430
Politični pregled.
Volilna reforma. Mej božičnimi počitnicami bode vlada že izdala nov načrt spremembe volilnega reda in ga febru-varja predložila državnem zboru. Po novem vladnem načrtu se osnujeta dve novi kuriji. V jedni teh kuriji bodo volili tisti davkoplačevalci, ki še sedaj nimajo volilne pravice, v drugi pa industrijski delavci. Kmetijski delavci pa menda ne bodo volili. Povod je očividen. Liberalci ne marajo zanje, ker n so gotovi, da bi v verskem in narodnem oziru podpirali liberalce, veleposestniki pa še manj. ker se boje, da bi se potem politična zavest tudi mej kmetijskimi delavci razširila in bi vsled tega še marsikaj razkrilo, kar bi jim ne bilo v čast. Že sedaj se govori, da na tistega kneza Sctnvarzenberga posestvu, kateri je nedavno rad kaj govoril o socijalnem vprašanji, slabše ravnajo z delavci nego v židovskih tovarnah. Seveda bi ne bilo častno, če bi svet izvedel, da mej strogo katoliškimi grajščaki in pa židovskimi liberalci v mnogih ozirih ni dosti razlike, da si drug drugemu nimajo kaj očitati.
Koalicja. — Privrženci vladne koalicije si na v^o moč prizadevajo, da bi oprali tiste poslance, ki so se zvezali z židovskimi liberalci in se sami tako rekoč poliberalili. Ko dru-zega ne morejo povedati, zabavljajo zoper Mladočehe, s katerimi so v zvezi drugi slovenski poslanci. Trdijo, da Mladočehi niso nič boljši nego židovski liberalci. Na to je pač odgovor lahek. Nemški liberalci so nasprotni v narodnem in verskem oziru, Mladočehi pa le v verskem niso povsem zanesljivi. Tedaj je pač za vsacega narodnega Slovenca lahko se odločiti, če ima izbirati mej nemškimi liberalci in Mladočehi. Teh dveh strank nikdo drugi ne meče več v jeden koš, nego komur je že narodnost deveta briga in jo le že semtertja v druge namene rabil Sicer so pa še naši konservativni listi še nedavno sami priznavali, da so mej Mladočehi tudi dobri katoliški možje, katerih bi pač v nemškem liberalnem taboru z Dijogenovo sve-tilnico zastonj iskal. Treba bode pač boljših argumentov, če hočete opravičiti bratenje z verskimi in narodnimi nasprotniki.
Italija. — Novo ministerstvo Crispijevo se je zbornici predstavilo s posebno izjavo, v kateri se povdarja, da nova vlada ne bo strankarska, to je, da ne pripada nobeni stranki, temveč ji je samo za edinost in srečo Italije. Položaj, v katerem je nova vlada prevzela krmilo, je resen, treba bode torej napornega dela, da se težkote premagajo in zato prosi izdatne podpore od strani zbornice. Skrajni levičarji so močno ugovarjali ministerski izjavi. Imbriani je napai Crispija in trojno zvezo, zlasti pa Avstrijo in zahteval, naj se premeni vnanja politika, zmanjša vojska in zniža kraljeva dotacija. V istem smislu so govorili še drugi. Kak more biti denarni položaj v Italiji, je razvidno pač najbolj iz tega, da se dela celo na to, da bi se kralju znižala dotacija.
Srbija. — Minoli teden pričela se je kazenska obravnava proti zatoženim bivšim liberalnim ministrom z Avakumo-vičem na čelu. Državno pravdništvo toži bivši ministre zaradi kršenja vstave. Preložila se je namreč volitev regenta, razpustila se je skupščina in podaljšala trgovinska pogodba z Avstro-Ogersko, godile so se nepostavnosti pri volitvah. Take in ednake stvari obsega zatožba proti bivšim liberalnim ministrom. Eadikalni sodniki bodo pač obsodili svoje politične nasprotnike, toda brezdvomno je, da bo obsojence kralj pomi-lostil. Grovori se, da ruski poslanik priporoča kralju, da naj uporabi pri tej priliki svojo moč in naj pomilosti liberalne bivše ministre, če bodo obsojeni od radikalnih strankarskih sodnikov.
Francija. — Vojni materij al francoske vojske, to je vse priprave in oprave za vojake se ceni, da je vreden 2 milijardi 457 milijonov in 378.501 frankov. — Listi javljajo, da so za zaprtega anarhista Vaillanta, ki je vrgel v zbornici bombo, zbrali njegovi somišljeniki že nad 3000 trankov.
Italija v Afriki.   — Italijani priborili so si zadnje dni
431
0
v Afriki v Sudanu lepo zmago. Napali so namreč derviši italijansko trdnjavo Agordat. Napadovalcev je bilo 10.000, a italijanski polkovnik Arimondi je s poldrugim tisočem svojih mož se uprl dervišem in jih po 2urnem boji popolnoma premagal Dervišev je palo silo veliko v boji, mej temi tudi njih poveljnik. Italijanov je palo do  100.
Amerika. — Vstaši v Braziliji po najnovejših poročilih zares mislijo na to, če zmagajo, da ustanove zopet cesarstvo. Posebno admiral Grama, ki je ravno prestopil k vstašem je za to. Namerava se nastaviti s početka regentstvo, ki naj bi vodilo vladne posle toliko časa, da doraste najstarejši sin prejš-nega cesarja, princ Peter dkAlcantara, ki sedaj študira v dunajski vojaški  akademiji