UPRAVA .VEČERN1KA* V LJUBLJANI SPREJEMA DO IS. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI
ECERNIK-, KI BODO OBJAVLJENI NASLEDh JANŠKEM .VEČERNIKU* SPREJEMA UPRAVA
.VEČERNIK*. KI BODO OB
Ljubljanskem .večernik
OSMRTNICE IN DRUCE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE ----------------- „.... --------
KRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERN1KA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZO
EDNJECA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V
  ‘ LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE.
L . SPISI
SAMO NA
IANI VLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO II.	Urednifttvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 11. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski ,.Večernik" prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16-— din	ŠTEV. 8
Za trajno zvezo Francije in Anglije
Zvesto sodelovanje Anglije in Francije v vojni in miru naj bo temelj obnove Evrope
Gradnja novih velikih križark
PARI.^, 11, januarja. AA. Havas. 1 a-riški tisk se obširno bavi s Chamber-lainovim govorom. Francosko-angleško sodelovanje smatrajo za podlago bodoče Evrope, izjava angleškega predsednika, da bi to sodelovanje obveljalo tudi še po vojni, pa daje Evropi garancije za ploden mir. »Figaro« piše, da nič ni bolj koristnega, kakor da se že zdaj izdelajo vsa načela, po katerih bosta Anglija in Francija združeni v miru in v boju. To sodelovanje je že zdaj pokazalo koristi. S tesnim sodelovanjem bo mogoče pripraviti zdravo in krepko osnovo za novo ureditev evropskega gospodarskega življenja im zagotoviti socialni razvoj. Na bližnjem isestanku vrhovnega vojnega sveta naj bi razmo-trivali tudi o vprašanju, da naj bi se takoj, ko bo podpisan mir, začelo z gradnjo prekopa pod Rokavskim prelivom. Tak sklep bi potrdil, da sl*uži bri-
tansko-franteoska zveza tudi! miroljubnim namenom. »Ere nouvelle« se vprašuje, zakaj se ne bi dva naroda, ki se zavedata svoje civilizatorske misije, medsebojno sporazumeli in združila brez skritih misli za zavojevanje. »Vi-etoire« naglasa potrebo obstoja Zveze narodov in ji izreka polno priznanje. Vsa Evropa smatra, da mora Zveza narodov po končani vojni odpreti vrata vsem evropskim malim in velikim narodom. Najširše ih najgloblje sodelovanje med Veliko Britanijo in Francijo bo vsem nudilo temelj za obnovo Evrope in bodočega sveta. Francosko-britan-ska zajednica bo prožila roko tudi Nemčiji' in nji morda še bolj kot vsaki drugi1 državi, kajti Anglija in Francija nista bili nikdar prežeti z mislijo, ki jima jo ponekod podtikajo, da nameravata uničiti nemški narod.
i
Švedska hoče ostati nevtralna
STOCHOLM, 11. jan. Havas. Švedsko časopisje odgovarja Nemčiji, ki je javila švedski vladi, da bo smatrala pošiljanje orožja preko njenega teritorija za kršitev švedske nevtralnosti. »Stoc-holm Tidingen« pravi, da Švedska namerava nuditi Finski svojo pomoč, ne da bi se s tem odrekla svoji nevtralnosti. Finska vojna je, piše list, pokazala problematično vrednost nemško - sovjetske zveze. Če Nemčija želi razširiti vojno tudi na skrajni evropski sever, je lahko prepričana, da bo Švedska prijela za orožje samo v primeru, da bi ji bilo treba braniti svojo nevtralnost, nikoli pa se ne bo borila za interese ene izmed
v vojno zapletenih sil. Švedska torej z vso pravico pričakuje, da Nemčija ne bo več iskala povodov za spore samo zato, ker švedska vlada pomaga Finski in pri tem rigorozno brani svoje nevtralno stališče nasproti vsem vojujočim se silam. Nezaupanje med državami, zapletenimi v vojno, je docela razumljiva stvar, a Švedska se moralno ni obvezala za nobeno izmed njih. Želja Švedske, da ostane nevtralna, je jasna vsakomur, prav tako pa je gotovo, da bo švedski narod zastavil vse svoje razpoložljive sile v obrambo nevtralnosti, če bi ga kdo hotel po sili zaplesti v vojno.
POMORSKA BITKA
KOD AN J, 11. januarja. Havas. V danskih teritorijalnih vodah, štiri milje daleč od danske obale, se je razvila huda borba med dvema nemškima polagalcema min in tremi ali štirimi angleškimi letali.
PREPOVED OBČEVANJA Z VOJNIMI UJETNIKI
PARIZ, 11. januarja. Havasov poročevalec Paul Rissler javlja z nemške meje, da prizadevajo odnošaji med vojnimi ujetniki in nemškim prebivalstvom precejšnje preglavice nemškim oblastem. Zato je vlada izdala poseben dekret, ki prepoveduje nemškemu prebivalstvu zahajati v družbi z vojnimi ujetniki v restavracije, zabavišča ali cerkve. *>rav tako je prepovedano nositi uniforme, ali dele uniforme, ki so bili last \ ojnih ujetnikov. Isti dopisnik poroča, < a je v zahodni Ukrajini začela ruska \ ac a v. e »ptaatacijo petrolejskih vrelcev.
NASELITEV BEGUNCEV
VVASHINGTON, 11. januarja. AA. Havas. Na parnik »Wamo« ®c je danes vkrcala skupina ameriških strokovnjakov za izvedbo naselitve evropskih vojnih beguncev. Skupina, ki jo vodi ■•atnes Rosenberg, bo v republiki San Domingo proučila možnost za naselitev 2000 do 3000 beguncev.
POTOP ANGLEŠKE LADJE } AMSTERDAM, 11. jan. AA. DNB. *>0 vesteh iz Londona je bil v torek iz-vršen zračni napad na angleško ladjo »Oak Grow«, ki ima 1985 ton. Ladja se je potopila. Število človeških žrtev ni znano. Od posadke je bilo rešenih 20 mornarjev.
Žrtve rudniške nesreče v Virginiji
Bartlcy v zahodni Virginiji, 11. jan. Havas. Število rudarjev, ki so zasuti v rovu rudnika »Krick«, znaša 94 in ne 80, kakor je bilo prvotno javljeno. Opolnoči se reševalcem še ni posrečilo, da bi rudarje rešili. Reševalni oddelek je zdaj oddaljen od mesta katastrofe 750 m.
WAS1IINGTON, 11. januarja. AA. Stefani. Odbor reprezentančnega doma za pomorska vprašanja je bil' danes obveščen, da namerava ameriška vlada predložiti velik spored o gradnji novih
vojnih ladij, zlasti križark, ki bodo po tonaži', oborožitvi, po hitrosti in akcijskem radiju prekašale vse križarke katerekoli države na svetu. Nove križarke bodo imele tonažo 12.000 do 20.000 ton.
I* or o čila o isrednem mraszu
AMSTERDAM, 11. jan. A A. DNB. Zaradi hudega mraza so po vseh nizozemskih rekah velike plošče ledu, ki znatno ovirajo rečno plovbo. V Nim-vvegenu in Arnheimu lahko obratujejo samo velike ladje, ker se male ne morejo upirati številnim ledenim ploščam. Obstoja bojazen, da bo zaradi hudega mraza v kratkem rečna plovba sploh onemogočena.
MOSKVA, 11. januarja. AA. Havas.
V	Moskvi so včeraj zabeležili temperaturo 32 stopinj pod ničlo. Popoldne je temperatura padla še za nekaj stopinj. Iz Taškenta poročajo, da je znašala povprečna temperatura v poslednjih 14 dneh v Uzbekistanu stalno med 12 in 20 stopinjami pod ničlo. Po vsi srednji Aziji, Uzbekistanu in Turkmenistanu
je zavladala mila temperatura in je postalo celo toplo in sončno, kar se v teh krajih ni zgodilo o tem času že več ko 15 let, dočim v drugih krajih poka drevje.
RIGA, 11. januarja. AA. DNB. Na Letonskem je zavladal hud mraz. Temperatura je padla na —41. Dozdaj še nikoli ni bila zabeležena tako nizka temperatura, odkar obstoja metereološka služba. V sami Rigi je padla temperatura na —31.5. Listi prinašajo številna poročila, da so ljudje zmrznili.
BUKAREŠTA, 11. januarja. AA. Havas. V Romuniji je nastal velik mraz.
V	Bukarešti je temperatura padla na 27 pod ničlo, v Bukovini pa celo na 38. Donava je popolnoma zamrznila. Vlaki imajo po 3 in več ur zamude.
Opis borbe ob škotski obali
BERLIN, 11. jan. AA. DNB. »Volki-sche,r Beobachter« objavlja danes opis borbe, kakor jo je pripovedoval neki udeležni letalec, ko so nemški bombniki napadli angleške trgovske ladje ob škotski obali. Letalec, ki je borbo orisal, je uničil dve ladji. Ko so letala zapustila svoje izhodišče, so letela poldrugo uro, ne da bi kaj opazila, čeprav so bila že blizu angleške obale. Letala so se nato obrnita proti jugu in so končno opazila neko ladjo. Z letal so signalizirali naj izobesi zastavo, vendar je ladja povečala hitrost in je skušala čimprej doseči obalo. Letala so nato ladjo trikrat obletela in izstrelila svarilne strele, na katere so z ladje odgovorili s strojniškim ognjem. Letala so se nato spustila nizko in spustila na ladjo bombe, ki so jo zadele na sredo in jo razpolovile. V
treh minutah se je ladja potopila. Po 14 minutah smo opažih drugo ladjo, ki smo jo po bombardiranju poškodovali. Ko je bilo ugotovljeno, da je ladja nesposobna za plovbo, smo prenehali z obstreljevanjem, da bi dali posadki priliko, da se reši. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana na svoje izhodišče.
GRADITEV LETAL V AMERIKI
NEW 'i ORK, 11. januarja. AA. Stefani. Proizvodnja letal1 je v Združenih državah dosegla zdaj 1700 letal mesečno. Kljub temu dvomijo, da bodo tovarne mogle izvršiti razen že naročenih 5000 letal še nadaljnjih 10.000, kolikor sta jih naročili Anglija in Francija z dobavnim rokom 18 mesecev.
Po strašni nesreči v Turčiji
Prvi transport poškodovancev In sirot iz potresnega področja je prispel v Carigrad
Iz lepe Anatolije, kjer so potresi in poplave ugonobili desettisoče človeških življenj, je grozna katastrofa zdaj svoje krvave sledove raztegnila na razdaljo blizu 2000 km do Carigrada. Tja je te dni prispel prvi žalostni transport iz upostošenih krajev. Beograjska »Politika« je poslala v Carigrad člana svojega uredništva, znanega beograjskega novinarja Mičo Dimitrijeviča, ki je poslal svojemu listu pretresljivo poročilo o svojem srečanju z očividci in žrtvami grozne nesreče.
Veliko ladjo je na pristanišču čakala množica v Carigradu in okolici bivajočih ljudi, ki so doma iz opustošenih pokrajin in ki so v največjih skrbeh pričakovali prihod svojcev in rojakov, ki jih naj bi rešili moreče skrbi z zanesljivimi poročili z doma.
Ladja je priplula v mračnem, viharnem jutru pravoslavnega božiča in bila je mrtva ladja. Poročevalec je dobil ta vtis, ko se je ladja polagoma bližala pristanu in vtis groze je prevzel tudi vse ljudi, zbrane na pristanišču. Brod je
pristal tiho, z zastrto razsvetljavo. Bil je to pošastni pristanek mrtve ladje. Ladijski uslužbenci so časopisnemu poročevalcu zatrdili, da gre lahko na krov, a s stresočim glasom so pristavili: Slišali pa ne boste ničesar ...
In res, na mrtvi ladji ni ničesar slišati. Z njo so se pripeljale žene, ki so izgubile svoje može, pripeljale so se matere brez otrok, možje brez žena. a vsi so v urah strašne katastrofe izgubili spomin. Ničesar se ne spominjajo. Nesrečne matere samo šepetajo imena svojih otrok. Na mrtvi ladji so tudi ranjenci in pohabljenci, ki so jih izvlekli iz ruševin. Mnogo nesrečnežev je zgubilo spomin na vse grozote in tudi strežniki na ladji ne vedo, od kod vse so pobrane otopele in izmrcvarjene žrtve strašne nesreče. Največ jih je iz Erzindjana in okolice. Od tam vedo strežniki na mrtvi ladji povedati poleg grozot tudi marsikaj o veličanstvu človeške duše. V najhujši stiski se človečanstvu zbuja tudi v onih, ki so sc v blodnjah svojega življenja izobčili iz človeške skupnosti.
Po čudnem naključju je v Erzindja-nu potres prizanesel jetnišnici in železniški postaji. Nekaj zidov jetnišnice se je sicer porušilo, a človeških žrtev ni bilo in so jetniki prihrumeli ven. Takoj so brez pomisleka z golimi rokami začeli reševati ljudi iz ruševin. Nekateri so pri tem zgubili življenje, nekaj pri reševanju ranjenih jetnikov pa imajo na ladji. Eden izmed potnikov mrtvega broda, ki je ostal duševno zdrav, dolguje nekemu na več let obsojenemu ubijalcu svoje življenje ter življenje svoje žene in edinega otroka ter pravi, da bo za svojega rešitelja skrbel do smrti. — Njegovo pismo razkazuje. Robijaš piše svojccm, da ga veseli, ker je izpolnil svojo človeško dolžnost. Pisma pa nekdanji ubijalec ni mogel sam napisati, ker se je pri reševanju neznanih ljudi iz porušene hiše, kjer je zbruhnil tudi ogenj, tako hudo opekel, da mu roke menda ne bodo nikdar več služile ...
Spremljevalci žalostnega transporta kakor tudi uradni organi ne vedo povedati niti približnega števila žrtev.
Stran 2.
»V e č c r n i k«
V	Ljubljani, 11. januarja 1940.
Beda slovenski!) šolskit) otrok
Varujmo deco vsaj pred mrazom in iakoto!
Zima je pritisnila. Nad trideset tisoč slovenskih otrok pohaja v zimskem času v šolo s strganimi in slabimi čevlji, oblečeni pa so le za silo v kotenino in še vrh tega brez plaščev. Večina naše mladine zmrzuje v pravem pomenu besede. Ti reveži pa občutijo mraz še huje, ker niso zadostno hranjeni. Po statistiki ene same podeželske šole (V. Mdderndor-fer: Slovenska vas na Dolinjskem) je 81 % otrok premalo hranjenih; ta odstotek smemo kar posplošiti na vse naše podeželje, izvzemši najožjo okolico Ljubljane, Maribora in Celja, in morda še nekaj letoviških krajev.
Tragedija sodnega uslužbenca in njegove družine
Ljubljana, 11. januarja.
Značilna je neka kazenska razprava pred malim senatom, ki je včeraj sodil nekega izvršilnega organa zaradi uradne poneverbe in kršitve službene dolžnosti. Razprava je trajala nad 3 ure. Obtoženčev zagovor je bil koncentriran na vse okolnosti, ki so dovedle nesrečnega izvršilnega organa V., da je segel po uradno mu zaupanem denarju in ga porabil za privatne potrebe. Lansko jesen je zadeva o poneverjenem denarju prišla na dan. Preiskava je dognala, da je bilo poneverjeno okoli 54.000 din na škodo raznih strank. Afera datira še od leta 1936. naprej. Kako je drugače izvršilni organ, ki je kot najbolje kvalificiran sodni nameščenec užival pri predstojnikih največje zaupanje, zašel na
pač ni na mestu štednja! Ali je to pa-stranpota in segel po tujem denarju, i metno? Obtoženec je bil naposled ob-včerajšnja razprava ni v vseh bistvenih ! sojen na 7 mesecev zapora.
ObsfrelšS dekleta, nato šel pod vlak
Ljubljana, 11. januarja.
Dr. Alojzij Rant:
Računski sklepi mestne občine ljubljanske
za leta 1936./37., 1937./38. in 1938./39.
seveda mesta, največ eno- in dvorazred-nih šol. Oglejmo si le okraja Dravograd in Gornji grad. V teh krajih pa mora sestradan in napol nag otrok prehoditi daljšo pot v šolo kakor drugod, ker so vasi raztresene v hribovitem terenu.
Skrajni čas bi že bil, da bi naši faktorji, ki odločajo in imajo polna usta samohvale, kaj so vse dosegli, koliko je Peter več naredil za narodov blagor kakor pa Pavel, prijeli resno za delo in nam obvarovali našo mladino vsaj pred mrazom in lakoto. Bila je dvanajsta ura!
J. P.
Davi je bila policijska uprava obveščena, da leži na železniški progi ob kopališču Ilirije razmesarjeno moško truplo. Tja je takoj odšla policijska komisija z dr. Lužarjem. Proga je bila v dolžini 30 m vsa krvava ter obrizgana z drobovjem, truplo pa je bilo tako hudo razmesarjeno, da so identiteto mogli ugotoviti le na podlagi' legitimacije, ki se je glasila na ime Oiskar Klier.
Na policiji sodijo, da se je Klier vrgel pod jutranji brzovlak, ki prihaja ob 4,21 iz Rakeka v Ljubljano. Samokres, ki je z njim streljal na svojega dekleta, je razpadel na dve polovici, iz česar sklepajo, da ga je Klier nabil z naboji, katerih kaliber ni, bil samokresu primeren. Pokojni Klier je bil rojen v Ljubljani, kamor SO' se njegovi starši, oče je pri opernem orkestru, preselili iz Sudetov že pred dolgo vrsto let. Svojega češkega pokoljenja se je spomnil o priliki češkoslovaške tragedije, in ko so tam odredili splošno mobilizacijo, se je priglasil tudi Oskar in odpotoval na Češko, a se je zaradi znanih dogodkov kmalu vrnil. V službi je bil vesten in pošten. Policijska komisija ni pri njem našla nobenega poslovilnega pisma.
Dve zanimivi publikaciji
Jugoslovanska knjigarna je izdala 68 strani obsegajočo publikacijo »Poljska, njena zgodovina in njen duh«, ki so jo sestavili dr. Tine Debeljak, dr. Vojeslav Mole in dr. Fran Stele. Knjiga seznanja slovensko javnost z zgodovino in kulturo poljskega naroda od njegovih počet-kov pa do nedavne katastrofe. Namesto epiloga navaja brošura tri citate Mon-talemberta, Ignacija Paderevskega in papeža. — Druga brošura (61 strani) »29. oktober«, ki jo je napisal ing1. A. Štebi1 in izdala knjižnica »Slovenski tisk«, pa obravnava usodne dogodke okoli leta 1918., predvsem urejevanje notranjih odnošajev med Slovenci, Hrvati in Srbi.
Trgovski nameščenec Oskar Klier, star 28 let in doma v Trnovem, je bil zaročen s frizersko pomočnico Majdo Breceljnik, rojeno 1921. v Ljubljani in stanujočo na Mivki št. 16 v Trnovem. Klier je že dalje časa bolehal na želodcu in je bil zaradi tega izredno razburljiv. Snoči se je sestal s svojo zaročenko. Med sprehodom sta se začela prepirati, ker je Klier očital dekletu, da je hodila na zabave, medtem, ko je on ležal v bolnišnici. Majda mu je očitala neupravičeno ljubosumnost. Beseda je dala besedo, končno pa je bilo dekletu prepira dovolj in se je poslovila. Kliera je to tako razburilo, da je potegnil samokres in je oddal na dekleta več strelov, ki so seveda takoj alarmirali ljudi.
Točnost, oziroma realnost proračunov je vprašanje, ki nas spravlja v Saharo problemov v zvezi z računskimi sklepi in zares težko je, odločiti se, kje in kako bi človek začel, da bo prav in v redu.
Jeseni leta 1938. sem kritiziral zakasnelo izgotovitev računskih sklepov in zapisal glede posledic te zakasnitve tole: »Posledice tega zanemarjanja najosnovnejših dolžnosti mestne uprave se bodo, o tem ne dvomim niti za trenutek, pokazale v še danes neizgotovljcnih računskih sklepih.«
S težkim srcem moram priznati, da sem bil to pot na veliko žalost nepoklican »propheta in patria«.
Preden pa preidem na stvar samo, se moram dotakniti vprašanja, ki sem ga dosledno zasledoval in ki se tiče formalne stvari proračunov in s tem v zvezi računskih sklepov. V »Slovenski besedi« sem svoj čas zapisal: »Stroga ločitev preračunavanja potresnih in pridobitnih gospodarstev je splošno veljavno načelo.« Priznana strokovnjaka dr. Mittel-
Obutev in obleka se je v zadnjem času silno podražila in starši niso mogli v tej zimi oskrbeti otroke s čevlji in obleko niti v oni meri kakor v zadnjih letih.
Šolske učilnice našega podeželja pa so tudi premalo kurjene, ker imajo šole premalo dodatkov za kurjavo. Otrok pride torej slabo oblečen in lačen v šolo in še tam ni zadosti toplo.
Najbolj pa so pri vsem tem prizadeti naši; obmejni kraji bivše mariborske oblasti. Tam so šolska poslopja skrajno slaba, ker imamo v teh krajih, izvzemši
točkah stvari pojasnila. Obtoženec se je izgovarjal na nekega umrlega sodnega upokojenca — prijatelja.
Je tragika družine, ko je sedaj ostala brez hranitelja in je vržena na cesto. Obtoženec ima dva marljiva, v šoli naj-odličneje napredujoča otroka. Mati je reva brez sredstev. Potrebna res pomoči, oče pa v kriminalu zaradi trezno nepremišljenega dejanja.
Razprava je pokazala, da je moral obtoženec, ki je bil v položaju služite-lja, izvrševati posle izvršilnega uradnika, ker na sodišču ni na razpolago za posle potrebnega uradništva. Pravijo, da mnogo sodnouradniških mest ni zasedenih, ker ni za to kreditov, čeprav so ta mesta že oddavna sistematizirana. Tu
Dogodek se je odigral na Bregu malo pred 20., prav blizu policijske stražnice. Prvi je priskočil neki organ finančne kontrole, ki je Klieru odvzel samokres.
V	splošni zmedi, ki je nastala, se je Klieru posrečilo zbežati. Po Breceljniko-vo je takoj prihitel rešilni avto in jo odpeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, da nobena krogla ni poškodovala kosti in da torej rane niso bile nevarne.
Za Klierom ni bilo nobenega sledu. Domov ga ni bilo, danes zjutraj so ga sicer pogrešili v službi, a ker sc je že včeraj popoldne opravičil, so pač domnevali, da je izostal zaradi bolezni1, ker se je to zadnje čase često dogajalo. Klier pa je bil medtem že mrtev. Sodijo, da je vso noč taval po mestu, nakar je šel prostovoljno v smrt.
stiidt in dr. Schrader pišeta o tem v knjigi »Das stadtische Haushaltwesen nach Form und Inhalt« na strani 375.: »Obrati ali delni obrati, ki so zaradi svoje svrhe in obsega urejeni trgovsko, sc namestu ločenega proračunavanja dohodkov in izdatkov vnesejo s končnim uspehom v proračun.« — In na strani 455.: »V proračun se ne vnesejo po posameznih postavkah obrati, ki se vodijo po trgovinskih načelih, kakor: mestna banka, bančni oddelek Mestne hranilnice, elektrarna, plinarna, vodovod itd. Vnesejo se v proračun samo z dobičkom, ki ga odvedejo v mest. blagajno ali pa s prispevki, ki jih dobe od te blagajne.«
In kako lahko bi se zadostilo tem temeljnim zahtevam ter napravilo iz sedanjega formalno in stvarno zagrešenega in nepreglednega proračuna, pregleden proračun, kakor jih je servirala prejšnja občinska uprava sebi in vsej javnosti.
To skrivnost razodenem! Ni treba drugega kot izločiti vodovod iz proračuna mestnega zaklada in ga uvrstiti
tja, kamor spada, namreč med pridobitna podjetja. V splošnem pregledu naj tvori prvo vsoto proračun čistega mestnega zaklada, drugo vsoto: vsota proračunov mestnih podjetij, te dve vsoti naj se seštejeta in tako dobimo celotni proračun, kakor ga zahteva finančno ministrstvo.«
Enostavno in obenem poučno bi iz-gledal tak pregled. Vrhu tega bi si ino-tritelj na mah izračunal, kako močan prispevek k mestnim dohodkom prispevajo mestna podjetja.
Ta prispevek je znašal 1. 1936/37 43,92 %, leta 1937/38 — 34,62 % in leta 1938/39*— 40,51 %. Pri tako mogočnih podjetjih so se podjetja sama vzdrževala, se sama preživljala.
Vkljub izjavam avtoritet na občinskem finančnem polju in mojem skromno izraženem mnenju, pa do danes gospode na magistratu nismo mogli pripraviti do tega, da bi pravilno preračunavali.
(Se nadaljuje.)
Cjublfunske vesti
1. Pravosodni minister v Ljubljani.
Minister g. dr. Laza Markovič je prebil pravoslavne božične praznike na Bledu in se je včeraj na povratku v Beograd ustavil v Ljubljani, kjer je obiskal vrhovno in apelacijsko sodišče. Opoldne je bil na kosilu pri banu g. dr. Natlačenu, popoldne pa je obiskal bivšega bana g. dr. Puca.
1. Učiteljski pevski zbor svojemu soustanovitelju. Častno diplomo je poklonil učiteljski pevski zbor svojemu zaslužnemu soustanovitelju, bivšemu predsedniku in tajniku g. Dragu Supančiču. Lepo dipiomo, ki ima sliko pokojnega skladatelja Emila Adamiča, po katerem se učiteljsko pevsko društvo imenuje, ter posvetilo, je napravil slikar - grafik g. Elko Justin.
1. Prenapolnjeni dolenjski vlaki. Z redukcijami, ki jih je v jeseni uvedel nov vozni red, so bile hudo prizadete tudi dolenjske proge in so sedaj že v Ljubljani nekateri dolenjski vlaki stalno prenapolnjeni. Gneča je že na glavnem kolodvoru, potniki, ki vstopajo na dolenjskem kolodvoru, pa mnogokrat kupujejo vozovnice za prostore, ki jih sploh ni. Najbolj neprijetne so vožnje v dolenjskih vlakih ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah in pred prazniki. Popoldanski vlaki so redno do zadnjega kotička zasedeni že na obeh ljubljanskih kolodvorih.
I. Mestna elektrarna je tudi lani močno razširila svoje omrežje, kar pa ni razvidno iz celotne porabe električnega toka. Privatniki pač varčujejo s tokom, kolikor se da. Ob zaključku leta je imela Ljubljana že nad 27.000 električnih števcev, veliko pa je bilo tudi število priključenih električnih motorjev in aparatov. Priključki so narasli zlasti proti koncu leta, ko je bilo dograjenih lepo število novih stanovanjskih hiš.
1. Za modernizacijo bolnišnice. Na tehničnem oddelku banske uprave sta bili licitaciji za nabavo diagnostične rentgenske aparature in za nov parni kotel centralne kurjave v bolnišnici. Pri prvi licitaciji je uspela neka tvrdka iz Zagreba, druga licitacija pa je bila preložena, ker ni bilo ponudnikov.
1. Mladina je vedno stala ob strani umetnosti, zato njo in ž njo vred tudi vsa ravnateljstva in profesorske zbore opozarjamo na razstavo Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu, ki ostane odprta do 17. t. m. Dijaki v skupinah imajo globok popust, na razpolago pa jim je tudi umetniško vodstvo. Razstava v treh dvoranalh, ki so toplo zakurjene, je zbudila veliko pozornost zaradi njene velike umetniške vrednosti. Vodstva zavodov naj po možnosti prijavijo obisk dan prej.
1. Mrakovo gledališče vprizori drevi ob 20. v frančiškanski dvorani Mrakovo tragedijo »Stari Rimljan«. Tragedija, ki je pri krstni predstavi odlično uspela, prikazuje v petih skrajno razgibanih slikah, tragičen razpad ljubljanske meščanske rodbine. Poskrbite si vstopnice v predprodaji eno uro pred predstavo.
I. Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8. v ljudski šoli predavanje. Predaval bo g. prof. Verbič: o pijačah, ki se lahko pripravijo iz sadja ali grozdičevja. Pokušali bomo lahko sladosok.
».3 .»o-.e	.».M-.*	3..»
CfulblfansKo gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Četrtek,
11. januarja: George Dandin. Red B. Petek,
12. januarju: Zaprto (generalka). Sobota, 13. januarja: Profesor Klepec. Premiera. Premierski abonma. Krstna predstava.
OPREA. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 11. januarja: Werther. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča. Petek, 12. januarja: ob 15.: Glumač Matere božje. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Sobota, 13. januarja: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermota. Izven
BIOSKOPI
KINO MATICA: Amanda. KINO UNION: Bel Arni. KINO SLOGA: Maneža.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Vremenska napoved za petek, 12. t. m.:
Hud mraz. Po vsej državi bo prevladovalo oblačno vreme. V severnih krajih in na gornjem Primorju bo vedro. Precej močna kosava v Podonavju, na Primorju burja.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. - Oglasi po^ceniku. - Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. —• Telefon št 41-77. — Poštni čekovni račun št 11.409.