GLAS NARODA _ Ust slofvenskih deUvcev v AmerikL rNmj ▼ ecji slovenski dnernil^^ v Združenih državah | I Velja za vse leto ... $6.00 i Za New York celo leto . $7.00 | ^ Za inozems^o celo leto $7.00 ^ 1 jThc largest Slovenian Daily k I the United States. i Issued every day except Sundays | j mad legal Holidays. ! 75,000 Readers. ym&FOH: 00RTLAHDT 2876 M q^ _________—-_ ' NO. 236. - ŠTEV 236 -------' -—--*- Art of CoBgrsss of March 8. 117»._ TELEFOH: OOBTLAHDT 3879, -------NEW YOKE, SATURDAY, OCTOBEE 8, 1327. - SOBOTA, 8. OKtOBEA 1037. , VOLUME XXXV. - LETNIK XXXT. Nadaljne eksekucije v Mehiki. PRESEDNIK MEHIŠKE REPUBLIKE ZATIRA VSTAJO Z ŽELEZNO ROKO Dva armadna voditelja in trinajst zakonodajalcev je bilo ustreljenih v Mehiki. — Poveljnik, ki je povedel svoj polk iz glavnega mesta, je smeje zamahnil z roko, ko je stopil pred eksekucijski oddelek. — Gomez še vedno aktiven. i ■ MEXICO CITY, Mehika, 7. oktobra. — Gene ral Quijano, ki je skušal povesti svoje čete proti j Callesu, je umrl včeraj zjutraj pred eksekucijskim oddelkom na dvorišču San Lazaro vojaške jetniš-nice izven glavnega mesta. Zasmehljal se je ter! zamahnil z roko v slovo v trenutku, ko so padli u-j sodepolni streli. Par sekund predno je šest krogel j prodrlo nje-' govo telo, je Quijano pogledal naokrog po dvorišču. Zapazil je tri inozemske poročevalce. Spoznal jih je kot tujce, zamahnil z roko ter vzkliknil po angleški: — Goodby, Goodby! Častnik, ki je vodil eksekucijski oddelek, je dal signal in šest pušk je počilo naenkrat.• Čeprav j 3 vsaka kroglja zadela svoj cilj, je bilo vendar š nekaj življenja v Quijanu. Seržant oddleka, po-koreč se poveljem poveljnika, je stopil naprej, nameril puško na njegovo čelo ter sprožil. To je po-menjalo konec. Polk generala Quijana je bil eden štirih oddelkov posadke, ki so odkorakali iz glavnega mesta v noči pretekle nedelje ter se uprli proti vladi. General Quijano je bil svoj čas poveljnik posadke v Chihuahua ter leta I 924 vojaški poveljnik v Quitana, v bližini Yucatana. Predsedniški urad je izjavil včeraj, da so kombinirane sile generalov Gomeza in Almade edirre vstaške sile v celi republiki. NOGALES, Ariz., 7. oktobra. — Poročila iz mehiškega vojaškega glavnega stana v Ortiz, So nora, navajajo oficijelne brzojavke, da je bil včeraj usmrčen v Morelos radi vstaje general Gonzalez, tamošnji načelnik artilerije in trinajst članov, državne zakonodaje. j I LOS ANGELES, Cal., 7. oktobra. — Tukajšnji1 mehiški krogi so dobili poročila iz države Morelos v Mehiki, da ni bil general Francisco Serrano, pred-j sedniški kandidat, zajet v Cuenavaci, kot je obja-1 vil predsednik Calles, temveč da je bil aretiran v! glavnem mestu v soboto ponoči. i I EL PASO, Texas, 7. oktobra. — El Continental,! španski list, je izjavil včeraj, da so se voditelji vsta-1 je v Mehiki nameravali polastiti predsednika Cal-, lesa in generala Obregona ter oba usmrtiti. — Vojaški direktorat, kateremu bi načeloval general Serrano, naj bi vladal republiki, — dostavlja list, ki pravi, da so se hoteli vstaši polastiti Cal-lesa in Obragona pri neki vojaški slovesnosti naj Valvuena polju tekom pretekle nedelje. WASHINGTON, D. C., 7. oktobra. - Dwight Morrow, novo imenovani ameriški poslanik v Mehiki, se je posvetoval včeraj z državnim podta ji likom Oldsom, ki načeluje mehiškim zadevam v državnem departmentu, glede vprašanj, ki so prišla na površje na temelju novih petrolejskih in zemljiških postav in ki so temelj diferenc med obema vladama. Tekom konference je prišel tudi James Sheffield, prejšnji ameriški poslanik v Mehiki, ki je pred kratkim resigniral. Uradniki v državnem departmentu pravijo, da ta konferenca ni bila vnaprej določena. * * Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte la Slepski Dom v Ljubljani! KONVENCIJA AM. DEL. FEDERACIJE Ameriška delavska federacija noče ničesar slišati o revolucionarnih metodah. — Prazne besede proti naraščajočemu številu ustavnih povelj. -Proti injunkcijami. — Razne resolucije. LOS ANGELES, Cal., 7. okt. - Na včerajšnjem zborovanju konvencije Ameriške delavske fedeia cije se je poslužil John Frey, urednik Moulders Journal, zopet prilike, da dvigne zahteve, da mora jo držati isti korak mezde in delavske prilike s produktivnostjo delavcev in strojev, katerih se poslu zujejo delavci pri svojem delu. On in tudi predsednik Green, ki je odgovoril na nagovore canadskih delegatov, nista pozabila povdarjati, da nimajo re-volucijonarne metode nobenega mesta v Amen I ski delavski federaciji. — Mi nočemo sprejemati povelj iz Moskve ter odklanjamo, tla bi - podpihovali razredno sovraštvo, — 1 jo izjavil Green. — Mi smo trdni v svojem sklepu, da bomo ščitili in visoko vzdržali ameriške tradicije. I Dele-rat iz Canade. Farmilo. je ; povoril na sličen način ter ni le . ™erjal "rdeč kar je v \ temveč tudi neodvisne organizacije, ki vedno bolj pr'dobivojo v Canadi ter - so se Spojile, v nasprotju z zveza-. mi Ameriške Delavske Federacije. Jackson lialston je kritiziral z najbolj ostrimi besedami silo, ka-• tero usurp j rajo sod .sea. da eno- - stavno proplasijo potom injunkeij mezdne boje delavecv za nepostav-ne in kaznj.ve in da kaznujejo vse ono, ki se nočejo pokoriti z postopanjem "radi omalovaževanja sodiš". Komunistični komploti proti konvenciji, o katerih je toliko p0. voričilo kapitalistično časopisje, so se izkazali dosedaj le kot nedolžno resolucije, v kater h se zahteva takojšnje oproSčenje v Californiji obsojenega in že vee let v ječi sedečega Tom Mooneva. Resolucije zahtevajo nadalje razve javi jen je Watson-Parker železniške postave, ker je delavstvu sovražna ter ob-isojajo delavno skupnost strokovnih uradnikov s podjetniki. Kon-(Veneya pa ni dosedaj zavzela Še I nobenega stališča napram tem resolucijam. p j Trideset članov strokovnih or«ra-' JViizacij je tupaj pod policijskim'' nadzorstvom, ker so osumljeni, da\ širijo komunistično propagando.) »To postopanje policije stoji v zve-izi z aretacijo komunista Sid Bn-|sha. pri katerem so baje našli vsa- ' ■ kovrstno propagandno literaturo ' | in navodili W. Z. Fosterja jrlede ' j načina, kako je treba vložiti reso- ' 1 lueije. 1 Skupno z Bushem, je bil aretiran tudi Sam Globerman, neki u- 1 radnik komunistične stranke, a je s bil pozneje zopet oproščen. Poli- 1 cija se je obrnila nato s formalnim > svarilom plede delavnosti komuni- h stov na uradnike konvencije Ame- i riške Delavske FeScracije. -T---, Kongres konservativcev J v Cardiffu. 1 s CARDIFF, Anglija. 7. oktobra. Konferenca konservativne stranka r je bila včeraj tukaj otvorjena. Tri £ točke na projrramu so reforma višje zbora he, enaka molilna pravi-ca za moške in ženske in poljedel- i stvo. s Poročilo strankarskega sveta je t bilo sprejeto. Predsednik tega sve- n ta. Sir Robert Sanders, je izjavil r v svojem nagovora, da si lahko a stranka sami sebi in vladi Baldwi- v na čestita ob dveh odredbah, namreč izgonu sovjetske arantnre.n Areas in am^aifanjtP^rotcoVneja postave.- "ir r« • - - «• -qpr- • - - ^ Ij PRED ODLOČILNO :: BORBO NA * KITAJSKEM le - J Vnela se je odločilna bit-; ka za posest Pekinga, i- t« bitke bo mogoče odločil usodo mandžur- * skega voditelja. i- _ PEI5IXG- Kitajska, 7. oktobra. J Sovražne armade severa in juga so * trčile, včeraj skupaj 150 milj juž-° no-zapadno od Pekinga. Odločilna bitka, ki bo zapečatila usodo glav-nega mest i, se vrši že sedaj. ' . w Spopad .se je za vršil v bližini 1 renting, oh Peking-Hankov železniški «"-rti. Xa vsaki strani je pri-^ zadetih nekako trid^et tisoč niOŽ. x Fentien severna armada stoji . pod kontrolo mandžurskega dikta-torja fang Tsolina. Njena nasprot-^ niča je Sansi armada, ki predstav-a Ija del južnih nacionalističnih sil. i A' Pek in tu je izbruhnila neke vrste panika, ko je dospelo poročilo o bitki. Straže pri mestnih vra-, tih so bile ojačene. j Zunanji urad je podal izjavo, da | je Peking varen pred zavzetjem' ,od strani južnih naeijonalistov. jčang Tsolin je odredil baje vse .varnostne odredbe za mesto na' 1 treh frontah. TOKIO, Japonska, 7. oktobra.1 Japonska vlada je dobila iz Kitaj-^ ske poročila, iz katerih je razvidno. da postaja vojaški položaj, od katerega je odvisna usoda Pekinga. vedno bolj resen. i Japonska vlada pa oči vidno nJ. vrjame, dd bi bilo glavno mesto v j sedanjem času ogroženo, čeprav bo mogoč? združenje nacijonali-j stične armade Fenga z armado iz i Sansi. dovedlo končno do padca maršala Oi-ng Tsolina. j V Pekingu se nahaja pet tisoč mož inozemskih sil ter se vsled tega ne domneva, da bi bili inozem-ei ogroženi. Boji za kontrolo Pekinga se bodo najbrž vršiii izven ] glavnega mesta. J Japonska vlada pa je pri pravi je- - i na poslati v Peking nadaljne čete, j če bi razvoji zahtevali tak korak. PEKING. Kitajska, 7. oktobra. CanV Tsolin je izjavil včeraj, da so njegove čete po številu štirikrat tako močne kot pa one njegovih nasprotnikov. Včeraj je koncentriral svoje čete za proti-napad na armade, ki prodirajo iz Šensi province. Izjavil je, da je bilo njegovo u-mikanje a Kalgan Hankov ielemi-&e črte potreben strategic ni ma-Jiever. PODOBNOSTI 0 ATENTATU • > Jugoslavija je poslala J| Bolgarski poslanico, ti-kajoco se za vratnega u-i mora generala Kovače- > viča. i BEOGRAD, Jugoslavija, 7. okt. Jugoslavija je poslala Bolgarski noto. v kat'eri zahteva jamstva za i bodočnost in zadoščenje za zločin makedonskih komitašev, katerim pripisujejo umor generala Kovače-viča v Istipu. General Kovačevič, eden najbolj zmožnih strategov v jugoslovan ski armadi, je bil ^avratno umorjen prede ,vojo hišo. Hiša se nahaja na koncu neke ceste brez izbo-(da. Zavra t ni morilci so zapustili j prižgano bombo, d« odrežejo pot | zasledovalcem. Kljub temu pa je j sporočil general Hadžič, ]»oveljnik , obmejnih skupin, par ur po zavrat-j nem umoru, da sta bila ujeta dva ^zločinca. Ker je tvoril zavratni u-| mor višek cele vrste bolgarskih iz-J gredo v. je povzročil tako ogorčenje v obmejnih okrajih, da je kabinet skl-nil proklamirati tam vojno stanie. Prebivalstvo zahteva izročitev bolgarskega generala Protogero« a ki stopi baje na čelu terorističnih bolgarskih četašev. General Kovačevič se je udeležil upora leta 1903. Tekom svetovne vojne je organiziral Četo legijonar-jev. V zadnjem času je bil poveljnik 21. infanterijikega polka v Skoplju. Levine mora plačati vladi \ $500,000 globe. i WASHINGTON, D. C., 7. okt. Kakorhitro se bo Charles Levine, ki je polettl s Chamberlinom v Evropo. vrnil v Združene države, bo naperila zvezna vlada proti nje-mu proces v svrho povračila svo-te pol milijona dolarjev, razven v slučaju, da bi se sporno vprašanje poravnalo izven sodišč. Justični department je pripravil vse potrebno za civilni proces, a ne bo vložil preje tožbe, dokler se ne bo Levine vrnil. Glavna obrambna črta Čanga bo stvorjena ravno izv;n velikega kitajskega zidu. "WASHINGTON, D. C., 7. okt. Kot se je glasilo včeraj tukaj, bo ameriško poslaništvo piestavljeno iz Pekinga v Tiensin, če bi bilo kitajsko glavno mesto resno ogroženo. Tudi ameriški državljani v Pekingu bodo zapustili mesto, če bo opaziti resne znake nevarnosti. Glasi se. da s«- pripravlja man-džurski diktator Čang Tsolin na beg. če že ni predt:m zbežal iz Pekinga. ' PEP0RTAC1JE v VELIKIH MNOŽINAH 168 inozemcev bo deportiranih in odvedeni so bili na Ellis Island po pogonu, ki je segal od ene o-bali dc druge. — Med njim je petdeset žensk, žrtev belega suženjstva. — Nikakih anarhistov. &evilo sto in oseminšestdesetih nezaže-Jjivih inozemcev je bilo izročenih oblastim na Ellis Islandu tekom priprav za njih deportacijo. Ste vilm med onimi, ki čakajd na deportacijo, so prekoračili mejo ali drugače prišli v deželo brez primernih listin. e_ Te deportirance je izročil krajevni" priseljeniški postaji Gates L. Rapp, član deportacijskcga oddelka priseljeniške službe v Wash-ingtonu. Ko jih je izročil v varstvo oblastim na Ellis Islandn, je rekel, da jih je v številnih slučajih privedel tako daleč kot iz Seattla in pojasnil, da je dobila priseljeniška služba, ki je bila dolgo časa o-I virana vsled pomanjkanja skla-jdov. povečano ap-opriacijo, ki ji jbo omogočila pospeši;i deportacijo nezaželjenih Osebe, ki bodo deportirane, soglasno z dr. William Schlarom, načelnikom deportacijskc divizije na EI1 Islandu bodo poslane iz Xeu* Yorka tako hitro kot bo le mogoče dobiti njih potne listine in druge potrebne ičkaze. Nadaljni bodo šli tekom prihodnjega tedna in tekom naslednjih par tednov bodo odšli v.st v dežele, iz katerih so prišli. — Dvakrat ali tri'r Lt na mesec dobimo skupine nezaželjivih ino-zemcev za deportacijo. — je rekel dr. Sehlaar. — Privedejo jih semkaj iz mest na zapadu. Skupina, , ki je prišla včeraj semkaj, je približno običajnega obsega. Prepri-' čan pa sem. da bodo i>ostale te skupine večje vsled povečane delavnosti priseljeniške službe, omofročenc vsled večj" dovolitve skladov. Meti 168 deportiranci je. petdeset žensk. Soglasno z dr. Sclilaa-rom so bi1° nekatere involivirane v slučaje "belega suženjstva". Med j njimi je tudi več j * število kriminalcev. a vključeni niso nikaki, anarhisti. ; WASH IVG TON. D. C.. 7. okt. j W. W. Husband, pomožni delavski tajnik, ki načeljuje priseljeniškim zadevam, je rekel včeraj zvečer, da je bil prihod oddelka deportiran-cev v mesto New York tekom včerajšnjega dne stvar rutine in da je bil to le eden rednih perijodič-nih korakov pri depertiranju neza-i željivih inozemcev v Evropo. I. Xekako devetkrat na leto. je re-|i kel Husband, odpotujejo inšpek-j torji v različna središča Združenih^ držav ter pobirajo na poti proti < pristaniščem nezaželjive inozemce.li Nekatere inozemce južnega in cen-'] tralno-ameriškega izvora pošljejo dotične dežele v New Orleans ali j Galveston. Orijentalee deportirajo . preko Seattla ali San Francisca, dočim pošljejo Evropejce ponavadi iz New Yorka. I VDOVA IN LJUBIMEC PRIDRŽANA i - Vdova zdravnika Lillien-; dahla in Willis Beach i sta bila pridržana radi > umora. — Zaporna povelja sta bila podpisa-na, ko je velika porota t razmišljala ves dan o slučaju. ;| MAYS LANDING, N. J., 7. 0kt V zaP°rnih Poveljih, zapriseženih ! 1>r,'(l nokim mirovnim sodnikom l,Atlantic okraja, so definitivno obdolžili -Mrs. Margaret Lilliendahl " >n njenega domnevanega ljubimca Willis B-aeha, kokošjerejea iz Vinelanda umora dt. William Lil-liendahla. dne 15. septembra. Ta akcija je sledila, potem ko se je ves dan posvetovala velik« porota glede zločina. Porota se je razšla šele ob desetih zvečer. Ker ja bil odsote.i okr. sodnik Smathers, ni bilo ofieijelno razkrito, če je porota glasovala za kako obtožbo. Vdova zdravnika, ki je čakala tekom celega popoldne in večera v I uradu okrajnega pravdnika, a ni bila poklicana pred poroto, je bila , aretirana par minut po izdanju za-| pornega novelja. Nastanili so jo j v drugem nadstropju okrajne jet-nišnice. Ostala je popolnoma mirna, kot jp tudi bila preko celega dne ter je kazala ali popolno zaupanje ali pa železne živce. Beach, ki je bil izginil po nasvetih svojega zagovornika, se je iz-ročil državnim orožnikom včeraj I zjutraj ter je bil takoj aretiran na temelju prejšnjega zapornega povelja. ki ga je dolžilo podpiranja in prikrivanja umora dr. Lillieu-dahla. To zaporno povelje je bilo izdano potem ko je pobegnil. Po-prej je bil pa prostih nogah pod jamščino $.1000 kot materijalna priča. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! Seznam. To je temni ki pokale, koliko aaerifogt tU kanadakega denarja nam je treba podali, da poskrbimo ▼ atari domovini izplačilo omoSenega sneaks, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do prekUes, ki m po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vsa bo te ponudb« ugajala, posebno fo, ako boste vpofttevali svojo ko-rist in naio canesljivo ter toino postre&o. _ Dinarji Un / f Eofebni po- | Din..... 800 .... $ 9.10 Lir...... 100 6.10 datlu< Din. .... 14OO .... $ 1SJ0 Ur...... 300 ......$11.90 PrMejbfaa s» hpto, l\\ Din. .... 4600 .... $46J5 Ur...... 800 ......*7.55 g? TSSf ŽfT H Din. .... 1,000 .... $ 03.00 Ur...... 000 ......$38.75 Sli ^ETtahS 1 Din. .... 10,000 .... $118.00 Ur...... 1000 ......$8M0 M: so $n, sB fMWL3AKSER stateTANK W.Uwrtlandtatreet> jwkmoomtLumwm u Ne»XprR,tL& (SlASlfAltMA ' I (SLOVENK DAILY) Owned and Publieked by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8ataer, president.__Loaia Benedik, treasurer \ Place of business of the corporation and addresses of above offumJ 82 Cortlsndt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y "GLAS NA RTTD A " I ________(Voice of the People)___/ __Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Za celo leto velja list ta Ameriko Za New Yvrk ta celo Uto~~$7.00 in Kanado .........................$6.00 Za pol leta 1 Za pol leta_____________.$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ..$7.00l Ya rfirt leta__________$1JQ Za pol leta______M-S*" Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement.__ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzenusi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj av blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 82 Cortlsndt Street, New York, N. Y.I Telephone: Cortland t 2876. _ DAR ITALIJANSKEM KRALJU Časopisje je objavilo naslednjo brzojavko iz Pise v Italiji: "Sem je dospela delegacija ameriških Italijanov pol vodstvom italijanskega generalnega konzula v Chicagi. Leopolda Zuninija. Delegaeijo je danes sprejel v San Rossore italijanski kralj Viktor Emanuel. Delegatje s>( mu v znak občudovanja in vdanosti polarili krasen mer.'' Poročilo ne omenja, kaj bo italijanski kralj z mečem počel. Meč je lepo darilo. Toda v sedanjem času in v sedanjih razmerah bi bil za italijanskega kralja najprimer-( nejsi dar gorak "šlafrok" in par gorkih copat. DOHODKI KLUKLUKSKLANA Bil je že skrajni čas, da so se začele ameriške oblasti' malo bolj zanimati za take organizacije kot je naprimei* Kukluksklan. Proces, ki so vrši sedaj v Pennsvlvaniji, je razkril, da je kukluksklanski glavar Hiram W. Evans pobasal \ evoj žep precejšen del polbilijonskega sklada, ki ga je zbralo članstvo v obliki članarine in drugih prispevkov. Klanski glava^Pima enostaven, toda uspešen sistem. Najprej nabira člane ter zahteva od vsakega po deset dolarjev vstopnine. Ko zasluti- da je kaka klanska podružnica precej bogata, jo obdolži te ali one nerednosti, jo razpusti ter zapleni pjeno preinbženje. Na ta način se je prikopal do stotisočakov. V časi je pa business slab. Niso vsa leta enaka. Nove Mane je jako težko dobiti. Zanimanje za Klan ponehava. ! A' takem slučaju si je treba seveda izmisliti kaj originalnega. Ko je bila suša v blagajni, so ti stoproeentni Ameii-kanei vprizorili kako linčanje ali odvedenje, hoteč s tem prepričati javnost, da je ameriško ženstvo in ameriško belokožno prebivalstvo v nevarnosti. Lota 1923 so povzročili Kukluksklanci krvavo klanja v Carnegie, Pennsylvania. Pri tej priliki je bil usmrčen en Kukluksklanec, ve«* j'h je bilo pa ranjenih. To je pri zaslepi j encih tako poglobilo simpatije na i pram Klancem, da je dobila organizacija tekom par ted-! nov 25,000 novih članov. Petindvajsettisočkrat po deset dolarjev je pa že precejšnja svota. , — — »— — ^ . ■ ■ DOVOLJ TE ROBE < • _ Ne samo posamezniki, tudi države včasih kaj sklenejo. pa se zopet premislijo in tako naprej — brez konca in | kraja. I Vzemimo naprimer proliibicijo in našo sosedo Kanado. Kanada sestoji iz raznih provinc. In vlada dopušča provincam, da se komendirajo po svoji volji. Nekatere konadske province so kmalu po vojni uveljavile proliibicijo. » Nekatere so se kmalu zatem premislile in so jo odpravile. Uveljavila jo je tudi provinca Ontario. Pa se jO je naveličala in jo odpravila. Sedaj je pa zopet zahrepenela po nji. Ce že^baš hoče imetij provinca Ontario prolribi cijo nazaj, ji ni treba daleč hoditi. Preko meje naj se iztegne in naj jo vzame. Pri naš v Združenih državah je namreč prohibieijc več kot preveč. i Kar je najbolj značilno: — V Ameriki se skoro nihče, ne meni za proliibicijo, in sleherni je prohibicije do grlaj - QLA&J&ARQPA, ». OKT. 1*27. Zanimivosti b Jugoslavije. Trgovina s dekleti ▼ Zafrebn odkrila. | V Zagr»bn in tudi drngod so se i že dalj časa širile vesti, da obstoji | v Zagrebu velikopotezna trgovina z dekleti. Kljub temu, da so se policijska ravnateljstva v Ljubljani, Zagrebu iti Beogradu trudila, da bi ggetovila, koliko je na teh vesteh rpsmice,^ bil a-vsa poizvedovanja brcžu^MKua " ( | Te dni pa^ fc zagrebški policiji vendarle posrečilo priti na sled trgovini z dekleti. Kot glavno zvočfnico, .ki je prodajala dekleta raznih ?4anov v javne hiše, »o ugotovili neko Cecilijo Sladovicevo. Ko je SWoviceva izvedela, da je njeno zločinsko počcfje odkrito, je takoj pobegnila iz svojega sta no-' vanja v Vrhovčevi ulici. j [ Sladovmeva je stara 32 let. Rojena je v Zagorskili Selih pri Klanjcn. .Do sedaj je bila 23-krat kaznovana radi vlačugarstva, ne-roorale in drugih deliktov. V zadnjem času je bila tudi izgnana iz Zagreba. Policija nadaljuje z raziskava nje:n. V nekaj dneh se obetajo senzarijonalna odkritja. Btražen roparski umor ▼ Somboru. J Te dni je bil izvišen na cesti med Starim Sfvcem in Doroslavom pri Somboru roparski umor. Ka-ja Kolontar, seljak iz sela Doro-slava, je napadel brata Lakaša in oba zaklal z nožem, da sta bila na} mestu mrtva. Napadel ju jc v na-( meri, da ju oropa, ker sta brata Lakaš prodaal živino in dobila zanjo veejo svoto denarja. Naključje je naneslo, da je našel Kolontar j pri ubitih bratih le 16 dinarjev. Morilec je .pobegnil v šumo. NEMŠKI LETALCI VL1ZB0N! Nemški letalci so srečno dospeli v Lizbono ter nameravajo poleteli naprej preti Azorom in od , tam v New York. LIZBONA. Portugalska, 7. okt. Junkerjev bidro-aeroplan D-1230, ki je moral včeraj zvečer v gosti megli pristati ob kopališki obali pri Santa Cruz. se je dal od nekega portugalskega vlaeilnega čolna povleči k izlivu reke Ta jo. nakar se je zopet dvignil v ziak ter odle-tel na mornariško letalno polje v Lizboni, odkoder bo danes, če bo vreme ugodno, poletel na Azore. Njegov cilj je Harbor Grace v Novo Fundlandiji in pozneje New York. Trije spremljevalci in potnica, dunajska igralka Dillenz, so bili dobre volje in zdravi. Lilly Dillenz je izjavila včeraj zvečer, da je bila dosedaj očarana od poleta in da koprni po tem. da ji bo kot prvi ženski usojeno poleteti preko Atlantika. Izgnana zastopnica ruskega Rdečega križa. LONDON, Anglija, 7. oktobra. Dr. V. Polovesa. ki je predstavljala že izza leta 1921 sovjetski Rdeči križ v Londonu, je bila izgnana iz Anglije, na povelje ministrstva za notranje zadeve. Ona je prva ženska, ki je bila izgnana iz Anglije, odkar so preiskali glavni stan, sovjetske trgovske družbe v pretekli spomladi ter nato prekinili diplomatične odno-šaje s sovjetsko Rusijo. Prejšnji albanski minstrski predsednik obsojen na smrt. TIRANA. Albanija. 7. okt. — Prejšnji albanski ministrski predsednik in prvi delegat Albanije pri Ligp narodov, škof Fan Noli, ki živi sedaj na Dunaju, je bil včeraj obsojen na smrt, ker je pred krat- . kim podpisal manifest, v katerem je protestiral proti režimu Ahmed Zogu pase. V decembru leta 1924 je slednji izvršil državni preobrat ter o&tavil škofa K&i4*. t Samomor nitariBU. | Pardnevna krokarija mladih ljudi v Somboru je končala s samomo-j rom maturanta Stanka Anišiča.j Na smrt se je že dalj časa priprav-' Ijal. Povabil je nekaj prijateljev' ter z njimi popival po vseh som-' borskih lokalih. Prej je prosil svojega prijatelja, če sme pri njem prespati noč. Skoro nato, ko se jc (vlegel. so začuli strel. Težko ranjenega maturanta m prepeljali v bolnico in ni npabja, da bi okre-v*l. i' -30-LE1WCA PRVEGA POLE TA NA SEVERNI TEČAJ I — Leto< praznujemo me t drugim tr:fk»eto obletnico prvega poleta iti >evemi tečaj. Prvi je imri po* . sum podvzeti ta drzni letalski po--ktis inženjer Andre, ki *e je v di»*ego svojega namena poslužil vodljivega balona, s katerim je r-drinil na pot I. 1897. Andre je bil rodom iz južne Švedske. Aerotelinika ga je mikn-|)ala že v zgodnji mladosti. Študira! je in si je pridobil inženjersko" diplomo. Ko je odra-stel. se je iz-srlil iz domovine v Ameriko. Začel ;e .svojo karijero kot cestni poine-ita«\ kar mu je prinašalo toliko, da 'je mogel živeti v Philadelphiji. i Polagoma se je njegov položaj iz |b'ljševal. Priključil se je nekemu iWiseju. ki je takrat delal poskuse j z vodljivimi zrakoplovi. Ko si je I nabral dovolj izkušenj, se je Mrnil ('oi.iov na Švedsko. Začel sp je u-ddeževati razrtrh ek?spedicij po Sev-rnem ledenem morjti, kjer je 5tu«liral klimatične razmere, zlasti l>a vetrove. Skonstruiral si .ie n«ro--Icd vodljivi zrakoplov, s katerim je \ečkrat us-pesno preletel Vzhodno morje. To ga jp opogtimih. da v jo odločil ža polet na severni te- L. 1897. se mn je srčna želja izpolnila. Na pot je odšel z dvema prijateljema. Prvi je bil neki strindberg, sorodnik znanega nordijskega dramatika, drugi pa in-/enjer Fraenkel. Trojica je stai td-la na ■Spitzbergih dne 11. julija. iJjlcn je bil kršuen na ponosno i-nie "Švedska". Vzlet je bil veličasten. Množica ljudi, ki je pr:-•iO-stx ovala odhodu, si je obetala od ?ksped;cije najugodnejših rezultatov. Toda pripetila se je nezgoda. žc v koj začetku ni obetala do-Vega konca: ena izmed vrvi. s katerim je bil koš pritrjen k balonu se je utrgala. Andre in -njegova to •..-•risa no sicer nedostatk po]iravili >;a silo. a balon je b:l le zakr pan. Dolgo so ljudje pričakovali v?.sti o elwpediciji, a zaman. Kako daleč je letel balon, javnost dolgo ni mogla dognati. Sele čez mnogo £0 našli ostanke balona na sibirskim nalirežju. O Andreju. Strind-bergu in Fraenkelu pa se ni čulo nikoli več., ADVERTISE in GLAS NARODA HIPNOZA V SLUŽBI KRI-MINAUSTKE Iz Berlina poročajo o zanimi-( vem eksperimentu, katerega se jc pred kratkim |>oslužila berlinska policija v želji, da pojasni zad-vo umora prof. Rasena. Prof. Ro->eu je bil pred leti umorjen v svo-1 ji vili. Umora so obdolžili njegovo gospodinjo Xeumannovo, ki pa je lejanje tajila t««r jc bila radi pomanjkanja dokazov pred sodiščem t udi oproščena. Trdila je namreč da sta mn«rla izvršiti umora samo I dva delavca, ki pa sta po zločinu izginila brez sledu. Psihijater dr. Platau je .skusal razjasniti mLsterijozni umor .s po-| močjo hipnoze. Xeumanova jo p. isala na eksperiment s hipn-v /.o, ki pa jp potekla brez uspeha. T»ila je v hipnotičnem stanju za-dišana in je izpovedala prav taki. kzkor poprej pred preiskovalnim snlnikom. Seveila s«* jf psihijater v;č čas izogibal direktnih vprašanj tnarveč je skušal doseči spontano j.rr/nanje. katerega pa na obziren način ni mogel dobiti. Na koncu se je ugotovilo, da se v.-»e izpovedi pred pi^iskovalnim sodnikom in pred hipnotizerjem n-jc.niijo. radi česar od]>ade. vsaka niftzna^t nadaljne preiskave. Kri-r.inifilna policija, je subjektivno še vej no prepričana o krivdi opro-isivnp profesorjeve oskrbnice, je s I hipnotične eksperimentom doživela nov jKiraz. ki je pač ne bo pojmmii z:i slične poskuse v bodočnosti. PAZITE NA MEDIKAMENTE! Dunajski zdravniški izvedenci stoje pred težko nalogo. Policija zahteva od njih pojasnila, kakšni so lahko učinki kinina jn strihnina. Povod za raziskavanje tega vprašanja jc dala 26-letna delavka Marija Scitz. ki trpr že delj časa na pljučnem katarju. Nekega dne je šla v lekarno ter je zahtevala od magistra kinin. da bi si ž njim I olajšala vročino. Magister ji je dal originalen zavitek zahtevanega zdravila in Seitzova, katero je vro-J čina neusmiljeno mučila, je vzela kar štiri tablete hkrati. Kmalu so jo napadli močni krči in morali so jo prenesti v bolnišnico. V bolnišnici se je njeno stanje tako poslabšalo, da je oslejiela. Zdravnik je velel preiskati želo-dec pacijentke in kemična analiza je pojasnila, da je težko obolenje posledica zavžitega strihnina. Seitzova pa je na vsa vprašanja zdravnikov zatrje^la, da ni pov-žila strihnina, ampak, da jc v lekarni zahtevala kinin in da se je popolnoma zanesla na magistra, ki ji je izročil zavojček, j Sledila jp seveda policijska o-vadba, ki jp klicala na odgovornost lekarnarja dr. Šeliga Holiner-ja. češ da ie mesto zahtevanega kinina'izroči* pocijentki strihnin, j Dr. Holiner pa je izjavil pred .sodnikom, da je kupovalki izročil (samo to. kar je zahtevala, kajti medikame if. po katerem je vprašala Seitzova. ni nori vržen prodaji na podlajri recepta. Poleg tega je bilo na zavojčku jasno napisano, da se ne vrne za v žiti več nego tfve I tableti na dan. S -itzova je to opozorilo ignorirala in je sama zakrivila posledice. 'PROČ Z ŽELODČNIMI BOLEZNIMI! Znman je Poljska na osm^m zasedanju Lige narodov v Ženevi skušala odpraviti vse vojne. Četudi pa je v tej zadevi š< vedno preveč nesporazuma, nik'io se ne bo branil phznati. da jp potrebno odpraviti želodčne bolezni. Triner-jevo Grenko Vino prežene zaprtje, slab tek, slabo prebavo, glavo-,br-I in slične želodčni, bolezni. --j "Mount Tabor. Wis. — Že 12 let , kupujem vaše Urenk'. Vino. Tri-, nerjevo Grenko Vino je v naši družini. ker je neizmerno koristno. Jos. Ne vsi->i al". V vsakem zavitku je mnogov-eden kupen. Triner's Liniment naglo odpravi revmati-zera in nevralgijo, po^kusite ga! (Ad.) v[ROMUNSKJ KRALJ MIHAEL I Peterf Zgaga j " "'Til'"' \a_g ^r Ji ~ " ■_!!■■- jI Prijatelj, dober svet ti dam. — Nikdar ne# govori slabo o člo-eku. če o njem ničesar slabega ne rea. Ce pa veš o njem kaj slauega, e najprej vprašaj: — Zakaj bi labo govoril o njem J * Ženske so. — no. saj veste, kaj io ženske. Prefrigane so, z vsemi šavbami namazane, in revež je ti-■ti. ki jim pride v roKe. Edina sreča, da jim moški včasi tako zagodejo, kajti tudi moški liso kar>i'^odi. Sedaj pa k stvari in k zgodbi, ki sem jo hotel povedati. Živela ie lepa mlada nevesta, ki je bila strašno ljubosumna, in se je hotela prepričati če ji bo njeu bodoči mož zvest. In je rekla svoji lepi. mladi prijateljici: — Veš kaj, pojdi z mojim ženinom na izprehod. Pojdita v gozd. In ko bosta enkrat sredi ?ozda. se privij k njemu ter p;a prosi, naj le poljubi. Radovedna sem. kaj bo storil. Rečeno storjeno. Ženin je odšel 7. nevestino prijateljico na izprehod. Dolgo ju ni bilo nazaj, nevesta je nestrpno čakala. Krog polnoči se je prijateljih vrnila. — Xo. kako je bilo? — jo je vprašala nevesta razburjena in radovedna. — Ali 'i jra prosila naj te poljubi.' In kaj jp rpkpl? — O. — je odvrnila prijateljica, — meni ni bilo treba nič prositi... * Razburjen pisatelj je očital uredniku: — Vi sploh ne morete presojati nobenih spisov i Vi, ki niste še nikdar ničesar napisali. Urednik mu je po kratkem prev-tlarku odvrnil: — Imate prav. pa tudi ne. Vzemimo primer: — Jaz nisem še nik-dar nobenega jajca zlcgel, pa ven-d;•„/ vem boljše kot pa kokoš, če je, jajee dobro ali sraidljivo. * Mlada, neizkušena nevesta je rekla zvečer svojemu možu: — Oh, ta naš mesar je pa res olrajt človek. Xaro-'ila sem mu, naj pošlje dva funta težak steak, pa je poslal tni, funte težkega. * Ta pogovor se jp baje za vršil v nekem zavezniškem taborišču te« krm vojne. Zbrani so bili francoski, angleški, ameriški, belgijski in italijanski vojaki. Italijan in Amerikanec sta se sprla zastran neke malenkosti. To se pravi. Italijan je doganjal. do-čim je Ainerikanpc mirno čakal, kdaj bo izustil kakšno tako, da mu jih bo prisolil par za uho. Ko je Lahu pošla zaloga psovk, je za zabelo vzkliknil: — Vi Ame-rikanei se borite 2aradi denarja," mi Italijani pa zar.idi časti. Amerikanec je pljunil predse ter mirno odvrnil: — Ne tajim. Vsak se bori za,ti-sto. česar mu manjka. Meni napri-mw manjka denarja, in se borim za denar. Tebi, prijatelj, manjka časti. Ti se boriš za čast. * Nekatere ženske imajo jezik hud kot ose želo. In kar koncem jezika ima jo pripravljen cdgovor na vsako vprašanje. Nekega jutra je pritekel ponižen možičelc ves razburjen v kuhinjo. Za grlo se je grabil, globoko je sopel in jecal: — Pomisli in pomagaj! Kno£ s,em požrl. Knof, s katerim Sem' ovratnik" pripenjal. Ona je mirno pila svojo kofedro in mrmrala: — Odkar sva poročena, iščeš vsako jutro tisti nesrečni knof. Zdaj bo menda gmah. Zdaj veš, kje ga imaš. * Listnica. Vprašanje: — Zgaga, ti menda precej dobro poznaš življenje in zato mi boš najbrž odgovoril na zagonetno vprašanje: — Kdaj ja človek pravzaprav pijan! Odgovor: — Takrat, ko bi rad rekel, da je trezen, pa se mu jezik tako zapleta, da ne more izreči te besede. Slamnfkarska obrt in slovenski slamnikarji Napisal Ignac Mušič. -i-:-i-;——---J Izčrpna razprava o pričetku slamnikarstva na Slovenskem. — Prvi slovenski slamnikarji v New Yorku. — Iz življenja newyorHdh Slovencev« — ilflcMM^ * To je ena izmed mnogih zamimvostCki jih vsebuje: SLOVENSKO AMERKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1928 Izide ta mesec.—Naročite ga še danes. CENA 50 CENTOV . " 1 ~ i KRATKA DNEVNA ZGODBA % . OLAfl NARODA, 8, jOKT, 1JP27 ,t ■ * ------ - r : : r-^n H't'Wi'^r • if:— .-1 KRALJEVSKI STRELEC <■<', i ::r»MlllSI iJ*ft7IIIDf!fi&-- Strelskih tekem V Kodanju na Danskem sta se udeležila tudi kralj Kristijan in prestolonaslednik. Kot je s slike razvidno, so streljali s starimi težkimi puškami, s katerimi je le težko zadeti. Toda, kot poročajo, je kralj precej dober strelec. LORI8 LAZAREVSKI: LULU Prišel sem tja v družbi .skoro neznanega moža, ki je bil tisti dan bogat in lahkoinLslen. »Seznanila naju je ena najlepših žen v Parizu, pohotljiva , muhasta, majhna, črnska z divnimi trepalnicami. Odgovarjajoč na vprašanja jc nekoliko opuščala očesne vejice.... Iver je bil šele četrti dan v Parizu ter ni znal domala niti l>esedi- i ee po francosko, je moj novi zna-ikc tako rekoč poblaznel v oni noči Vsako minuto je vlačil iz denarnice kup novčanic j»o slo fran-kiv in obrača je se proti meni jecljal : 1 "Recite ji ,prosim vas. da je o-na del božanstva. Recite ji. da se je bom spominjal oh .svoji smrtni u-j ri— Da je ves moj denar — njen." Lulu je dvigala svoje trepalnico in me vpraševala : 14Kaj hoče?" "Nič.... Pravi, da si najkrasnej filmed lepoticami." "Ah.....' je odgovarjala z enim edinim zvokom, a tako, da je da-jjifa;. "Leta in leta že to poslušam...." Lulu, Parižanka po rojstvu, :n jaz, ki sem bival že pet let v Parizu, še niti enkrat nisva bila \ Mrtvaškem kabaretu, toda ta do šle? je po vsej priliki že videl tisto kremo in naju sedaj vabi! tja: "Tam je zanimivejše nego Mou lin Rouge ali Nebeško earstvo ali pa Pekel." "Torej.... Pojdimo, ako želi," pritegne s svojim kontrastom Lulu. Ondi ni bilo ne strašno, ne ve.se- » y . Io. ne žalostno. Čutila se je trgovina. Namesto miz — mrliške rak-ve. namesto navadnega lestenca— luster od človeški kosti. Natakarji v pogrebnem kroju. Predavač v halji, preteč z neko ko.stjo, je govoril, da bomo vsi umrli, a natakar stdši k nam tiho po prstih, da ne i hi motil "svečenika**, je pritajeno vprašal: "Torej vam pcliuKovca, vam li raonade, vam oporta?" Slučajno je bila z nami tako v Peklu kakor v Raju hkrati neka angleška obitelj. ki je takisto hodili. po teh krčmah. Mož okoli štirideset let, obrit, okroglega li-ea, trezen, se je smejal brez .ii-kakisnega ppvoda. Žena. drobna plnvolaska, in še menda njene sc- BOLJŠA JE SMRT Življenje je breme, če mučijo telo bolečine. Človeka \>e skrbi in žr-te\* postantK-emema in j>otr:y. Pij- ' te dosti vrde in poskušajte 1 efgPMElli* W^MAAWLIM 01«- BMJinrilll Slavni odvajalni pomirjevale'. Na- ( rodno »Irarilo HoIiiikIskc nad 1SM> let. To je sovražnik iKiiezn? na le-ii- 1 call In jetrih ter bolestungi uhlu junja vode. Pri vseli lekarnariih v treh velikostih. Glejta. da bo Ima Cold Medal na vaatel ikattji, N« kupujte nadomaatkov. > stre in brat, dvajseteletni mladi«4, i In vsi so se razen mlade žene vos ■ čas hihitali, motili poslušalce in . ghoalce. •J V počel k u so kazali običajne sl!-(ke. na priliko Napoleona pri Wat- ■ /tIoou, a menjala se jc luč in vsi j ljudje na podobi so se pretvarjali v okostnjake. j Vrne se nataker v cilindru kakor sluga iz pogrebnih podjetij, z bolim trakom na rokavu, in naui prinese pijačo. Prej je prižgal pred nami tanke svečice, kakor se |hi navadi uporabljajo na sponi.> ■iiikih. Lestenec od ljudskih kasti jc nenadno ugasivl in sinila jo, modrikasta električna svetloba. | Obrazi novih ljudi so tedajci po-zeleneli, usta pa posinjela.... "Duhovnik" je vzel ročno oijl-;-■,:ti>nili 7nnjo roko. "Pomolite jezik." veli duhovnik. Lulu sluša ter opazi, da ji je je/ik postal rumeh. "Ah...." Potegne odiaavljeni robček in .in vc brisati jezik bi ustne. Premr 'a njena pest je drhtela, vend ir Lulu se je naglo zbrala, pogledata v našega sopotnika in va-ne ter se nasmehnila. Angleži so se složno hahljali. "Svečenik," je pričel zopet govoriti o smrti, toda tako urno, da ga nisem mogel razumeti. L/ulu ni vnovič stis.:e roko. Zanimivo je bila, da se e Lulu vselej, kadar se je poplašila, pri-'cmala k meni. a ne k nJjtnemn «• potniku, ki ji jc 'R1? trenutek •ojal po en stotak. Najin sopotnik s*4 ;c bližal Lu ir.ji in šepetal: ' O moja grofica, "t" 'fiojn 'kne-giiija, s teboj bi šel cclo v smrt.. ." Kaj pravi?" je ;>ot ovir, vprašala Lulu. Zftcra so vse obo po'vrd:. iiaj vstane ter odide v notranjost poslopja po nckali ' -'.tnkombah. Lilo je zadusljivo k.-.kor v podzemski železnici okoli petih zvečer. Stopicaje po kamenitein tlaku sir-o poi»hko rinili napr i, a meje mrl' so brzele jadrn". Mislil sem* pravil smrt ni groz-ra j.rot i smrti na ži *o. In takšen /..v mrtvec se mi je :.h la neobidnn loja Lulu.'Kakor giun sklada t«. 1 j, al' slep slikar.... In t > je st' ašnejšp uego zelene roke ali tiodrc ustnice. \ naslednji kleti s črr/m stropom-so nas razvrstili po klopeh .Spredaj, na majhnem odru. pri-piavljena. odprta mrtvaška krsta. 0:gle so zagrmele rekviem.... "Svečenik" predlaga, naj kdo iz ob čiostva stopi v rakev, da bi nam on pokazal "čudo" smrti in vstajenja. Veselo in neprisiljeno vstane iz prvega reda mlad mož s svalj-čieo. ki so mu jo takoj odvzeli in mu vleli prekrižati roke. Zopet so zabučalc orgle.... Lulu je zarila svoje prste v mojo i oko. S pomočjo žarometa je mlade- ničevo lice najprej pozelenelo, pot i k-j pa se mu je vse telo spremtu;-i Jo v skelet. NiG hudega. Veščina je bila ra?-v vidna . Za tem mladeničem je stopil v i krsto Anglež, mož. Njegovo glava i sc je mnogo, .počasneje pretvon'i v lobanjo nego mladeničeva.... Jaz 1 setii pazljivo strmel predse. Zdaj,.: sem začul, kako je za mojim hrbtom v somraku palo nekaj težkega in mehkega. Lulu me zgrabi za rame, a najin sopotovalec. preskoči klop in se spusti na kolena pred nečim izteg-, njinim na kamentih tleh. Priskoči sem še jaz. In bolj sem slutil, 11» jjo sem se preveril, da je ones*^ sena — žena veselega gentlemena. ki je Se ležal v zaboju. I roke i glava so ji bile silno težke. "Vode!" sem kriknil. "Vode!" je zaklicala Lulu. Midva sva nazadnje dvignila A.igležinjo. kakor mrtvo, in jo posadila. Ona ni otvorila oči. Črezj nekoliko časa je skočil tudi nje mož i-! kovčega in. pritekel zadihan. Objame jo in dvigne s klopi, i Neka uslužbenka tega "pokopališča" je naposled prinesla vode. Jaz od p nem Angležinji jopič in zli jem ra vrat pol kozarca vode. Ona odpre oči. vidi moža. po tem pa se ji pokažejo solze v o ("vil. Ladv objame soproga in se v..a strese od ihtenja: "Ti si živ, bogme, ti si živ...." Ta serrthnentabii doživljaj je! razburil vse prisotne. "Svečenik" je umolknil, orgle so utihnile. Nekdo se jc slednjič j domislil in pojačil svetlobo. Lu'a1 je buljila v moža in ženo in njene osuple zenice so vpraševale nekaj, se fiivHe nečemu.... Kakor da je v;-(;!a nekaj nemogočnega, neverjetnega.... Odrinili smo iz Mrtvaškga kabareta in se našli na ulici. Dež je nepretrgoma padal. Lulu sname klobuk in ga skrije pod suknjo. Ob-j jame nas vlažna pariška noč.... Najemati avtotaksi ni kazalo, saj jc stala prav blizu gostilna, kamor smo bili namenjeni. "Po vendar je še 11a svetu prava ljubezen in jaz sem jo videl." sem pomislil in mahoma me je preši n:la radost. (K) Generalni pravdnik pre- skrbel žganje. INDIANAPOLIS. Ind., 6. okt. Prismojenost državnih prohibicij-skih i»ostav je bila zopet razkrita jeraj, ko se je izvedelo, da je državni generalni pravdnik. Arthur Giliom, na odredbo zdravnika pre-skrbel svoji sestri od prijateljev žganje. Njegova sestra je ležala v kritičnem stanju po neki operaciji v Decatur bolnišnici. Pozor atatelp. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo' zadovoljni, da oglašujejo v listu **Clas Naroda". S tem boste ustregli vsem. 1 Uprava'Glas Naroda*. "M 1 M. ' ' ■■■' — 1 ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader SestavU dr. F. J. KERN i! CENA s poštnino SAMO |3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine;^berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: ' "GLAS NARODA" 62 CortUndt Strast New York, H. T. ■I HARMONIKE (t prvovrstnega izdelka: NEMŠKE, KRANJSkE, CHROMA-■ TIČNE, im PIANO HARMONIKE ^H JMm in pnitJiB tudi minw IZREZUJEM in GRAVIRAM, VSAKO-Jggm VRSTNE SLIKE v ccluleid z biatri, kot " Mi (rki s vdelanimi kamni. JOHN MKUS mi EPNA AVENltE, _CLEVELAND, OHIO Kongres angleških strokovnih unij. Angleške strokovne organizacije in pa delavstvo, ki je včlanjen» delijo v delavski stranki in v Trade Uuionu, je stopilo pred popolnoma novo alternativo. To delavsko gibanje, ki ga je precej razrvala k:;lična premogovna kriza lan.sk?-j 1 g;; lt ta. je zašlo v najnovejši r na povsem drnga j»ota. kakor se j; to j.ričakovalo. zlasti pa kakor .>•) ' prvakovali amsterdamski socialisu ali pa komunisti v Moskvi. Ta nenaden in nepričakovan preokr»*t nam dokazuje konjries anprleških Trade-Unionov v Ed:nburgrhu. kij zboruje haš te dni. j Čitatelji se morda še spominjajo listih naših poročil o delavskem gibanju na Angleškem, katere smo I objavili še pred in po znanem lan-, .-.roletnem štrajku angleških pre-Pif-garjev. Tedaj so se angleški pre j megarji odločili za levo boljševiško I orientacijo, ker so od te strani pričakovali rešitve iz neznosnega stanja! v katerega jih je potisnila na-riščajoča ekonomska kriza na An-1 gleškem. Ali razočaranje angle-( škega delavstva je vsled neuspehov j s M-vjeti postalo tako veliko, da vo i se < ngleški delavci na kongresu v •« t Edinbnrghu o;ll(K-:Ii za povsem drugo strokovno politiko, od katere pričakujejo v*aj nekaj pozitivnih uspehov. Edinburški kongres angl. Trade Unionov se je odločno postavil p. t ti komunistom in z ogromna večino (razmerje 2.351,000 proti1 (i2'J tisoč) glasov sprejel predlog.] d h se ukinejo prijateljski odnošaji med angleškimi in ruskimi (sovjetskimi) strokovnimi oi*ganizaci-;ar.ii in sicer tako politiko, kot jo ima sedaj. Glasovanja so se vsl»\l nesoglasij med delegati vzdržali samo rudarji, edino železničarji so bili odločno proti predlogu. Predlog predsedstva Trade 1'ui-onov glede ukinitve odnošajer .s sovjeti je zagovarjal tajnik konsrn>-ss Wm. Citrine. V svojm govoru je poudaril, da se je centralni svet uveril. da je nemogoče vsakr. vza jemno delo med ruskimi in britanskimi Trade Unioni. Anglo-ru-ski komitej je v današnjih razmerah in prilikah nemogoč. Kar nas deli. je — različno mnenje in pojmovanje o nalogah in dolžnostih n:iglo-ruskega komiteta. .Spoznali smo. da te razlike nUo majhne, temveč mnogo globje. kot je to na prvi pogled misliti. Prva razlika jp v ruskem revolucionarnem pojmovanju strokovnega gibanja, kajti izkušnje ruskih strokovnih organizacij so 'povsem različne od enih »strokovnih delavskih orgatfv •sicij v ostali Evropi. Kuski bolj-ševiki ne smejo misliti, da je Rusija tista, ki bo odrešila — delav- ski razred. Oni so si ustvarili popolnoma novo (komunistično) in-tcrnacionalo. a šli so z nami v an-glo-ruski odbor samo zato, da polt m njega diktirajo svojo pol;,:-k«> ostalemu svetu. Druga razlika med angleškimi in riLskimi strokovnimi organizaei-:ami leži v stremljenju angleških strokovnih organizacij, ki žele. da stopijo v ozek stik tudi ruske stro-h( vne organizacije z amsterdam-.-ko internacionalo in da se kasneje tudi tej internaeionali pridružijo. Tretja razlika pa obstoji v metodah, zlasti v metodaJi medsebojnega občevanja. "Nismo za vedno /•iprli naša vrata," je dejal kon-či g tajnik kongresa, "ali izjavili moram, da v teh razmerah ne moremo iti naprej." Značilno je vsekakor tudi d'j-s^vo. da je v generalnem svetu kongresa popolno soglasje med delegati, glede ukinitve odnošajev z ruskimi strokovnimi organizacijami. Zato je treba predvidevati, da bo novo stališče angleškega delavska zelo, jzpnemenilo položaj, na svoje postojanke. Njihove metode ne drže, zato se jih ogibljajo vsi .Viavei. Zao pa je tudi pričakovati v Angliji mirnejše konsolidacije irl sanacije splošnega gospodarstva in mirnejše ter solidnejše re-šitve vseh socialnih in delavskih vprašanj. "Slovenec." PROTI SERRANOVIM PRISTAŠEM MEXICO CITY, Mehika. 6. okt. Poslanska zbornica je včeraj izgnala iz naiodnega kongresa vse člane, ki so podpirali predsedniško kandidaturo generalov Gomeza in Serrana. j NOGALES. Ariz.. 6. oktobra. — Nogales Herald nravi, da kažejo razna poročila, da se je vstaja pro-| ti vladi Calesa razširila na devet držav, d o Čim se je pojavil upor v, zveznih vojaških vrstah v deseti, državi, namreč Chiapas. , Devet držav, v katerih je že izbruhnila vstaja ali se pa pripravlja, so Vera Croz. Morelos, Oaxa-ea. 51 i eh a can. Pueblo. Jalisco, iztočna Chihuahua, Sinaloza in Yayarit. številne osebe so bile ubite v pouličnih bojih v mehiškem glavnem mestu. C'o so poročilo o z? jet ju in ekse-kuciji generala Gomeza resnična, je izgubila mehiška armada enega svojiff resničnih vojakov, ki so se povzpeli 01 navadnega vojaka pa pa do poveljnika divizije. Rojen je bil na majhni farmi ter se je pri-dhižil Ma-Ierof i'revoluciji kot navaden* vojak. Konečno pa^ postal poveljnik ^ve^oe posadke t državi Tamanlipas. V vstaji de la Huerte yroti predsedniku Obregonn je poveljeval četam v glavnem mestu ter se glasi, da je dal usmrtiti dosti odličnih mož. ROJAKI. HAKOtAJTK SK m A "GLAS HUtODA", HA/VSfijI slo verski Dmmns v sdk. DRŽAVAH. talka nasilja na Primorskem. il i i. ' r * • Ni še konec. Dan za dnevom no-J vi dekreti o razpuščanju slovenskih prosvetnih društev, dan za di:e-' 1 i ] vom se ponavljajoče tragedije v srcih naših prosvetnih delavcev po' j deželi. Jn ne bo še konec. Vsi»lJ : 6000 fantov in 5000 deklet, ki s. I J se zatekali v prosvetna društva. e razveselili"ob slovesnski besedi in1 l>esmi, ki jo fažizem tako krnir-' preganja povsod, vseh teh 11/HX) mladih src. žejn:Ii izobrazbe, bodo razgnali, pogasili prosvetno ognjišče, ki jim je dajalo tolik» blago-' dej ne toplote. j Katoliška prosvetna društva na Goriškem segajo prav v čas prve-1 ga katol škga shoda. Delo je .>!-' jajno uspevalo, uspehi so bili raz ' vesel j: vi. Kot dedščino .SKSZ j,'1 prevzela prosvetna društva v 1. J 1021. Prosvetna zveza v (ioriei. (■Gibanje je zlasti po vojn! zavzelo najširše dimenzije. Skoro v vsaki vasi oziroma večjem kraju se je osnovalo katoliško slovensko izobraževalno društvo, tako da je bi-' •ol letos pred začetkom razpira-1 Inja včlanjenih v P. Z. 164 društev, 14- (ieklišk h krožkov, 12 telovadnih odsekov. ■ Zveza, kakor tudi posamezna d-".štva so se držala ves čas >tro ' 'jcib mej zakonitosti. Ohlastva >o ! nrestano kontrolirala društveno «1»' lovanje. nadzorovala poslovanje, za'itevala vpogled v vse zapis.ilk<. '•knjižnico in celo blagajniško knjigo. Zato je očitek, s katerim jilj zloben. Marsikateri list zgodovine še.-tt-letnega delovanja goriške Prosvetne i.veze je napisan s krvjo. Zdravnik D'Otton v Brdih je do krvi pretepel zvezinega tajnika. Predsednika društva gori nekje v tolminskih gorah so uklenili v verige in ga po neprestanem napadanju itt šikaniranju prisilili, da je moral zapustiti dom. Drugje nekj.\ na'Krasu, so nekega člana zaprli iiikrat samo zato, ker je bil vnet društven delavec. In takih slučajev naštejemo lahko še mnogo, z imeni, pa se priče zraven. Ne deželi so jemali koncesij onim gostilničarjem in trgovcem, ki so se udejstvovali pri prosvetnem delu. Karabinierji so udirali v privatne hiše in med grožnjami vršili hišne preiskave, ki so izkazale seveda popolno nedolžnost. Kjerkoli mogoče so ovirali društveno prireditve. Ubogi fanje so zamudili po cele dneve, da so ho d i li v Gorico prosit dovoljenja. Komisar goriški je ravnal z njimi kot z zločinci, vpil nad prosilci in jih zlobno zmerjal. Zadnje čase. od ! mfseca avgusta dalje, oblastva I sploh niso dovoljevala društvenih I prireditev, če so jih pa dovolila, s.- zahtevala ogromne pristojbine | /.t Balrllo in Dopolavoro. Prosvei-ino gibanje na Goriškem nosi torej 'znske mtičeništva. Vsak. kdor se je hotel udejstvovati. je moral biti pripravljen na persekueijo. | Na enako nekulturen način ravnajo karabinierji sedaj, ko razpu-ačajo posamezna društva. Ponekod I so šiloma ndrli v društvene prosto-re in grozili s smrtjo članom, ki so ugovarjali proti takemu surovemu tavnanju. Zares, kakor bi ndrli v 11uka! kakih anarhUtov in državnih prevratnežev! Nekje nad Idrijo I je brigadir karabinierjev na ne sr-men način grozil celo tamkajš-njemu župniku in občiiu^kemu tajniku! i Pa kar je naj krivične jše, z raz-postom društev uničujejo Italija-I ni naše knjižnuiee. odvzemajo go-dala, klavirje, telovadno orodje, »ekvestrirajo denar. Ves dr ust ve nI inventar oblastva svojevoljno razdeljujejo, ponekod s<» ga rezer-\:ra!a za ustanovitev fašističnega | društva Dopolavoro. ki ga mislijo uvesti |»0 vsej deželi. To društvo bi prirejalo prireditve v italijanskem in deloma slovenskem Vziku. Dovoljevalo hi telovadbo z italijanskim poveljem in nudilo '.i-cro.lnost polovične vožnje po ž*'lcz-:iii i vsena. ki Iti hot*'!i obiskovati it-.lijanske kinopredstave v Gorici. S tem pripravlja fašistična vlada lnnaniee slovenskemu ljudstvu, ki ^'a .-kuša tudi sicer d-'moralizirali > steviln mi ple>i. ki jih uvaja po d v»li, ker ve iz dosedanjih skn šenj. da so odpadli le tisti Slo-M-nei. ki so v borbi za kruh ali pa v Hioralni propasti izgubili sin is.-1 za v-isju vrednote, za materni jezi!:, za svojo narodnost. S tako kruto samopašnostjo to-rej gospodari nad našim goriškim Ijildstv om italijanski nacionalizem, ki mu je vsa vsebina v tem. da peklensko sovraži vse. česar ni rodila italijanska mati. A ve naj go >;). d Mussolini, vedo naj vsi oprtniki na Goriškem: Kakor stoglavi zmaj je naš rod. in čf mu odseka-j.i eno glavo, mu iz nje vzraste a?-de:n novih! . t i • -Nepričakovan sprejem. CHICAGO, 111., 7. oktobra. — Toni Moff?tta je čakal včeraj zjutraj v Rogers Diamond lekarni, nasproti glavni pošti, čuden sprejem. Pred dvema tednoma je popolnoma tzropal prodajalno ter sporočiTprodajalcu Thomasu. da bo v dveh tednih zopet prišel. Thomas. ki je bil nekoč policijski načelnik v nekem majhnem mestu v Tllinoisti, ie pa čakal nanj ter ga na mestu usmrtil z revolverjem, katerega je imel pripravljenega nalašč v ta namen. Za vnetje ledvic in mehurja Mnije in tene, ki lrp»- n;i vnetju l«Mlvi»-in mfhurja. ki morajo po novi vef-krat vstajati, ril t i jo l»o>t'ine v križu. U-r lina- jl mttraJi uiivati N'tiffa-Ton«- par rtni n pn^iri«";ili bi s«-, kako hitro izginejo znaki t«-li murnih in nud-leinih bolezni NuRa-Tune je zarinjh let l»il v^ff k«>i milijon možem in ženam, kažipot k zdravju. Rlaži rai i KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. .'$2 (Nadaljevanje.) Vedno jo je videl pred seboj razkuštrauo in robatih potez, kot je je zadnjikrat videl pred tremi leti. Nikdar bi ne mogel misliti, da izvršijo tri leta pri deklici v njeni starosti naravnost čudeže. Kot krasno čudo je stala danes pred njegovimi slrmečimi očmi, tako nepojmljivo h'pa. — da so je v istem trenutku zavrsila velika izpre-ir.emba tudi v njegovih čustvih, BfJ je človek, ki je bil vajen dajati samemu sebi rakune o svojih" mišljenjih in občutkih. Tudi sedaj je* skuša priti na jasno s samirn seboj. Prisrčno je lju'bil Jenny še vodno in veselilo ga je. ee ji je mo-jxel izpolniti kako žnljo ali jo ščititi. Vedno mu je bilo tudi gorko pri :sreu. kadar se je priv,ila k njemu "ter zrla vanj tako nežno in hvaležno. Spomnil se je eelc i z svojih deških, let. kako je občutil pogosto tekom šolskega pouka veliko hrepenenje po nji. Mogoče je pa spalo že takrat v njegovem srcu to, kar se je danes prebudilo? Zakaj se je pač tako prestrašil, ko mu je stara mama pripovedovala o snubačih! Ali ni bila ljubosumnost, katero je občutil pri tem? li he ni hotel postaviti med njo in druge moške in ali ni olajšano vzdihnil, ko mu je stara mati zagotovila, da je njeno srce še prosto? — nikomur ni privoščil njene ljubezni, — nikomur, — ker jo jo sam ljubil... Naenkrat pa je obstal ter zrl predse, kot da jo vidi zopet pred seboj v njeni beli obleki in močnimi, zlatimi kitaani. — Mala Jenny, — sladka mala Jenny, — je zašepetal nežno in poželjivo. Nato pa je sedel v stol tor zaprl oči. Njegovi razburjeni čuti so pričarali preden njeno sliko. Vide! je fine, plemenite črte njene mladostno-Iepe postave, videl njen zmeden smehljaj in njen plašni pogled, kot da hoče reči: — Ali si ti moja usoda? Kako čista, glo-j boka duša je tičala v pogledu njenih oči! — Jennv, — mala. ljuba Jenny! Ali sc ie tudi v njenem srcu j zbudilo islo čustvo kot v njegovem? Ali je rnditega zbežala v objem( stare matere, v nenadnem strahu pred tem novim, nepoznanim ču-( sivim? Ah, če bi smel vrjeti kaj takega. — če bi sedaj mislila nanj z >tim hrepenečim nemirom kot on nanjo! j In kako čudno! Njegov oče je ljubil njeno mater. Vrne naj Jen-j jiv, — tega so so brez dvoma tikale zadnje besede njegovega očeta. Vrniti! Ah, kako lahko mu bo 1o. Popraviti? Podariti ljubezen, — »ioboko. sveto ljubezen, -— vse svoje srce, — ali se pravi to popraviti? To pač ni bila nobena žrtev, to je vroču želja in volja ipjegove-J g«, srca. Kako le je mogei izostati tako dolgo časa? Potoval je zunaj po svetu, a tu doma ga je čakala sreča ter sa pozdravila ob povrat-I u s Holnčnimi očmi. Težko je dihal. Mlada, blažena ljubezen ga je popolnoma prevzela. — Vedno, — vedno sem jo ljubil, le vedel nisem tega, — je razmišljal ves srečen. Tako je sedel, zatopljen v sanje, ko so se naenkrat odprla Train ter se je prikazala na pragu njegova mati. Zadržala je služabnika, ki je hotel sporočiti Lot ar ju njen povratek in tako je sama vstopila. Kožuh je še vedno ležal preko njenih ramen ter predstavljal krasen okvir k njeni razkošni družabni obleki. Zelo lepa in odlična je izgledala in čudoviti hrilanti, katere je nosila v laseh in krog vratu, si) ji izvrstno pristojali. Lotar je skočil kvišku ter ji pohitel naproti. 1 — Ti ^i že dane.s zvečer dospel, Lotar? Škoda, da nisem tega ve-' dela. Sicer bi gotovo ostala doma. Zakaj pa ine nisi obve-stil? — je \prašala na svoj reservirani način. Ni tičalo dosti jrorkote v njenem pozdravu, čeprav so njene oči ponosno zablestele, ob pogledu na njegovo elegantno postavo, vitko postavo. — Hotel sem te presenetiti, mama. — Iz tega ni ponavadi ničesar dobrega, sinko moj. Jaz prav nic ne ljubim, če me skuša kdo presenetiti. Na vsak način moraš samemu sebi pripisati, da ni bilo ničesar pripravljenega za tvoj sprejem. Pozvonila je ter ukazala služabniku, naj sname kežuh ter ga odnese. Nato pa je sedla. — Pojdi, sedi k meni, Lotar. Jaz sem sicer utrujena, a kake pol ure hočem vendar kramljati s teboj. Lotar je sedel nasproti. Kot vedno, je vplivalo bistvo matere moreče nanj. — Tebi se godi dobro, mama, kaj ne? Nn vsak način izgledaš izvrstno. Ne bodo ti hoteli vrjeti, da sem ja;: tvoj sin, — je rekel, nekoliko formalno. Polaskana se je nekoliko nasmehnila. — Da, da, ti me boš blamiral, sinko moj. Ti izgledaš odločno .starejši kot si. Ali si že podravil staro mame? — Da, večerjala sva skupaj. ^ — V zadnjem času je postala nekoliko slabotna. — Meni se zdi sveža. — To je pač napravilo veselo presenečenje. Jutri, pri dnevni luči, boš zapazil, kako zelo se je postarala. — Saj j«1 vendar že stara skoro sedemdeset let. — Seveda, za njeno starost je še vedno presenetljivo močna. Sedaj pa mi povej kaj o sebi. Ti greš v Rim? Sporočil ji je o svojem novem uradu. Poslušala ga je zadovoljno in pozorno. — Napravil boš karijero, sinko moj. Upam, da boš hitro napredoval, Lotar se je resno ozrl v njen obraz. — Na to pač ne bom čakal. Jaz sem soglasno s tvojimi željami napravil poskus, dasi sem komaj sposoben z*, diplomaticno karijero, ter bom pač, ko bo poteklo leto v Rimu, vložil svoj resignacijo ter se posvetil upravi svojih posestev. Grofiea Suzana se je ogorčena vzravnala. — Kakšna ideja! Iz tega ne bo nič, enkrat za vselej nič. "Wilden-" fels se nahaja v izkušenih, izvrstnih rokah in v tem oziru si lahko brez skrbi. Je in ostane moja želja, da napraviš karijero. Sposobno sri za to imaš in pri naših zvezah ne more kostati uspeh. Na noben način ne trpim, da se umakneš in nastopiš kot navaden kmečki plemič. — Ni treba postati kmet, če upravlja človek veliko posestvo. Tn-di tu je bogato polje delovanja in mogoče še bolj idealno, čeprav niso zvezani ž njim zunanji uspehi. Soglasno s tvojimi željami sem za-l ljučil svoje študije ter tudi vprizoril poskus, da vidim, ee sem sposoben za diplomata. Nikdar me nisi vprašala, Če mi ugaja ta vrsta! delovanja. Dosedaj sem. ne da bi upošteval svoje lastne želje, stiril vse, kar si zahtevala od mene. Čim starejši pa postajam, tembolj ču-iim, da me siliš na pot, ki je zoperna mojemu bistvu Jas niSMOpo-soben za diplomata. . . - • {[Dalje prihodnjih.) MOLITVENIH: M« *f*» .................. Marfja VarWaJa: ? Platno rezano .............jg ▼ flno platno ..............Uft v celolojd Tesano............m ▼ usnje vezano..............u§ v flno usnje mano ........L* Rajski glasovi: ▼ platno vezano ............U| ▼ fine platno vezano........Ui r usnje vezano ............LM v flno usnje vezano ..•......L.7f Skrbi ta dufio: v platno vezano ............ Jg v lumje vezano...........V..1S5 v Tino usnje vezano ........Ui Svetu Ura (z debelimi trtami): v platno vezano ............30 v flno platno vezano ........L5# v fino usnje res.............laff Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............L5§ v flno usnje vezano..........1,89 Kvišku srca mala: v fino usnje ves. ............L2f Oče nag, slonokost bela ..........m Oce naj. slonokost rjava.........1.2Q PRi Jezusu: v etlolojd vez. _______1.3® IKjzlačeno ...................j.jjq fino usnje vez. .............. Angleški molitveniki: (Za mladina) Child's Prayerfcook: v barvaste platnice vezano ....JI CbUd's Prayer book: v belo koBt vezano..........U§ Kej o( Heaven: : v. usnje vezano..............,7f Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano UM i (Za odrasle.) Key. of Heaven: v fino usnje vezano.........1.51 I Citholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.3# Ave Maria: v fino usnje vezano.........1.40 j POUČNE KNJIGE: Angleško slovenska berilo ......:>.00 (Hr. Kerni Amerika in Amerikanel (Trunk) 5.— j Angeljska služba ali nauk kake se naj streže k sv. maši .........10! Angleško-slov. in slov. angt. slovar JO I Abecednik .......................30 j Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: četvorka Id beseda spisano in narisano ...................... .35 j Cerkniško jezero ................1.40! Domači živinozdravnik ..........1.25 | Domači zdravnik po Knalpn broširano ...................1.21 Gospodinjstvo ...................1.— Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.56 2. zvezek, 1—2 snopič ......1JH Kubična računica, — po metenki meri ........................95 Katekizem, vezan ................Ji Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov .............. Kako se postane državljan Z. D. JS5 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... 50 Ljubavna in snubilna pisma.....J>0 NemSko-angleSki tolmač ........ 1.20 Največji spisevnik ljubavnib pisem JO Nauk o čebelarstvu .............75 Najboljša .slov. Kuharica, 668 str. 5.— Naše gobe. s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................M0 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. L— broširano ....................75 Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... 2» del «30 Ojačen beton ...................50 Perotninarstro ................. 1.25 Prva čitanka. Pravila za oliko ................J5 Psihične motajo na alkohol*! podlagi .......................75 Praktični račnnar .......>...•.._. .75 j Parni kotel, pouk za rabo pare ....1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk..................JJ Ročni spisovnik trgovskih, voščil- nih in Ijubavnlh pisem ......... .65 Račnnar v krouki in dinarski veljavi .......................75 Spolna nevarnost ...............23 Srbska začetnica ...... -.......40 Sadno vino .................... JS$ Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina, i obsega 452 strani ..........L50 Slov. italijanski In itaqanske dor. llOW «N Spretna kuharica; trdo veiana ..1.45 broširana ......J............LM Sveto Pino stan in oeve zavese, lepo trdo vezana............3,00 Veliki vsevede! .................JO Zdravilna zelišča.................40 Zgodovina S. H. 8* Melik 1. zvezek.....................45' 2. zvezek, 1. In 2. snopič .....71 Zel in plevel, slovar aaravnoca zdravljenja, vez. .........1.80 RAZNE POVESTI JN ROMANI: Amerika, povsod dobro, ima naiMje ....................J| Angelj ssfajev. braziljfka povest JS Anderson*Ve pHpinfci, trdo vez. .71 Agilatar (Kersnik) trdo ves. ....L— Agitator (Kersnik) broš. ...... JO Andrej Hofer .................. JM {Beneška vedele viti ............ JS | SelgraJekl Mssr «.........«*•••• JK ' (tali .i....... ma mcirani ................... Brez zarje, trto vez. JO Bslo Mfi (DortojsvsMi) trdo ran. M S »rt aa bhhi ms ....... JO WQT^^'fi'aHRMiiititii«* jf vojska .................. JO BUko (Marija Kmetova) ........JS Ikalls ^Mvsfc ........ ........ JO Bofje kazea .................... J5 Boj k msgm.1 povest............JO Cankarjev zbornik, trdo vesan...lJ0 Cankarjev zbornik, broš.......1.00 Cvetke •••..•.•...*.............. J5 Cigane«a eeveta ................ .35 6u Je zlato .................... JO Cvettaa BoroeraJAa ............J50 Četrtek, t. v.....................J90 Čebelice, 4 zv. skupaj ..........JO Črtice is iivljenja na Inetih .... J5 ilrvbii slabi car in razne povesti — spisal Mllčinskl ..............00 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti ............J3S Deklo Eliza ....... .............00 DoU 1 orožjem .................. JO Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) .......................60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- tdjčlu .......................40 Elizabeta........................ .35 Pabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba................60 P" Diavolo .................... JO Gostilna v stari Ljubljani ..... 77» Gwdovnik <2 zvezka) ............1.20 Goočevski katekizem .............25 Grada umira, trda vez. ..........1.20 Gusarji ......................... JO Grška Mytologija................1.00 Hči papeža ................... 100 Hektorjev meč .................75 Hedvika ........................-33 Helena (Kmetova) .........40 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ......................JO broSIrauo ....................60 Iz tajnosti pri rode .............5ft lz dobe punta In bojev ........JO z modernega sveta, trdo vez...... .1.40 Igračke, trdo vez. ..............1.00 I brogirano ....................84 '.Jagnje ......................... JO Jernač Zmagovač, Med plazovi.... JO | Jutri (Strug) trd. v..............75 j Jnrčičevi spisi: I Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, I lepo vezanih .................10.— {Sosedov sin, broš. ...............40 je. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vezano ................1.20 broSlrano ...................75 ! Juan Miserja, povesti iz Španskega življenja ....................60 i Kako sem se jaz likal. (AU*šover i i. zvezek .........60 | Kako sem se jaz likal, (Alesoveri II. zvezek .........60 Korejska brata, povest lz mhdjo- nov v Koreji ..............Jf Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ...................30 Kriiev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta ..................,Z5 Levstikovi zbrani spisi ..........JM 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in le«o,.:io _ Tolmač t Levstik) ...70 2. zv. Otručje igre v peseneah — Različne i»oezi]e — ZabavIJIce in pušice — Jeza na Parnas — ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — TolmaC (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovee, Kupčij ski stražnik. V-rad ni k. Jezični doktor. Gostilni* čar, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik, itd.....................60 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ...................05 Marijna otroka, povest lz Kavkaš- klh srora ...................... J5 Marsa .krščanski deček lz Libanona, ........<....................25 Mlada mornarja .............. .30 Mimo življenja, trta vez. ......1 JO broSirano ..................JO Mladih zanikerneiov lastni Živo- toooooooo*ooo*ooooo«*nn«n »73 MoJe olnorjob (Gangl) ..........1J5 Mrtvi Gosteč ....... ..........J55 Materina žrtev .................JO Mnsolino .........................40 Mali Klatei ......................70 Mesija ..........................JO Malenkosti (Ivan Albrecht) ......JS Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ............J5 Notarjev nos, humoreska ........J5 Narod ki izarira ................. ,40 Naša vas, 1. del. 14 povesti _______ JO Naia vas, II. del 9 povesti......JO Nova Erotika, trd. ves............70 Naša lete. trd. vez...........'.... JO broSirano ..••.••••.•..•..... JO Na Indijskih otokih .............. JO ^hi^tlcofli pivi Nekaj it ra*e zgodovine........J5 NttUst ......................... JO Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (Aleflovec) .......JO Na Pnsljl ......................JO Naosljead ......................JO Na krvav* pofeaak Trpljenje In strabote r bojnih pohodov bivie- aa slovenskega polka ........U0 OMskL (Cankar) Trto vezano ..L40 Ob SO leteid Dr. Jtaesa K. Kreka JS Prva ljubezen J5 ratsr Kajetan ..................1.00 Pwwiea kladiva ................ JO PaMrki la Rote (Albrecht) ...... JS' PsriflhS zlatar .................. JS Pspaa Iamkcrgar, sreča v nesreči in d i age povesti ................70 Priksja^ povest ................ JO kovnjsčev na Kranjskem ...... JO itdifcjl MeMkaaoe ............ JO Povesi o oedsrik ikthsB ...... .70 ^^Me^hOo lCalar .............. JO ftpft ^a oAwic prt , aoai .......... ..*..*•.««.... jHm SMI •M*,«tl«Htlt^lMMI( A Praprečanove zgodbo ............JS- atria, povesti iz irske junaike dobe JI Predtrteni, Prcicra in dragi svet- PriprfbeMMkeHfaiJe^ trti"veš'.*.L00 Ptico selivke, trto vea ...........75 P&eva dama (Pu5kln> .'.........JO Prei nevihta >■••■' JS Pravljico to prlpoudkii (KoSutnlk) 1« sfttck »•••••••••••••••••• 2. ireaA •••••••••••••••mi Podobe Iz sanj, (Cankar) brofi. ..L— PttlttVA BB^S •SS niti •OOOOOOSOOOOOfSOSOSOOSSOOOO JI PovodenJ........................J* Prašld Judek ....................JS Prisega Horonsken glavarja .... JI Prvii med Indijanci ............M Preganjanje indijanskih misjonar- Jev .»«.,,,.,.,.,.»,..•.,»....» JI Primož Trnbar; (ASkerc), trd. vez. L— Rabljt. trda vez .................75 Roman Ireli srr ................ 1.50 Rdeča • megla ...................75 Robinzon........................ M Revolucija na Portugalskem.....JO Rinaldo Rinaldini .............. JO Romantične duie (Cankar) ......J90 Razkrinkani Habsbnriaai.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbnr* iana .........................1J0 Rdeča k bela vrtnica, povest .... JO Skrivnost najdenke .............50 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 SuneSki Invalid ................J5 Skozi ginie Indijo ..............JO Sanjska knjiga, mala.............60 Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska .........L50 Spake, humoreske, trda vez.......JO Strahote vojne .................. JO Strop iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalca........1.50 Stritarjeva Antbotogija, trdo vez .. JO Stritarjeva Anthologija. broš. .. .80 Sisto Šesto, povest Iz Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ..........................JO Sv. Genovefa.....................35 Sveta Notburga.................. .35 Sredozimei, trd. vez. .............60 broS......................................40 Spisje, male povseti .............35 Sveti večer......................J5 SIIAKESPEAREVA *>RxJi: Maehbet. trdo voz. .............. JO broSirsno.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KNHŽNCA: i Št. 1. (Iran Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 Btr., broSirano ..................... -35 St.(Iran Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .................... ,35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broSirano .....................JO Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolia Žolna in njegova družina, veselomodre Črtice I., 72 strani, broSirano ..............-25 Št. 7. Andersonore pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str.. broS. ..........J5 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ••oaaamnaMHaptMammm' Kdor JO aaanajsa potovati v stari kraj, Jo potreba* da je poa- In o potnih Ustih, prtljagi in dragih stvareh. Vsled naie dolgoletne lakntejo Vam sri oamoreao dati aajboljia pojasnila ta pripocatapo. ' vedno lo prvovrstno braoparntk*. Ta« aodzSavUaai namerno po t ova ti v stori kraj, toda preskrbe« sl morajo dovoljenj« alt permit ta j Washington, bodisi aa eno leto aH 0 mcoeccv In ao mora driatl pro-On Jo vea) n meoce pred odpotova-ajem ta to aazavaost v Washtaf fesa, D. a aa asaoraleca aaasM> Glasom odredbo, ki Jo stopite V veljavo SL JnHJa, IMS m vtomm f , vsi ao paOUo permit po poOH, ampak is mora Rt Iskati vaak pooOoo j ooobao, bodUl v aajbUlnjl aasslaS- i Okl and ali pa ga doM v How To- j kn prod odpotovanjsm, kakor kodo v proOoJl saprosL Kdor potajo vsa | bradovoUsaJa, potajo aa evafo | Kako Ubiti mjem h j tbitfi kraja. ' Kdor «etl doMtt sscadaOO ofl svojce la starega kraja, aaj aa prej pOs aa pojasalla. Is JafsSte* vije bo prlpaSSsBltt v tem lota 070 priseljencev, toda polovica le kva- Uaao. U Salo dobiti aa *arifc la iittwm m (mm r. mv im a oktobra: France, Havre. Olympic, Cherbourz. Pennland. Cherbourg, Antwerp. New Amsterdam, Boulogne dur ller. Rotterdam. Roma, Xipoli, Genoa. S. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 11. oktobra: Msrtba Washington. Trat. Reliance, Cherbourg, Hamburg. 12. oktobra: BerengarU, Cherbourg, George Washington, Cherbours. Bremen. 13. oktobra: Deutschland. Cherbourg. Bremen. 15. oktobra; Republic. Cherbourg. Bremen. Paris, Havre. « Majestic. Cherbourg. Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam. Bremen, Cherbourg. Bremen. Conte Biancamano, Genoa, Xapoll. Lapland, Cherbourg. Antwerp. Berlin, Cherbourg, Bremen. 19. oktobra: Mauretanin, Cherbourg. President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 20. oktobra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 22. oktobra: Leviathan, Cherbourg, He de France. Havre. Homeric, Cherbourg. Belffenland. Chetbourg. Antwerp. Duilio, Napoli, Genoa. 25. oktobra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 26. oktobra: Aquitania, Cherbourg. Columbus, Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 28. oktobra: Preaidente Wilson, Trst. 29. oktobra: France, Havre Olympic. Cherbourg. Arabic, Cherbourg. Antwerp. Volendam. Boulogne Sur 5Ier. Rotterdam. Dresden, Cherbourg. Bremen. 16. decembra: PARIS, Havre. — SKUPNO POTO-VANJK /-A IJOŽlC". HOLLAND! U AMERICA LINCa/ POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boufogne-sur-Mer, FRANCIJA Znižanje vožnji v tli. razredi/« ji iOd New Yorka do LJubljanr ^ < QQ ] in nazaj: 0 I jO i_in vojni duvek. j: Poto\-anje s i»arnlkl Holland-America Line pumenja udobnost, domače raz-puložt-r.jo, neprekosljHo kuhinjo in postrežbo Z:>. podrobnosti vi>raašjte avojega lokalnega acenta ali — HOLLAND AMERICA LINE _24 STA ia ST , NEW VQRK CITY 1 SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovan|e na ooromnih parniklh: P A R I S — 15, oktobra; 26. nov. FRANCE — 29. oktobra NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KAniNI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cena. Zajame i te si prostor za vožnjo novepa velikana ILE DE FRANCE — 22. oktobra VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta aH: FRENCH jOE — — — — 19 State Street, New York St. 8. Akt št. 113 ...............70 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70 I Št. 10. (Iran Albreht). Andrej Jernoae, relljefna karikatur* lg minulosti, B5 str., broS..........25 Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broS....... .35 Št. 1-'. (Fran Milčinski) prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str., bro5..........JO Št. 13. (V M. Garsin) Nadcida Nikokajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broS...........JO št. 14. (Dr. Kari EngUS) Denar, iiarodiio-go^podarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.. brc^. ..........................80 ŠL 16. (Janka Samec) Življenje, pesiyi, 112 str., bro§............45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne dnie v vieah, povest, prevel Mir-, ko Pretnar, 80 str.............JU Št. 10. (Gerhart Hauptman) Po-tapijeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., bro®.........J>0 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompa^i in Komurasaki, japonski roman, lz češlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., br<*..............45 Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov O. Golar, 60 str., broSirano...................... JO Št. 24. (E. L. Bolwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 35S str., brnS. .........................JO ! Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... II. del ......................JO Št 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st, brrtS. .......................... J5 Št 27. (Fran Erjkvec) Brezpo-slenost ia problemi skrbstva m brezposelne, 80 str., broS.......35 Št 2». Tarzan sin apiee .........90 Št 31. Raka raka ..............25 Št 32. Živtfi .................. .25 Št. 35. (Gaj SalusUj Krisp) Vojna z Jogurta, poslov. Ant Dokler, 123 strani, broS. ..........JO . :at. (K saver lf«Sko) Listki. 144 strani ...................85 št 37. Ps—Ii iivatt ..........JO Št 38. Tarzan in svet..........1— Št. 39. U Bshtis ............L— i Št 46. Magda................40 Št 47. Misterij dnS«............L— St 48. frnre živali ........JO št 49, Tarzanov sin ...........3% Št 50. Slika De Graje ........1.20 Št 51. Slav. balade la raasaaee JO št 52. Sania ..................1J0 Št. 54. V metefa ........ 1_ Št 56. Ta In sakrai Ssile .. .* JO Št 57. Tarzaneva rnHšut .... JO Št 58. Glad (Hamsnn)/........ JO Št 61. (Golar) Bratje ia sestre.. .75 Št 62. Idijat, I. del. (Dostojevski) JO Št 63. Mijat. II. del ..........jo Št 64. UIK III. del ..........JO Štev. 65. Idijat, IV. dd .......JO Vsi 4 Mi skopaj............SJ5 Stev. 66. lUntlft, tkuzi uho iiranko, veseloigra........45 ™ trdo Te»- ......M TBi is ^MIS MMM«itt«*Mt*M TatU. Bevk, trd. ves..............75 Tri pirati grafa Tsiataja........ JO Tmki ^ NEWJTOR»< V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... JO 2. del .......................90 Veliki inkvizitor ................1,— Vera (Waidova), brog. ..........J5 Višnjeva repatiea (Iz-vstlk), vez. 1.— Vrtnar, (Rabindrath Tagore), trdo vpzano ..................75 broširano .....................60 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku. Knjige pobijamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo - kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit I uspeh — MAU OGLASI v MGI|. Naroda".