Št. 28 (746)        L. XV NOVO MESTO, četrtek, 16! julija 1964
DOLENJSKUJST
Po 3 letih: spet trojčki v novomeški porodnišnici!
Po dobrih treh letih so v knjige novomeške porodnišnice spet vpisali malce neobičajen dogodek: porod trojčkov. Kako so prijokali na svet Peter, Pavel in Anica, preberite na 7. strani današnje številke Dolenjskega lista!
Podpi sveta Sle le se je 9. terimi prt
bliskih oigi rAi***^-' sednikom \ 1:*skega okraja inž. ]v_arkom Bul-cem udeležil razgovorov o gospodarskih in drugih vprašanjih trebanjske občine. S predstavniki občine in vodilnimi osebami nekaterih podjetij so ljubljanski gostje med drugim pretresali vprašanje »Iskri-nega« obrata v Mokronogu, obravnavali razvoj »Li-tostrojevega obrata v Trebnjem in se pogovarjali o zgraditvi bencinske črpalke ob avtomobilski cesti v Trebnjem.
ZAPISKI S KONFERENCE ZA DRU2BENO AKTIVNOST ŽENSK V BREŽICAH
Podcenjevanje „ženskih" vprašanj
Konferenca bo v prihodnje prenesla težišče dela v krajnevne skupnosti
Konferenca za družbeno aktivnost žensk v Brežicah je po triletnem premoru v četrtek spet zasedala. Na dnevnem redu so bili problemi, ki jih ženske v občini najbolj občutijo. Mednje sodijo: zaposlovanje in izobraževanje žensk, varstvo predšolskih in šolskih otrok, ustanavljanje raznih servisnih služb, skrb za družbeno prehrano, rejništvo in težave pri vzdrževanju nezakonskih olrok.
V brežiški občini je zaposlenih 3448 moških in 1340 žensk. Ženske so torej zastopane- komaj z 28 Odstotki. Večina jih dela v trgovini, zdravstvu, šolstvu, javni upravi ter v pisarnah gospodarskih organizacij in zavodov. V industriji jih ni veliko. Značilno je, da opravljajo ženske v gospodarstvu pretežno nekvalificirana dela. Tudi pri Zavodu za zaposlovanje se jih prijavlja vedno več brez strokovne izobrazbe, največkrat celo brez popolne osnovne šole. Izbira delovnih mest je za prijavljenke te vrste sila skromna in preostane jim predvsem delo na kmetijskih posestvih, nekvalificirano fizično delo v industriji in zaposlitev v zasebnih gospodinjstvih. Podjetja ženske delovne sile ne zaposlujejo rada, čeprav ženske na nekaterih delovnih mestih delajo boljše od moških.
Zaposlene ženske se žal še vse premalo vključujejo v samoupravne organe in delo v družbenih organizacijah. Ve6ina žensk tega zaradi dvojne obremenitve doma in v službi ne zmore, družba pa jim pri tem nudi premalo pomoči. V mestu Brežice je za razbremenitev zaposlene žene vsaj delno poskrbljeno. Poslužujejo se lahko pralnice, obrata družbene prehrane m nekaterih drugih servisnih služb krajevne skupnosti, za predšolske otroke imajo na razpolago vrtec, žal pa ni nobene ustanove za varstvo šoloobveznih otrok. Pouk s« vrsti v več izmenah, otroci odhajajo pogosto v šolo brez kosila in posledice tega se kažejo na njihovem zdrav, ju In vzgojni zanemarjenosti.
Potrebe po otroškem varstvu so velike zlasti v Dobo-vi. kjer število zaposlenih ^nsk hitro narašča. V tez-ke"i položaju so glede tega *uui kmečke žene, ki v poletnih mesecih, ko so najbolj obremenjene, nimajo kje pustiti svojih otrok. To vprašanje bi bilo moč rašiti v sorlelovunju s„ kmetijskimi zadrugami In družbenimi organizacijami na vasi. 2cna fcadružnlca tako dolgo ne bo družbeno aktivna, dokler Je Ba ta ali oni način ne bomo "/bremenili dvojnih dolžno-*tl. Razen tega jo bo treba izobraževati, saj običajno napravi le osnovno šolo, kasne-•j? i« obiSče še kak toča] Rdečega križa in nič več. Tudi Socialistična zveza si za vključevanje vaških žena v •voje eliuir-tvo premalo pri-
zadeva in s tem nehote podpira konzervativnost moških. Ne samo kmetje, tudi nekateri delavci menijo, da je dovolj, Če kar sami zastopajo hišo bodisi pri volitvah, na zborih občanov ali pa v družbenih organizacijah. Med kmečkim prebivalstvom je včlanjenih v SZDL komaj 46 odstotkov žena. To dokazuje, kako malo delajo z njimi krajevne organizacije SZDL in kako formalno beži leto za letom mimo nas praznovanje 8. marca.,
V razpravi so udeleženke spregovorile tudi o preživninah za nezakonske otroke. Preživninski zneski so običajno zelo majhni, od 1.11'H) do 5.000 dinsirjev mesečno na otroka. Nezakonske matere se pogosto znajdejo v -težkih gmotnih razmerah, ker očetje preživnin ne plačujejo. Morajo se zappslitl, otrok pa nimajo kam oddati v. varstvo. Ti problemi bodo verjetno delno rešeni pri ponovnem odmerjanju alimentacij, upoštevajoč večje prejemke očetov.
V referatu ih razpravi Je bilo nakazanih še vrsto problemov, k; nujno terjajo rešitev, za kar naj bi skrbelo bodoče predsedstvo konference za družbeno aktivnost žena. Svoje delo naj bi ta organ usmerjal predvsem na skrb zn zaposlovanje ženske mladine, skrb za izobraževanje in usposabljanje v sodelovanju z delavsko univerzo, skrb zn otroško varstvo in ureditev obratov družbene prehrane skrb za zdravstve-
no preventivo in skrb za u-veljavljanje žena v organih
upravljanja, v gospodarskih organizacijah, v občinski skupščini in družbenih organizacijah.
V prihodnje bo treba vlo-go konference za družbeno aktivnost žensk poijpviviit! di\t»ače kot doslej. »u-JTii organizacija zase, ampak tribuna Socialistične zveze, ki obravnava specifična vprašanja. Ne moremo in ne smemo reči. da so to ženska vprašanja: to so vprašanja, ki so važna za vso družbeno skupnost in jih nikakor ne smemo podcenjevati. To podcenjevanje se je tokrat žal izrazito pokazalo pri izredno slabem obisku konfe. renče. Od 80 vabljenih je bilo prisotnih komaj 37.
JOŽICA TEPPEY
^ i/0 PISMO
tednik, rad bi ,nalo opisal moj .sk v domovini. Zares sem zadovoljen, da sem prišel in si sam ogledal kraje, ki so mi bili vedno pred očmi; zdaj poznam razmere, kakršne so zdaj. Ko sem odhajal iz Amerike, sem svojcem in prijateljem povedal, da jim bom, po vrnitvi lahko veliko povedal in pokazal o Jugoslaviji. In res: videl sem veliko slovenske zemlje in jo tudif posnel na filmski trak: /Fotografiral sem vse zanimive kraje, domače belokranjske plese in ljudi v narodnih nošah. Zdaj je tukaj več zanimanja za takšne reči kot pred 44 leti, ko sem bil še jaz doma. V Dragatušu še zmeraj obvršavajo »Iva-nje« kot velik praznik, ki ima zdaj še veliko več pomena. Naši dragatuški tamburaši in plesalci, pevci in pevke v narodnih nošah so pripravili prelep spored, da smo vsi uživali. Zares mi je bilo všeč in lahko so v ponos kraju in vsej okolici. Prireditev je bila v. dvorani, ki je bila nabito polna in veliko jih ni moglo noter. Rad bi jih filmal, zato so mi naredili uslugo in zaplesali še posebej zunaj na trati. Nato smo se skupaj poveselili pozno v noć.
Naslednji dan je bil vseh Petrov dan, in ker je moje nečakinje mož tudi Peter, smo se gostili tam ves dan. Na večer so prišli Cestnikovi, vsi dobri tamburaši in pevci pa še nekaj drugih sosedov; to smo peli in rajali do polnoči! Na vse te ljudi bom imel vesele spomine.
Glede svobode, ki jo imate tukaj, pa ne bom nič pretiraval, če rečem, da je imate toliko kot'pri nas v Ameriki. Povsod greš, ka-
mor želiš, vse si lahko ogledaš, vse lahko fotografiraš. Če imaš kakšno vprašanje, ti z veseljem povedo, povsod sama gostoljubnost! Nadvse zanimivo je bilo, ko mi ni bilo treba odpreti kovčka nikjer drugje kot doma, kamor sem bil namenjen! Ko bomo šli nazaj, pa vem, da nam bodo pregledali, kaj smo prinesli s seboj. O politiki ne bom pisal, ker to ni moja zadeva, ali kolikor sem jaz videl in govoril z ljudmi, so po večinimzado-voljni. Kruha je povsod dosti, in to belega, ko pa sem bil jaz tukaj še poprej, nismo imeli niti črnega! Seveda, na kmetijah je dosti dela zmeraj in davki so veliki, to slišiš povsod. Po večini sem si ogledal vse zanimivosti po vsej Kranjski, Goriški in večjem delu Hrvaške, zdaj si grem pa ogledat še obalo Jadranskega morja, tja do Dubrovnika. Ko pridem nazaj, bom še nekaj dni z znanci in prijatelji, potem pa bo prišel »ptič«, ki me bo odnesel v novo domovino k mojim dragim, katere tudi že pogre-^ šam.
Zdaj pa vas najlepše pozdravljam: uredništvo lista, vse bralce Dolenjske? ga lista, vse moje prijat^ Ije v okolici Johnstotvni (Pa.), posebno pa še moje Belokranjce v Dragatušti — ostali mi boste v lepem spominu!
LOJZE STEFANICH ali Druzdov Lojze, iz Dragatuša št. i
Dopustno bo tudi dvojno državljanstvo
Zvezni izvršni svet je na sobotni seji sprejel predlog zakona o državljanstvu SFR..1, ki skuša kar najbolj uresničiti načelo nove ustave o svoboščinah, pravicah in dolžnostih občana, v zvezi s tem pa tudi o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo Iz državljanskega statuta.
Ko so sestavljali predlog zakona, so skušali urediti čim ugodnejše ukrepe v odnosu do jugoslovanskih izseljencev. Pri tem so kar najbolj upoštevali konvencijo Organizacije združenih narodov o odstranjevanju ali zmanjševanju števila primerov oseb brez državljanstva v prihodnosti. Načrt zakona upošteva določila ustave in različne po-
ložaje, v katerih so se znašli ali pa se bodo znašli jugoslovanski izseljenci glede svojega državljanskega statusa. Načrt predvideva tudi to, da je dopustno dvojno državljanstvo.
Vse naše Izseljence bo verjetno zelo zanimalo, da. so za pridobivanje jugoslovanskega državljanstva
predvideni ugodnejši pogoji tudi, kadar še naprej ostanejo v tujini. Pri pre-nehanj\i jugoslovanskega državljanstva so predvidene drugačne osnove — v skladu z določbami 54. člena Ustave SFRJ. Črtana je odsotnost kot osnova, in na prvem mestu izražena volja občana.
MAVERLEN VABI
Partizanski Maverlen vabi na veliko vrtno veselico, k| jo 26. julija priredi krajevna organizacija ZB Stražni vtR — Maverlen. Tega dne bo tu* di partizansko srečanje it spomin na vojni čas pred 23 leti, ko so sovražniki popoft noma požgali to vas. V up* nju, da bo obisk kar najbolj številen, bo poskrbljeno ta* ko, da bo vsakdo zadovoljen, Za okrepčitev bodo delili svinjsko in telečjo pečenkoj ter pristno belokranjsko kapS. ljico. Na sporedu je turH srečelov s prijetno zabavo.
Vabi vas —    ODBOR ZB
Iri>m*>
od 16. do :«■. julija
Močnejši ali trajen dež pričakujemo sredi juliju in Okrog 24. juliju. V ostalem pretežno sončno, vendar nestalno s pogostnimi kratkotrajnimi, po večini krajevnimi padavinami.
Dr. V. M.
Takole so želi prejšnji teden s kombajnom na poljih vzdolž Sotle v brežiški občini. Povsod na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju je doslej pogostno deževje nagajalo pri spravljanju žit. Marsikje je pšenica polegla, še vedno pa je ludi veliko nepoželih polj. Pomoč strojev — kombajnov in strojnih mlatilnio — je povsod toliko bolj zaželena in uslužbenci kmetijskih zadrug komaj lahk<» sproti ustrežejo vsem, ki potrebujejo njihovih uslug
V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV
ALI SEM VREDEN?
Na socialni sestav članstva vpliva tudi zapostavljanje priprav za sprejem v Zvezo komunistov, ki je važno politično in organizacijsko delo, prav tako pa tudi uveljavljanje in ukinjanje disciplinskih ukrepov, kar često oprav. Ijamo kampanjsko in brez sistema, zlasti kadar gre za delavce.
Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK
Pogovarjaš se s človekom, opazuješ ga, kako požrtvovalno opravlja svoje delo, občuduješ njegove moralne vrline, predvsem odkritost in nesebičnost, verjameš v njegovo prpdanr,3i soaiatizmu. Potem pa nrkega dne zveš, da sploh ni član Zveze komunistov? »Ali je to mogoče?« se vprašuješ. Sam je preskromen, da bi zaprosil za sprejem. Morda se še ne za. veda, da je vreden tega.
Greš k sekretarju, osnovne organizacije ZK na njegovem terenu in ga vprašaš:
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
»Ali ste že kdaj razpravljali o-njegovem sprejemu?« Odgovor je: .»Nismo.«
Preveč tih je. Redko ga je slišati, da bi na sestanku posegal v razpravo. In tako ne veš kako je z njim.
A tako? Rad bi, da bi z besedami izražal predanost stvari? Mar misliš, da so besede edino verodostojni kriterij? Kaj pa njegova dejanja? Opazuj ga pri delu, poglej, kakšen je v življenju, prisluhni, kako ga ocenjuje okolica! Predvsem pa: zanimaj se zanj, ne bodi ti žal časa, ki ga boš porabil za pomenke z njim!^
gj Res je, kakor ugotav-fS Jjajo   smernice: priprave
Bza sprejem so važno politično in organizacijsko de-gj Io. Komunisti se ne bi gg smeli zadovoljiti s povrg-Hi uim    ugotovljenim, češ
nihče nima pogojev za g| sprejem v Zvezo komu-g nistov. Treba se je vpra-P sati: kaj pa smo storili, jfjj da bi jih bilo več, ki bi |jg imeili > pogoje, da bi jih 2J vključili v naše vrste? Tudi to je merilo naše akivno-sti, našega vpliva na okolico in ugleda, ki ga uživamo pri ljudeh. Z ljudmi je treba biti v vsakodnevnem kontaktu, pa ne suho, uradniško, tem-vej človeško, prijateljsko. Marsikomu to . in ono ni jasno, rad bi se pogovoril o programu, o pravicah in dolžnostih.
Ta ali oni bo rekel:
»Rad bi postal član Zveze komunistov, samo ko ne bi bilo med vami, v vaših osnovnih organizacijah tudi takih posameznikov, ki mislijo samo nase ...«
Napak hi bi'.o, če bti po vsej sili,' četudi ima prav, zanikali, da so v naših vrstah tudi taki posamezniki. Treba mu je odgovoriti, da tudi člani Zveze komunistov niso imuni pred človeškimi siabostmi in napakami. S svojo odločitvijo, da se vključi v vrste Zveze komunistov, bo prevzel tudi odgovornost, da ss z zgledom, z zdravo, ustvar-jjTno kri iko bojuje proti vsemu, kar ni lastno liku komunista. w
Drugačen odnos je treba imeti do ljudi, ki so bili vseskozi aktivni Kani Zveze komunistov, zdaj, na starost, pa so začele pešati njihove sile. Kar zaboli človeka, ko sliš.i na sestanku osnovne organizacije tako ugotavljanje: »Kaj naj počnemo ž njim? Postal je pasiven. Treba ga bo izključiti...«
Star človek, predan in zvest socializmu, ni pasiven. Samo zato, ker ga ni na vseh sestankih, vendar ni mogoče soditi o njem, da je pasiven. Vsi bomo enkrat stari in nihče izmed nas si ne želi, da bi bilo vse, za kar se je v življenju boril, na jesen življenja tako nepravično ocenjevano. Od človeka ne moremo terjati več, kakor lahko daje!
Potrudimo ss brskati malo po arhivu svoje osnovne or-gantTncčje in vCdeli bomo,
da* je bilo v preteklosti iz ključenih precej delavcev. Vzroki so bili različni. Nemalokrat smo bili preveč strpg!yj ppemalo človeški. Včasih bi "zaslužili kazen prej mi kot pa človek, delavec, ki je nevede grešil, mi pa mu ni-smo pomagali, ga opozarjali, temveč smo čakali, da bi izrekli najhujšo kazen — izključitev. Marsikdo se je v trenutku razburjenja, ker se mu je morda zgodila krivica, spozabii, kasneje pa mu
je bilo žal, Bilo bi prav,' če bi se ponovno vrnili k tem ljudem, zlasti še, če tudi kasneje, po izključitvi, niso popustili v svoji predanosti izgradnji socializma. Priznajmo, da smo včasih uveljavljali disciplinske ukrepe — kakor ugotavljajo smernice — kampanjsko in brez siste. ma, zlasti kadar je šlo za delavce. Kdor pa ima v seb) toliko moči, da prizna, ta se tudi ne bo obotavljal 'popraviti napako. J. B.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Leto 1964 ne bo zapisano v povojni zgodovini sveta le kot leto ameriških volitev, marveč tudi dveh zelo pomembnih konferenc: konference šefov afriških dežel in pa nevezanih držav — obe bosta v Kairu.
To je dokaz več, kako dinamična je naša doba. Će pogledamo z drugega zornega kota, pa moramo reči
— koliko je še nerešenih vprašanj. Pravzaprav ni treba'niti tako daleč, v Evropi je ostalo nerešeno nemško vprašanje, Ciper je sredi državljanske vojne, Arabci ne priznavajo izraelske države, Koreja je razdeljena na dvoje, isto velja tudi za Vietnam, v Laosu, v Jugovzhodni Aziji, divja državljanska vojna, Kašmir je še vedno jabolko spora med Indije in Pakistanom.
Afrika je napravila v zadnjih štirih letih velik korak naprej, na črnem kontinentu je danes 35 neodvisnih držav, ob koncu druge svetovne vojne so bile samo štiri. Toda od politične do gospodarske neodvisnosti je velik korak.
Afriške države so spoznale, da zgolj zunanji simboli neodvisnosti
— zastava, grb itd. — ne morejo zadoščati. Spoznale so, da morajo združiti svoje moči. Vse do leta 1963 je bila Afrika razdeljena na tri tabore: na skupino francosko govorečih dežel, na grupo, kjer je bil glavni jezik angleščina, in na casablan-ško skupino, v kateri so bile najbolj napredne.
Lani na konferenci šefov afriških dežel v Adis Abefii pa so se sporazumele, da ustanove enotno afriško organizacijo, da strnejo svoje vrste. Letos se Ijodo šefi afriških dežel ponovno sestali. Ne bodo govorili o visokoletečih ciljih, o af- 1 nški uniji itd., marveč o konkretnih problemih.
Čeprav so od nekdanjih kolonialnih imperijev ostali le še drobci, borba za dekolonizacijo še ni konča-
na. Še se vije portugalska zastava v Angoli in Mozambiku pa v enem delu Gvineje, še reže bela manjšina v Južni Rodeziji kruh črnski večini, še imajo Španci svoje »presidios«,
V znamenju
velikih konferenc
svoj del Sahare, še so na jugu Afrike kar štirje britanski protektorati.
V Kairu, v lepi palači Arabske lige, bodo razpravljali o borbi proti ostankom kolonializma, pa o ekonomskem sodelovanju afriških dežel. Zahodna Evropa ima svoje skupno tržišče, Vzhodna ima svojo organizacijo — SEV. Arabci razmišljajo o skupnem tržišču, Afrika ne more ostati za razvojem, mora iti s časom naprej.
Seveda v Afriki še niso pogoji za skupno tržišče, za ustanovitev skupne afriške banke. Le poglejmo na karto — večji del te celine je brez železnic, le malo rek je plovnih, rudnike, nafto in druga bogastva izkorišča tuji kapital. Tudi v arabskih državah je tako — izjema je le Združena arabska republika, toda Egipt je stara država s številno inteligenco, močnimi kadri, na prostranem ozendju od Aleksandri-je do Asuana je kar pet univerz!
Egiptovski listi so te dni priobči li vest, da bo konec tega meseca prispel  v  Jugoslavijo predsednik
Naser. Ni treba še posebej poudarjati, da se bodo razgovori med Na-serjem in Titom nanašali na pri-pravljajočo se konferenco nevezanih držav. Po prvotnem predlogu bi morala biti v Alžiru, sedaj pa je pripravljalni odbor predlagal, da bi bila v Kairu.
Vsem so še v spominu scene z velike beograjske konference pred tremi leti, Nehru se pripelje pred palačo zvezne skupščine, predsednik Tito s svojimi sodelavci sprejema visoke goste na beograjskem letališču, Sirimavo Bandaranaike, ne-palski kralj Mahendra, jemenski imam Badr obiščejo Bled.
Gostitelj druge konference nevezanih držav bo Naser, predsednik ZAR je že poslal vabila 65 šefom držav. Kairo se pripravlja na veliko manifestacijo, konferenca bo v re-stavriranem amfiteatru, v bližini piramid, na levi obali Nila, na robu Lilojške pustinje. Ambicnt, v katerem se bo odvijala, bo popolnoma v stilu klasičnega Orienta, problemi, o katerih bodo razpravljali, pa bodo sodobni.
Strnili bi jih lahko v eno samo besedo: mir je nedeljiv. Kadar gre za tako važno stvar, morajo odločati vsi. Ni nujno, da bi bil svet razdeljen v dva, do zob oborožena tabora. Vse več držav spoznava, da rešitev ni v blokih, marveč v popolni neodvisnosti od blokov. Za tako politiko se zavzema prav naša država.
Pravzaprav smo hoteli naš pregled začeti z Ameriko, vendar v torek, ko pišemo te vrstice, še niso bili znani rezultati glasovanja v San Franciscu, vendar kaže po vseh zakonih sodeč, da zmaga Goldvva-terja ni več vprašanje. Z njo lahko računamo, vendar bomo o zakulisni borbi za republikanskega kandidata za Belo h\šo spregovorili drugič.
Na Bizeljskem je žetev v polnem teku
Mnogi kmetje, ki so sami/ poželi pšenico, jo mlatijo na mlatilnici KZ Brežice, ki stoji ob koncu vasi Kapele. Na uro zmlati do 1500 kg pšecai-✓ ce, vozijo pa jo v mlačev iz vasi 2upelevec, Slogonsko, Jereslavec, Vrhje, Rakovec, Podvinje in Kapele. Mlačev stane 3600 din na uro, kar je ceneje, kot če bi kmetje mlatili doma.
Mlatilnici precej konkurira tudi kombajn, last KZ Brežice, ki požanje in omlati na lepem terenu tudi do 10 hektarov pšenice. Kombajnista Miha Peteline in Vlado Staro-veški sta z novim kombajnom požela in zmlatila v eni uri in pol tudi že 2 hektara pšenice. Usluge na tem stroju stanejo 1200 din na uro, kljub temu je tp za kmetovalce še vedno ceneje kot ročno delo z najetimi • delavci. Kombajn je letos žel in mlatilV-d Bojsnega, .pizeijskega do Kupei, Podvi-nja' in Slogonskega. Kot je vide"1!, bodo iz naših krajev kmalu popolnoma izginili srpi z žanjićami, kakor tudi mlatiči s cepci, ki smo jih imeli   priložnost opazcvati
v*? d° nedavnega. . ..... „
D. V.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
• Zvezni in gospodarski zbor sta te dni sprejela dva pomembna akta: resolucijo o razvoju kmetijstva in zakon o prispevkih in davkih občanov. Zvezni in organizacijsko-politični zbor sta izglasovala temeljni zakon o' financiranju družbeno političnih skupnosti. Tako je zvezna skupščina, preden je zaradi počitnic prekinila delo, sprejela tri nadvse pomebne akte, ki bodo imeli, če jim bomo uspešno utirali pot v prakso, zelo ugodne posledice za nadaljnji uspešen razvoj naše skupnosti, predvsem pa za krepitev materialne osnove naših komun.
Resolucija o razvoju kmetijstva, o čemer smo že obširneje poročali, ugotavlja, da je treba ustvariti normalne pogoje gospodarjenja ter s tem ustvariti osnovo za razvoj kmetijstva. V bližnji preteklosti je treba ukiniti uvoz pšenice. Prizadevati si je treba za hitrejši razvoj živinoreje. Da bi v tem čimbolj uspevali, je treba povečati krmno bazo, zlasti proizvodnjo koruze. Uskladiti je treba odnos cen kmetijskih pridelkov do cen na drugih gospodarskih področjih. V ta namen je treba postopoma zviševati cene kmetijskih pridelkov in taka omogočiti kmetijskim gospodarskim organizacijam, da bodo ustvarjale lastne sklade in zadostna sredstva za osebne dohodke oziroma za stimulacijo produktivnejšega dela. Premije in regrese naj bi postopoma zmanjševali skladno z oblikovanjem normalnih tržnih cen. Da ne bi vse to negativno vplivalo na razvoj osebne potrošnje in življenjskega standarda mestnega prebivalstva, je treba vzporedno i. zvišanjem cen kmetijskih pridelkov usklajevati tudi osebne dohodke.
'Osnovi zakon o prispevkih in davkih občanov je zaokrožena celota z zakonom o financiranju družbeno političnih skupnosti. Ta zakon ureja obveznosti občanov, ki skladno s svojo rospodarsko močjo prispevajo k financiranju   družbenih   služb.  Prispevki i«
osebnih dohodkov so prevladujoča oblika, s katero občani zagotavljajo daleč največji del finančnih sredstev za potrebe družbenih služb. Novost novega zakona: prispevek iz osebnih dohodkov ne bo več obveznost gospodarske organizacije in ne element delitve dohodka podjetja in skupnosti, marveč bo osebna obve-znost občana — delavca, ki bo v bruto znesku sodeloval pri delitvi dohodka svoje organizacije, potem pa bo kot posa-
TRIJE POMEMBNI SKUPŠČINSKI AKTI
meznik vzpostavil odnos s komuno, da bi izpolnil svojo obveznost za vzdrževanje družbenih služb. Na ta način bo prišel občan v aktivnejši odnos do komune saj bo neposredno sam — iz svojega bruto dohodka — odštel svoje obveznosti do komune. To pomeni, da bo tudi bolj zainteresiran za upravljanje in uporabo teh sredstev.
Temeljni zakon o financiranju družbenopolitičnih skupnosti bo skupaj z republiškimi zakoni, ki bodo sprejeti, bistveno vplival na uveljavljanje takšne politike financiranja, ki bo najbolj ustrezala specifičnim pogojem posameznih družbenopolitičnih skupnosti. Ekonomska moč le-teh bo kriterij za zadovoljevanje potreb družbenih služb. Odraz ekonomske, moči bodo osebni dohodki občanov. Vsaka družbeno-politična skupnost bo samostojno določala svojo stopnjo prispevka občanov.
0 Na zadnji seji republiškega izvršnega sveta pod predsedstvom Viktorja Avblja je bila ustanovljena komisija za vprašanja borcev s predsednico Majdo Gaspari. Komisijo
so ustanovili z namenom, da podrobno prouči vprašanja borcev — kmetov, ki nimajo takih možnosti socialne zaščite kot zaposleni borci, nadalje stanovanjska vprašanja, vprašanja pokojninskega zavarovanja bivših borcev,, probleme zdravstvene zaščite itd. Komisija bo imela1 ustrezna pooblastila in dolžnost predlagati pristojnim organom ustrezne ukrepe. Prav tako bo komisija spremljala tudi izvrševanje ukrepov.
Tudi izvršni odbor GO SZDL Slovenije je na svoji zadnji seji poudaril, da je treba socialna vprašanja borcev pospešeno in učinkovito urejati. Pri tem je treba imeti posluh za vsak posamezni in individualni primer.
# Gospodarski zbor republiške skupščine je razpravljal o oskrbi in problematiki notranje trgovine tef mednarodni menjavi. Med drugim je ugotovil, da si priporočila, ki jih je sprejel konec minulega leta o pospeševanju zunanjetrgovinske menjave, prepočasi utirajo pot v prakso. Koristni predlogi, ki so bili dani in ki so obetali večjo stimulacijo v izvozu, se le s težavo prebijajo preko dosedanje administrativne prakse. Glede razvoja 'notranje trgovine pa je zbor ugotovil, da je za družbeno- politične skupnosti naše republike še močno značilna lo-kalistična podpora monopolnih teženj v trgovini, kar ima za posledico, da je asorti-ment v naši trgovini vse premalo jugoslovanski.
• Prva poročila z doslej požetih pšeničnih polj v Vojvodini niso preveč optimistična. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo pridelek za 20—30 odst. manjši od pričakovanega. Vzrok je v visokih junijskih temperaturah, zaradi Česar je pšenica »prisilno dozorevala«. Prve analize vzorcev ugotavljajo slabo kakovost zrna in majhno hektolitrsko težo pšenice.
JtRATKL
I \l RAZNIH STRANI |
• šesta Obletnica iraške revolu-cijo. Leta 195« Je iraško ljudstvo prevzelo oblast ln Ormoglnvilo stari kraljevski režim — Irak Je postal republika. Maja tega let« »ta Združena arabska republika io Irak sklenila pogodbo o prijateljstvu ln sodelovanju.
• Umrl je Mauricc Tlini-cz. Na poti v Sovjetsko zvezo Je umrl predsednik francosko partije Tho-roz. Pokojnik Jo bila velika osebnost, pooseblja! Jo francoski pro-letarlat. V prvih povojnih lotih Je bil nekaj časa celo podpredsednik francoske vlado.
• Indijci m Izseljujejo \i lla^
me. Ker Jo burmanska vlada nacionalizirala vsa trgovinska w druga podjetja, so se zaceli Indijci pa tudi Pakistanci izseljevati g Burme. Monijo, da se Jih bo "J pol milijona Izselilo kar ISO** Zaradi tega so uvedlo Indij*' ohlastl posebno ladjo na relaciji Rangun— Madras.
• Momialliaclla odnosov med Atenami in Sofiju. GrSkn In bolgarska vlada sta sklenili povišati svoja pred.tUivni.stva na raven veleposlaništev. To dni Jo bil v Atenah bolgarski zunanJK minister «ii*ev, ie letos pa bo ohisknJ Hol-garljo grški tunanji minister So-atopulo*.
2
DOLENJSKI LIST
St. 28 (146)
KAM S STROJI? - vprašuje KZ Trebnje
KZ Trebnje ne dobi kreditov za zgraditev strojnih lop
Mehanična delavnica kmetijske zadruge v Trebnjem se je oblikovala pred letom in združuje raznovrstne dejavnosti za potrebe kmetijske mehanizacije. V njej opravljajo generalna popravila kmetijskih strojev (plugov, kosilnic, kombajnov) in orodij ter traktorjev. Delavnica zaposluje pretežno starejše ljudi, ki so se za potrebne
V Sevnici ustanovljeno novo kovinsko podjetje
V sklopu Kopitarne v Sevnici je do sedaj delal tudi obrat kovinske galanterije. To Je stranska dejavnost, zato jo tovarna izloča iz kroga svojega poslovanja. Občinska skupščina je na seji 9. julija sklenila, da se *a obrat priključi h kovinski delavnici v Sevnici. Novo podjetje bo poslovalo pod imenom Kovinsko podjetje, Sevnica.
dejavnosti izučili ali priučili v večletni praksi. Glede na potrebe je kadrovska zasedba primerna in zadovoljiva. Ker pa bo mehanična delavnica najbrž kmalu postala delavnica odprtega tipa (tudi za usluge zasebnikom in kooperantom), bodo temu vprašanju tudi v prihodnje posvečali vso pozornost.
Kljub razmeroma kratkemu času je dejavnost v mehanični delavnici organizirano stekla. Delovni uspehi niso Izostali. Marsikaj se je začelo izboljševati. Izboljševanja so se lotili .tudi pri strojih. Pred preizkusom je že nov priključek za košnjo krompirišč, ki so ga skonstruirali v delavnici. Uporabili ga bodo že letos.
Delavnica ima v oskrbi celoten strojni park kmetijske zadruge. Težave so z rezervnimi deli. Teh ni moč dobiti na domačem trgu. Traktoristi in ostali upravljalci s stroji se sicer vešče izogibajo okvaram, ne morejo pa
Zadnji naskok na kočevski cesti
Tudi poslednja laza gradnje kočevske ceste se bliža koncu. S tem se bo Kočevje približalo Ljubljani od sedanje ure in pol avtobusne vožnje še za nekaj minut. Odpravljena bo namreč poslednja večja ovira: serpentine nad Pijavo gorico. Kmalu spomladi so'se delavci in stroji ljubljanske Cestne uprave zagrizli v strmino in so doslej že veliko opravili. Po pogodbi bodo prvi avtomobili zapeljali na novi del cestišča do 15. oktobra, po izjavah vodje gradbišča pa se bo to zgodilo celo nekaj prej. Zagotovilo za to je pospešeni tempo gradnje, saj na odsekih, kjer redni promet ovira dela, večkrat delajo tudi ponoči.
Nemoten promet močno ovira tudi most v Gorici vasi .pri Ribnici in vpadnica v Ribnico iz ljubljanske smeri, kar bo treba čimprej urediti.
popolnoma brez njih. Brez najmanjše okvare na svojem traktorju je doslej le miren-ski traktorist Jože Rataj. Ne da bi mu traktor malenkostno popravili, je Rataj do zdaj opravil 8.000 efektivnih delovnih ur, oziroma prevozil nad 300.000 km.
Pomanjkanje strojnih lop pa kmetijsko zadrugo že dalj časa prepričuje, da je vestnost pri upravljanju s stroji premalo. Stroji stoje pogosto na prostem, kjer jih poškoduje dež, občutljivi pa so za vse vremenske spremembe. Zadruga si prizadeva, da bi rešila to vprašanje, vendar ne uspe, predvsem zaradi odločitev banke, pri kateri je hotela najeti kredit v ta namen.
Nova umetniška razstava v Kostanjevici
V soboto zvečer so v Kostanjevici na Krki odprli razstavo umetniških slik Jožeta Horvata — Jakija, ki živi v Nazarjih pri Mozirju. Zanimiva razstava bo odprta do prihodnjega meseca in bo prav gotovo privabila mnogo domačih in tujih gostov, ki jih mika v razgibano Kostanjevico tudi delo kiparjev, letošnjih udeležencev simpozija Forma viva.
Posvetovanje študentov
V torek, 14. julija, so se na pobudo ObO SZDL Novo mesto sestali novomeški študentje in se pogovorili o perečih problemih, ki tarejo študente. Predlagali so, naj bi postali stiki med štipenditorji in štipendisti tesnejši, naj se., študentje zbližajo z množičnimi organizacijami in srednjimi šolami, na koncu pa so sprejeli več tehtnih sklepov. Več o posvetovanju berite v prihodnji številki našega lista.
Študentski klub
Delo novomeškega študentskega kluba je v zadnjem letu močno zamrlo. Da bi delo oživili, so novomeški višje-šolcl 14. julija imenovali iniciativni odbor, ki bo sestavil • delovni program za letošnje šolsko leto. študentje so se navdušili predvsem za kulturno in športno dejavnost, in kot se kaže, bo v okviru kluba deloval športni klub, ki bo zbral vse športnike-študente. Upamo, da bo ini. ciativnemu odboru uspelo oživiti delo kluba.
V JUTRANJKI skrajšujejo delovni čas
Konfekcija Jutranjka v Sevnici se je odločila za postopen prehod na skrajšan delovni čas. Predvideli so *5-urni delovni teden in zaprosili za soglasje občinsko skupščino Sevnica. O tem sta na zadnji seji razpravljala oba zbora in na podlagi predložene dokumentacije izrekla soglasje.
Komisija za sprejem in odpoved' delovnega razmerja
»KREMEN« - Novo mesto obrat steklarna
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1. visokokvalificiranega ELEKTRIČARJA za šibki tok;
2. tri kvalificirane ali visokokvalificirane 2ELEZ0STRUGARJE
Pogoji: 1. ustrezni strokovni izpit za visokokvalificiranega električarja;,. 2. ustrezni str6kovni izpit in potrebna praksa.
Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest. Interesenti naj vloge s kratkim opisom doseda njega dela pošljejo na upravo podjetja^.
INDUSTRIJA  IN  RUDNIKI NEKOVIN
»KREMEN« NOVO MESTO
BETI v izvozu med najboljšimi
Nekatera največja slovenska podjetja so letos zaradi manjšega izvoza v precej hudi zagati, v metliški tovarni »Beti«, ki je šele pred letom dni prvič poslala na tuji trg svoje izdelke, pa glede tega nimajo nohenih težav.
V prvem polletju lanskega leta <»Beti« ni bila izvozno podjetje, saj se je proti koncu leta 1963 vključila v izvoz. Lam je »Beti« predala v tujini za 38.146 dolarjev blaga. To je kolektiv spodbudilo, da je za letos planiral že za 80.000 dolarjev izvoza, in marsikdo je bil mnenja, da je to za začetnika malo prehuda številka.
Kakšni so rezultati doslej?
Do 30. junija je »Beti« izvozila že za 76.141 dolarjev izdelkov, kar je 10 odst. celotne produkcije in mnogo več, kot so računali izvoziti v tem času.
To je več kot samo lep uspeh! Ker pa je tovarna vzela dva devizna investicijska kredita za nabavo strojev in surovin, mora v okviru teh obveznosti izvoziti do konca leta še za 170.000 dolarjev blaga na Zahod. Kot pravijo v tovarni:, tudi ta številka ne predstavlja za kolektiv nobene ovire. L
Metiiška tovarna »Beti« izvaža volneno trikotažo na Češko, sintetično trikotažo in blago za perlon srajce pa v   Švico   in   Belgijo Pred
kratkim so poslali kolekcijo svojih izdelkov na ogled tudi v Kanado in na Švedsko, in kot je slišati, bodo tudi tja i precej prodali Na tujih tržiščih kolektiv »Beti« zastopa izvozno podjetje Jugotekstil iz Ljubljane.
Domače tržriče sproti pokupi, kar »Beti« proizvaja, vendar je bil letos na račun prekasno prispelih strojev domači trg malo slabše oskrbovan, kot so predvidevali. Z neštetimi uspehi pa kolektiv še ni bil zadovoljen; trdno računa na močan nadaljnji porast izvoza v letu 1965, zlasti na Zahod, in s tem na več deviz za nakup novih razte-žalnih strojev, ki jih v barvami močno potrebujejo.
Odgovor iz brežiškega podjetja »P0SAVJE«
V Dolenjskem listu St. 23 z dne 11.6. 1964 Je bil objavljen članek »V Posavju nekaj ni v redu«. Pod pisani odgovorni tunkcionurji pod jotja »Posavje« pa dajemo odgo vor na objavljeni Članek:
Ze od decembra dalje smo opo zarjali, da v računovodstvu nekaj ni v redu in je finančna inšpekcija SDK iz Celja prišla na pobudo na ših organov upravljanja Glede te ga le bil pri podružnici SDK v Brežicah dne 29. I. 1964 tudi sestanek, ki so mu prisostvovali predstavniki občine, banke, financ ne inšpekcije, predstavniki podjet Ja in organov samoupravljanja v podjetju, sekretar ZK ter računo vodja. Na tem sestanku je bil sprejet sklep, naj pride v podjetje finančna inšpekcija. .Po odhodu tehničnega vodji, ki le šel iz podjetja na lastno željo, Je direktor večkrat na poslovodskl konferenci in na zasedanju DS postavil vprašanje rajpisa novega lelinlčnega vodje podjetja. Vsi cr gani, kakor tudi poslovodje pa so
bili mnenja, da to delo lahko opravlja hkrati z ostalimi posli di rektor sam. Ta sklep so utemelje vali s tem, da osebo, kakršno bi potrebovali, ne moremo dobiti in da je zato bolje, da direktor sam opravlja te posle
Ni res, da organi samoupravi;:, nja niso skrbeli za notranjo orga nizacijo dela, saj so takoj, ko M je pokazala potreba v računovod-. stvu. dodelili se eno strokovno moč. kakor tudi pomočnika v skladiščni službi
Ugotovitve finančne inspekc.jp so razvidne iz zapiskov, tu pa na vajamo le nekatere izvlečke:
»Navedena finančna inspekcija je pri pregledu zaključnega u-un i ugotovila razne nepravilnosti knj.ž nega značaja, katere so s popravki že odpravili.« Ne bomo naštevali ntpravilnosti, ker so lete zapisane v revizijskem zapisniku ln v od ločbi o potrditvi zaključnega r» čuna. posredovane so tudi.NB. po druznici Brežice In občinski skup Sčlni.
Po zapisniku inšpekcije nihče na c.dgovarja za gospodarski kriminal, ker tega ni bilo. Poslovanje podjetja je bilo tako, da se izkazani čisti dohodek po zaključnem računu ni zmanjšal, temveč se je 1 nekateri:-... popravki zvečal, čeraV-no smo v letu 1963 pokrili še obveze družbi in osebne dohodke za leto 1962 Po zaključnem računu se je razen obvez za iSo 1962, ki so vse poravnane. Cisti dobiček delil na osebne dohodke ln poslovni sklad.
Glede materialnega poslovanja pa Je tako: skladišče se Je vodlld po predpisih, manjkala je le viseča kartoteka. Skladiščna kartoteka pa je Obstajala to smo jo tudi vodili. Ves nabavljeni material ja bil vpisan in knjižen takrat, ko je dospel, Izdan pa na zalitev:ii<:e. Neporabljeni material .je bdi vrnjen v skladišče s povratnic), kolikor pa ni bil vrnjen, so bili zanj zadolženi posamezni obrat! ali poslovodje osebno. •v
Napake so se začele oakrlvntt šele na podlagi zaostritve odnosov med sedanjim računovodjem in bivšo finančno knjigovodltirijo ter pri izračunavanju letne inventure. Takoj, ko so organi upravljanja izvedeli za omenjene nerodnosti, so Imenovano premesi.ll T admin.stracijo. na njeno mesto pa dali novo, sposobno moč. Ce bi crgani upravljanja za to stvar ivedeli prej. bi tudi že prej ukrepali.
Glede pritožb strank pa tole: največkrat se pritožujejo zaradi slabo vgrajenega materiala, to pa m naia krivda, temveč naših tovarn, ki proizvajajo tako slab material. Zgodi se, da takoj, ko material prinesemo iz trgovine do potrošnika, ne ustreza več, zato pride do nesoglasja med trgovino, stranko In podjetjem. O tem Ja bilo že. mnogo napisanega in povedanega, rešitve pa bo treba poiskati kje drugje, ker potrošnik nI dolžan plačati uslug na račun de-fektnega materiala.
Kar zadeva poslovanje direktorja podjetja, moramo poudariti, da . si Je vsa leta silno prizadeva! ru napredek podjetja in da se ;i ia lo delo res žrtvoval. Vse problemu podjetju smo v»ano ol>*:ivna-vali na šojah DS, UO In v posameznih konil'l.tah. kar Je razv'dno iz zapisnikov.
Smatramo, da bi moral oIfcc članka Iskat! podatke tudi p.i organih upravljanfa ter šele pototn objaviti tako kritičen članci
Bivša prtdscdruka UO:
Miil.ii Smrekar in Anion r.i miri m.m. I. r.
Blvli predsednik DS: Marku Jurič, 1. r. '
Na vrsti so dopusti
Julij in avgust sta že nekako tradicionalna meseca, ko največ delovnih ljudi preživi svoj letni dopust. Seveda pri tem ribniški delavci in uslužbenci niso izjema
• Letos bodo člani sindikata prvlc preživeli dopust v svojem domu v Novem gradu. Dom bo odprt (čeprav še ni dokončno urejen) še ta mesec. Dnevni penzion bo stal 1-300 din, za otroke pa polo. vteo manj. Ce pri tem upoštevamo še regres, ki ga bodo dale gospodarske organizacije in ustanove svojim članom, ki bodo letovali v domovih, !*hko pričakujemo, da bo leto* preživelo dopust izven *vojlh domov večje število ljudi, vsekakor pa več kot PNjJ&nJa leta. To bo pripisati luđl, mjernu številu ličkov m dr»8ih motornih vozil.
Kako Pa domači turizem? Dom na Travni gori domači * '»ji turisti radi obiskuje-
xJo, prav tako postaja Ribnica bolj živahen turistični gil Va tudj v Sodražlci. Lo-»kem potoku in ostalih turističnih postojankah v obči-nl D prizadevajo, da bi pritegnili čimvečje število tu rsstov.
Lani zgrujenu asfaltna ce-^a'"d LJubljane do Kočevja Je zelo povečala dotok turi-
stov. Potrebam turistov se prilagaja tudi gostinstvo in lahko trdimo, da je bilo pri tem precej narejenega.
V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!
Na novomeškem sejmišču nižje cene
Ponedeljkov prašičji sejem je bil srednje dobra obiskan kupci pa so prišli največ iz domače občine, iz Bele krajine in iz kočevskega konca. Naprodaj je bilo 873- pujskov, starih od 6 do 12 tednov in 14 večjih, starih nad 3 mesece. Manjši so veljali 6500 do 11000 din, večji pa 12000 do 24.000 din.
Bizeljčan iz obnovljenih vinogradov
Mlada trta lepo uspeva In čez 2 leti bo dala prvi pridelek
Kmetijska zadruga Bizeljsko ima letos za seboj veliko dela Zaklju čena Je prva etapa obnove vtnogra dov. Na površini 15 hektarov so v mesecu maju zasadili mlado trto in čez dve leti že pričakujejo prvi pridelek. Odločili so se za Moser-jevo obliko vzgoje s 130 cm visokim deblom. 2ična opora za trto bo pritrjena na lesene ln betonske stebre.
Zemeljska dela so na tem obsežnem kompleksu začeli lansko Jesen in jih nadaljevali od zgodnje pomladi do maja. Podjetje za obnovo kmetijstva, »Agroobnova« iz Ljubljane, Jc nudilo zadrugi vso potrebno mehanizacijo. Trije buldožerji so bili stalno na delu. Pobočja bodočih vinogradov so terasasto razrili ln jih pripravili za strojno obdelavo. Tudi jamo za trto so zvrtali s stroji. Gnoja letos nI bilo več treba no siti. Terase so dovolj široke, da so ga lahko navozlli s konji Samo trošenje Je Se ostalo ročno. Vse poti skozi vinograde so speljane tako.
da so prevozne tudi s kamionom in traktorjem.
Za obdelavo enega hektarja vino gradov je po starem načinu potreb nih 280 do 320 delovnih ur. z upo rabo mehanizacije pa bo ta čas skrajšan na 80 ur. V obnovljenih vinogradih bodo ročno opravljali samo Se tale dela: rez, koSenje tra ve pod trto in trganje grozdja. Tud: Škropljenje bo odslej hitreje oprav ljeno. Traktorski molekulator bo zamegli!" nasad v 10 metrov Širokem pasu na vsako stran. Postopek je torej izredno hiter In učinkovit. Na ta način je deležen Škropiva sleherni list in en delavec lahko v osmih urah poškropi 5 hektarov vtnogra dov.
Zadruga je v obnovo pravkar omenjenih vinogradniških povrSin vložila 22 milijonov dinarjev. To je bil prvi kompleks, ki bo tvoril aron dacijsko celoto. Postopek za aron dacijo drugegu kompleksa bo kon ^an v naslednjih mesecih. Vinogra
de bodo začeli obnavljati po končani trgatvi.
V vinogradih na Bizeljskem pri čakujojo letos nadpovprečno letino Napad peronospore je bil to leto izredno močan, vendar so jo po večini pravočasno zatrli. Sadni pri delek bo slabši. Na zadružnih pose stvih bodo bogato obrodile le bre skve in slive.
Kmetijska zadruga Bizeljsko pripravlja med drugim načrte za raz. Sirjeno kooperacijo z zasebnimi kmetovalci. Razviti namerava žtvi norejo, predvsem vzrejo odojkov Kooperanti naj bi bili po tem na činu tudi socialno zavarovani Bili bi torej v rednem delovnem razmerju. Vsakdo bi delal na svojem gospodarstvu, za preureditev oziro mu obnovo gospodarskih poslopij pa bo lahko najel posojilo. V zadrugi računajo, da bi z inten/ivnej So kooperacijo vzredili na Bizeljskem UMU) odojkov na leto.   J. T.
NOVO V BREŽICAH
C \a   rokometnem   igrišču v
B.-žicah bo 22. julija tekmovanje rol'-t-metnih ekip ia brežiške občine, ki ga prireja občinska zveza za telesno kulturo v sodelovanju z občinskim odborom SZDL v počastitev dneva vstaje. Pred začetkom tekmovanja bo govoril o pomenu praznika predstavnik Socia-lrS..čne zveze. K uvodni slovesnosti so vabljeni tudi slušatelji pred-vojaške vzgoje in predstavniki garnizona Cerklje.
b Brežiški trg je bil v soboto Uredno dobro založen. Na stojnicah je bilo razen zgodnje zelenjave tudi precej sadja. Hruške so bile po 150 dinarjev kilogram, prav tako b reskve, ma re I i ce pa kar po 200 dinarjev. V ponedeljek so bile cene sadju Že nekoliko niz*
jc, ker ga je bilo več naprodaj. Nov: krompir prodaja*^ okoličan* ke po i*0 do 101) dinarjev, stročjl fižol pa po 200 dinarjev kilogram.
k Oh sobotah in nedeljah je kino v Brežicah najbolj obiskan. Takrat se običajno pripeljejo v mesto tudi okoličani. Nekateri se pripeljejo s kolesi, nekateri pa z mclornlmi vozili, ki jih med predstave pustijo na parkirnem prostoru pred kinom. Pred dnevi se je dogodilo, da je neznanec ukradel obiskovalcu kina luč z motornega kolesa. Bilo je še več podobnih tatvin, čeprav je parkirišče zvečer osvetljeno. Take nevšečnosti bi najlaže preprečili, če bi ob sobotnih in- n^deljeskih večerih ter večjih prireditvah pazil na vozila honorarni čuvaj.
Potniki pogrešajo kiopi
Nedeljsko popoldne je bilo. V parku pred brežiško gimnazijo je na travi sedela skromna družina s tremi majhnimi otroki in
Pohod iz Artič na Boč
Krajevna organizacija Zveze borcev v Artičah za letošnji dan vstaje ne prireja proslave! 22. julij bodo proslavili na -drug način. Nekdanji borci KOV pripravljajo na ta dan pohod na Boč, kamor vabijo ostale občane.
Vabljeni!
Matični urad Dobava
i Junija lil bilo rojstev izven porodnišnice, prav tako ni bilo porok. Umrli so: Jože Deržič, upo» kojenec Iz Vel. Obreza, 72 let, Jožef Cvetko, kmet iz Gabrja. 91 let; Franjo Pušič, kmet iz Kraja-Gornjega, 54 let.
fi Matični urad Kapele
/ Junija ni bilo fbjstev izven porodnišnice. — Porok ni bilo. — Umrl je Franc Keržan, užltkar iz Župelevca St. 22.
malicala. To so bili potniki, ki so čakali na avtobus. Ker ni nikjer v bližini klopi, so posedli v senco na travi. Res je, da ima avtobusna postaja za potnike čakalnico, vendar se ljudje ob lepem vremenu ne želijo zadrževati v njej, ker je pusta in neprijazna. Od pomladi do jesen) bi na avtobusni postaji prav lahko stale klopi, na katerih bi ob večerih radi posedali tudi sprehajalci. Pa tudi sicer bi moral biti prostor ob avtobusni postaji bolj urejen. Vsepovsod so na-troseni papirčki, kar ne napravi najboljšega vtisa. Morda bi prevzela skrb za boljšo ureditev in vzdrževanje tega prostora komu-, nalna služba ali pa turistično olepševalno društvo, za kar bi seveda morala zagotoviti potrebna sredstva občinska skupščina.
Plodno leto za občinski odbor SZDL Brežice
Obdobje ođ januarja do konca junija 1964 je bilo za občinski odbor SZDL v Brežicah izredno dinamično. Odbor je na petih plenumih obravnaval vrsto aktualnih vprašanj: šolstvo v občini, družbeni  plan   in proračun
Na brežiškem sejmišču malo prodanega
Sobotni brežiški prašičji sejem so prodajalci dobro obiskali, kupcev pa je bilo zelo "malo. Naprodaj je bilo 700 pujskov do 3 mesece starih in 20 večjih. Od vseli* teh je bilo prodanih 136 manjših po 490 din kilogram žive teže in le 10 večjih po 295 din kilogram.
Matični urad Brežice
Junija ni bilo rojstev izven bol niin.ee. — Poručili so se: Stanko "Cordlč, invalidski upokojenec. In Kida Pavlovi«, Ljubic, višja medicinska sestra, oba iz Čateža ob Savi; Stanislav Matjašič, uslužbenec, in Adalberta Teriikar, delavka, oba iz Brežic; Petar Gundelj, mehanik, in Olga Ferenčak, polje-delka, oba iz Čateža ob Savi; Mi-ladin Knežević, študent, in Gabrijela Jelenko, uslužbenka, oba iz , Brežic; Stanko Tomše, šofer iz Mrziave vasi, in Frančiška Kova-čič, kuharica iz Cedma.
Umrli sot Katarina Zibert, osebna upokojenka iz Ribnice, stara 79 let; Franc Rivec, socialni pod-piranec z Impoljskega potoka, 55 let; Frančiška Kenda, socialna por.p:ranka iz Zapresiča, 72 let; Ivanka Pšeničnik, socialna podpi-ranka iz Bojsnega, 56 let; Jožef Pav'ović, delavec iz Izvira, 27 let; Marija Golubić, gospodinja iz La-duča, 69 let; Ana Abram, gospodinja iz Raven, 56 let; Frane Gru-bič, kmetovalec iz Curnovca, 67 let     * ;
občine, osnutek občinskega statuta, kulturno problematiko ter vlogo in pomen krajevnih skupnosti in poravnalnih svetov. Seje so bile dobro pri-pravljene, zlasti in temeljito je bilo obdelano gradivo za razpravo o šolstvu in kulturi v občini.
Izvršni odbor obč. odbora SZDL se je v tem letu sestal sedemkrat, komisije pri obč. odboru pa so imele v 1. polletju 1964 15 sej. Komisija za
BREŽIŠKE VESTI
tisk je napravila pregled tiska v občini, ocenila je vlogo Dolenjskega lista in razpravljala o razširitvi dopisniške mreže. Na dnevnem redu sej komisije za idejno vzgojo so bila kadrovska vprašanja, kulturna problematika v občini in idejaost pouka na šolah. Komisija za organizacijsko — kadrovska vprašanja je obravnavala spremembe v sestavu občinskega odbora in krajevnih odborov SZDL, štipendi-
ranje in poravnavalne svete. Delala je še komisija za boj proti alkoholizmu, komisija za prošnje in pritožbe ter komisija za organizacije in društva. Konferenca za družbeno aktivnost žensk je obravnavala zdravstveno varstvo žena in otrok, kadrovska vpraša-šanja, pripravila pa je tudi gradivo za konferenco žena.
Med pomembno obliko lahko prištevamo tudi razgovore, ki jih je občinski odbor SZDL skliceval po potrebi. Bilo jih je kar precej. V januarju je zelo lepo uspel razgovor s kulturno-prosvetnimi delavci o kulturi v občini. V februarju je bil sklican razgovor s poslanci skupščine SRS, posvet s predstavniki gasliskih organizacij in razgovor z godbeniki. V naslednjih mesecih so si sledili še: posvet s prosvetnimi delavci o idejnosti pouka in samoupravljanju na šolah, posvet o delu in poteku Jugoslov. pionirskih iger, javna tribuna o športu, posvet o tezah zveznega zakona o izobraževanju in drugi ožji razgovori.
Člani občinskega odbora in
krajevnih odborov SZDL so bili po večini delavni in ne-'* kateri žal preveč obremenjeni, da b: bili kos svojim nalogam. Ob ustreznejšem sestavu bi bili uspehi lahko boljši.
Stikov s krajevnimi odbori je bilo precej, bodisi na sestankih, bodisi v obliki pis- ' menega obveščanja in obveščanja po radiu Brežice. Člani občinskega odbora so v tem času najmanj dvakrat obiskali vse krajevne organizacije in so seznanjeni z njihovim delom.
V juliju in avgustu bo občinski odbor SZDL nudil pomoč pri proslavah za dan borcev, dan vstaje in 20-let-nico Kozjanskega odreda. V tem obdobju bo pripravil analizo sestankov, ki jih sklicujejo v občini. Namen te analize je zmanjšati število sestankov in zboljšati njihovo vsebino. V poletnem premoru bo občinski odbor SZDL pripravil tudi program dela za obdobje od septembra do januarja, da bo delo že takoj na začetku jeseni načrtno steklo.
UGODEN SESTAV NOVIH DELAVSKIH SVETOV V SEVNIŽKI OBČINI
Pa se je le nekaj premaknilo...
žensk in mladine je v samoupravnih organih vedno več
Volitve v delavske svete in upravne odbore so mimo. Občinski odbor SZDL v Sevnici jih ugodno ocenjuje Iz analize, ki jo je napravil, povzemamo nekaj ugotovitev in podatkov.
Kandidacijskih zborov se je udeležilo 65,1 odst. volilnih upravičencev. Organizacijske ln kadrovske priprave so bile v večini primerov boljše kot vsebinske. V devetih delovnih kolektivih, v katerih so volili delavske svete, so bili zbori zelo formalni in na njih so vse preveč razpravljali o tehniki volitev.
Sestav, novih organov uprav-vljanja je zelo ugoden. Neposrednih proizvajalcev je v njih 78 odstotkov, medtem ko jih je bilo v prejšnjih le 71 odstotkov. Ženske so zastopane v sedanjih samoupravnih organih z 31,7 odstotka (prej z 27,3 odst.), mladina s 23,4 odst. (prej z 18,9ođst), člani ZK pa z 19 odst. (prej s 15 odst.), Od 227 novoizvoljenih upravljavcev je 157 takšnih, ki so prvič izvoljeni v te organe. Ta številka dokazuje, da v delovnih kolektivih že upoštevajo določila statutov o rotaciji in da se v njih vedno bolj uveljavljajo ženske in mladina.
Kandjdacijski zbori za volitve zadružnih svetov so bili vsebinsko bolje pripravljeni -x-
kot zbori v ostalih delovnih organizacijah. Tudi obisk je bil zelo dober in običajno je bilo prisotnih več ljudi, kot je volilnih upravičencev. Spodbudno je ukrepala zlasti kmetijska zadruga Krmelj, ki je volilno pravico zelo razširila in pritegnila k razpravi veliko proizvajalcev. Na zborih so kmetje veliko razpravljali o potrebi po nakupu manjših ročnih strojev in možnostih za najetje investicijskih kreditov. Izrekli so se za razširjeno kooperacijo s kmetijskimi   zadrugami za
daljše obdobje. Kmetovalcev torej ni treba več siliti k pogodbenemu sodelovanju s kmetijskimi organizacijami. Za te oblike se zdaj že sami odločajo, vendar želijo, da bi kooperacija dobila širše osnove.
V organih upravljanja pri Kmetijskem gozdarskem podjetju Brežice letos prvič sodelujejo gozdni posestniki. V obratnem delavskem svetu v Sevnici so trije, v centralnem DS v Brežicah pa eden. Za to sodelovanje so pokazali proizvajalci velik interes.
Kako bodo določali preživnine kmetom v sevniški občini
< Z odlokom o preživninskem varstvu kmetov, ki ga .je v četrtek sprejela občinska skupščina Sevnica, so urejeni pogoji za izplačevanje preživnin tistim kmetijskim posestnikom, ki so prenesli svojo zenujo v družbeno last. Preživnine bodo prejemali iz ' sklada za preživninsko var-''st\o. Ta sklad je bil ustanov. Ijen letos februarja.
SEVNIŠKI VESTNIK
Moški pridobi pravico chT preživnine z dopolnjenim (,'5. letom, ženska pa s 60. letom starosti. Do izplačevanja' preživnine je kmet upravičen tudi pred omenjeno starostno dobo, če je nesposoben za delo, oz. če se zaradi 'lege otrok do 7.' leta ne more zaposliti. Kmet lahko zadrži v svoji lastnini stanovanjsko hišo, gospodarsko po:llopje in ohišnice do 1 ha, vendar mora biti tako določeno v pogodbi. Ce je nosilec preživnine pred oddajo zemlje po zakonu ali pogodbi dolžan preživljati za delo nezmožne osebe brez lastnih sredstev, potem dobi ustrezno preživnino tudi zanje. Preživnino prejme tudi za preužitkarja, le se je ta odpovedal svojemu deležu zemljišč. Nosilec pravice do preživnine se lahko tej pravici odpove v korist s\ojihi staršev, bratov ali se. stra, starih nad 65 oz. 60 let, četudi Je sam mlajši.
Višina preživnine je odvisna od vrednosti zemlje ter starosti kmeta in oseb, ki ho do nje upravičene. Preživnina se računa tako, da se s pogodbo določena vrednost zemlje, objektov in naprav, ki jih je kmet oddal v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let dovf.vetja. Izračunani znesek delimo še z 12 in dobimo mesečno preživnino. Povprečna letna do-
živetja so določena z lestvice. Do starosti 59. let se računa 20 let dožiivetja do 64 let 16, do 69 let 13. do 74 let 10, do 79 let 7, do 84 let 5,5 in od 85 let dalje 4 leta doživetja. Mesečna preživnina se lahko poveča vrednost gozdov, ki jih je kmet prenesel v družbeno lastnino.
Najmanjša preživnina je 11.000 dinarjev, ki jo prejema kmet tudi v primeru, če izračun za oddano zemljo in gozdove pokaže manj. Kdor
Trgovina v Šmarju vedno polna
Poslovalnica trgovskega podjetja v Šmarju pri Sevnici stoji ob zelo prometnem križišču, zato ima dober obisk. Podgorjand, Zabukovja-ni in Orehovčani kupujejo prav tu. Trgovina je dobro založena z živili, galanterijo in igračami, nekaj pa ima tudi konfekcijskega in ostalega blaga. V lokalu streže posJo-vcd'.unja Olga, razen nje pa prodajajo še tri trgovske pomočnice in dve vajenkd.
V tej trgovini, ki je daleč naokrog znana, se delavci in ostali lahko okrepčajo s pivom, kokto in oranžado, v hladilniku pa imajo mleko in m!; "ne izdelke. Blagajničar-ka ki ima ves dan polne roke dela. postreže lahko tudi s časopisi im znamkami.
Papirnica v novem
Sovniška papirnica se je nedavno preselila iz dosedanjih prostorov pri pošti v cen-bralno poslovalnico trgovskega podjetja na Glavnem trgu. V prvem nadstropju je lepo urejen oddelek za tiskovine, papir in knjige. Preselitev so potrošniku pozdravili, saj je bilo poslovanje v starih prostorih res 'ežavno.
BukoSek
V Bukošku pri Brežicah napovedujejo v počastitev dneva vstaje prireditev »Poka/i, kaj mas!« Pokrovitelj prireditve Je obMnski odbor SZDL.
si je zadržal ohišnico do 1 ha, ima pravico do zajamčene preživnine v višini od 6.000 do 10.000 dinarjev. Kmet dobi za vsako osebo, ki jo je dolžan preživljati, še iti odst. preživninskega zneska, ki ga prejema sam. Če pa je nosilec preživnine zaradi starosti, invalidnosti ali bolezni potreben tuje nege, mu pripada dodatek na preživnino. Po smrti nosilca pravic do preživninskega varstva preide ta pravica na preživelega zakonca oz. na osebo, za katero je prejemal preživnino.
V sevniški občini trenutno ni veliko primerov za izplačevanje preživnine po tem odloku, vendar je prav, da je skupščina rešila tudi to vprašanje. Število upravičen, cev se bo z nadaljnjim po-družbljehjem kmetijskih površin gotovo povečalo, urejeno preživninsko varstvo pa bo na ta proces ugodno vplivalo.
V Tržišču smo zvedeli
Na partizanskem srečanju, ki ga je v počastitev dneva borca priredila organizacija ZB, je bil tudi srečolov. Gostje in domačini so pridno segali po srečkah, tako da so bile ob 14. uri že vse razprodane. Sreča se je posebno nasmejala Rozaliji Sket iz Ljubljane, ki je zadela žen-sko kolo, Ivani Gorenc Iz Pavle vasi — z radijskim aparatom, Štefki Levstik iz Malkovca, ki je prejela žensko zapestno uro, domačinu Silvu Zupančiču z zadetkom servisa za kavo in še več drugam borcem, ki pa so se
morali zadovoljiti z manjšimi dobitki. Cisti dobiček je namenjen skupni spominski plošči, ki jo nameravajo vzidati v novem kulturnem domu v Tržišču. Zanjo je podjetje 2TP iz Novega mesta darovalo že 10.000 din, za kar se najlepše zahvaljujejo. Ob zaključku šolskega leta M« DPM Tržišče podelilo brezplačne pionirske izkaznice najboljšim pionirjem. KijUb prizadevanju, da bi nekatere oddiha silno potrebne otroke poslali letovat, društvu to ni uspelo, ker nima denarja. M.
Zakaj v Beograd in Ljubljano, če lahko uredimo doma?
0 Mnogi občani, ki imajo opravek na tem ali onem 0 uradu, se prehitro razjeze, če takoj ne uspejo v svojih 0 zahtevah, in ne da bi zadevo preverili s strani zako-0 nodajc in predpisov, pošljejo pritožbo na najvišje 9 državne organe ali celo maršalu Titu. V veČini prime-9 rov bi se vse te stvari dale urediti doma, na občin-0 skem uradu pri komisiji za prošnje in pritožbe, ki je 0 bila imenovana zato, da bi občanom pomagala do vseh 0 pravic, določenih z zakoni ali predpisi, katerih pa v 0 praksi niso mogli uveljaviti.
Lani je služba za prošnje in pritožbe pni občinski skupščini Črnomelj obravnavala 58 pisemskih vlog, razen tega pa sprejela okoli 120 strank. Mimo teh pa Je 24 prebivalcev s področja občine poslalo pritožbe najvišjim zveznim organom, od teh 18 maršalu Titu. Na republiške organe Je bilo poslanih 23 vlog, medtem ko Je urad za prošnje in pritožbe pri OLO prejel le 4 vfloge s črnomaljskega področja.
Kot kažejo podatki, največ ljudi misli, da bodo v svojih zahtevah uspela tem prej, na kolikor vtSji organ
se obrnejo po pomoč. Kot Je videti, ne vedo, da prav vse pritožbe pridejo od tam nazaj v Črnomelj k občinski komisiji, ki Je pristojna za reševanje takih zadev.
S čim občani niso bili zadovoljni? Največ Je bilo pritožb s področja socialnega zavarovanja in sociaflne zaščite — 32 vlog; od teh pa je bil odstotek ugodno rešenih zadev zelo nizek, ker Je bila večina vlog po zakonih neutemeljena. V sklop teh pritožb sodi tudi problematika borcev NOB glede priznanja posebno delovno dobe in izjemne   pokojnine, vendar
sta bUd od 10 takih pritožb ugodno rešeni le dve.
Na drugem mestu so po številu zastopane prošnje o-ziroma pritožbe glede socialnih podpor, na tretjem me-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
slu pa pritožbe s področja delovnih razmerij. Slednje se v večini primerov nanašajo na nepravilne odpovedi in prenizek zaslužek.
Se vedno so najtežje rešljivo Jn številno zastopane pritožbe, čeprav Je vsem znano, kdo dodeljuje stanovanja. V Črnomlju te stvari urejajo občina, organizacija ZB ln delovne organizacije, pa nihče drug! Od 7 poslanih vlog.so bile 3 ugodno rešene.
Občutljivo pritožbeno področje predstavljajo tudi pre-
moženjsko pravne in gospo-darskb-finančne zadeve, med katere spadajo pritožbe zaradi previsoko odmerjenih davkov. Od 3 pritožb občanov s področja premoženjsko-prav-nih zadev nI uspela nobena, od 8 s področja finančnih ln gospodarskih zadev pa jih je 5 doseglo svoje pravice.
Komisija za prošnje «1 pritožbe je ugotovila, da «e v nekaterih primerih občani upravičeno pritožujejo na<* zavlačevanjem ln nezakonitim postopanjem nekaterih oseb v javnd upravi, po dru^ strani pa dejstvo, da bi P1*" nekatero sporno zadevo '"r" ko uredili doma, če M se o°-čand obrnili po pomoč nS omenjeno komisijo.
Vsi Usti, ki menijo, Ua "f jim Je v kakršncmkoir Prl' meru zgodila krivic*, "*J v prihodnje »glasijo pri *0-misiji za prošnje in pritožb« na občini Črnomelj, ki b« ,a" liku vsako zadevo,,/čc Je ' zakonsko utemeljena, najhitreje resila v prosilcev prt«-
4
DOLENJSKI LIST
~St. 28 (746)
UŽIVAJMO LEPOTE POLJANSKE DOLINE!
Po vožnji skozi pusto pokrajino od Mozlja proti Poljanski dolini ob Kolpi se pri Predgrađu odpre prelep pogled na konjon Kolpe. Pravzaprav se podoba bistveno spremeni že 'kmalu za Knežjo lipo, ko se kot na dlani razgrne pred popotnikom Poljanska dolina s svojimi vasmi, polji, sadovnjaki in malo dalj že zasluti obrise Bele krajine.
Po strmi, vijugasti, vendar dobri cesti se spustimo od Predgrađa v Dol, vasico sre-' d: zelenja ob Kolpi, in že smo v popolnoma drugem svetu. Malo nižje je stari trg, onstran široke zelene vode pa Hrvaška. Spust do Dola je na moč podoben spustu z Vršiča v dolino Soče, seveda v zmanjšanem merilu.
Dol ob Kolpi so »odkrili« pred nekaj leti turistični delavci iz Kočevja in doslej se je že, v prihodnje se bo pa Še bolj razvil v turistično in rekreacijsko središče Kočevske. Na ravnini, le nekaj korakov od Kolpe, ima TD Ko-
čevje že nekaj let tri vikend hišice, ki jih počitničarji vedno s pridom uporabljajo. Delovni  kolektivi  pa prav
lahko postavijo za svoje člane še več podobnih hišic, v katerih bodo delavci koristno in prijetno preživeli dopust. Skoda je le, da je voda nekaj dni po deževju bolj mrzla za kopanje.
Nedavno so prebivalci Dola m Predgrađa ustanovili lastno turistično društvo, ki bo skrbelo za še hitrejši razvoj
turizma na področju tega dela Poljanske doline. Za z\i-rjste bodo uredili več prenočišč pri zasebnikih. Za napredek turizma v vsej Poljanski dolini pa je nujno sodelovanje turističnih dru-
štev, in sploh prebivalcev, ki so razdeljeni med kočevsko in črnomaljsko občino. Kolikor sodelovanja in razumevanja še ni, ga bodo morali čim prej doseči, saj končno ne gre za koristi Predgrađa, Dola ali Starega trga, pač pa predvsem za koristi ljudi obakraj občinskih meja, vseh P o 1 j a n c e v! Le tako bo ostala idila ob zeleni Kolpi, ki že sedaj privablja iz dneva v dan več turistov, neokrnjena.
(vec)
Počitniška hišica v Dolu ob Kolpi
PREDKONGRESNA DEJAVNOST V RIBNIŠKI OBČINI
Pred kratkim je bil v Ribnici plenum občanskega komiteja ZK. Dnevni red je obsegal razpravo o dosedanjem delu v predkongresni aktiv-
mladih ljudi še posebej. Pogovorili so se tudi o programu dela komiteja in komisij,
ki delujejo pri komiteju, za naslednje obdobje.
—r
UESETO
nosti in programu dela komiteja in komisij za naslednje obdobje!.
V razpravi je bila podana ocena dela posvetovanj aktivov in dela občinske predvolilne konference Zveze komunistov. Ugotovili so, da je oblika de'.a Zveze komunistov s pomočjo aktivov uspešna. Na aktivih so komunisti izmenjali misli ln predlagali marsikaj koristnega. Zato bodo s takim načinom dela v predkongresni dejavnosti nadaljevali.
Govorili so nadalje o delu in predkongresni aktivnosti osnovnih organizacij ZK in angažiranju komunistov v predkongresni dejavnosti nasploh ter načeli vprašanje sprejemanja novih članov v vrste Zveze komunistov in
Tri vodovodne variante v Dobrepoljah
Ze od 1912 leta pričakujejo prebivalci v Dobrepoljski dolini gradnjo vodovoda. Tedaj, pred več kot petdesetimi leti, so bila opravljena prva merjenja, vendar iz tega ni bilo nič. Potem so poskušali še večkrat, pa je vedno ostalo le pri želji in dobri volji.
Pred kratkim so spet izvolili odbor za gradnjo vodovoda, ki naj bi bil po eni varianti medobčinskega značaja (Grosuplje, Vič-Rudnik in Kočevje). Gospodarske organizacije v Dobrepoljah so
pripravljene prispevati del sredstev (Apnenica, KZ, Iskra, Stolarna in Zavod za mlajše invalide v Ponikvah, od koder je tudi prišla pobuda). Glede zajetja obstajajo tri variante: za Kobilji curek nad Robom, Globočec, kjer je že manjši vodovod, in izvir Krke. Ker pa bi gradnja vodovoda za Bobre-polje. Struge in vasi okrog Raščice veljala nad 600 milijonov, je vprašanje, kje sredstva dobiti, in bo prav gotovo potrebna pomoč širše skupnosti. (vec)
Drobne iz Ribnice
Za dan borca so bile v nekaterih gospodarskih organizacijah in ustanovah prisrčne slovesnosti. Za bivše borce so
organizirali tovariška sreča, nja, ki so potekala v prijetnem vzdušju.
Otroci v Dolu ob Kolpi
»LETOS BOMO PA TEKMOVALI!« so dejali na začetku šolskega leta v šoli Jožeta Seska v Kočevju. Tekmovanje Je razen učnega uspeha obsegalo tudi *cd,- vedenje in vse tisto, kar lahko pripomore do "*"ake »vzornega razreda«. Učenci niso tekmovali le hn- "eboJ- P** P* *udl meA razredi, nagrada za naj-OfMjSI razred pa nI bila knjiga, pač pa brezplačno taborjenje v Dolu ob Kolpi.
Učenci so vzeli tekmovanje resno, saj počitnice . * taboru ob Kolpi niso kar tako. Kdor je nameraval kršiti tekmovalne pogoje, so ga sami opomnili in mu Pojasnili, kaj je razredna skupnost.
V enoletnem tekmovanju sta zmagala drugi ln šesti Razred In učenci obeh najboljših razredov so že »pre-jeli« zasluženo nagrado: dvakrat osem dni taborjenja. "».Iprej (v začetku Julija) Je taborilo okrog štirideset učencev 6. razreda, potem pa še 28 iz drugega. Druga J*Uplna je imela na žalost slabo vreme, saj se zaradi deževja nI mogla kopati. Kljub vsemu pa Je bilo lepo: hodili so na Izlete, se ukvarjali se športom, šahom Itd., Ca* pa je hitro mineral.
Zgodovinska komisija pri občinskem odboru Združenja borcev Ribnica si je za letos izbrala nalogo, da uredi album, ki bo obsegal fotografije vseh spomenikov, obeležij in krajev, znanih iz NOV. Vsaki fotografiji bo priložen opis s -kratko zgodovino kraja ali spomenika iz NOV.
Stanovanjska skupnost v Ribnici si prizadeva, da bi organizirala take uslužnost-ne servise, ki bodo res koristni občanom. Tako Ima gradbeni servis* ki je komaj dobro začel z delom, že polne roke dela. Pri skupnosti deluje tudi servis za pomoč gospodinjstvu. Verjetno bo občanom zelo ustreženo s tem, da je skupnost zaposlila vodnega Instalaterja, saj vemo, da ravno te vrste obrtnikov manjka.
Pred kratkim je zasedal svet za stanovanjske zadeve pri občinski skupščini Ribnica. Svet Je imel zelo težavno nalogo: praznih stanovanj Je malo, prosilcev pa veliko. Zato ne preostane drugega, da se stanovanjska stiska v Ribnici omili, kot da se poveča tempo gradnje stanovanj tako v družbenem kot zasebnem sektorju.
MIMOGREDE
Kaj nam pa morejo...
Ponedeljek, nekaj čez poldan, pred avtobusno postajo. Nenadoma se zareže v sparino vročega julijskega dne oster mi-liganski vrisk in okrog vogala nasproti hotela se opoteče človek z močno omehčanimi koleni, za njim pa še eden s posodo za smeti in cestni pometač zraven. Oba veseljaka se nekaj motovilita okrog vozička in posode, nazadnje pa prvi (kljub mehkim kolenom ali pa prav zato) zleze v posodo in že po enem metru vožnje so voziček, posoda in čjovek y njej eden vrb drugega na tleh. Seveda predstava namenjena v glavnem potnikom, ki so čakali avtobus, ni potekala brez domačih folklornih izrazov in drugih spodbudnih reči, kar lahko opravičimo le s tem, da je bil pač ponedeljek (čeprav že čez poldan) in da smo pač Kranjci. Nič kaj spodbudno pa ni, da je bila cirkuška predstava pred hotelom in pred avtobusno postajo ...
— Očka, tale mož želi govoriti s teboj!
TE DN! V KOČEVJU
■ Po prazniku dneva borcev so kočevsko kavarno Zvezda za nekaj časa zaprli. Kavarna je bila potrebna temeljitega čiščenja, pleskanja in slikanja. Kljub temu da jo gostje te dni nekoliko pogrezajo, se'bodo potem v njej prav gotovo bolje počutili.
H »Injekcije« Rinil. Binža v sušnih dneh prav gotovo ni podobna reki, ki naj bo v ponos mestu, skozi katerega se vije. Nekdanje kopališče v Gaju je opustelo, bičevje in druga nesnaga v skoraj stoječi vodi pa komajda kažejo, da so se še pred nekaj leti ljud-
Samopostrežnica v Vel kih Laščah ,
Ljubljanski Mercator pri pravlja v Velikih Laščah gradnjo modarne samopo strežne trgovine. Uredili jo bodo tam, kjer je sedaj kino v zadružnem domu, kino pa se bo preselil v dozidano nadstropje. S tem se bodo združile tri sedanje trgovine; v piostore ene se bodo preselili Domači izdelki KZ Velike Lašče, v nekdanjem domu Partizana pa bo Angora uredila večji obrat in razširila sedanjega.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele kiajine. Spod Posavja in Dolenjske!
je tukaj kopali. Nekaj najbolj navdušenih ljudi najdemo le ob gornjem toku; pravijo, da se kopajo. — Kadar nastopi deževje (in to zadnje čase ni redkost), se Binža okrepi, struga se napolni ln »solata« se skrije pod kolikor toliko čisto in tekočo vodo. Ljudem se za trenutek zazdi, da imajo spet svojo reko — dokler ne posije sonce ln dan ali dva ne dežuje. Čeprav so deževni dnevi za Blnžo kakor injekoije, ostaja problem hirajoče reke še vedno nerešen . . .
B V   izložbi ■< kočevske Tkanine
smo pred kratkim opazili »Tečajno listo Narodne banke«. Vsi, tisti, ki imajo devize, m oni, ki o njih le sanjajo, eni z določenim
KOČEVSKE NOVICE
.»ameuom, drugi iz gole radovednosti; »študirajo« vrednost dinarja v primerjavi z drugimi valutami. Verjetno pa pride v glavnem prav le tujcem.
B Leseni hodniki na obeh straneh mostu na Eoški cesti datirajo še Izpred zadnje vojne. Imajo torej že primemo starost, kar posebno lahko opazijo pešci, ki oba hodnika uporabljajo. Deske so že tako Izrabljene, ponekod polomljene, da je uporaba kar močno tvegana. Zadnji čas je, da deske zamenjajo.
B Tržnica v Kočevju je zadnji teden nekoliko oživela. V glavnem so na voljo gospodinjam nekatera semena, marelice (150 din), breskve (250), včasih hruške, lahko pa kupijo tudi obešalnike, lesena otroške piščalke in drugo.
Prospekt Metlike in njene okolice
Tik pred letošnjim jubilejnim izseljenskim piknikom na Vinomeru je Turistično društvo v Metliki izdalo in založilo prospekt METLIKA IN OKOLICA. Na šestih straneh nas avtor besedila Jože Dular popelje skozi zgoščeno zgodovino Bele krajine, deželice   na   jugu Slovenije. Geografskem orisu pokrajine med Gorjanci, Žužemberkom, Kolpo, in kočevskimi  gozdovi  sledi opis poti v Belo krajino, v kateri nam avtor nato predstavi najprej Metliko. Pretekla in sedanja podoba^ mesta, v katerem je bil že* konec  12.  stoletja sedež Slovenske in Metliške marke, sta dopolnjeni z zanimivostmi v metliškem gradu, z opisom mestnih posebnosti  in spomenikov.^ Sledijo podatki o gostinstvu, informacija o sedežu raznih organov, ustanov in komunalnih naprav mesta, opisane so prometne zveze in   označena oddaljenost krajev v občini. Turist bo posebno vesel podatkov o izletih, ki se mu nudijo iz Metlike: opisane so poti in sprehodi na Borštek, letno kopališče, v Rosalnicc, Bo takovo, na Vlnomer, Dra-šlče,   Radovico, Suhor, Hrast. Radatoviče, na Gorjance in sam Trdinov vrh (1181 m). Z Gavgen hriba bo izletnik najlepše pregledal mesto in njegovo lego, od tam pa je spet lep sprehod v Primostek, Podzemelj  z znamenitim
hribom Kučar, ki je najvažnejše arheološko najdišče v Beli krajini, znano tudi daleč po svetu. Tu so sredi prvega tisočletja pred našim štetjem takratni Iliri topili železno rudo, prav tu blizu pa so odkrili tudi številne grobne gomile naših davnih prednikov.
Med izleti je naštet tudi Gradac s svojimi znamenitostmi, prospekt pa omenja Krupo z njenimi po-
METLIŠKI TEDNI
sebnostmi in Vinji vrh. Zanimiv prospekt, ki ga krasi 5 lepih risb Mladene Brancelj in naslovna grafika akad. slikarja VI. La-muta (Pogled na Metliko), je tiskala Železniška tiskarna v Ljubljani. Grafič-
na oprema, črno-zelena tehnika tiska, priročna oblika — vse je skromno, a okusno in človek z zanimanjem prebere zgoščeno besedilo, ki ga v nekaj minutah seznani z vsem, kar bi rad vedel o mestu, njegovi okolici in o ljudeh, ki tod živijo. S tem pa je propagandni prospekt tudi opravil svojo dolžnost — in samo želimo si lahko, da bi 'podobne tiskovine čimprej založilo vsako izmed naših turističnih društev na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju! Metliško TD prav gotovo ni med njimi najbogatejše — a kljub temu je s prospektom pohitelo in bo s tako propagando vsekakor pomagalo svoji občini pri utiranju širših in vablji-vejših turističnih poti na svoje področje.
f —kt.
Prijetno smo letovali
»S prvim avtobusom se popeljemo v Ljub'.jano, od tam proti Kopru, iz Kopra pa še malo z ladjo.« To je bil načrt za pot do Ankarana, kamor smo se odpravili 24. junija.
Po nekajurni vožnji smo prispeli v Ankaran, se nista-nill v ličnih weekend hišicah ln tako bivali deset dni. Ob lepem vremenu smo se kopali, sicer pa smo hsdlll na izlete v okolico: v Koper, na Debeli rtič ln drugam. Zvečer smo gledali proti Trstu,
ki je bil ves v lučeh. Posebno doživetje Je bilo. k > smo bili tako blizu državns msje.
Cas je prehitro minil in vrniti smo se morai d:mov. Večini otrok bo to p-va srečanje z morjem ostao &9 dolgo v spomnu
Letovanje v Ankaranu ja omogoč'b podjetje »Jugote.t-stil« iz Ljubljane, ki je letos ponovno pos'.alo na oddih sedem učencev osnovne šole na Suhorju.
MARIJAN PAVLIH A'
VTISI S POTI PO ITALIJI
OD BOL OSNE DO SORENTA
2
Leti so doslej s špekulacijami navili ceno kvadratnega metra gradbene parcele že na 10.000—20.000 lir. Posledice čuti predvsem delavski razred, medtem ko žanjejo kapitalisti mastne profite.
Popoldne smo obiskali zadružno mlekarno v San Marinu pri Carpiju. V zadrugi je včlanjenih 700 malih kmetov in spolovinarjev (spolovinarji so kmetje, ki obdelujejo tujo zemljo in ki morajo odrajtati lastniku 50 odst. dohodka). Da je zadruga sploh lahko začela poslovati, je bilo treba prej zbrati sredstva za začetni kapital. To so dosegli z vpisovanjem deležev, kmetje pa so dali zadrugi tudi manjša posojila. Zadruga je kmetom nujno potrebna. Brez nje bi se težko spoprijemali s surovo konkurenco veleposestnikov. Svoje pridelke lahko uspešno plasirajo na trg le skupno in organizirano, se pravi s pomočjo zadruge. V njej predelujejo mleko v sir in druge mlečne izdelke. Redijo tudi 600 prašičev. Pri vsej tej dejavnosti je zaposlenih samo 5 delavcev, vso administracijo in računovodstvo pa opravlja en sam uslužbenec. Najmočnejši vpliv v zadrugi imajo levičarske sile, predvsem komunisti.
To pa ni edina oblika zadružnega povezovanja kmetov.- Razen mlekarne imajo še potrošniško zadrugo in strojni park, kjer so zadružnikom na voljo strojne usluge. Kmetijski delavci, ki delajo pri veleposestnikih in velikih kmetih, so organizirani v sindikate, s pomočjo katerih postavljajo delodajalcem pogoje glede plač, delovnih pogojev itd.
Zanimivo je, kako so prišli v San Marinu do kulturnega doma s kinematografom. Dokler so namreč z raznimi prireditvami, ki so jih organizirali levičarji, gostovali v najetih prostorih, jih je venomer nadlegovala policija. Zato so sklenili, da bodo zbrali potrebna sredstva in si zgradili svoj kulturni dom. To jim je uspelo »najkrajšem času.
Ko smo si ogledovali kino dvorano, nas je pozdravil zidar, ki nam je povedal, da je že 10 let komunist. Pred vojno so ga fašisti večkrat zaprli. Rekel je, da mu je všeč jugoslovanska zunanja politika, ker ni ekstremistična. Zasleduje vse časopise, da si lahko ustvari samostojno sodbo o dogajanju v svetu.
Srečali smo tudi nekdanjega partizana, ki so ga ranjenega ujeli Nemci in obesili. Ko so vojaki iz objestnosti streljali, je krogla pretrgala vrv. Nezavestnega so Nemci pobrali in ga vrgli v jamo. Ker je ležal na vrhu grmade trupel, pokrit le s tanko plastjo atemlje, ga je to rešilo smrti. Ponoči se je zavedel in se s težavo odplazil k ljudem, ki so mu nudili prvo pomoč in skrivališče. Zdravnik mu je moral odrezati roko.
Na veselici
V nedeljo smo si ogledali nekatere kulturnozgodovinske znamenitosti Ravene, nato pa smo sc odpeljali v Chiesanuovo na veselico. Tam je bilo zbrano že precej kmečkih ljudi, ki so nas toplo pozdravili. Razka-zali so nam svojo zadrugo, prostorne plantaže breskev, nasade jagod, riževa polja, konjušnico, hleve in še marsikaj. V občini Conselice, kjer je občinska uprava prav tako v rokah komunistov, je več zadrug: potrošniška, zidarske, mehanične in obdelovalne. Dve obdelovalni zadrugi, v katerih so se združili nekdanji koloni, to je kmetje brez zemlje, imata 2500 hektarov obdelovalne zemlje. Okrog 75 odstotkov dohodka iztržijo za vino in sadje.
Prostrana polja so prepredena z dobrimi cestami. Na enem izmed križišč smo stopili iz avtobusov. Gostitelji so nas povabili na obiranje jagod — seveda na njihov račun. Čeprav smo se jih do sitega najedli, nismo naredili preveč škode, ko pa se razprostirajo nasadi, do koder uzre oko. Ko smo se odpeljali naprej, se 'je naenkrat pojavil na cesti človek, ki nam je mahal, da naj ustavimo. Vstopil je mož srednjih let, nas pozdravil in nam zaželel dobrodošlico. Povedal nam je, da je bil v partizanih v Črni gori. Pripovedoval je, kod vse je hodil in kdo so bili njegovi jugoslovanski partizanski tovariši. Komisarka enote je pila neka Srbkinja, ki jc bila, kot je dejal, še preveč hrabra. Nato nas je spet pozdravil in izstopil. Potem Smo ga videli, kako stoji na cesti in maha za nami. Odzdravili smo mu, dokler ga nasadi niso skrili našemu pogledu.
Veselica je minevala v razgovoru o življenju kmetov in delavcev v Italiji in v Jugoslaviji. Mlado in staro se je zgrnilo okrog nas, tako da niti ni bilo časa za ples. Pač pa so morali naši fantje zapeti. Ljudje so najraje poslušali partizanske pesmi. Ko so slišali eno, so jo hoteli slišati še in še. Italijansko »Avanti po-polo ...« smo zapeli skupaj.
V razgovoru z delavcem, ki tlela v zadrugi, sem zvedel, da zasluži na leto okrog 600.000 lir. V mestu s tem skorajda ne bi mogel živeti, saj bi moral odšteti za skromno stanovanje najmanj 300.000 lir. Na vasi je življenje seveda cenejše, ker so tudi potrebe manjše. Dejal je, da bi morda kje drugje zaslužil tudi nekaj več, pa vseeno ne bi zamenjal, ker se v zadrugi počuti kot na svojem. Ce bi delal pri veleposestniku, ki je v zadregi za delovno silo, zlasti v času pospravila pridelkov, bi bil morda bolje plačan, toda ko ga ne bi več potreboval, bi ga postavil na cesto. Zmeraj bi ga težil občutek negotovosti, češ kaj bo jutri. V zadrugi Je drugače. Njo sami upravljajo in zato jih preveva občutek varnosti.
Kvalificirani delavci zasluzijo tudi več. Zadružni traktorist — obe zadrugi imata 100 traktorjev — zasluži približno 1 milijon lir. To je že kar lep zaslužek. Celo šofer v mestu ne zasluži dosti več. listi, ki nas je vozil z avtobusom po-Rimu in okolici, nam je povedal, da zasluži mesečno okrog 100.000 lir. Prav v Času, ko nam je to pripovedoval, je imel v žepu odpoved delovnega razmerja.
„Cekinček"—ta pa gre!
V Mercatorjevi poslovalnici št. 2 z nonstop poslova njem v Trebnjem je ves dan zelo živahno. Sem prihajajo kupovat vsi, ki si žele bogate izbire in solidne postrežbe. Čeprav je trgovina namenjena za preskrbo Trebnjega z okolico, je vsak dan več zunanjih nakupovalcev.
— Česa pa največ prodaste?
— Zelenjave. Trikrat tedensko jo dobimo, pa zelo hitro poide. Gospodinje bi rade več paradižnika,« je povedala prodajalka Jožica Bukovec.
— Kaj pa »Cekinček«?
— »Cekinček« — ta pa gre!
Ljudje so se nanj že privadili in ga radi kupujejo. — (»Cekinček« je posebna sorta posušenega krompirja, kakor s;a pripravljajo v obratu Greda na Mirni.)
— Prometa imate torej dovolj ...
— Dovolj. Povprečno iztržimo dnevno 450.000 dinarjev, pred prazniki pa občutno več,
celo do 900.000 dinarjev blaga smo že prodali v enem dnevu. Stranke morajo včasih malo potrpeti, ker zaradi navala niso takoj postrežene. Pa tudi to se bo izboljšalo.
Komur postane ob tej ugo-'tovitvi vroče, si v navedeni prodajalni lahko kupi »lučko« Prijetno ga bo ohladila.
I. Z.
Pismo iz Podgorja pod Lisco
Tovariš Leopold Cesar, član elektrifikacij skega odbora iz Malega Podgorja nad Sevnico, nam je poslal pismo, v kate-. rem sporoča, da Podgorci niso sami prispevali vseh stroškov pri napeljavi industrijskega toka v Podgorje in sosedna naselja. Tako bi nam reč bilo lahko razumeti navedbe v članku »Kaj je novega v Podgorju pod Lisco«, ki smo ga objavili pred nekaj tedni. Res pa je, da jeELEK-TRO KRŠKO, poslovna enota Celje, za napeljavo industrijskega toka dal polovico elek-trornateriala brezplačno in prispeval tudi polovico montažnih ur, drugo/polovico pa so vaščani prispevali sami.
Podgorci se tudi tokrat zahvaljujejo kolektivu ELEK-TRO-KRŠKO. za pomoč in montažna dela, hkrati pa pričakujejo tako naklonjenost še naprej.
»V Trebnjem bi potrebovali še posebno prodajalno za sadje in zelenjavo,« sta povedali prodajalki v Mercatorjevi poslovalnici štev. 2, DARINKA KURENT in JOŽICA BUKOVEC.
Sprejem pionirjev tabora Sutjeska
Predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Doki, sekretar   občinskega komiteja
ZK Slavko Zirkelbach in predsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij so 10. julija dopoldne sprejeli delegacije, pionirjev, ki prebivajo v pionirskem taboru »Sutjeska« v Smihelu pri Novem mestu. V razgovoru so pionirji iz vseh jugoslovanskih republik (84) pripovedovali o svojih vtisih in doživetjih z
izletov v okolico Novega mesta in d'ruge slovenske kraje. Prav radi so govorili tudi o
življenju in delu na tabore-nju, kjer imajo pestro dejavnost v vrsti krožkov. V spomin na Dolenjsko, njene ljudi in kraje so pionirji prejeli prospekt Dolenjske razglednice o Rogu in drugih partizanskih krajih. Spominska darila so pionirji izročili gostiteljem ter jih hkrati povabili na obisk v tabor »Sutjesko«.
Najstarejši Jugoslovan: 124 let
Po obsežna akciji, ki jo Je organiziral po vsej državi, je beograjski dnevnijj. Politika Ekspres objavil seznam naših desetih najstarejših državljanov. Ta seznam so morali v zadnjem hipu spremeniti, ker je Ikonija Trailovič, ki je doživela 126 let, pred kratkim umrla.
Trenutna lestvica najstarejših Jugoslovanov je torej naslednja.
1. VOJISLAVA JOVICIC, 124 let, iz Prova pri Livnu (Bosna in Hercegovina); \
2. MILICA PETROVIČ, 121 let, Donje Medjuvodje (Bosna in Hercegovina);
3. SIMON MILIC, 121 let, Merošina (Hrvatska);
4. MARINKO   SIMIC, 120/ let,   Poravanje   (Bosna in Hercegovina);
5. HIRA LJAHAJ, 120 let, Ljubodže (Kosmet);
6. AZEMINE ME METI. 120 let, GrJmja Dubnica (Kosmet);
7. STANA GALONJA. 120 let, Čelarevo (Vojvodina);
8. TRAJANKA JOVANOVIC, 119 let, Karabičane (Makedonija);
9. ftAMID HOT, 119 let, Novi Pazar (Srbija);
10. KATA ROGIC, 119 let, Radišiči (Bosna in Hercegovina).
Danes - dvajsetletnica oklopnih enot JLA
Hrabrim tankistom, zvestim čuvarjem svobode naših narodov v vrstah Jugoslovanske ljudske armade, pošiljamo tople tovariške pozdrave za njihov današnji praznik! Zc pozimi 1943-44 jc tovariš Tito ukazal, da so v raznih enotah NOV zbrali tankiste, ki so nato odšli na tečaje in prevzem materiala v Italijo in v Sovjetsko zvezo. Ko je Krupa naših (ankistov v Italiji dokončala šolanje, je tovariš Tito izdal povelje za ustanovitev Prve tankovske brigade — to pa se je zgodilo 16. julija 1944. Brigado so ustanovili v (iravini (Italija); imela je 772 borcev in 65 starešin. Po narodnosti je bilo v njej 117 Srhov, 318 Hrvatov, 287 Slovencev, 77 Črnogorcev, 10 nacionalno neopredeljenih Jugoslovanov, 11 Italijanov, 4 Zidje, 4 Cehi, 12 Nemcev in 6 Rusov. Med njimi je bilo 393 delavcev, 291 kmetov, ostali pa so imeli različne druge poklice. l\v i komandant brigade je bil podpolkovnik Vojo K.i<lic. prvi politični komisar pn podpolkovnik Piane Kočevar, na! belokranjski rojak. — 8. marca l'll.r, so v SZ ustanovili 2. tankovsko brigado. Oklopne enote so prispevale velik dele/ za našo os\ ohoditev.
•mm --^^^^^^^
O Hsaaas?
LLJ
82. Kapetanlsa je vključil motorje. Raketa se je zavrtela kot vrtavjem se je zgodilo to, kar je novinarko tako presenetilo: saltih vrvi, pritrjenih na obroč okrog rakete, se je začelo pjodvijati in napenjati. Ni trajalo dolgo, pa so se vrvi sp*y vesolje, ravne, kot bi jih potegnil z ravnilom. Spornisjo na vrtiljak, ki se je tako močno zavr-teL da je dvi«#rige s sedeži v vodoraven položaj. — »Prvi del posla jipljen,« je rekel kapetan.
83. Dub in pet strokovnjakov v vesoljskih oblekah je stopilo iz rakete. Vsak od njih je zdrsnil po eni vrvi. S seboj so nosili nov kos vrvi in okrog šestih iztegnjenih krakov so začeli spletati mrežo. Potegnili so vrvi od enega kraka do drugega. To ni bilo težko, saj so bili povsod pritrjeni posebni kavlji, v katere je bilo treba vrv le zatakniti. — Tako so naredili okrog rakete prvi šesterokotnik. — Naslednji dan so spletli okrog njega šest novih šesterokotnikov. Tako se je mreža vedno bolj širila.
84. Vedno več ljudi je pletlo mrežo okrog rakete in ta je vedno bolj spominjala na satje, polno šesterokotnih očes. Ko je dosegla mreža premer 150 km, so jo zaprli z orjaškim prstanom. Pritrdili so že naprave za obračanje zrcala v rane smeri, in tako je bilo ogrodje končano. V naslednji etapi so v vsak šesterokotnik vložili posebno zrcalo iz bleščeče kovine. — Sestavljanje vsemirskega zrcala je trajalo več let. Potem je prišla nenavadno močna raketa »Uran«, da bi odpeljala zrcalo na njegovo mesto.
Razgledni stol bi privabil še več ljudi
številni šolski izleti na Grmado so potrdili sloves te izletniške postojanke. Mladina se je tu. letos prav dobro počutila in bo prav gotovo prišla tudi drugo leto. Izletniki pa so precej povpraševali po daljnogledih, saj bi radi videli tudi bolj oddaljene kraje: Dobrepoljsko dolino do Strug, Ribniško dolino z Ribnico, Jurjevico, Novo Štifto, Goro, Snežnik, Slemena in še marsikaj. Domače turistično društvo bo moralo slej ko prej postaviti razgledni stolp in nabaviti daljnoglede. Vse to bo nedvomno privabilo na Grmado še več obiskovalcev.
ČUDNA STRAST
Da bi ustreglo številnim, bližnjim  in bolj oddaljenim
potnikom, je turistično društvo v Ortneku že tretjič Izobesilo v parku vozne rede. Neznanci so vse tri vozne rede
s#in odnesli. Res čudna s» s katero se neznanci vfcr ne morejo ponašati! t kratkim je prišla v ofr dom večja skupina nfe iz Pulja. Za mladi-n&leno morja ln sonca, p^io travniki in košeni-(#j Grmado in svež zrak p-*0 spremembo, še vedli* fraju primanjkuje vo-dflreditvijo tega vpraša-nr1 nedvomno' veliko pri-pw k hitrejšemu razvo-jr«tna.
ZASEBNE SOBE ZA TURISTE
Dokler ne pridobi dom na Grmadi dovolj prostorov za prenočitve, bi bilo zelo zaželeno, da bi turistom oddajali sobe zasebniki. Turistična prenočišča je treba prijaviti ustreznemu društvu v Ortneku. V poštev pridejo vsi kraji okoli Ortneka, od Gregorja do Grmade. Natančnejša navodila lahko interesenti dobijo pri Turističnem društvu v Ortneku. V. P.
Porod v nezavesti,
Pred dnevi je v Nagasakiju rodila Japonka, ki Je že šest mesecev v nezavesti — od tretjega meseca nosečnosti. Čeprav so zdravniki pričakovali porod s precejšnjimi dvomi, je otrok že nekaj sekund potem, ko Je zagledal luč sveta, živahno zajokal. Po temeljitem pregledu so zdravniki ugotovili, da Je povsem normalen. Porod je verjetno spremenil tudi materino stanje. Ko se je otrok rodil, je 24-letna porodnica prvič po prometni nesreči, ki jI je vzela zavest, premaknila roko in prižela otroka na prsi. Vendar se do zdaj še nI zbudila iz nezavesti.
Napad na vlak na Siciliji
Prejšnji petek so v Mister-hiaiicu, 12 kilometrov od Ca' tanie na Siciliji, štirje oboroženi in zakrinkani lopov* napadli vbik. Cez tir so P0' stavili avtomobil in tako Pr'' silili vlaknvodjo. da je vi*1* ustavil. Z orožjem v roka'' so banditi držali pošt"«" uslužlience v šuhu, nato p» s° odnesli štirinujst vreč z vr'''1' nosli fmi pošiljkami i" nar je m, v vrednosti 25 Jonov lir Plen so naloži" "» že pripravi jen avtomobil, nato pa ko se v nagi'1'' ' , roparji odpeljali, cctrti-mj pa so železničarji prc'P"V'. beg in jja bodo izročili P"1".1" ji. Krn-ga njegovega l>»idJ;s'-so v sredo aretirali srcih «* tanie, čislala ilca l>a se i*1 jo.
PRIHODNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista bo izšla v lorok, 21. julijo.
°RTNEŠKA RAZGLEDNICA: Grmada poleti
SPer bolnišnica v Stockholmu
^%i 200 milijonov kron WJ*» vodstvo mesta Sto-0*2* zgraditi bolnišnico »Ijjjea veka. Zdravniki v t^Snioi bodo morali le pl^-ij na gumb in elek-trf1 stroj jim bo sporočil pipo zgodovino paciento-Jcjni.
P%oma avtomatski si-st<J*»nsporta, moderni la-\fi"f^i in kuhinja, oprem-lj'Jvsemi tehničnimi prl-•(KT'ni, bodo zdravnikom
in bolniškim sestram olajšali delo. Pa tudi bolniki se bodo počutili beflje. S pritiskom na gumb boš že dobil na posteljo pripravljeno malico.
Tudi druge švedske bolnišnice bodo temeljito prenovili in modernizirali. Statistiki so namreč izračunali, da bo Pjeta 1990 več kot 20 % prebivalcev starih nad 65 let, medtem ko jih danes doživi to starost le 12 %.
Nenavaden samomor mladega para
Pred kratkim poročeni zakonski par v mestu Tajnint blizu Sajgona se je odločil za samomor, ko sita mož in in žena izvedela, da sta v sorodu. Mlada žena je vzela strup, mož pa se je polil z bencinom in vžgal. Rešili so ju sorodniki, toda življenje mladega moža je na nitki, ker je dobil hude opekline.
Rembrandtova slika v Kijevu
Po poročilu sovjetske agencije TASS so odkrili v nekem samostanu blizu Kijeva originalno Rembrandtovo sliko. Slika, ki ima format 45 krat 55 centimetrov, kaže umetnikovo mater. Preiskava z infra rdečimi žarki je ugotovila Rembrandtov podpis. Omenjena slika je bila naslikana leta 1628 in je prišla v Kijev v XVIII. stoletju.
Kraljica prepovedala snemanje filma
Britanska kraljica Elizabeta je prepovedala neki film- • ski družbi, da bi posnela film o kralju Edvardu VII. To naj bi bil na pol dokumentarni film o pustolovskem življenju Elizabetinega pradeda. Scenarij je bil že napisan, režiser določen, igralci izbrani, ko je stavila kraljica nenadoma svoj veto. Elizabeta je v dopisu filmski diužbi navedla vzroke svoje prepovedi: »Življenje tega galantnega monarha je bilo v marsikaterem "oziru res nekoliko burno in zato bo bolje, da pustimo spuščeno zaveso pred nekaterimi dogodki in dejstvi, ki jih na splošno imenujemo .preveč pariške'.«
Številna je tale družinica v novomeški porodnišnici — a skrbi se bodo začele, ko se bo mati z otroki vrnila na dom v hribovite Orle pri Studencu. Ze za^enega dojenčka je pri hiši toliko dela s pranjem, previjanjem, sušenjem perila, pa z vsem drugim, kar prinese s seboj k hiši takle nov družinski član, kaj šele pri dveh ali treh nebogljenčkih! Bralce prosimo, da zato preberejo oba sestavka o trojčkih na
tejle strani!
PETER, PAVEL in ANICA -
»novomeški« trojčki iz sevniške občine
Ko se je 9. julij prevesil na naslednji dan, je nekaj minut po polnoči v novomeški porodnišnici rodila 38-letna Jožefa Korene iz Orl v bližini Studenca pri Sevnic; -trojčke. Porod dveh dečkov ln ene deklice je trajal 1 ti - j 10 minut. Porodnico smo obiskali v bolnišnici, kjer se je ze prvi dan po porodu prav dobro počutila, prav tako so vsi trije otroci normalno razviti in zdravi.
— Ste bili Močno presenečeni nad takim prirastkom v družini?
— Niti ne, saj so mi v tej bolnišnici že pri pregledu povedali, da bosta dva. Le tretji me je iznenadil. To je moj prvi porod. Verjetno je to v rodu, ker je tudi moj mož eden izmed trojčkov.
— Kako živite? Imate doma vse, kar potrebujejo otroci za pravilno nego in rast?
— V hribovski vasi imamo majhno kmetijo, ki nam je doslej dajala toliko, da sva se z možem za silo preživlja' i. Če nas bo pet, bo za vse premalo kruha. Neprestano moramo delati na polju, saj sem tudi jaz še včeraj dopoldne okopavala. Odšla sem kar z njive v bolnišnico. Ker smo samo kmečko zavarovani, nisem dobila niti tistih 10 tisočakov za vsakega otroka ob porodu. Imam le nekaj pleničk, kapic in majčk, kar vse je stalo okoli 5.000 dinarjev. Več nisem mogla ...
Pri porodu je bila navzoča babica Bosiljka Mihalič, ki nam je povedala:
— Porod je potekal povsem normalno, vendar sta bila poleg mene navzoča tudi predstojnik dr. Kretič in sestra Zdenka, ker smo vedeli, da bosta dva. (Jtroci so normalno razviti in tehtajo: prvi 2.150 g, drugi 2.150 g in tretji 2.250 gramov.
Tej družini bo treba vsekakor pomagati, ker kmečka mati, pa še starejša povrhu, ne bo mogla sama vzrediti naenkrat treh otrok.
Dr. Slavko Špringer je povedal, da bo bolnišnica sama skušala pomagati materi. V vseh takih in podobnih primerih pokličejo svojo socialno delavko, ki se z bolnikom po govori in mu skuša pomagati, kolikor se le da. Prav pa bi bilo, da bi v tako izjemnih primerih priskočile na pomoč tudi organizacije, zlasti RK, pa tudi socialno zavarovanje in patronažna zdravstvena služba v domači občini, katero bodo novorojenčki Peter. Pavel in Anica v prvih mesecih življenja nujno potrebovali.
R. B
Najstarejši delavec na svetu
Temnopolti Američan Char-lie Smith, ,ki so ga ugrabili v njegovi domovini Liberiji, ko mu je bilo dvanajst let, in ga kot sužnja prodali v ZDA, je pred dnevi praznoval svoj 122. rojstni dan. Ker je še vedno v delovnem razmerju, je vpisan kot najstarejši človek v seznamu newyorškega zavarovalnega zavoda.
Pomagajmo trojčkom!
Danes ste  prebrali v Dolenjskem listu »vestilo o rojstvu trojčkov, ki so v tako 'Pričakovano velikem -številu« pretekli tc-'I1 Pomnožili Korcnctovo družino v Orljah Studencu nad Sevnico. Ne gre pa le za ak« zanimivost v igri narave, saj nam je B™ t.reh nebogijenčkov v novomeški porod-siuci 7-a«pala, da se bo vrnila domov / veli-skl'bnii:.v hriboviti vasici  nimata z
sIb'h"1 dr"ge&a ki<kor nt'knJ ni'vic' s ka,,',ih dan      ^ dobivala hrano /ase. Sama je še . prcd porodom morala delati no polju, aai !>;< jo skrbi, kako bo po njeni vrnitvi.
9t0v t0 Sm° se """'"čili. <la v '"teresu troj-r°iVl prosm,° 7:1 pomoč naše hrahe- in na-njc   c; kakor smo pred leti z veliko naklo-I 4aju naših prijateljev zbrali lepo vsoto
*a h^a. /a nak»P televizijskega sprejemnika bm|."Jn.'k*' nn pljučnem oddelku novomeške H!lr".sn.'ce. <ako se zdaj obračamo na naše Vu- n'ke, da bi po svojih možnostih prispe-Kor "^'"J^i ;>li večji denarni znesek v korist tiiCaene<*>vih trojčkov. Vsak dinar bo druži-v Orljnh hvaležno in koristno porabila!
Malčki bodo posebno prvo leto življenja potrebovali to in ono, česar jim oče in mati suma nikakor ne moreta nuditi. Vemo, da bodo družini pomagali tudi Rdeči križ in skrbstveni organi domače občine, pa vendar smatramo za našo dolžnost, da tudi širša skupnost s prostovoljnimi prispevki olajša ČfiZ noč povečani družini njene velike skrbi. Menimo, da sc bodo vsi naši bralci in naročniki strinjali Z željo, da Dolenjska s Spodnjim Posavjern vred priskoči na pomoč Ko-renetovim z zbirko, ki jo organizira naš ted-- nik.
Denarne prispevke nakazujte na tekoči račun našega časnika DOLENJSKI LIST, No-yo mesto — 006-11-C08-9, posebej pa pripišite na hrbtno stran položnice -ZA TROJČKE!« Kdor želi, lahko vplača denar tudi osebno v blagajni naše uprave v Novem mestu. Glav? ni Irg 3. — Imena vseh darovalcev bomo sproti objavljali, kdor pa ho želel ostali neimenovan, bomo njegovo željo seveda upoštevali.
Prvi prispevek za trojčke oz. za njihove potreb« smo vplačali sami: namenili smo jim 10.000 dinarjev, saj jim skupaj z vsemi našimi naročniki in bralci želimo predvsem zdravo in dolgo življenje!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
Le sposobni kadri bodo kos nalogam občinske uprave
Odborniki občinske skupščine v Novem mestu so 7. julija ocenili lanskoletno delo občinske uprave kot še kar uspešno. Poudarili so, da so tu in tam še vedno razpoke, zaradi katerih občanom ni zadoščeno, kot bi moralo biti.
Ce je treba pohvaliti ažurnost posameznih oddelkov in njihovih uslužbencev, je pravilno, da pograjamo tudi slabosti. O vsem tem je bilo dovolj govora tako v poročilih kot v razpravi na zadnji seji skupščine. Medtem ko so poročila to bolj statistično prikazovala, so odborniki v razpravi z zelo otipljivimi primeri nakazovali, kako bi odpravili težave in pomanjkljivosti.
Odbornik Zvonko Pere je ugotavljal, da so oddelki občinske uprave preveč razmetani po mestu, zaradi česar se zmanjšuje elastičnost občinske uprave. Zdaj je še tudi preveč nepotrebnega tekanja in odpiranja vrat, kar občanom gotovo ni pogodu. Kot so v razpravi dodali ostali odborniki, so precejkrat za to krive še razne zastarele uredbe, pa tudi nekateri uslužbenci, ki niso vedno dovolj vestni. Se se kdaj pripeti, da ob-čanove zadeve rešujejo v smislu zastarelih zakonov in
predpisov, kar seveda ni pravilno. Pripeti pa se tuđi, da zahtevajo od občanov celo vrsto najrazličnejših potrdil, čeprav ta niso vedno potrebna. Zato so odborniki menili, naj bi se uprava bolj posvetila takim vprašanjem kakor tudi, naj bi skrbela za izboljšanje' odnosov z občani.
Občinski uslužbenci so bili sem in tja le premalokrat samostojni pri svojem delu ter večkrat prepočasni. Te po- , manjkljivosti imajo izvor pretežno v pomanjkljivi izobrazbi posameznikov. Uprava je že v prejšnjih letih pravilno ugotovila, da je treba posameznikom omogočiti tako izobrazbo, kot jo zahteva sistematizacija. Zato štipendisti (redni in izredni študentje) niso bili in niso redki. Ker kader zdaj številčno že zadošča, so na priporočilo podpredsednika občinske skupščine Andreja Grče predlagali upravi, naj skrbi predvsem za Izobraževanje že nameščenih
uslužbencev. V marsikaterem oddelku uprave bi precej bolje delali, če bi bili opremljeni s sodobnimi stroji. Skupščina je priporočila, naj se tudi to vprašanje učinkoviteje in hitreje rešuje.
Na splošno no ugotavljajo velik napredek v delu občinske uprave. Tudi vsi nadaljnji načrti kažejo, da se bo to postopno še izboljševalo. Nedvomno so pravilna samo taka hotenja, katerim je smoter urediti notranje poslovanje in odnose z občani.
Novomeščani - javna prošnja! spomenika v straži
Ljudska foto-kino tehnika v Novem mestu pripravlja v počastitev 600-letnice Novega mesta, ki jo bomo praznovali prihodnje leto, veliko in zanimivo razstavo fotografij. Ker je delo zelo obširno, so člani fototehnike že pričeli. Zbirajo in prefotb-grafirajo zlasti fotografske posnetke starejših predelov Novega mesta, pa tudi pomembnejših osebnosti. Do takih slik prav gotovo ni lahko priti, zato Novomeščani lahko pomagajo. Zlasti starejši še prav gotovo hranijo kaj, kar bi prišlo v poštev. Foto-kino tehnika jih naproša, da bi take fotografije posodili. Fotografije bodo prefotografiranc in zanesljivo vrnjene, če pa bi kdo dal originalno fotografijo za razstavo, bi bilo še bolje. Novomeščani bi lahko precej pripomogli k obsežnejši in kvalitetnejši razpravi, če bi ustregli tej javni prošnji.
Minulo nedeljo so na pokopališču v Gor. in Dol. Straži odkrili spomenika padlim borcem. V obeh krajih se je k spominski svečanosti zbralo precej domačinov in ostalih. V Dol, Straži je bilo zatem partizansko srečanje,
D. G.
Avgusta pod šotori v Dol. Toplicah
Občinska zveza prijateljev mladine pripravlja v Dolenjskih Toplicah taborenje šolskih otrok iz novomeške občine. Prva skupina bo taborila od 1. đo 15. avgusta, druga pa od 15. avgusta do konca meseca. Udeležbo na ta-borenju je treba prijaviti najkasneje do 25. julija v pisarni Občinske zveze prijateljev mla, dine na Glavnem trgu (Ro-tovžl-v Novem mestu.
Matični urad Dol. Toplice
Junija Je bdi v Travnem dolu rojen v družini Vene — deček. — Poročili so se: Ivan Smalc, kovač lz Podturna, in Marija Bučar, delavka iz Meniške vasi; Stanislav Lemovec, avtomehanlk iz Gor. Straže, in Silva Suwa, babica is Straže; Umberto Cerkovnik, električar iz Trsta, in Jožica Senica, bolniška strežnica lz Novega mesta. — Smrti nI bilo.
Dvojni praznik v Žužemberku
13. julij, praznik Suhe krajine in dan šoferjev, so v Žužemberku v nedeljo . I slovesno'proslavili
»Očka, vrni se srečno! Povečajmo disciplino na cestah!« s takimi in podobnimi parolami so bili okrašeni številni avtomobili, 's katerimi so se iz vseh krajev Slovenije pripeljali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov na slavje v Žužemberk 12. julija. Na okrašenem trgu so se zbrali skupno z številnimi domačini, ki 13. julij slavijo kot svoj praznik. Okoli 1.500 udeležencev dopoldanskega slavja je na trgu pozdravil predsednik krajevne organizacije Združenja borcev NOV tovariš Stane Gorišek. V takih besedah je prikazal številne hude boje, ki so jih bili partizani z okupatorjem na območju Suhe krajine, zlasti zagrizenei borbe za sam Žužemberk, ki je često menjal gospodarja. Dne 13. julija 1942 je bil Žužemberk prvič osvobojen, leto kasneje prav na isti dan, to je 13. julija 1943, pa drugič. Pri drugi osvoboditvi je prvič sodelovala tudi motorizirana partizanska enota. Zato so šoferji in avtomehaniki izbrali ta dan za svoj praznik.-O nastanku in rasti te organizacije je govoril tudi predsednik okrajnega združenja šoferjev in avtomehanikov tovariš Milan Božič, ki je med drugim pove-
dal, da šteje njihova organizacija v naši republiki že nad 10.000 članov.
Po slavnostnem zborovanju na trgu so šli udeleženci proslave k spomeniku padlim borcem na Cviblju, kjer so predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov ter krajevnih organizacij položili vence in cvetje ter počastili spomin na padle soborce. Zatem se je slavje nadaljevalo s kulturnim programom na
trgu, kjer je sodelovalo več skupin, med njimi godba na pihala iz Tržiča na Gorenjskem, domačini in zabavni ansambel iz Tržiča. Zvečer je bil ob spomeniku ognjemet.
številni nekdanji borci in aktivisti, ki so prišli v Žužemberk, so bili zadovoljni zlasti ob tem, da je tudi Suha krajina dosegla v letih po vojni, posebno pa v zatrlnjem času, splošen gospodarski in družbeni napredek.
Proslava in odkritje spomenika v Soteski
Ob obletnici vstaje slovenskega naroda bo krajevna organizacija ZB Dol. Toplice odkrila v nedeljo, 19. julija, na pokopališču v Soteski spomenik znanim in neznanim padlim borcem v NOV. Ob tej priložnosti bo tudi proslava in partizansko srečanje. Pričakujejo precejšnjo udelež-ho, saj je veliko borcev domačinov pokopanih na tem pokopališču.
Vasi Gornje Polje, Dren je in Soteska so majhna naselja, dale pa so dosti žrtev. Ker so se mnogi mlađi tovariši iz Gor. Polja in Drenja vključili v narodnoosvobodilni boj že ob prvem pozivu OF, je okupator med prvimi požgal Pic-ljevo domačijo na Gor. Polju. Razen tega so mnogo moških odpeljali v internacijo, prene-kateri od teh pa se nI več vr-
nil. Iz utrjenega gradu Soteska so Italijani zastraševali prebivalstvo. Po kapitulaciji Italije je bil v gradu krajši čas glavni štab NOV in POS, pod starim gradom pa so partizanske enote vzdrževale stalen prjvoz čez Krko.
Spomenik padlim borcem bo izročen v varstvo osnovni šoli Soteska, z željo, da bi mladi rod pogumno hodil po poteh svojih očetov.
A. V.
V Beogradu je bilo lepo - pravijo učenci šole* KATJA RUPENA
29. junija je 44 najboljših učencev osmih razredov osnovne šole »Katje Rupena« iz Novega mesta odpotovalo v Beograd. Povabita nas je tov. Mara Rupena-Osolnikova, sestra pokojne partizanke Katje, po kateri se imenuje naša šola.
Vožnja z vlakom prek Sevnice in Zagreba do Beograda je bila zanimiva, saj nas je večina prvič potovala v naše glavno mesto. V Beogradu nas je čakala na postaji upraviteljica šole za medicinske se. stre JRK, ker je bila naia ' gostiteljica tov. Osolnikova na službenem potovanju.
Prenočevali smo v višji šoli za medicinske sestre, kjer smo bili zelo lepo sprejeti. Upraviteljica je pripravila tudi srečanje z beograjskimi mladinci, člani RK, ki so nam tudi razkazali Beograd. Ogledali srno si Kalemegdan, Ava-lo. Novi Beograd, pionirsko . mesto in druge zanimivosti.
Četrti dan smo se poslovili od gostoljubnih Beograjčanov^ hvaležni vsem, ki so nam omogočili tako lep izlet in nepoznano doživetje.. Se posebej pa se zahvaljujem profesorjem, ki so nas spremljali, zlasti pa gostiteljici tov. Mari Rupena-Osolnik. Re.
Matični urad Mirna peč
Junija sta doma rodili Jožefa Kukinan lz Dol. Kameni« — dečku. In Ana Sprlnjer r Orčvrha — deklico. - Porok nI bilo. — Umrl Je Martin Barbo, otrok z Mali-ga Kuhi. star 14 mesecev.
Mali oglasi v-domačem listu: zanesljiv uspeh!

m v letošnjem   letu   Je Imelo
novomeško učiteljišče 10 oddelkov s 280 dijaki ln dijakinjami Od teh Je Izdelalo 219 učencev In učenk, padlo pa Jih Je 61, od teh Ima popravne izpite 52 dijakov. Junija so bili na učiteljišču tudi diplomski Izpitt, h katerim se Je prijavilo 45 dijakov ln vseh 45 je uspešno opravilo diplomo Zel Uno Jim na prvem službenem mestu kar najvoč uspehov ln zadovoljstva pri delu z mladino.
■ Vodnjak, ki bi moral biti mestu v okraj. Je Izredno zane mar Jen. V vodi plavajo različni predmeti. Kettejevi verzi p., se komaj še vidijo izpod debel*, plasti umarnnlje V očeh tujonvl ki si vodnjak ogk-dajo, mesto pra\ go tovo ne pridobi no ugledu. »
B Kopališči' na l.eki se zdaj nI dograjeno Bazenov, ki so nam jih lani obljubljali, ic zdaj nI ln Jih, kol vse kaze. letos tudi ne bo Tudi o obllublJenih ležalnih de skah nI ne duh« ne sluha Kljub tomu znata vstopnina a« kopalec, ki se hočejo ohladiti v ne preveč topil Krki. 50 dinarjev.
■J Nuva, modema proilaja'n« Mesarije na Glavnem trgu bo od prta verjetno že prihodnji tedni Nad lokalom se te blesti neonski napis, v mesnici p* čakalo samo So na čoke, na katerih bodo rez* 11 meso.
m Olicta v- nam nov brlviikl lo kal. ki ga bo v kratkem odprl v    obnovi lenih    prostorih blvse
Tomčevc go-.tllne v Kandill Jure Pestner. Kot smo Izvedeli, bo brlv-moa sodobno opremljena, usluge
bodo zaračunavali po zmernih cenah, zato verjetno strank ne bo manjkalo.
■ Nedavno je Tobačna iovarnu v LJubljani — skladišče Novo mesto postavila ob kandijskem kri-žlKu nov kiosk za prodajo svoj.h izdelkov. Na Istem mestu Jc bil prej lesen kiosk, ki so ga prenesil v BrSlln, novi, s sodobno kovin sko konstrukcijo, pa Je v tem prometnem delu mosta v lep okras.
B Zelo dubro Je bil minuli ponedeljek založen novomeški živilski trg, kjer je bilo naprodaj dosti lepih breskev, ki so Jih pripeljali kmetovalci lz Ooriaklh Brd in so Jih prodajali po 240 din ki logram Mimo tega so prodajali Jajca po 35 din. krompir po Kil din, kumare po 120 din, solato,po 120 din, zelje po M din, peso po 120 din, čebulo po 120 din. koren po 100 din. sllvovko po 65(1 din, cvetačo j po 150 din. hruške po 150 dlnj borovnice po 150 din liter, med po 550 din kilogram n breskve po 210 din kilogram Kol običajno »o tudi tokrat prisil mi nas trg i svollm blagom prodajal a okraskov, cokarlev In obutve iz plastične mase ter lončarji.
■ nihanje    prebivalstva: rodile
so: Marija StaneSič Is Ljubljanske 1 - M..'. ■ ■ Marija Radakovič iz Trdinove J« - Robert« In Stanka Ku .-k lz Adamičeve 16 - dekli 00— Poročila sta se: Anton Hro vat, delavec, ln Mariji" Tom»lč, delavk«, ob« s Partlranske oeitte M. - tlmrl« le Cecilij« Pleskovlč. osebna upoko lenka lz Slakove ulice, stara 70 let.
Sklad vzajemne ' pomoči
Na Izrednem občnem zboui sindikalne podružnice "v »Kemo-opreml« so 25 junija izvolili novo rln-dikalno vodstvo, kateremu predseduje ključavi'čar Jože Kaferle. Hkrati so po zgledu drugih delovnih organizacij ustanovili sklad vzajemne pomoči v podjetju.
Škodljiva tradicija čakanja v trebanjski občini
V trebanjski občini se še nobena delovna organizacija ne pripravlja na skrajšan delovni čas. Prav tako ni opaziti resnega prizadevanja, da se prestavijo meje najnižjih osebnih dohodkov na 25.000 dinarjev.
To sta dve ugotovitvi, s katerima se občina ne more ponašati. Bolj drastična pa je ugotovitev, da o tem najmanj razmišljajo in razpravljajo tam, kjer bi morali začeti ta vprašanja najprej reševati. Podjetja se po vrsti prepuščajo toku časa, ki naj prinese tuđi to, o čemer govorimo že lej) čas in kar zlasti v predkongresnem obdobju tako često poudarjamo. Zdi se predvsem, da se bo čakanje, ki je že kar tradicionalno, vleklo do ugodnih trenutkov, ko naj bi vprašanje znižanega delovnika in najnižjih osebnih dohodkov reševali kampanjsko. Vendar smo se iz dosedanje prakse že tolikokrat poučili, da tako rešena vprašanja niti formalnim zahtevam ne zadoščajo. Zato bodo tisti, ki so se namenili krojiti čevlje po privzetih tujih merah, težko, težko hodili. To je seveda primera, ki pa naj pomaga razložiti precej zapleteno vprašanje. Ce naj namreč podjetje preide od 48 na 42 tedenskih delovnih ur, mora imeti za to svoje »mere«, svoje ekonomske pogoje. Ce teh nima, je precej neverjetno, da bo lahko živelo, kaj šele, da bo šlo naprej.
Podjetja trebanjske občino kljub številnim razpravam in priporočilom niso ničesar ukrenila, kar bi kazalo na to, da so začela obravnavati ta
MIRNA: danes razprava o šolstvu ir, javnem redu
Na datmšnjl seji, ki je sklicana na Mirni v prostorih tovarne šivalnih strojev, razpravlja trebanjska občinska skupščina o novi organizaciji šolstvu, odloku o Javnem redn in miru, zaračunavanju i;enilctsk(i-katasti škili uslug, najetju posojil in drugrin. Popolnoma nov je le odlok o javnem redu in miru, ki predpisuje, kako se morajo vesti občani, da niso kaznovani z globo od 50(1 do hummi dinarjev. Več o nrji. katere dnevni rrtl obsega ti točk, bomo poročali v prihodnji številki
vprašanja. Tako do zdaj ni bilo še od nikoder poročil, da so izdelali ekonomske m druge analize, ki morajo biti nepogrešljiva podlaga za razpravo o spremembi delavnika. Nikjer še -niso ugotovili, ali pravzaprav že lahko razpravljajo o tem vprašanju, ker so tudi pri tem potrebne določene analize. Nasproti temu pa je vedno bolj čutiti težnjo po zviševanju osebnih dohodkov, predvsem ker so mnogokje razumeli pod tem, đa je treba doseči 25.000 dinarjev minimalnega osebnega dohodka, parolo, ki jo je treba brezpogojno ubogati. Toda da se da to doseči le ob večji delovni storilnosti in izkoriščanju tako imenovanih notranjih rezerv, pa le preneka-tero uho rado presliši. Tega seveda ne smemo posplošiti, ker so tu in tam le vidna prizadevanja oziroma vsaj dobra volja za reševanje. To pa še ne zadošča, zato prav gotovo ne moremo govoriti o uspehih.
Delavski sveti pomlajeni
Delovni kolektiv gospodarskih organ'zacij v trebanjski občini so nedavno izvolili nove delavske svete. Po prvih podatkih, ki jih je, pre-jol občinski sindikalni svet, je možno soditi, da so bili v samoupravne organe izvoljeni res najboljši član delovnih kolektivov. Razveseljivo Je, da je v delavskih svetih pretežno največ mladih delavcev. Tako Je povprečna starost članov delavskega sveta v »Kemo-opremi« 27 let. Delavski svet v tem podjetju zastopajo delavci, zaposleni na najrazličnejših delovnih mestih. 15-članskemu organu predseduje kvalificiran ključavničar Branko Tisu.
STATUT NA VSAKIH 24 OBČANOV
Te dni xo v 700 Izvodih natisnili .statut Ireliauj-ke občine. Knjižice bodo razdelili občanom, tako il:> no vnuk M. prebivale« (ml 17.0001 dnbll po en i/.vod. Stalull bodo  ru/drljrni  v krutkein.
Naloga je torej rešiti vrsto kočljivih vprašanj, ki se nanašajo na odpravljanje pomanjkljivosti m težav. D° izboljšav pa, ni lahka pot. Vse subjektivne sile v delovnih organizacijah, med drugim tudi samoupravni organi, bi morali resneje vzeti na znanje, da so ukrepi, kot znižanje delovnega časa, doseganje minimalnih osebnih dohodkov in podobno, v splošno korist in da so vsa prizadevanja družbeno-političnih sil samo pomoč, da se do te-
TKE1UNJSKE NOVICE
ga čimprej pride. Brez tehtnih analiz pa seveda ne bo šlo, zato je treba najprej pripraviti podlago za razpravljanje in ukrepanje.
Poslovili smo se od Mikiičeve mame
V ponedeljek, 6. julija) smo se na pokopališču na Trebel-nem za vedno poslovili od Mikiičeve mame iz OrnuSke vasi, ki so jo dobro poznali ljudje^ daleč naokrog. Pri njej je bil gostoljubno sprejet vsak domačin, pa tudi mimo idoči popotnik.
Zapustila nas je v letu starosti, izčrpana od težke življenjske poti. Kljub temu je bila ' vedno živahna. Mi-kličeva mama je znala tudi v najtežjih časih junaško premagovati vse težave, čeprav jih ni bilo nudo. Njena smri je prizadela vse njene bližnje, pa ludi ostalo prebival sivo.
Vsem, ki so jo spremili "* zadnji poti ln ji darova^ vence in cvetje, se ob tej pri' loinosti domači lepo zahvaljujejo.
R.B
Učenec napisal prošnjo
Komisija   za proSnJ*,,,,!? pritožbe pri občinski slc"'' »čini  v Trebnjem  J« ,oU£ prejola v obravnavo 16 P/ Senj m pritožb. Na spi ■o občani poslali **     ,° ' stotkov  manj  zadev k"i Istem času lani. U«<> ps da io pri tem čedalje bolj Izčrpane redne pravne poti. torej dn Po«i|aJo P«*n£'" pritožbe  naravnost  u< resni občnakl  kon.isiH z»™m»? je tudi. d« rešuje ta komisija tudi primer nekega učenca s Cu'.cf.n /pri Trebntem. M je zaprosil za. soclauio pomoč.
S splavom iz Brežic do Črnega morja
Te dnd potuje iz Brežic s splavom odprava po Savi in Donavi vse do Črnega morja, od koder jo bo ladja prepeljala na maloazijski polotok. Nato se bodo vrnili z avtostopom, vlakom in drugimi prevoznimi sredstvi. Trije Brezi- , čani: Janko Toplišek,Andr^i Moian in Maks Toplišek ml. so na to potovanje mislili že nekaj let.
Pred odhodom lz Brežic sem zastavil dvema članoma »ekspedicije« nekaj vprašanj o potovanju, kajti po Brežicah se prečoj pogovarjajo, da je to nesmiselna avantura.
—Kaj vaju je privedlo, da sta se odločila za to nekoliko avanturistično potovanje?
'— Oba sva prepotovala Jugoslavijo počez in po dolgem s kolesi. Zelja po spoznavanju novih krajev, način življenja ljudi pa je eden glavnih vzrokov za letošnje potovanje. Tudi nova djerdapska centrala, ki jo bodo pričeli še letos graditi, bi v naslednjih letih onemogočila tako potovanje.
Poletje je tu, čas, ko mnogi odhitijo k morju in se tam naužijejo tople vode, sonca in vetra... Na sliki: motiv z obale na otoku Silba (Foto: prof. M. Kugler)
Že spet: nesrečno Karteljevo oz. odcep!
— Splav bo narejen iz bencinskih sodov. Kje sta dobila ves material?
Sode sva dobila pri podjetju Petrol, lesene dele pa v Tovarni pohištva. Ob tej priliki bi se želela zahvaliti omenjen.ma podjetjema, ki sta pripomogla k realizaciji našega načrta. 'Nekaj delov, predvsem kovinskih, pa bo potrebno še kupiti.
— Kako je z ostalo opremo in prehrano?
— Prav z osebno opremo smo imeli največ stroškov. Morali kupiti nov šotor, camping posode in še marsikaj. Kuhali si bomo sami kar na splavu.
— Nekateri Brežičani menijo o potovanju, da je to avanturizem. Sta tudi vidva takšnega mišljenja?
— Danes je potrebno mladega človeka razumeti. Radi bi videli nove kraje, vendar je to zaradi prevelikih stroškov edini izvedljivi način. Ni Večje nevarnosti mogoče je malo avanturizma, vendar so tolmačenja različna.
— Ali se mislite kje dalj časa ustaviti?
— V Beogradu zaradi vizuma, v Carigradu in ob crnomorski rivieri.
—Kaj nameravate s splavom po končanem potovanju?
Prodati za dobro kosilo — sta oba hkrati rekla v šali in nadaljevala š pritrjevanjem zadnjega krmila na splavu.
Na priključku avtomobilske ceste v Karteljevem so se nesreče spet začele množiti. 5. Julija ob 8-30 Je nit tem mestu zdrsnil z mokrega cestišča ln se prevrnil vomik osebnega avtomobila Ne-1*1 Dinovič. Ko še ni bila ocenjena škoda, se je dobro uro kasneje na. karteljevskem priključku Prevrnil avtomobilist Marjan Cu-libcrg.   Jstega dne ob 17.30 pa se
je podobna nesreča pripetila Francu Brulcu. Brulc je, preden je zapeljal na priključek, zmanjšal hitrost, vendar je kljub temu zadel obcestni kamen ln se prevrnil.
Tudi Janez Podboj lz Nove Gorice ni imel sreče. Na priključku pri Karteljevem se je prevrnil 10. julija ob 17. uri, ko je bil z osebnim avtomobilom namenjen v No-
Slovensko prvenstvo v streljanju
Novomeški veslači so se 12. julija udeležili republiškega prvenstva v veslanju na Bledu. Sodelovali so vsi slovenski klubi. Novomeščani so se na to tekmovanje cestno pripravljali že vse leto. Kljub temu se naSi veslači niso ■nogli udeležili nekaterih tekmo-*•".).j, ki so bilo Je prej. nedvomno pa bi tudi tam tako dobro Uspeli, kot so na Bledu. Sodimo, da bi moral »Partizan«, čigar sekcija je veslaški klub, pokazati male več razumevanja tudi pri dodelitvi finančnih sredstev veslačem, ta ne samo nekaterim sekcijam.
se najbolj »izplačajo«, kot menijo v vodstvu Partizana. Z '"■000 din na leto prav gotovo ne
moremo dosti pokazati, čeprav imamo za razvoj tega športa še tako idealne pogoje.
Na Bledu se je posebno odliko- * val Andrej Mevžek, ki je v hudi konkurenci z večkratnim republiškim in državnim prvakom Blejča-nom Dornikom v sklfu zasedel prvo mesto. Prav dobro sta se odrezala tudi Stane Petelinkar in Branka Ralij.ui, ki sta v double scouUu zasedla tretje mesto.
Po skupnih ocenah je ekipno zmagal Bled, drugo mesto si delita Novo mesto in klub Argo Iz Izole, tretji je Branik iz Maribora, četrti Piran In peta Savica iz Ljubljane.
TONE DOLINSEK
vo mesto. Pet ur prej Jo na tem mestu Adolf Znidaršič z osebnim vozilom zadel avtdrnooil 745 SZ 56, ki gef je vozil francoski voznik Jacques Richard.
12 julija ob 15. uri pa Je na odcepu pri Karteljevem padel mo-pedtst Anton Turk, ko je nenadoma pritisnil na sprednjo zavoro.
• Vrsta nesreč v zadnjem času
• in tudi večje število hujših ne-
• sreč v prejšnjih letih, ki so se
• pripetile na karteljevskem od-
• cepu, resno opozarjajo na hu-
• de posledice, ki nastajajo pred-
• vsem zaradi nepravilne gradnje
• tega priključka proti Novemu
• mestu. Vozniki in ostali držav-
• Ijanl, ki bero poročila o nesrc-
• čah na tem mestu, se zaskrb-
• I jeni sprašujejo, kdo je prišlo-
• jer. dokončno urediti ta cestni
• predel. O problemu bi vseka-
• kor morali razmisliti ne le pri-
• stojni prometni organi, pač pa
• še bolj gospodarji avtomobil-
• ske ceste.
Andrej   Molan: »Splav bomo  prodali  za dobro kosilo in se  vrnili domov ...«
s *
— Kje sta dobila sredstva za po tovanje?
— Od štipendij, priložnostnih statistik in vsekakor nekaj od doma. v
— Ali sta imela pri nabavi potnih listov težave?
Presenetljivo hitro sva dobila potne liste in vizum za Bolgarijo. Manjše komplikacije so s turškim vizumom, ker ga je potrebno iti iskat osebno.
Sevniški strelci so počastili dan borca
Občinski strelski odbor Sevnica Je v počastitev dneva borcev, 4. Julija, organiziral pred domom TVD Partizana tradicionalno občinsko tekmovanje v streljanju z mračno puško. Tekmovanje Je bilo *kipno, vsako ekipo pa so sestavljali po štirje strelci.
Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Primoža, Gozdnega obrata Sevnice, Kopitarne in Mizarske zadruge Sevnica. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. mesto z 885 krogi je dosegla ekipa »Stil« I. Mizarske- zadruge Sevnica. 2. me-Eto' 884 krogov »Kopitar«, Sevnica; 3. 791 krogov »Heroj Marok« — Gozdni obrat Sevnica; 4. 747 krogov ekipa »Stil« III — Mizar-
ska zadruga Sevnica; 5. ekipa »Stil« II. Mizarska zadruga Sevnica s 648 krogi.
Prve tri zmagovalne ekipe so prejele diplome, prav tako najboljši trije posamezniki: Ivan Novak, član ekipe »Heroj Marok« (242 krogov); Tone Flajsr član ekipe »Stil« (235 krogov) in Alojz Rugelj, član ekipe »Stil« (228 krogov).
Občinski strelski odbor Sevnica bo Julija organiziral občinsko prvenstvo v streljanju z malokali-brsko in vojaško puSko. Najboljša
ekipa bo prejela pokal, prav tako priznanje bo dobil najboljši strelec na km tekmovanju.     I. N.
Kri, ki rešuje življenja
Zadnjih II dir. so darovali kri na novomeški transfuzijski Postaji: Edi Lrsjak, član kolektiva Mesarija, Novo mesto; Marija Sobar. Amalija Purcbcr, Martina Kolegar, Marija Krese, AJojz Klobučar, Ivan Hren, Jože Hočevar, Slavka *abkar, Ana »JJJfrlJ. Peregrln Košir, Jožefa Mlhallč. Zlata *''r-'iie. Joie Sprlkn. Janez Gabrijelčič, Jože Kodrlč, člani kolokiva Krka, Novo mesto; Jože Potokar, MIlan Knrfe. Ivan ^ic. Stanislav Smollč, Ivan r.oršr. čjjinl kolektiva Iskra, Novo mesto; Slavko O.irkclbah, Franc Beg, Valentin llumar, M občinskega komiteja Novo mesto;Anton Gačnik. član ko-•oktlva GG Novo mesto; Albina Ugan, član kolektiva občin-*» skupščina Novo mesto; Alojz Avbar, Franc llrovstlč, Moj* Lenarčič. Nada Jakšc, Anton Krev«, Slavlca Fajfrr, A,0toJ;i Adamič, Marjan Krlsper, Nlko Padevskl lz Industrijo
Aleksander Zupan. Franc Zupančič. Anton Srebrnjak, *janl ItOJektlva IMV Novo mesto; Jolc Saje, Anton Petje, MttlIJ» Golob. Mirko Zupančič, Vid« I.uzar. Alojz Drčar, Alojz Branrelj, ivanKa rtrulc. Tone Povte, Mirko Plvk, Tončka Juilcn Prvinšek. člani kolektiva Krka, Novo ifesto; "»ne Zoran, Danlra Berus, Anton Rauh, Franc Avsec, Anica Jančlč, Marij« Kastrlir, Vida Petrovič, JoJe fitravs, člani kolektiva občinsko skupSČIno Novo mesto; Alojz nrulc, Ivan Kfaliar, Klane N.-ihllgal. Anton Rkufr.i, Fr»nc Zrl|ko, *l«nl ^oloktlvn I ikra — obrat Novo mesto; Jože Dr«(rman, ftlan koloktlv« Novotoks, Novo mesto; Rnzlka Slovenc, članica kolektiva PTT Novo mesto; Ivan Kafnl, Alojz Hribar, Antnn "udoklli,. Varlln Kosec, člani kolefcUva Pionir, Novo mroto.
Prvak v malem nogometu je znan
Tudi v 10. in 11. kolu tor v zaostalih tekmah je prišlo do nekaterih presenečenj. Za največje Je poskrbela ekipa Občine, ki Je premagala Mimo peč. Zaostala tekma med Kremenom in Novim mestom, ki je odločala o prvem
mestu, je prinesla zmago Novemu mestu. Otočec je najresnejst kandidat za drugo mesto, saj ima točko naskako pred Kremenom.
Rezultati: Straža : Student 3:0 p. t., Občina : Mirna peč 3:2, Otočec : Straža 3:0 p. f., Novo mesto : Kremen 1:1, Iskra : IMV 3:0 p. f., Novo mesto : IMV 3:0 p. f., Pionir : Mirna peč 0:3 p. I., Iskra : Mirna pec 0:3 p. f.
LESTVICA:
Novo mesto 10 9 1 0 41:6 19
Otočec 10 7 3 0 46:14 17
Kremen 10 7 2 1 33:11 16
Kandija 11 7 0 4 33:25 14
Mirna peč 10 5 2 3 26:14 12
Občina 8 5 0 3 26:22 10
Straža 10 4 0 6 18:22 8
Student 10 4 0 6 21:39 8
Iskra 8 3 0 5 11:20 6
IMV 10 1 0 9 13:29 2
Smlhel 7 1 0 6 9:48 2
Pionir 11 0 0 11 2:32 0 M. G.
Pridite na Lisco!
Planinsko društvo »Lisca« vabi na svečano otvoritev vodovoda na Lisci, ki bo na dan vstaje ob 11. uri pri Tončkovem domu. Za to znano planinsko postojanko pomeni vodovod veliko pridobitev. Finančna sredstva so prispevale občine Sevnica, Laško in Videm-Krško. Stroški gradnje znašajo okoli 5 milijonov dinarjev.
22. julija se bodo na Lisci srečali vsi zasavski planinci. V skupnih razgovorih bodo poglobili medsebojne stike ln se pogovorili o načrtih za prihodnje obdobje. Dan bo minil v prazničnem razpoloženju in Tončkov dom bo za to praznovanje dobro založen. Planinci vabijo na otvoritev vodovoda in na popoldansko zabavo izletnike iz bližnjih in daljnih krajev. Za avtomobiliste Je lep dohod na Lisco čez Koz\je, Planino in Jurklošter ali pa ob Savi skozi Breg in Razbor. Peš pot Je zelo lepa preko Krakovega, še lepša pa t Bc-horja ali Loke. Po prvi je do Lisce dve uri in pol hoda, po drugi poti čez Bohor pa pet ur.
• Radakrlšiuui  ne  bo obiskal
evropskih dežel. Zaradi bolezni je moral predsednik Indijske unijo Radakrišnan odpovedati oblak več evropskih dežel, med drugim tudi Jugoslavije.
• Indonezijski zunanji minister v SZ. Dr. Suliandrio se Je te dni mudil na obisku v Sovjetski zvezi, njegovi razgovori so bili gospodarske;:« značaja, med drugim ga Je sprejel tudi predsednik sovjetsko vlade Hruičov.
Šahovski brzoturnir v Sevnici
Novoustanovljeni SK »Milan Malcen« v Sevnici Je v nedeljo Izvedel svojo prvo prireditev. Na brzoturnlrju, kjer je sodelovalo 16 šahlstov lz območja sevnlške občine, Je zmagal Maurer s 13 točkami, slede Brelih (12). Gačnik (11 ln pol), Timer (11). Resnik 110 ln pol), Debelak (10), Grlic (9), Derstvensek (8) itd-     B. B.
Janko Toplišek, eden izmed  treh  »vodnih ' mušketirjev«
Celo pot bodo člani ekspedicije snemali dogodke in kraje, tako, da bo po vrnitvi za eno uro in pol filma. Prav tako pa bodo za-pisi s potovanja objavljeni v časopisju.
Torej srečno pot in čez mesec dni na svidenje!
Tml.
Štalcar in Mraz zmagala v Krškem ,
V nedeljo je bilo v Krškem balinarsko prvenstvo Dolenjske za dvojice. Tekmovanja^ se je udeležilo osem najboljših dvojic, ki so se uvrstile na občinskem prvenstvu Iz~" Krškega sta se udeležili dve dvojici: Gelb-Tomažič ter Markovič-Runovec, lz Doba Pav-lin-Turk, iz Kočevja Pušnar-Sola, iz Novega mesta pa dve dvojici Železničarja (Mraz-stalcar ln Legi-ša-Zupančič) ter dve dvojici »13. maja« (Cvar-Perme in Skrlj-Pov-še)
Teh osem dvojic je žreb razdelil v dve skupini. V prvi so bili doseženi sledeči rezultati: Celuloza II : 13. maja II 13:7; Železničar I : 2elezničar II 13:7; 13. maj II : Železničar LTa 13:9; Celuloza II : Železničar I 13:2; Železničar I :-13. maj II 13:11. Iz te skmpine sta se v finalni del uvrstili ekipi Celuloza II in Železničar J
Rezultati druge slujine: De-benc. Dob : 13. maj l 13:11; Celuloza I : Kočevje 13:12; Kočevje : 13 maj I 13:2; Celuloza I : De-benc 13:8; Kočevje : Dtbenc 13:4. Iz te skupine sta se uvrstili dvojici Celuloza I in Kočevje.
Finalni del je prinesel v prvih igrah poraz obema domačima ekipama, tako je Železničar I (Mraz, Štalcar) premagal Celulozo II (Markovič-Runovec)  z rezultatom
13:6, Kočevje (Pužnar-šola) pa Celulozo I (Gelb-Tomažič) 13:8. T*ko sta se v finalni igri srečali dvojici Železničarja J in Kočevja. Prepričljivo je zmagala dvojica Železničarja z rezultatom 13:5. Prvo mesto dvojice Mraz-Stalcar je predvsem zasluga Rudija Mraza, ki je bil brez konkurence najboljši posameznik tako v tolčenju kot v zbijanju.
V drugi tekmi sta se srečali obe krški dvojici; po zanimivi in izenačeni borbi je zmagala dvojica Gelb-Tomažič 13:12. Ker sta Imeli Celuloza I in Kočevje po eno zmago in en poraz, sta oe v zadnji borbi pomerili za drugo mesto, ki daj 3 pravico udeležbe na rerrAli-škem prvenstvu dvojic skupaj s prvakom. V tej zadnji igri sta tekmovalca Celuloze I izkoristila utrujenost gostov ter zmagala 13:5.
Končni vrstni red tekmovanja: 1. Železničar I, 2. Celuloza I, 3. Kočevje, 4 Celuloza II. 5.-6. »13. maj« II in Debenc—Dob, 7.-8. »13. maj« I in 2eleznlčar II.
Prihodnje tekmovanje najboljših balinarjev posameznikov za naslov prvaka Dolenjske bo v Kočevju na novih dvosteznih baliniščih ob Rinži v športnem parku. Tu sta glavna kandidata Mraz in Gelb ter lanski prvak Barbič (Pionir) (en»
Za kotalkaiišče!
Zadnje čase smo spel opazili po novomeških pločnikih mlade kotalkarje. Mladina, ki nima prostora drugje, se je zatekla na pločnike. Kotalkarjev je vse več, zato bi bilo prav, da bi tudi zanje poiskali primeren prostor. Z malo dobre volje in z nekaj sredstvi bi vsekakor lahko položili betonsko ploskev, primerno za kotalkarje. Od takrat, ko smo — lani— v našem listu že pisali o tem, se stanje ni prav nič izboljšalo. Vsekakor ne bi bilo težko betonirati eno ali celo dve teniški igrišči v športnem parku na Loki, saj sta drugo in tretje igrišče popolnoma neizrabljeni. Tako bi se tudi k o tal-nanje lahko razživelo, kajti ob sedanjih pogojih bodo mladi navdušenci prej ali slej prenehali s tem lepim športom.
Posebej bi kazalo razmisliti o kotalkališču še zategadelj, 1 ker bi na njem našli prostor tudi predšolski otroci. Prav vsi pa vemo, kako v Novem mestu primanjkuje otroških igrišč. Prav kotalkanje bi bilo tudi za najmlajše zanimivo in prijetno i-ajvedrilo In slednjič bf bilo umestno položiti betonsko -plosco tudi zato, ker bi ob ugodnih zimah lahko na njej naredili naravno drsališče. Za drsanje je v Novem mestu prav tako veliko zanimanje, saj ni malo takih, ki imajo doma drsalke, pa nimajo možnosti, da bi se drsali, ker ni ledu.
Prošnje mladih kotalkarjev, ki so doslej vedno naletele na gluha ušesa, so vsekakor umestne in bi kazalo o niih resno razmisliti, zlasti še. ker bi s tem uredili na en mah troje vprašanj: drsališče in hkrati otroško Igrišče!
RADIO LJUBLJANA
h VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 17. JULIJA: 8.35 Med skladatelji Hrvatske in Srbije. 9.00 Pionirski tednik. 11.10 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Jože Maček: Gniloba koreninskega vratu na. Jablanah. 14.05 Glasbeni avtomat. 16.00 Vsak dan za vas. 18.10 Promenadnl koncert. 30.00 Trideset minut v studiu 14. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.
SOBOTA, 18. JULIJA: 8.25 Ii koncertov In simfonij. 9.15 Glas. bona pravljica za otroke. 10.35 Pesmi ln plesi narodov Jugoslavije. 11.10 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. MiloS Kus: Skrajni roki za Izkopavanjo semenskega krompirja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljalo 17.05 Gromo v kino. 18.45 Novo v enanostl. 20.30 Sobotni večer j naših krajih. 22.10 Oddaja za na-Se izseljence.
NEDELJA, 19. JULIJA: 8.00 Mladinska radijska igra: Slon pred magistratom. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 15.05 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna. 21.00 Zaključna mednarodna oddaja »Glasba ne pozna meja«, s
PONEDELJEK, 20. JULIJA: 9.00 Za mlade radovedneže. 10.15 Poje sopranistka Ondina Otta. 11.10 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Erik. Eiselt: Pasmo praši-čov za zasebno rejo ln kooperacijo. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.45 Igra pihalni orkester LM. 16.00 Vsak dan zn vas. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 28.00 Revija slovenskih pevcev ln popevk.
TOREK. 21. JULIJA: 8.35 Bratci vesoll vsi. .. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.10 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN - Inž. Mitja Come: Varstveni ukrepi proti lu-badarju. 14.35 Naši poslušalci če-
stitajo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Koncert po željah poslušalcev. 20.00 Iz moje domovine. 20.50 Pot v zmago.
SREDA, 22. JULIJA: 8.00 Mladinska radijska igra »Junaki Mih-čeve brigade«. 9.20 Zabavne melodije slovenskih skladateljev. 11.10 Drejčnikov Andrej (govori . . . 13.25 Slovenski pevci v slovenskih operah. 14.00 Glasbeni avtomat. 15.25 Praznično popoldne z domačimi pevci. 17.05 Popoldanski mozaik zabavnih melodij. 18.00 Radijska igra »Pridi po orglice«. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
ČETRTEK, 23. JULIJA: 8.05 Poje slovenski oktet. 9.15 Vesele počitnice. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.10 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN Jože Kregar: Zakaj ne bi doma pridelovali čebulnih ln gomoljnih cvetlic. M.:i5 Naši poslušalci čestitajo in nazdravljajo. 15.40 Stari plesi. 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah. 18.10 Turistična oddaja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nnpevov.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 17, julija — Aleš Sobota, 18. julija — Miroslav Nedelja, 19. julija — Vlncenc Ponedeljek. 20. julija — Marjeta 'Torek, 21. Julija — Zurka Sreda. 22. julija — Dan vstaje
Za uspešno zdravljenje in operacijo, kakor tudi za ves trud in vso skrb. ki sem je bil deležen na iiiterflšm in kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, se zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju prisrčno zahvaljujem
Viktor Butala, Trstenik 17, p. Mirna
Ob Izgubi naše drage žene, mame, tasće, stare mame in sestre MARIJE 2IBERT iz Žabje vasi se najlepšo zahvaljujemo vsem, ki sojo spremili do preranega groba in  ji  poklonili  toliko vencev in cvetja. Se posebej smo dolžni zahvalo Zvezi borcev  :n ženam iz Žabjo vasi ta poklonjene vence. Žalujoči: mož Karel ter otroci z d nižinami
PREKLIC
Franc Zore iz Starega loga 18,-^p.
Hinje,    obveščam, da nisem
plačnik dolgov svoje ?ene Jožefe Zore
tnvmm
PRODAM  20 vag  gašenega apna,
nova smrekova vrata z okvirji. Gazvoda, Bircna vas 9, Novo mesto.
SPREJMEM vajenca pa tapetniško obrt Ludvik Pevec, Partizanska 2, Novo mesto
SPREJMEM v stalno zaposlitev dva kvalificirana pleskarja za delo na terenu in dva vajenca. Ivan Bobić. pleskar, Kristanova 7, Novo mesto.
KUPIM vseljlvo manjšo hišo z nekaj vrta v dolini Kr^e. Ponudbe v upravo lista pod »VVeekend« (429/64).
ISCEM gospodinjsko pomocrjoo k tričlanski družini. Nastop službe takoj alt najkasneje do 1. sep-
tembra 1964. Plača po dogovoru. Vera Pirjevec, Piran, Bidovče-va 3.
ISCEM enosobno stanovanje. Naslov v- oglasnem oddelku (437/64).
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. Ali ne delujejo želodec, jetra, žolč, Črevesje? To lahko uredite z rogaško »Donat« vodo.' V Novem mestu jo dobite pri podjetju »Hmeljnik'<, telefon 21-129. in »STANDARD«, telefon 21-138.
PRODAM Dieslov motor MWM 18 KS v zelo dobrem stanju in električni štedilnik. Naslov v upravi lista (438/64).
MOTORNO KOLO NSJ-Maxi 250 cem, originalno, prodim. Ogled Gotna vas 43 pri Novem mestu.
Brežice: 17. ln 18. julija: ameriški barvni film »Plaža želja«. 19. in 20. julija: angleški barvni film »Oboroženi rop«.
Brod na Kolpi: 18. in 19. Julija ameriški barvni film »Hudičev učenec«.
Črnomelj: 17. in 18. julija angleški film »Falzifikator iz Londona«. 19. in 20. julija: ameriški barvni film »Štirje apokaliptični jezdeci«.
Dol. Toplice: 18. in 19, julija: angleški film »Ker veter ne zna brati«.
Kostanjevica: 18. julija: madžarski film »Majska slana«, 19. julija mehiški barvni film »Jaz pustolovec«.
Metlika: 18. in 19. julija francoski film »Zaupnik treh žem.«.
20. in 21. julija ameriški film »Severna zvezda«.
Novo mesto — »Krka«: od 17. do 20. julija italijansko-španski barvni film »Velikan z Rodosa«.
21. in 22. julija slovenski film »Tistega lepega dne«.
(»silnica: 19. julija angleški film »Tigrov zaliv«.
Preilgrad: 19. julija nemški film »Racija«.
Kočevje — »Jadran«: od 17. do 19. julija italijanski barvni film »Samson proti nasilniku«. 20. julija francoski film »Vzgoja srca«. 21. in 22. Julija jugoslovanski film »Saša«
Ribnica: 18. in 19. julija francoski film »Polnočni sestanek«.
Sevnica: 18. in 19. julija francoski film »Pogled z mosta«.
Sodraiica: 18. in 19. Julij nemški film »Freddy pod tujimi zvez dami«.
Stara cerkev: 18. in 19. Julija Jugoslovanski film »Čudno dekle«.
Straža: 18. in 19. julija ruski film »Zorana ledina« — II. del.
Trebnje: 18. in 19. julija francoski film »Francozinja in ljubezen«. 22. julija jugoslovanski barv-ni film »Zaseda«.
Vidcm-Dohrepolje: 18. in 19. julija slovens-ki film »Samorastniki«.

MATIČNI   URAD  NOVO MESTO
V času od 6. do 13. julija je bilo rojenih 24 dečkov in 21 deklic.
Poročila sta se: Friderik Cekuta. gozdar iz Birčne vasi, in Milena Tome. učiteljica s Suhorja pri Metliki. — Umrli so: Pavel Berd-nik, strokovni učitelj iz Hoteme-ža, star 20 let; Peter Simonič, posestnik s Sinjega vrha. 43 let, in Antt.n Hrastar. posestnik z Otočca, 66 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Primožič iz Semiča — Cirila, Marija Vraničar iz Metlike — Bojana, Ve-
ra Vidmar iz Kašče — Aleša. Ana Bašelj iz Dolnjih Kamene — Francija, ,Angela Umek iz Gabrijel — Ano. Ana Jerač iz Srednjega Gričevja — Anico, Pavla Gorenc iz Jablana — Mileno, Olga Martinčič iz Starega trga — Stanko, Marija Kumer iz Dolnjih Kamene — Aleša, Rozaftja . Hočevar iz Brezovice
— Vinka, Alojzija Bec iz Breške-ga — Alojzijo, Marija Lebar iz Metlike — Tatjano, Štefka Mast-nik s Tolstega vrha — Martino, Marija Zunič iz Pavičičev — Antona, Jožefa Korene iz Seganj — Petra. Pavla in Anico, Anica Turk iz Gotne vasi — Nevenko, Anica Strasnar iz Krškega — Primoža, Rozalija Tisovec iz Podturna — dečka. Ana Barbo z Malega Kala
— dečka, Angela Svetlin iz česče vasi — deklico, Antonija Longar iz Žužemberka — dečka. Tončka Štefan« iz Bušinje vasi — deklico, Štefka Zonta iz Stranske vasi — deklico, Marija Vidmar iz Vrtače
— deklico. Zora Zupančič s Pristave — deklico, Ivanka Sepaher iz POdrebri — dečka. Rafaela Gr-din s Čateža — deklico, Frančiška Anžiček z Griča — deklico, Frančiška Mihelčič iz Regerče vasi — deklico. Vera Goreočič Iz Velikega Lipovca — deklico. Marija Fink :z Obrha — deklico, Antonija Kovačlč z Malega Slatnika — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Almira Stefanič iz Cerkelj — Edvarda, Ana Ku-nej iz Bistrice ob Sotli — Ireno, Jerica Kopinč iz Sel — Lidijo. Terezija lic iz Račje vasi — Ano, Bernardka Deržič iz BukovSka — Renato, Rozalija Peršak iz Stražar Jevega — Mojco, Marija Vrisk tz Ledine — Metoda, Marija Vovk Iz Vel. Doline — Marino, Ljudmila Stoviček s TrSke gore — Tatjano, Marija Stritof iz Kraljevca — Zdravko, Vera Čemer iz Križa — Branka, Jožefa Markovič z Vinje-ga vrha — Anico.
PREMOG: je, ni, je, ni?
— Dve toni kosovca s Senovega bi rad plačal.
— Kdaj ste ga pa dobili?
— Nisem ga še, vendar je že dolgo, odkar sem ga naročil, in menim, da bo kmalu prišel.
— Ja, trenutno ga nimamo nič in nič ne vemo, kdaj ga bomo dobili.
Takih in podobnih pogovorov je v poslovalnici Kuriva v Novem mestu vsak dan vse polno. Tudi refren — premoga ni! — jc skoraj vsak dan isti.
Kako je letos s premogom? Ali ga bo dovolj za zimo, zlasti sedaj, ko pravijo, da so tudi z elektriko na tesnem? Na ta in še druga vprašanja nam je prijazno odgovoril tov. Jože PLUT iz novomeškega Kuriva. Takole je povedal:
— Res je, da premoga večkrat zmanjka, toda to ni problem le pri nas v Novem mestu, ampak po vsej državi. Rudniki namreč ne nakopljejo dovolj premoga, da bi lahko zadostili vsemu povpraševanju, ki ni ravno majhno. Tako je samo v Novem mestu celotna potreba približno 8 tisoč ton letno. Polovica odpade na gospodinjstva, druga polovica pa na bolnišnico, tovarne in ostale ustanove. Trenutno ima naša poslovalnica naročil za tristo ton, premoga pa ni. Zato zdaj tudi ne bomo sprejemali nobenih prednaročil, dokler se situacija ne bo izboljšala. Pri nas lahko razvozimo do deset vagonov premoga na dan, tako da z dobavo ne bo nobenih zastojev. Samo da bi premog pri šel .
— Kakšne pa so cene In popusti ter kako je z do bavo?
— Cene so različne. Najvišja je 5720 din za tono premoga iz Banovičev, naj
nižja pa 2695 za velenjča-na. Te cene veljajo za ko-sovec, premog v kockah in orehih pa je cenejši. Povedal bi še, da velja od 1. aprila pa do 31. julija 15odstoten regres. Zato je seveda v teh mesecih tudi največ naročil. Pri dobavi imajo prednost bolnišnice, pekarija in tovarne, ker imamo z njimi pogodbo. Seveda pa ni treba skrbeti potrošnikom, ki so premog že plačali. Ti ga bodo povsem zanesljivo dobili.
— Med ljudmi se večkrat sliši, da nekateri dobijo premog takoj, drugi pa morajo nanj čakati več mesecev?
— Do tega pride predvsem iz nepoučenosti. Navedel bi primer: nekdo naroči velenjčana. Cez nekaj časa, recimo čez en mesec, naroči nekdo drug senov-ski premog. ,00 tedaj pre moga ni bilo, takrat pa ga pripeljejo s Senovega. Premog dobi seveda tisti, ki je senovčana naročil. Tisti, ki je naročil velenjski premog, mora še vedno čakati, dokler ne dobimo velenjčana. To je edino mo žen primer, da dobi premog prej tisti, ki ga je kasneje naročil. Za konec bi omenil še to, da v naši poslovalnici prodajamo razen premoga tudi gradbeni material: apno, betonsko železo, bitumen, heraklit plošče, strešno lepenko, vse po zmernih cenah.
— Halo. 21815. je tam Kurivo? Dajte mi tri tone senovskega preninca...— Kaj, ga ni?... Kdaj pa bO? V množici telefon skih pozivov sem zapustil Bršlinsko cesto 2, kjer so si ljudje skoraj podajali kljuko na vratih v pisarno, ki je med najbolj obiska nimi, saj tu prodajajo No-vomeščanotu črno zlato ...
.1. S.

>retekll teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici:  Ne?« Kast reve. gospo-
dinja iz Regerče vasi, je padla in si ziomila levo roko; Alojz Brzin, upokojenec iz Polja, Je padel * kozolca in si poškodoval glavo; Jože Slogar, delavec iz Žužemberka, si je na motorni žagi poškodoval levo roko; Jožica Zupan, hči posestnika iz Volčjih njiv, si je z bencinom ožgala vrat, prsi in roke; Marjeta Klatmus, hči mizarja z Vrhka, se je z vročo vodo opekla po trebuhu; Ivan Piletič, sin delavca iz Stravberka, je padel in si poškodoval desno roko.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franca Cerovška, posest-pika iz Ivandola, je nekdo napadel in mu poškodoval levo roko in levo nogo; Alojz Petan, delavec iz Curnovca, je skočil z voza in si poškodoval desno nogo; Neža Kajba, posestnica iz Mrčnega sela, je padla na poti in si poškodovala levo nogo v gležnju; Jera Pan-garčič, posestnica iz Zakota, je padla na dvorišču in si poškodovala desno nogo; Anica Mirt, hči delavca Iz Brestanice se Je porezala s steklom po levi roki; Mir-ko Skarika, mož snažilke iz Pri-gorja, je padel in dobil pretres možganov; Ivan Hrastclj,, delavec iz Kale, je padel z motorjem m tir. poškodoval obraz; Jožica Kostevc/ hči nidarja s Senovega, je padla po stopnicah in si poškodavala glavo: lluseina Kajtasa, praktikanta iz Vidma —Krškega, je drevo udarilo v trebuh; Antona Mihelina, zidarja iz Semiča, je nekdo zabodel z nožem v trebuh; Frančiška Skušek, upokojenka iz Loke, je padla in si poškodovala levo nogo; Karnlina Tomše, žena posestnika iz Globočic, je padla na njivi in si zlomila nogo v gležnju; Franca Vegelina, delavca iz Gor. Pirosice. je nekdo napadel in mu poškodoval glavo.
»KOMUNALA« -podjetje komunalnih dejavnosti, Kočevje
razpisuje
prosta delovna mesta za
\ 1. več gradbenih delavcev, 2. več zidarjev
Prejemki po tarifnem pravilniku. Samska stanovanja zagotovljena. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Sprememba uradnih ur
Zavod za zaposlovanje delavcev v Novem mestu bo uradoval za stranke vsak ponedeljek od 7. do
16. ure, vsako sredo In petek pa od 7. do 14. ure. Ta sprememba začne veljati 20. Julija 1964.
Motorja naprodaj
AMD Novo mesto —- sekcij« Novo-teks
proda motor »Jawa« 175 cem in motor »Jawa« 150 cem. Licitacija bo 28 Julija 1964 ob i0. uri v prostorih sekolje.
• llruščov obišče Varšavo. Dne
21. julija bo na Poljskem velik praznik — dvajsetletnica osvoboditve Poljske. Varšavski listi pišejo, da je vlada povabila Hruščo-va naj obišče Poljsko. To povabilo so poslali tudi nokaterim dnigim voditeljem v Evropi.
NESREČE
Trešči/ ob kamnito ograjo
10. Julija ob 14.15 Je voznik osebne;:.! avtomobila N.M 33-61 Zdtnko Hlavatv ob Zagrebški cesti pri hlii štev 10 v Novem mestu treščil v kamnito ograjo. Nesreča se Je pripetila potem, ko Je Hlavaty hotel prehiteti dva kolesarja. To mu nI uspelo, kor Je naproti pripeljal n«ki avtomobil. Da ne bi Hlavatv zadel kolesar-lev Je zavil na desno, zapel |al na pločnik, s pločniku pa treščil v ograjo Škodo na njegovem avto-mcblli so ocenili nit 250.000 dinar-iev. medtem ko Je sam dobil lažje poškodbo na glavi
Vozil brez dovoljenje in padel
Na Cesti Komandanta Staneta v Novom mestu Je 9 Julllu ob 16 50 padel motorist Jože Mlkllč iz Jablana pri Mirni peči In se laze poškodoval Miklič Je vozil bron vozniškega dovoljenja.
Osebni avto se je prevrnil
Vomlk osebnega avtomobilu 11 111-11 Anton Kaferle i/ Prečne se k It, u-:11. ..li ll.tt prevrnil na res', III. reda pri Mirni prči. Vini
Naposled je Trebnje le dobilo avtobusni vozni red. Pravijo, da je to zasluga tudi našega lista, ki da je pravilno pisaL o prejšnji pomanjkljivosti
OBJAVE - RAZPISI
Razpis štipendij občinske skupščine v Brežicah
vu/njo se je izpraznila zadnja leva zračnica. Kaferlctu se ni posrečilo obvladati I,rinilo, zato jr vozilo zavilo s ceste in se prevrnilo. Škodo so ocenili na 20.001) dinarjev.
S ceste v Krakovskem gozdu
Na podlagi 27. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/55) komisija za štipendije pri skupščini občine Brežice razpisuje.
NATEČAJ za štipendije za študij na naslednjih šolah:
. 1 štipendijo na filozofski fakulteti — odd. za slavistiko
1 štipendijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za kemijo.
2 štipendiji na prirodoslovno-matematični fakulteti — odd. za fiziko in matematiko.
1 štipendijo na filozofski fakulteti — oddelek za germanistiko
1 stipendijo na filozofski fakulteti — filoeofija in psihologija
1 štipendijo na visoki šoli na telesno kulturo
1 štipendijo na pravni fakulteti
1 štipendijo na ekonomski fakulteti
1 štipendijo za specializacijo zdravnika balneologa
3 štipendije na pedagoški akademiji — matematika ln fizika
1 štipendijo na pedagoški akademiji — kemija in biologija
4 štipendije na pedagoški akademiji — slovenski in angleški Jezik
1 štipendijo na pedagoški akademiji tehnična vzgoja z osnovami fizike.
1 štipendijo na pedagoški akademiji — likovna vzgoja
1 Štipendijo na višji šoli za socialne delavce
1 štipendijo na višji upravni šoli
1 štipendijo na Višji ekonomsko-komercialni šoli
2 štipendiji na višji ekonomsko- J komercialni   šoli   — turistična smer
1 štipendijo na višji kadrovski Soli — odd. za varnostne telmike
2 štipendiji na višji medicinski.. Soli
1 štipendijo na srednji zdiav-stveni Soli — za ginekološko porodniško smer
2 štipendiji na srednji kmetijski šoli — vrtnarstvo
5 Štipendij na triletni gostinski Soli — kvalificirani natakarji
3 štipendije na triletni gostinski Soli — kvalificirani kuharji
Najnižji znesek štipendije za študij na visoki ali višji šoli bo znašal 15.000 dinarjev, za študij na srednji soli pa 12.000 dinarjev mesečno.
Prošnja za podelitev Stlpondij« mora vsebovati, oziroma ji mora biti priloženo:-
1. osebni podatki in kratek «t-Ijenjepls,
2. točen opis premoženjskega M družinskega stanja.
S. zadnje Šolsko spričevalo oziroma Indeks (lahko overjen prepis),
4. potrdilo pristojnega, kraje*-nega urada o resničnosti navedb v prošnji.
Prednost prt podelitvi štipendl) lmaio kandidati z območja občil* Brežice,
Prošnje, kolkovane z 250 din. J* treba vložiti pri komisiji za Stipendije skupščine občine Bre*W* najpozneje do 25. Julija 1964. Brežice. 11. julija 1964
Komisij* za Štipendij* skupščine občine Brežice
Razpis delovnih mest pri občinski skupščini Novo mesto
Renata VVelss, nemška državljanka, ki Jo z osebnim avtomobilom HN—NI, 78 (D) 4. Julija potovala po avtomobilski cesti proll Zagrebu, s« Je ob 23.45 v Krakovskem gozdu ognila eni tri padla v drugo nesrečo: ko »e Je preveč urmiknlla mopcdlstu. ki Je pripe-llal naproti. Je zavihi s ceste Ob •»tonskem Jašku pa Je nizin*lo gumo Avto se je prevrnil Škodo so ocenili na 200.000 d.t.urjev.
Motorist padel po cesti
S Juliju ob ID. uri Je na avtomobilski cesti v višMjegorskeni klancu padel motorist Franc Je rovšek ti LJubljane, ker Je med prehitevanjem zadel v neko mo tomr, vozilo Voznik jo bil laz« ranjen, sopotnica pa nič Popravilo vozila bo veljalo okrog 40 000 dinarjev.
Prekucljaj v Drnovem
12 Julija ob 13.20 se je na avtomobilski cesti pri Drnovem prevrnil j osebnim avtomobilom IJ 142 16 Dušan Tomić. ki Je vo«ll proti Zagrebu Vozilu Je razneslo gumo ViMnlk ln »orodtilc« sla hI' i hit« riuileini Sk'iilo so ocenili n« MOMO dinarjev.
Zaradi izboljšanja poslovanja upravnih organov občinske skupščine Novo mesto razpisuje raz. pisna komisija pri ob' in-'.i skupščini Novo mesto delovna mesta ta:
1. šefa odseka za gradbene, komunalne zadeve ter urbanizem,
2. referenta za urbanizmi.
3. dva davčna izterjevalca.
Pogoji: pod 1) ustrezna visoka
strokovna Izobrazba ali ustrezna srednja strokovna Izobrazba z 10-letno prakso ter opravi lenim strokovnim izpitom; pod 2. diplomirani Inženlrarhltekt ali gradbeni tehnik z nekajletno prakso ln opravljenim strokovnim izpitom; pod 3. nlžjeSolska izobrazba. Pred nost Imajo ponudniki Iz območja novomeške občine.
Pod točko 1. bo družinsko stanovanje na razpolago v prvi polovici lota 1965. Mosečnl prejemki se določijo po pravilniku o notranji organizaciji, delovnih razmerjih In delitvi dohodku uprave '.Vin
skoga ljudskega odbora Novo nW j
Pravilno opremljene pontid"? ' ! dokazilom o izobrazbi   ln prak* pošljite občinski skupščini IW° mesto. Razpis je veljaven do «*' sodbe delovnih mest.
RAZPISNA KOMISIJA DIH I*1'
ske kkitacine
NOVO MIN I (i
Nova vodovodno-msttjlaterska delavnica
Spoštovane potrošnike oWf* mo, da obratuje nova vc<dov«aj"" Inštalaterska delavnica v " opnvljamo v najkrajšem čas" l~ zmernih cenah In nudimo «w,u. no giiranelln VODOVODNO ■ STALATERSTVO Anton ' Zalila vas M. Novo nic»t<>-
DOLENJSKI UST
ti<J'A-r,nN,mli."J, 'z|1;VIArKU,: Oofinsm odbori SZDL Bre Mo!. m rrebnji        *' """"^  N°v0 mM,°' Blbaica' S,'V
"REJIMF; UlcieDNISKl odijor r<nv Golnik (glavni In »govorni urednik), Rla Bačor Prano« Oriveo. Mllol Jakonec. -ložleu leppey In Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrte« » Posamezna stevilkn W din - Let na nn-očmna laoo din. polletna 600 din: plačljiva 1» vnaprej Za 'nozem.Mvo 24ihi din - TekočI račun pr: portr NH v Ne '"'11 mestu HIHl 11 flllll (I - NASLOV UREDNIŠTVA IN 0F*A VE Novo mesto, (ibvnl trg S - Postni predal .13 - Telefon 21 227 — Rokopisov in fotografi! n» vračamo - TISKA Oasopinno podtrllK DELO v l.|iilil|snl