, 17. Iz Newyorka se poroča: Ameriški vojni minister je nakazal štiri milijone dolarjev za zgradbo novih tvor-nic, ki bodo izdelovale letala. Rotterdam, 17. »Nieuwe Rotterdam-sche Courant« javlja: Edison je baje iznašel za vojsko velevažno iznajdbo. Ne ve se še, kakšna da je. Izdelujejo jo v posebni tvornici, ki je popolnoma zaprta od ostalega sveta in ki jo obdaja visok zid. Delavce prav dobro plačujejo, a deset mesecev jo ne more nihče zapustiti in tudi pisati ne. Car pobegnil na Finsko? Kodanj, 17. julija. Včeraj se jc tu govorilo, da se je posrečilo carju pobegniti na Finsko, kjer se skriva. Poročilo se je širilo z vsemi podrobnimi okolnostmi, vsled česar se sklepa, da se je ustanovila v Petrogradu močna stranka, ki dela na to, da bi se ponovilo samodrštvo. Uradno se nič ne izve. ... Prvi petrograjski topniški polk črtan iz seznama ruskih polkov. Budimpešta, 17. julija. »Corriere della sera« poroča: Prvi petrograjski topniški polk so radi gotovih vojaških dogodkov črtali iz seznama ruskih polkov. Kako naj bi bil pobegnil car na Finsko. Kodanj, 17. julija. Carju Nikolaju se je s pomočjo zvestih mu častnikov posrečilo, da je pobegnil z avtomobilom. S svojimi spremljevalci se skriva na Finskem; pozneje namerava pobegniti čez državno mejo. Ministrska izprememba v Rusiji. London, 17. julija. (Kor. ur.) Reuter je poročal včeraj iz Petrograda: Odstopili so naučili, finančni in minister javne pomoči, Prokopovič je imenovan za ministra trgovine in industrije, Čarnovski pa za nauč-nega ministra, . Začasen parlament v Rusiji. Kodanj, 17. julija. Iz Petrograda se javlja: Konstituiral se je odbor vojakov in delavcev, ki se je proglasil za začasen parlament, ki šteje 257 članov in smatra, da je duma razpuščena in da smatra le sebe za edino ljudsko zastopstvo v Rusiji, dokler ne bo sklicana konstituanta. Izgredi ruskih čet. Stockholm, 17. Pokret čet proti ruski vladi je vedno močnejši. Tretji rezervni polk jc napadel predvčerajšnjim gojence petrograjske kadetne šole, ki so klicali ži-vio vojski. Nad sto mladih kadetov so pobili s puškinimi kopiti in njih prapore in zastavo požgali. Vlada se ne upa krivcev kaznovati. Na Nevskem Prospektu so napadli in pretepli avtomobilske čete. Vedno večji vpliv pridobiva pešpolk 703, ki je svoj-čas pretepel Sokolova, ki je agitiral za vojsko. Osvobodili so nad 500 političnih jetnikov. Odbor vojski nasprotujočih vojakov je zahteval, naj takoj odstranijo kozake in obsodil na smrt vojnega ministra Keren-skega in pravosodnega ministra. Da zaduše pokret, je poslala vlada častnike v avtomobilih, ki so širili po mestu posebne izdaje o uspehih na ruskem bojišču. Častnike so pa vojaki napadli in pretepli. S Japonci v Vladivostoku. Stockholm, 17. julija. Riiski listi poročajo: V Vladivostok se je pripeljalo japonsko vojno brodovje. Japonci so zasedli mandžurijsko železnico. « « • / Ministrske izpremembe v Rumuniji. Geni, 17. »Agence Havas« poroča iz Jaša: Odstopil je Take Jonescu z dvema ministroma. Kralj je. poveril sestavo nove vlade Bratianu. kor se je vedno majala na skrivljenem hrbtu starih pruskih velikašev, katerih zvestoba nasproti kralju se je pričela vedno majati, kadar kralj ni izpolnil njih volje. Hindenburg in Ludendorff zapustita Berlin. Berlin, 17. julija. (Kor. ur.) Maršal Hindenburg in general pehote pl. Ludendorff sta zapustila včeraj ob 1. uri ponpči Berlin. Novi kancler. Sodba sporazuma o novem kanclerju. Geni, 17. Pichon je izjavil v »Petit Journalu«: Dr. Michaelis je bil imenovan za nemškega državnega kanclerja na Hin-denburgovo željo, kar pomenja, da je zmagala vojaška stranka. »Humanite« pravi, da je dosegel uspeh pangermanizem, ker je bil imenovan dr. Michaelis za nemškega kanclerja. Drugi listi pa pravijo, da je mirovna formula Nemčije le uspeh hinavske politike. Berlin, 17. »Tageblatt« nastopa proti nazoru inozemstva, da kanclerska kriza v Nemčiji pomenja zmago reakcije in aneksi-onistov. Konservativci in veliki tvorničar-ji so sicer strmoglavili Bethmanna, a nobena osebna izprememba ne more zadržati potrebnega razvoja. O uspehu aneksijskih politikov bi bilo mogoče le govoriti, če bi bil imenovan novi državni tajnik za zunanje stvari po njih željah, _ Srednja pot kanclerja, Berlin, 17. julija. Pri posvetu zastopnikov večine v navzočnosti Hindenburga in Ludendorffa je kancler dr.Michaelis pri-poznal, da so upravičeni razlogi, ki so napotile večinske stranke do njihove mirovne resolucije. Kancler je bil voljan pritrditi resoluciji, a razmere so se med tem iz-premenile; kancler je za to svojo namero opustil in namerava hoditi srednjo pot, kar bo tudi v svojem govoru naglašal. Predsedstvo nemškega državnega zbora pri Hindenburgu. Berlin, 17. julija. (K. u.) Predsedstvo državnega zbora je obiskalo včeraj Hindenburga in Ludendorffa, Saksonci proti prikrajšavam svojih pravic. Frankobrod ob Meni, 17. julija. Saksonski ministri so razpravljali pred dnevi s praljem o vprašanju nove orientacije v državi. »Franfurter Zeitung« izjavlja, da Saksonci odklanjajo vsako vmešavanje države v ustavne pravice zveznih držav. Kancler in stranke. Berlin, 17. julija. Ker stališče centra n< popolnoma jasno, je izključeno, da se loči centrum iz dosedanje večine, ki se za to lahko spremeni v manjšino. Državno-zborski krogi ne računajo na programni govor kanclerja, marveč le na uvodni govor, v katerem bo zavzel kancler stališče nasproti najbolj perečim vprašanjem no? tranje in zunanje politike, Monarhistični nazori in socialna demokra-cija. ' Berlin, 17. julija. Pod nadpisom »Cesarjeva politika« piše socialno demokratični »Echo«: Cesar se je vrnil s svojim odlokom z dne 11. julija 1917 na pota, ki jih je pričel hoditi s svojim februarskim odlokom 1. 1890. Nemškim socialnim demokratom ne glede na njih demokratična načela ne gre za to, da bi izpremenili Nemčijo v republiko; najmanj pa v meščansko republiko po francosko ameriškem zgledu. Če ostanejo cesar in njegovi nasledniki zvesti načelom, ki so bila izražena v velikonočni poslanici, bo monarhija Nemčija v bodočih časih slonela ravno tako trdno in varno na ramenih mož dela, če pridejo do popolne državne enakopravnosti, ka- Boj! M zaMu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17, julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega, Na obali so napadli Angleži po živahnem ognju podnevi zopet pri Lombartzyde; odbili smo jih. Ob bojni črti od Noordscho-te do Narnetona se je razvil boj topništva do znatne sile. Tudi na obeh bregih Scarpe so živahno streljali s topovi. Sovražni poizvedovalni sunki so se izjalovili pri Messi-nes, pri Hulluchu, Gavrelle, Bullecourtu in severno St. Quentina. Bojna črta nemškega cesarje v i č a. Naskakovalne čete nekega hanover-skega polka so udrle dop. skupno s pionirji po presenetljivem streljanju v francoske črte, razstrelile so bivališča in jarkne topove in se vrnile s številnimi ujetniki in s strojnimi puškami v lastne jarke. Pri Courteconu smo v včerajšnji noči vzeli nadaljnji kos francoske postojanke s presenetljivim napadom. Število ujetnikov je poskočilo v tem odseku na nad 450 Francozov. Nekoliko prej, predno se je pričelo temniti, je sovražnik pričel hitro obstreljevati z najmočnejšim ognjem med selom Malval in Cerny. Nato je napadel to bojno črto krepko z gostimi množicami; napad se je zrušil v ognju in v pobližnem boju z najtežjimi izgubami in brez uspeha za sovražnika. Vse postojanke, ki smo jih bili pred kratkim vzeli, drži trdno preizkušena vzhodnopruska divizija. Severno Reimsa se je izjalovil sunek Francozov na po naših osvojene jarke južno Bois Soulanisa; drugi napad je zadušil ogenj naših pušk. Na gori Pohl v zahodni Champagni so tirinški polki z besnimi boji z ročnimi granatami pregnali Francoze iz ostalega kosa naše stare postojanke in so izvedli več protinapadov. Na levem bregu Moze so pričeli opoldne naj-besnejše obstreljevati višino 304 in sosedne črte. Naš uničevalni ogenj na francoske jarke in pripravljalne prostore je zadušil sovražni napad; le malo ljudi je prišlo iz jarkov. Danes opoldne so tam zopet močnejše streljali. Bojna skupina vojvode Albrehta Virtemberškega: Nobenih posebnih dogodkov. • * * Naši letalci so premagali 5 letal in 4 sovražne zrakoplove, ki so padli. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Revolucijonarno razpoloženje v Italiji. Bern, 13. julija. »Berner Tagwacht« objavlja dopis nekega italijanskega socialnega demokrata o političnih in gospodarskih razmerah v Italiji. Dopisnik opozarja, da je poslanec Turati, ki ni nikdar pretiraval položaja na korist radikalnih socija-listov v Italiji, v svojem zadnjem govoru v zbornici dejal: »Če mi hočemo revolucijo, jo imamo danes, pa je nočemo.« Dejstvo je, da boj proti vojski od njenega izbruha v Italiji ni nikdar prenehal in se nadaljuje. Maja meseca 1917 je bilo samo v Milanu aretiranih nad 1000 oseb, v Rimu pa na dan otvoritve zbornice 700 oseb in sicer radi velikih demonstracij. Nobena tajnost ni več, da je gospodarski položaj Italije obupen. Če je Turati danes proti revoluciji, tiči vzrok v tem, da se boji posledic revolucije, če bi izbruhnila danes. Ni izključeno, da bi se pri izbruhu revolucije inter-vencijonisti postavili na čelo gibanja, vendar pa hočejo socijalni demokratje revolucijo brez vsakega vpliva intervencijoni-stov. Večina italijanskih vojnih hujskačev je protimonarhična. Francosko uradno poročilo. 14. julija. Na prostoru St. Quentin— Craonne in v odseku Courcy so naše baterije uspešno odgovarjale na precej živahen artiljerijski ogenj in ovirale različne napadalne poskuse južno od St. Quentina. V Champagni smo z uspehom udrli v nemške črte od Navarina, porušili kritja, zadali sovražniku občutne izgube in privedli ujetnike. Na levem bregu Moze zelo močno artiljerijsko delovanje posebno pri višini 304. Napad na malo našo postojanko južno od gozda Avocourt smo odbili, V Woe-vre je naša artiljerija zadržavala precej silovito delovanje sovražne artiljerije med Lisey in Romenoville. Nemški napadalni poskus severno od Fay-en-Haye se je iz- I ialovil v našem ognju. Zračna vojska. Ponoči so nemški letalci metali bombe na ves prostor severno od Nancy. Dve ženi in en otrok so ubiti. 15. julija ob 11. uri ponoči. Artiljerijski boj se je čez dan z manjšo silovitostjo nadaljeval zahodno od Cerny. Obstreljevanje s presledki v prvih črtah odseka Craonne. V Champagni so naše čete utrdile postojanke, ki so jih minulo noč osvojile severno od Hoch- in Poehlberga, Sovražnik je odgovarjal le z artiljerijo. Zapadno od Butte-du-Mesnil in v Argonih v smeri na.Bolante smo izvedli uspešne sunke proti sovražnim jarkom in privedli ujetnike. Angleži izgubili v dveh mesecih nad 200.000 mož. Curih, 17. julija, »Tagesanzeiger« javlja: Meseca maja in junija je izgubila angleška armada nad 200.000 mož. Angleške vojne ladje v nizozemskih vodah. Ymuiden, 17. (K. u.) Pet nemških tovornih parnikov, ki so odpluli iz Rotter-dama, so ponoči napadli pri Egmontu trije rušilci, Trije parnild so pri bregu nasedli. En parnik so granate zažgale, ostala dva so Angleži zaplenili. Ker se je zasledovanje vršilo v nizozenjskih vodah, so nizozemske vojne ladje odplule na lice mesta. Granate so padale na nizozemsko obrežje. Mornariška oblast je uvedla preiskavo. Haag, 17. (K, u,) Uradno se poroča: Angleške bojne sile, ki so ob nizozemskem obrežju napadle nemške tovorne ladje, so obstojale iz 19 do 20 torpedovk in torpedo-lovcev. Štiri ladje so potopljene, tri so nasedle, dve so Angleži odpeljali. Od nasedlih ladij dve gorita. Od posadk je 6 mož ubitih, enega pogrešajo. Granate angleških bojnih ladij so ponovno padale na nizozemsko ozemlje, med drugim tudi na nemški tabor internirancev v Bregenu. Nekaj živine je ubite. Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. julija. Uradno se poroča: Na Colbriconu so eksplodirale italijanske mine. Naše naskakovalne čete so zavzele udrtino. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo, 16, julija. Včeraj smo se na celi fronti zelo bojevali. Zvečer, potem ko smo sovražne črte Vršiča v jamljanski dolini lju-to obstreljevali, smo kljub silnim reakcijam izvedli uspešen sunek jugozafcadno od točke 247, Sovražne postojanke smo zasuli in porušili. Zaplenili smo strojne puške, municijo in različno vojno orodje. Ujeli smo 264 mož in 11 častnikov. Na tridentinski in karnijski fronti je naša artiljerija zadela sovražne lope na prelazu Moncitello (Tonale), povzročila požare in razkropila sovražne oddelke na nižini Laghi, na planoti Tonazzo in na Wischbergu (Val Seisera). Na julijski fronti smo osredotočili ogenj na Bilje in Bodrež. Napravili smo zelo natančen bobneči ogenj proti sovražnim jarkom med Kanalom in Horko in razkropili kolone tovornih avtomobilov in trena. Danes zjutraj zgodaj je mogočno italijansko brodovje letal napravilo polet za sovražne črte vzhodno od Sela. Zapazili smo številne čete in jih bombardirali. Naša letala so se kljub sovražnemu obrambnemu ognju vrnila nepoškodovana. Naši letalci so zbili nekaj sovražnih aparatov, ki so se dvignili, da bi nas pregnali. Zjutraj s,o sovražni letalci metali med Sočo in Krasom bombe, ki so povzročile nekaj izgub in lahko škodo. Boji pri Soči, Dunaj, 17. julija. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Na bojni črti -pri Soči italijanska pehota po včerajšnjih neuspehih italijanskih napadovalnih čet ni nastopala; pač so pa Italijani od časa do časa obsipavali z besnim topovskim ognjem. Italijanski letalci so tudi živahno letali. Razvile so se borbe v zraku; eno sovražno letalo smo sestrelili pri Jamljah. Na tirolskem pozorišču je bila raz-strelba na Colbriconu, ki ga imamo mi zasedenega. Razstrelba se je za Italijane iz-prožila prekmalu, ker so šele 50 minut pozneje pričeli streljati s topovi, a njih ogenj ni več zabranil, da smo to izstreljeno udrtino zasedli, 4 . Poročila o miru. Nova mirovna ponudba Nemčije. Rotterdam, 17. julija. »Morningpost« poroča iz Kodanja: Tu so trdno prepričani, da bodo te dni stavili sporazumu novo mirovno ponudbo. Nemški krogi so prepričani, da bo sprejel sporazum ugodno mir brez aneksij in odškodnin. Mirovni pokret v Parizu, Genf, 17. julija. Pariški listi poročajo: Tudi v minulih tednih so prijeli v Parizu veliko oseb. ker so širile miroiiubne le- take. Francoska vlada je naročila časopisju, naj piše, da je kriza v Nemčiji le okrepila vojno voljo Nemčije in da se mora zato brezpogojno nadaljevati vojska. Vprašanje Alzacije-Lorene pred inter-nacionaio. Genf, 17. julija. »Petit Parisien« javlja: Manjšina francoskih socialistov je zahtevala, naj se takoj skliče kongres, ki bo odločeval o udeležbi na stockholmskem posvetu. Manjšina zahteva, naj odloči o vprašanju Alzacije-Lorene internacionala. Iz Amerike nobene pošte več. Dunaj, 17. julija. (K. u.) Kakor poroča švicarsko poslaništvo v Washingtonu, je generalni poštar v Washingtonu 7. aprila 1917 poštno službo z Nemčijo za čas vojske ustavil in vsem poštnim uradom Združenih držav naročil, naj tudi za Avstrijo, Bolgarijo, Turčijo in Luksemburg določeno pošto več ne sprejemajo, ker se pošta ne more več dostaviti, ne da bi šla skozi Nemčijo. Pošto iz imenovanih dežel, ki pri«! de v Združene države, bodo naslovljen-cem dostavili. Mobilizacija ameriške narodne garde. Bern, 17. julija. »Agence Havas« javlja New Yorka: Združene države so odredile splošno mobilizacijo narodne garde v vseh državah. Novo ime angleškega kralja. London, 17. julija. (K. u.) Reuter poroča: Kralj je danes v seji Privy Councilai izpremenil zase in za družino ime WukU sor. Novi kitajski ministri. Peking, 17. julija (K. u.) Reuter javlja: Wang-Tasich je imenovan za zunanjega ministra in Lin-Kuan-Suang za mornari-i škega ministra. Predsednik se je izrazil, da več ne sprejme predsedništva. Krvavi boji v Lizboni. London, 16. julija. (Kor. ur.) »Morning-* post« javlja iz Lizbone: Povodom poulične manifestacije stavkujočih 12. julija so se spopadli manifestanti s policijo. Ubitih je bilo 6, ranjenih pa 30 oseb. V mestu je zo-t pet mirno. Proglasili so oblegovalno stanje^ Švicarski podkonzul v Tiflisu obdolžen vohunstva. Lugano, 17. julija. Iz Petrograda: Zan prli so bivšega švicarskega podkonzula Meierja v Tiflisu. Dolže ga, da je vohunil Nemčiji na korist, Odlikovanja. > Z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje z meči je odlikovan mornariški komisar L razreda Josip vitez Pogačnik v priznanje izb ornega službovanja pred sovražnikom. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje; je dobil črnovoj. poročnik računovodja J« Hočevar. — Srebrni zaslužni križec na tra-r ku hrabrostne svetinje je dobil desetnik 5< drag, p, Franc Ferjanc, — Srebrno hrat brostno svetinjo 2, vrste sta dobila desetnik 7, pp. Blaznik Franc in nadognjičar 7j trd. top, p, Batič Jurij. Odlikovanja pri 7. lovskem bataljonu« Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili( podlovec Grum Ivan, tit, patr. vodji Um-t berger Franc in Vogrič Ivan, lovci Jeraj Ivan, Amon Anton, Hauptmann Martin in; Hočevar Anton. Odlikovanja pri 87. pešpolku. Brona* sto hrabrostno svetinjo so dobili: narednik' Smilaj Boltažar, četovodja Šegula Ivan, det setnik Kraft Viljem, poddesetnika Juvan Franc in Stanjšek Ivan, pešci Filipančič Florijan, Haas Vincenc, Kese Alojzij, Ko< sanič Miroslav, Canesin Dominik, Dullefl Avgust, Herzog Anton, Žnidarič Al., Kotnik Jernej, Regul Maks, Steif Josip, Jeset nik Martin, Šmon Franc, Sevšek Franc in častniški sluga Konec Franc, tit. desetnik Praprotnik Franc. Primorske novice. Grgarskim občinarjem v znanje in ravnanje. Podpisani naznanjam, da se grgarsko županstvo še vedno nahaja doma, oziroma da je g. župan doma v Vasi, občinski urad pa na Fovškem Kaju. To radi tega ome-i njam, ker me nekateri občinarji po tem pismeno povprašujejo. In ker se zdi, da. ni zveze med županstvom in sosedi, priporočam občinarjem, naj naznanijo županstvu svoje natančne naslove, kraj bivanja, hišna številka, zadnjo pošto in deželo. Posebej še naj naznanijo radi razvidnosti, kakšno je bilo njih gospodarsko stanje pred vojsko. Za ime in priimek hišnega gospodarja, za kraj in hišno številko domačega bivališča županstvo tako ve. Število družinskih članov v Grgarju in Ravnici sem podpisani že naznanil. Ostane hišnim gospodarjem, da naznanijo še število hlapcev in dekel in poslopij; dalje gospodarske prostore za živino (hleve), za pridelke (hrame) in vinarstvo (kleti); tudi koliko glav živine je bilo: volov, krav, junic in junčkov, koliko konj, prašičev, ovac, koz in kuretnine. Nadalje napišite gospodarsko orodje, koliko vozov, težkih in lahkimi, koliko samokolnic, strojev, oral, koliko ročnega orodja (žag, sekir, motik itd.), slednjič koliko vinske posode. Pozneje, morebiti kmalu, se bodo strankam poslale tiskovine ali vzorci, cja vanjo vpišejo škodo, ki jo je vojska gospodarjem prizadela. Dalje priporočam, da pogledate če le mogoče v časopis, v »Slovenca«, da veste, kako in kaj z nami. Časopis je zdaj med nami posebno v javnih zadevah edino občilo, ko nas je huda strina vojska tako kruto razgnala na vse strani. Še to. Letos 13. maja, o priliki, ko je bil c. kr. namestnik v Ajdovščini, sem podpisani podal na-mestništvu obširno pisano poročilo o žalostnem stanju naše občine Grgar-Ravnica, in sicer kolikor je bilo moči stisniti v tako poročilo. V odgovoru na to poročilo, ki sem ga te dni prejel potom c. kr. okrajnega glavarstva, se nam obeta, da se bo deželna komisija na to poročilo ozirala ter kolikor le moči potrudila, da se nam hude rane zacelijo. Bog daj, da postanejo ti obeti kakor hitro mogoče resnica. Zdravi bodite in Bog bodi z Vami! Vaš — Jos. Godnič, kurat-begunec v Cirknici. — Umrl je v Bosni v Sarajevski bolnišnici 34 let stari črnovojnik Ludvik Ur-foančič, pekovski mojster in posestnik iz Volč pri Tolminu, Primorsko. Bodj mu tuja zemlja lahka. Pogrešane družine. Fran Pahor, Sam-melstelle fiir Genesene 93 I. D., Feldpost 220, išče svoje starše Jožefa in Ano Pahor iz Opatjega sela št. 4. — Ravnatelj Karel Schmid, Ebergasing bei Wien, oziroma Marija Plesničar, Hundsheim 17, Kloster, Post Hainburg a. d. Donau, prosita za naznanilo o sedanjem bivališču šesterih begunskih otrok Bressan, in sicer: 91etne Er-nestine, 81etne Karmele, 7letnega Avgusta, 51etnega Rudolfa, 31etnega Jožefa in enoletne Cite. Družina Plesničar: 40letni Anton in 35letna Antonija, vsi \z goriške okolice. — Ivana Medejot iz Kanala, sedaj begunka v Steinklammu, bar. 9, išče svoja brata Izidorja in Franca Gerbec, ki sta bila v službi na kanalski postaji. — Simon Zabreščak iz Jevščka št. 69 pri Kobaridu, sedaj k. u. k. 18/97 Baukomp., Feldpost 220, išče svojega očeta Antona Za-'breščak in svoje štiri brate Antona, Ivana, Alojzija in Franca, ki so vsi pri vojakih. — Marija Marega, Gradac št. 1, Belakrajina, Dolenjsko, išče svojo mater Elizo Marego, sestro Katarino in staro mater Terezijp Marega. — Anton Melink, Dovje št. 8, Gorenjsko, išče Alojzija, Karla in Franca Markočič iz Krasnega, dalje Janeza in Cirila Markošič z Brega in zeta Andreja iz Njivic; končno mater Franca Tinta iz Ker-kovlja; ima pisma o njihovih domačih iz Italije. — Iščeta se Mihael Marušič ip njegova hči Marija, pred vojno stanujoča v Jamljah št. 12. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli sporočiti na naslov: Stepančič Vin-cenca, Wagna pri Lipnici, bar. 103. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. — Kdor ve za naslov Štolfovih iz Volčjega grada št, 16 pri Komnu, naj ga prijazno pošlje Justini Fon iz Trnovega, sedaj bivajoča Rosen-berg Nr. 4, Justinen-Villa bei Graz, ki ima 'dve pismi od Marije Štolfa iz Italije. Za prlaineolarizaciio vlade. »Prager Tagblatt« poroča, da so se pričela z voditelji strank zopet pogajanja za parlamentarizacijo vlade. Posvetovanja so neobvezna, vendar vzbujajo veliko po-Eornost. Nemška nacilonalna zveza naroČila dr. RejUichn na] izdela načrt ustave. Ustavni odsek nemške nacionalne zveze je naročil znanemu poslancu vseuč. f>rofesorju dr. Redlichu, naj izdela in pred-oži odseku načrt spremembe avstrijske ustave. Za pomilostitev dr. Frid. Adlerja. Ukrajinski soc. dem. poslanec Semen ,Vityk je naslovil na predsednika poslanske zbornice dr. GroBa posebno spomenico, v kateri ga prosi, da stori vse potrebne korake, da bo deležen amnestije za politične zločince tudi dr. Frid. Adler, ki je emiijentno politični zločinec. Dnevne novice. 4- Pohvala Kranjcev. O velikem uspehu Tedna Rdečega križa na Kranjskem pravi na Dunaju izišlo skupno poročilo; V kronovini, katere prebivalstvo je povečini manj premožno, doma ostalo kranjsko prebivalstvo, ki ni v strelskih jarkih, sijajnej-še svojega patrijotičnega mišljenja in požrtvovalnosti skoro ne bi moglo izpričati. Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani, Elizabetna cesta 9, se bodo ta mesec začele dne 23. ob 6. uri zvečer. Meseca avgusta pa se bodo začele dne 6. in 20. — Čč. gg., ki sc jih mislijo udeležiti, naj to blagovoljno naznanijo pred-stojništvu. 25letnico šol. službovanja je praznoval v nedeljo med drugimi gosp. Miroslav Pretnar, ravnatelj c. kr. pripravnice za srednje, šole v Trstu. — Spominsko ploščo na rojstni hiši generalnega polkovnika pl. Boroeviča je sklenilo vzidati zagrebško društvo »Bratov hrvatskega Zmaja«. Slavni poveljnik soške armade generalni polkovnik Sveto-zar pl. Boroevič je potomec stare hrvatske graničarske družine. Njegov oče Adam je bil graničarski nadporočnik in se je posebno odlikoval v italijanskih vojnah. V vasi Mecečani, ki šteje približno 400 prebivalcev in leži med Petrinjo in Kosta-njico, mu je bil 1. 1856. rojen sin, kateremu so dali ime Svetozar. Hiše, v kateri se je rodil vojskovodja, ni več, kajti na njenem mestu so pred nekaj leti zgradili novo hišo, ki je po šegi v tamkajšnjih krajih močna lesena stavba, Na to hišo postavijo spominsko ploščo. Plošča je delo hrvatskega kiparja prof. Roberta Frangeša, ki je napravil ^anjo osnutek o priliki svojega obiska v glavnem stanu pl. Boroeviča. Vojskovodjo predstavlja v profilu. Pod podobo je hrvatski napis: Rojstna hiša nepremagljivega vojskovodje dr. Svetozarja Boroeviča de Bojna, generalnega polkovnika. Bratje hrvatskega Zmaja 1917,« Relief bodo vlili iz italijanskih izstrelkov. Odkritje spomenika se vrši v kratkem. V Mecečanih živi še mnogo vojskovodjevih sorodnikov, med njimi tudi učiteljica Milena Boroevič. Vojskovodjeva sestra Ljubica poroč. Babic, živi v Prijedoru v Bosni. Boroeviči so doma iz blijžnje vasi Boroevič, kjer še danes žive najčistejši tipi starih graničarjev. — Hrvaško gledališče iz Osjeka v Zagrebu. Prihodnji petek prične svoje gostovanje na zagrebškem kralj, gledališču hrvatska opereta iz Osjeka. — Nujna prošnja oslepelega invalida. Pretečem teden je dospel v Gradec v zavod za slepe izmenjani invalid Ivan Fur-lan, doma iz Bruma pri Gradiški. Bil je 34 mesecev v ruskem ujetništvu, zadnji čas svojega bivanja v Sibiriji je vsled hudega mraza, bilo je 48 stopinj, oslepel. Mož je zelo potrt, vrhutega, da lepega božjega sveta ne vidi, ga muči skrb za dobrega očeta in za dva brata. Brezdvomno je njegova rojstna hiša žrtev laških granat. Kaj pa je z dobrim očetom Ivanom Furlan-om iz Bruma pri Gradiški? Kje sta brata Jakob in Angelo, tudi ondi bivajoča? Kdor kaj ve o njih, naj blagovoli poročati na naslov: sestra Klara Verhunc, usmiljenka, Gradec, Blindenanstalt, Leonhardt^trasse štev. 130. — Skrivnostna smrt. — Iz valov Drave. — Pred binkoštmi je nenadoma brez vsakega sledu izginil Jakob Zadravec p. d. Lovrek, mlinar na dravskem mlinu v Pe-trijancih, oče petero otrok. Sumilo se je, da ga je kdo oropal, ker je imel zadnjič, ko so ga videli, precejšnjo svoto denarja pri sebi. Šele po dveh mesecih so ga v Varaž-dinu potegnili mrtvega iz Drave. Bil jč zaboden v glavo in prsi ter oropan suknje z denarjem. Varaždinsko sodišče pridno zasleduje zločince. — Smrt je dohitela Alojzija Vrbnjaka z Grab, ko je bil doma na 14-dnevnem dopustu. Dan pred odhodom k vojakom se je kopal v Dravi in utonil. Prijel ga je srčni krč, — Iz Leskovca, 16. julija, (Razno.) Tatvine na v.seh straneh, po noči in po dnevu, na polju, vrtovih, hišah, kleteh, tatvine tudi v cerkvi. Pred mesecem je v žup-ni cerkvi izginil beli altarni prt na velikem altarju, minoli torek so bili ukradeni prti na stranskih altarjih in v kapeli. Odslej bo cerkev zaprta tudi po dnevu. — Po pQtre-su poškodovana podružnica sv. Ane se zdaj popravlja, da bo delo zgotovljeno do žegnanja. — Žetev je končana. Slama je vsled zime in suše bolj nizka, klas je redek, zrnje bolj drobno, tedaj žitni pridelek srednji. Drugi poljski pridelki so se po zadnjem dežju nekoliko popravili, sena je malo, ota-ve ne bo kaj prida. Trta je sicer dobro nastavila, a plesnoba se že prikazuje. — Nesreča na kolodvoru v Trbovljah. V sredo dne 11. t. m. popoldne je pri premikanju želez, vozov na kolodvoru v Trbovljah polagal Prane Judež, premogar iz Trbovelj št 196 pod vagone podlogo. Ker mu je en vagon podlogo i^bil, jo je hotel še enkrat podstaviti, a pri tem ga je že zagrabilo kolo in mu šlo čez dlan in zapestje leve roke ter mu je močno poškodovalo. Poškodovanec se zdravi v ljubljanski deželni bolnišnici. — Dar. Kranjskemu deželnemu društvu c. kr. avstrijskega vojaškega-vdov-skega in sirotinskega zaklada kakor tudi za varstvo otrok in mladinsko oskrbo v Ljubljani je daroval učiteljski zbor obeh c. kr. rudniških ljudskih šol v Idriji 24 K mesto venoa na grob umrlega bivšega ravnatelja g. Alojzija Novaka. — Letalska nesreča. Dne 16. t. m. je na letališču Aspern inženir-poročnik Jožef Salinger pri poskusnem poletu z letalom, katero je sam sestavil, padel. Inženir Salinger in vojni pilot Mattel sta obležala mrtva pod razbitim aparatom. Salinger je z letalom letel iz Dunajskega Novega me- sta v Aspern, pri čemur je aparat deloval brezhibno. Pri poskusnem poletu pred komisijo se je aparat v višini 150* m prekucnil in padel na tla. Inženir Salinger je bil star 26 let in oženjen. — Zahvala. Za pogorelce v Podgorici so darovali: Deželni odbor 5000 K, tovarnar g. Karel Polak 1000 K; presvetli gosp. knez in škof dr. A. B. Jeglič 200 K; p, n. gg.: dekan Franc Schweiger 50 K; svetnik Simon Zupan na Ježici 10; vpok. duhovnik Ivan Brezovar 10; župnik Matej Su-šnik, Rovte, 10;. kaplan Anton Hafner, Žužemberk 10; Franc Berlec, Kandija, 1; Lesna zadruga v Dolenjivasi 100; deželni poslanec Karel Škulj 40; župni urad pri sv. Gregoriju 150; župni urad v Dolenjivasi 80; vojni superior Anton Jaklič 100; župnik Joisip Bambič, Preloka, 30; duh. svetnik Mih. Saje, Skaručina, 18; župni urad Sela pri Šumberku 20 K. Vsem p. n. darovalcem se izreka tem potom najtoplejša zahvala! Bog povrni! — Župni urad Dobre-pojje, dne 6. julija 1917. Andr. Ramoveš. Nov hrvatski list. »Društvo brače hrv, zmaja« je pričelo izdajati svoje glasilo »Hrvatski Zmaj«. Urejuje ga znani hrvatski historiograf E. Laszcvvski. List bo izhajal štirikrat na leto in prinašal zgodovinske razprave. Cena 2 K. Najtoplejše priporočamo. Oproščena je bila pred celjskim sodiščem Neža Križnik, zasebnica iz Št. Andre-ža pri Velenju: dokazati ji niso mogli najmanjše krivde. Gospoda® Me. Pomanjkanje premoga. Dunaj, 17. julija. Pododsek vojno-gospodarskega odseka je razpravljal o vprašanju preskrbe s premogom. Sekcijski načelnik Homann in zastopnika poljedelskega in železniškega ministrstva sta dala tozadevna natančna pojasnila. Proizvajanje premoga je od 1. 1913 do leta 1916 za 7 odstotkov nazadovalo, število rudarjev se je zmanjšalo za 25 odstotkov. Vojna uprava je poklicala 32.000 rudarjev z bojišča. Oskrbovati mora te ljudi z živežem. Uvoz iz Zgornje Šlezije je precej nazadoval. Na Ogrsko uvažamo v letu 1917 za 50 odstotkov več premoga kakor v letu 1913. Ta uvoz na Ogrsko bomo vzdrževali v svrho re.kompenzacije v živežu. Prehrana rudarjev je predpogoj urejenega dela v rudnikih. Vsak mesec je zgrajenih za prevažanje 1400 novih vagonov. — Krompir za Dalmacijo. »Hrvatska kruna« poroča: Splitski »Zadružni savez je nabavil na Kranjskem 100 do 120 vagonov krompirja, ki ho prihodnji mes.ee razdeljen aprovizacijam. Pravijo, da je sklenila dalmatinska vlada v Galiciji pogodbo za 2600 vagonov krompirja za jesen in zimo. — Nove žitne cene na Ogrskem, Ogrski urad za prehrano se dogovarja z mero-dajnimi mesti glede določitve novih žitnih cen. Za pšenico nameravajo določiti ceno 50 K za met. stot, a kruhu ostane cena ne-izpremenjena. Posestniki mlinov si mnogo prizadevajo, da bi smeli zvišati cene, a v poljedelskem ministrstvu se temu najod-Iočnejše upirajo. — Vinska letina na Ogrskem bo glasom poročil vinogradniškega nadzorništva srednja. Vinske cene znašajo 200—500 K hektoliter. Judovska država Palestina. Geni, 17. Wilson je sestavil posebno komisijo, ki bo proučevala vprašanje o ustanovitvi neodvisne judovske države. Milanske novice. Ij Društvo ljubljanskih hišnih posestni* kov proti zvišanju občinskih doklad. Dru» štvo ljubljanskih hišnih posestnikov je na občinski svet poslalo obširno vlogo, v kateri nastopa proti zvišanju občinskih doklad od 35 odstotkov na 50 odstotkov. Društvo zahteva, naj ostanejo doklade od hišnega davka dosedanje, t. j. 35 odstotkov, za vse druge davke naj se pa uvede primerno diferenciranje doklad. Na vlogo Društva ljubljanskih hišnih posestnikov se še povrnemo. Ij Na Šmarno goro priredi »Katoliško društvo za delavke« ob vsakem vremenu izlet v nedeljo, dne 22. t. m. Ob 9. uri sv. maša s pridigo. Popoldne ob 3. uri pridiga in pete litanije M. B. K obilni udeležbi vahi odbor. Ij V tajni seji občinskega sveta se je disciplinarna zadeva dveh mestnih uradnikov vrnila disciplinarnemu odseku. Ij Predavanje o konserviranju sadja se je vršilo ob polni risarski dvorani v realki. Predavatelj je zaenkrat obdelal tvarino o sušenju sadja. Nadaljevanje bode v četrtek, dne 20. jn v pondeljek, dne 24. julija, vsakokrat ob 8. uri zveče^. — Zaslugam čast! Tukajšnje pošte poduradnik g. Avg. Megušar ter poštni sluga g. Leopold Božič, prideljena k glavni pošti 195/11., sta bila za marljivo službovanje odlikovana z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. lj Umrl je tukajšnji trgovec s steklom g, Avgust Agnola. lj Razdelitev mesa na rdeče izkaznice. V četrtek, dne 19. julija popoldne bo mestna aprovizacija razdeljevala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa goveje meso na rdeče izkaznice po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: Od 1. do pol 2. ure št. 1 do 150, od pol 2. do 2. št. 151 do 300, od 2 do pol 3. št. 301 do 450, od pol 3. do 3. št. 451 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 750, od pol 4. do 4. št. 751 do 900, od, 4. do pol 5. št. 901 do konca. Poleg rumene izkaznice je prinesti s seboj tudi izkaznice za meso. Razpored za razdelitev mesa na rdeče izkaznice zaznamovane s črko A se še objavi. lj Razdelitev prekajenega mesa za uradniške skupine. V četrtek, dne 19. juli-lja popoldne bo mestna aprovizacija razdeljevala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa za uradniške skupine prekajenq prašičje meso po znižani ceni. Uradniška skupina I. in II. dobi meso po 4 K, skupina II. po 4 K 80 vin- in skupina IV. po 6 K 40 vin. za kilogram. Določa se naslednji red: Od 5. do 6. ure pride na vrsto I. skupina, od 6. do pol 7. II. skupina, od pol 7. do 7. III. skupina, od 7. do pol 8. IV. skupina. Poleg uradniške izkaznice je prinesti s seboj tudi nakaznico za meso. lj Razdelitev masti bo mestna aprovizacija prihodnje dni zopet nadaljevala za vse one, ki niso doslej deležni še nobgne akcije, kjer bi dobili mast po normalni ali znižani ceni. Mast se oddaja iz aprovizač-nega skladišča v cerkvi sv. Jožefa po 15 K kilogram in odpade na vsako osebo po pol kilograma. Določa se naslednji red: četrtek, dne 19. julija dopoldne: od 8. do 9. dobe mast odjemalci kruha vojne prodajalne na Marije Terezije cesti, od 9. do 10. odjemalci pekarije Pauer na sv. Petra cesti, od 10, do 11. ure odjemalci pekarije Bončar na sv. Petra cesti, popold. od 2. do 3. odjemalci pekarije Balašič, Kolodvorska ulica, od 3. do 4. odjemalci pekarij Podboj in Štraus sv. Petra predmestje, od 4. do 5. odjemalci konzumne prodajalne v Spodnji Šiški, od 5. do 6. ure odjemalci Okorna v Spodnji Šiški, — V petek, dne 20, julija dopoldne: od 8. do 9. dobe mast odjemalci kruha iz pekarije Kavčič v Spodnji Šiški, od 9. do 10. odjemalci pekarije Tušar v Spodnji Šiški, od 10. do 11. odjemalci prodajalne Skubic v Spodnji Šiški; popoldne od 2. do 3. odjemalci kruha pri Stupici, Martinova cesta, od 3. do 4. ure odjemalci kruha pri Cizeju, Zalokarjeva ulica, od 4. do 5. ure odjemalci kruha pri Blažiču, Martinova cesta, od 5. do 6. odjemalci kruha pri Jezeršku, Zaloška cesta. — V soboto, dne 21. julija dopoldne: od 9. do 10. dobe mast odjemalci kruha v konsumni proda-jalnici v Bohoričevi ulici, od 10. do 11. odjemalci kruha v konsumni prodajalni Zaloška cesta, popoldne od 2, do 3. odjemalci pri Stariču sv, Florjana ulica, od 3. do 4. odjemalci kruha pri Vrtačniku na Karlov-ski cesti. Vsaki stranki se je pri oddaji masti izkazati z rodbinsko karto krušnega tedna 117—118. Predložiti je tudi maščob-ne karte. Prinesti je s seboj posodo in pripraviti drobiž. One stranke, ki dobivajo mast pri mestni aprovizaciji vsaki mesec po znižani ceni in železniški uslužbenci, katere preskrbuje z mastjo železniška uprava, so od prestoječe razdelitve masti izključeni. Ravno tako ne morejo dobiti masti vse one stranke, ki stanujejo, v okolici in imajo rodbinske karte zaznamovane z »OKOLICA«. lj Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 20. julija od 8. do 1. ure popoldne, Izdajale se bodo le krušne izkaznice, lj Izgubljene izkaznice za živila. Stranke se ponovno opozarjajo, da naj dobro shranijp svoje izkaznice za živila, ker se za izgubljene ne izdaja novih. Kdor je v resnici izgubil svojo izkaznico, se sploh ne da zgotoviti — vsled tega se tudi novih ne more izdajati. Kdor ne pazi na svoje izkaznice, naj pripiše škodo sam sebi — aprovizacija pa vsled malomarnosti strank ne more trpeti škode, osobito ker ni razpolago toliko blaga, da bi se lahko izdajale vsakemu po dve karte. To velja za vsakega brez izjeme. lj Nesreča v Tonniesovi tovarni. Ko so dne 12. julija delavci v tovarni G. Tonnies snažili stroje, se je podrl oder. Kolesa so padla in obtolkla 671etnega mutca Avgusta Reisingerja. Radi poškodb na glavi, tilniku, ramah in nogah je moral poiskati pomoči v deželni bolnišnici. lj Našle so se tri zlate ovratne verižice. Dobe se pri g. Meden, Ravnikarjema ulica 11, Ljubljana. .........."Vi* ii li*">ii ki je v soboto, 14. t. m. dopoldne v prodajalni A. Persche zraven mestne hiše v Ljubljani vprašal radi nekega plačila, se prosi vljudno, da se zglnsi še enkrat v tej prodajalni. Tu bo dobil sedaj zanesljivo informacijo. 1731 —t m Za slovenske pridigarje. Župnik F. S. Šegula je zbral pred 2 leti svoje najboljše pridige in jih izdal v posebni knjigi pod naslovom: »Naš Gospod«. Knjiga je razdeljena v dva dela: I. del obsega govore za nedelje in praznike celega leta, II. del pa priložnostne govore. Dušni pastir ima tu zbran popoln, lepo zaokrožen letnik pridig, ki mu utegne mnogo koristiti za praktično porabo. Delo velja 8 K in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Prvovrstne ogrske goveje trajne in okusne, razpošilja Bernat Rosenfcld, Gyor, Ogrsko. Antonija Schnlz izreka tem potom najtoplejšo zahvalo za izraženo sočutje povodom smrti njene blage, dohre matere • • I* v Zahvaljuje se nadalje za darovane krasne vence, za cvetje in za obilo spremstvo na zadnji poti. Prečastitemu trnovskemu gospodu župniku še posebna zahvala za duhovno tolažbo med boleznijo. Ljubljana, 8- 7. 1917. v bližini Mestnega in Starega trga se takoj sprejme. Naslov pod soba 173£ na upravo Slovenca. nove in stare vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. Službe išče in orni: star 30 let, oženjen, vojaščine prost, pri posojilnici v kakem večjem kraju na Kranjskem ali Šta-erskem, zmožen bilanciranja in vseh v to stroko spadajočih del z 8 letno prakso in z dobrimi spričevali. Poleg tega bi prevzel tudi službo občinskega tajnika. Rbsolviral ,Orglarsko šolo' in .Glasbeno matico' v Ljubljani in je zmožen poučevati pevsko društvo ter godbo na pihala in lok. - Ponudbe na upravo .Slovenca" pod šifro: Marljivost 1567. Sprejme se zaneslfisa rdstrani prav naglo dr. Flp«ch-a izvir. ..rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3-— porcijaza rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem rle-u, Ljubljana. Marijin trg.1520 za vojuos-iristvene dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 21146 dobitkov v gotovem desarju v skupnem znesku 625.000 kron. Slasai da&SSek EsiaSa 2S3.8I50 ferssn. Žrebanje bo javno na Dunaju dne 26. julija 1917. Srečka stane 4 krone! - Srečki stan 4 krone! Srečke ce dobiv~jo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zoliamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in žeiezniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se po.iljajo poštnine prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterije (oddelek za dobrodelne loterije). 1575 na večje kmečko posestvo. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod št. 1726. Sprejme se poštena in pridna za vse delo. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro :,Služkinja za vse'. Dobro izurjene V • • 1 8 dobivate v špecijalni trgovini za milo LJubljana, ^eSra cesta 3© Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno. 358 sprejme A. Singer, Gradišče 7. 1747 !9, ■ ar se iSfe, ki je vajen konj in poljskega dola. Da sc hrana in 40 K mesečne plače. Grnbeiisiio gsalsrssife s, i '; im. ISSagl&M^ H Hš' H;. -M t (K f&lft :'.« fi'B V-'r, ,Ijiij $83 OfS.fi ./♦;■*< 10 minut od zdraviSkega doma, zelo pripravna za letoviščarje ali penzijonista. Cena 15.000 K. Naslov pri upravi ,Slovenca' pod 1743. Znamka! DSČEK star 14 let, s tremi razredi gimnazije, žeii vstopiti kot 3750 "V t C m i %i Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 1737. zelo dobre vrste 1000 za 27 K. pošilja po povzetju ali predplačilu tvrdka IVAN UREK, Ljubljana, Mestni trg št. 13. Vam plačam, HkoVa-šlli kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s Korenino in brez bolečin ne odpravi Cena loftku z jam-• stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K i 50, G lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznnlnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042 v dobrem stanju, z vrtom, travniki, njivami in z gozdom. Pol ure od Kranja. Več se izve v Kranju št. 189. roj. Svet naznanja v svojem ter v imenu vneh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, predobri soprog, oziroma oče, sin, brat, svak in stric, gospod dobro ohranjen rrczrtnS railn v lepem kraju Sp. Štajerske. Enonadstrčpno poslopje vsebuje med drugim lepo, leto-vičarjem cddano stanovanje. Proda se tudi gospodarsko poslopje, lep sadni vrt in nekoliko zemljo. Naložena glavnica nosi sigurne obresti, posest.vo zelo prikladno mestni družini za ugodno letovišče. Natančneje se izve pri gosp. Okorn, Sv. Petra cesta 67, I. Po »»m paobMei M. m les. in liral!. Anost. Uelifianslva. iiiiiiiiiiii 1111111111111111 isiiiiimii ti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiitiiiii 32. c. kr. državna loterija ii.ii. frgovec danes ob 3. uri zjutraj, po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se bo v četrtek dne 19. julija ob 6. uri popoldne v hiši žalosti Dunajska cesta 12 svečano blagoslovilo, prepeljalo na pokopališče na Viču ter tam položilo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice so bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljan". dne 18. julija 1917. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. C. kr. tobačna tovarna razpisuje tesarska, kleparska in krovska dela pri zidavi poslopja za strojno centralo. Pogoji in načrti so na vpogled med uradnimi urami, kjer se dajo tudi podrobna pojasnila. Ponudbe za vsa ali posamezna dela je vposlati na stavbno vodstvo podpisane'c. kr. tobačne tovarne do najkasneje 31. julija 1917, 11. ure dopoldne. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 14. julija 1917. 1722 ».anjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendali pri življenskem zavarovanju že no prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914............................K 173,490.838-- Stan;e garancijskih fondov Koncem leta 1914...............K 48,732.022'76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232'66 Itdor namarava skleniti življensto zavarovanje, veljavno za BBjjno zauarooanie, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejme jo pod najugodnejšimi pogoji. illarije Terezie cesta št. 12. 1745 v špecerijsko trgovino v mostu ali tudi na deželi, kjer je trgovska šola. — Luk i Porjačn k, Češnjica p. Ž3iezn*ki. sc iščejo za takojšnje delo in nastop: 2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščitiskem gozdu za pripravljalne 4 metie dolgih hlodov (krljev) m lesa za papirnice nad 20IJ0 metrov. Delo traja iio snega in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. Za prehrano, ki jo preskrbi občina, dobe delavci še priboljšek od gospodarja. Zeli se 4 - (j delavcev z naddciavcsm, ki razume tudi nemški. Tst.ntoko so išče lzur »n >j > na prav dobro dvojnnto žago na turbino v l oldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi ccto lelo. Vprašanja n.-s upravo „Siovenca" pod št. 1705 (čo-lo možno v ner.v "'itiij. 0©©©©©©©©©©©0©©©©©©©0©©©©©©©©©©©0 0 © & (9 (9 (9 (Š©©0©©0©©©0©©00©0©©0©0©00©©©0©0©< pri Bohinjskem jezeru, v bližini Sv. Janeza, se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. BM m ■SV* m ; - vi ■iij '.v M MmM Mi s gatesargag dr, Wlad«liapa PegiBia ssjEi sodMž pocttaicanii, m |e do 25. asijsria m s^iaisike samo osi s. šare smatral do popoldne. tala 199?, 2. ure 1746 Tisk »Katoliške Tiskarne«. irrji »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc.