85*3 60100200 vodil Arafat, so najavili sesta- ■' '."a .-k,;*. LU .#! Si I išHPi "f '■ / .; to:; 4>*nir »JL: *wtWrl.-mk t wmm:: W:W- JjmL: ‘SP?? WBm * V priprave za izvolitev novega papeža sodi tudi šivanje njegove obleke. Ker je kandidatov nad sto, je delo krojača, ki so mu poverili to nalogo, kar se da zahtevno. Kaže, da bo izdelal tri obleke, v treh raz- 0S*EnNjk K , - g • _ PRIMokSKI dnevnik !fS£'n™prvm' Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 192 (10.104) TRST, torek, 15. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je zadel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa ▼ osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KRVAV OBRAČUN SOBOTNEGA ATENTATA V LIBANONSKEM GLAVNEM MESTU Več kot sto petdeset mrtvih in veliko ranjenih Pod ruševinami 8-nadstropne stavbe v Bejrutu ^ poslopju sta imela sedež tudi dve palestinski organizaciji - Nihče si ni prevzel odgovoriti za atentat - Silovitost eksplozije povečali skladišči orožja in barv v pritličju *J*UT — Pod ruševinami osemnadstropnega poslopja v musli-nooj j01 vhodnem delu libanonskega glavnega mesta, ki ga je v Sl/* sobote na nedeljo razdejala strahovita eksplozija, je po dose-ktde« vestc*' •zgubilo življenje več kot sto petdeset ljudi, več kot Pa je bilo lažje in huje ranjenih. Od leta 1948, ko so prvi pa-k j, .k* begunci začeli prihajati v Bejrut, je to najhujši atentat, ki Cza(le.l to bližnjovzhodno središče in ki povečuje tragedijo liba-y e8a in palestinskega prebivalstva. t.\| Poslopju so bili nekateri uradi &al„...atl*ba», osrednje organizacije AfjZjk® gverile, ki jo vodi Jaser i»v I- eden od operativnih sedeta* oiraške in radikalne organi-itinp® fronte za osvoboditev Paleti Jd nasprotuje zmerni Arafati, “iji. Poleg teh uradov pa so 'hiin, P?s,°Pju še številna zasebna l^^fnja, kjer so živeli sami Pa- . ^Fronta za osvoboditev Pa-lj, T* kot «A1 Fatalu sta zanika-**•■* ® bi bil atentat nov člen v obračunavanjih med Htfe°inih --------------------- ta 11 Palestinci. To bo verjetno bjs aržal6. Kot je izjavil Abul Ab-jep^Pdja «Fronte» je do eksplozijo le ui'o po sestanku, katere- ga so se udeležili voditelji FOP, vendar je bilo ubitih okrog štirideset predstavnikov njegove organizacije, ki so ostali v stavbi. «A1 Fatah* pa je pri atentatu izgubil deset ljudi. Kljub temu pa so odpovedali dve srečanji, ki bi se jih morali skupno udeležiti ob drugi obletnici pokola v palestinskem taborišču Tali - El Zaatar. Po mnenju Abbasa, nosi vso odgovornost za atentat Izrael, s svoje strani pa je tudi glasnik PLO obsodil «sioniste in imperialiste*, ki izkoriščajo sedanjo tragedijo za poudarjanje nasprotij znotraj palestinske revolucije. Po izrednem sestanku Organizacije za osvoboditev Palestine, ki ga vo posebne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila odgovornosti. Komisijo bodo sestavljali predstavniki «Fronte», «A1 Fataha» in pa «Ko-mande palestinskega oboroženega boja*, torej varnostnih oddelkov PLO. Glede vzrokov atentata se postavljajo različne domneve: obračunavanje med Palestinci, izraelska represalija in pa zgolj naključje. O drugi hipotezi pa so sami palestinski krogi zelo previdni. Tretjo možnost naj bi potrjevalo dejstvo, da sta bili v poslopju skladišči orožja in barv. Prav to naj bi povečalo obseg eksplozije, pri kateri naj bi pa uporabili kar dvesto kilogramov tro-tila. Prvo domnevo naj bi potrjevala Abbasova izjava, ko je obtožil filosirsko »Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine*, vendar so pozneje te izjave preklicali. Ne glede na odgovornosti, pa bo sobotni atentat še povečal napetost tako v libanonskem glavnem mestu in vsej državi kot tudi na celotnem bližnjevzhodnem libanonskem področju. Ni namreč od danes ugotovitev, da rešitev izraelsko - egiptovskega spora pogojuje celoten položaj in mir na Bližnjem vzhodu. V okviru prizadevanj za rešitev položaja v Bejrutu, kjer so se po nekajdnevnem premirju spet obnovili spopadi med sirskimi četami in kristjansko desnico, je predsednik libanonskega ministrskega sveta Selim Hoss včeraj popoldne odpotoval v Damask, kjer se bo pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom in drugimi sirskimi voditelji. Hoss naj bi prinašal «okviren načrt* za obnovitev varnosti v Libanonu. Načrt naj bi tudi predvideval med drugim, da sirske čete za nadaljnjih šest mesecev ostanejo v državi, proti čemur se je odločno izrekel konservativni voditelj Chamoun. (db) Nova izraelska naselja na zasedenih ozemljih? TEL AVIV — Kot poroča izraelski radio, namerava vlada v Tel Avivu zgraditi pet novih naselij na zasedenem desnem bregu Jordana. Vlada je sicer te vesti zanikala, vendar v primeru, da se izkažejo za resnične, prav gotovo ne bodo prispevale k uspehu bližnjega tristranskega vrha med Sadatom, Beginom in Carterjem v Čamp Davidu. Prav v zvezi s tem vrhom je Anis Mansur, Sadatov osebni prijatelj in glavni urednik kairskega dnevnika «Oktober» zapisal, da bi njegov morebiten neuspeh lahko privedel do nove vojne in pri tem dodal: »Upam, da predsednik Carter ni sklical tega vrha samo zato, da vidi, kako propadajo njegove pobude, torej mora imeti tudi konkretne predloge, ko vabi pa trojni sestanek.* ipov ruševin in grozljiv prazen prostor je vse, kar je po sobotnem silovitem atentatu ostalo od osemnadstropnega poslopja v zahodnem delu libanonskega glavnega mesta Epohalno odkritje za proizvodnjo energije WASHINGTON - V laboratorijih vseučilišča v Princetonu so zabeležili velik uspeh pri raziskavah, ki zadevajo spojitev določenih atomov. Gre za proces, ki osvobaja ogromne količine energije in ki ga Sonce opravlja dan za dnem že milijarde in milijarde let. To pot se je člo veku posrečilo, da je našel pot. kako kontrolirati to velikansko proizvodnjo energije. Nekontrolirano proizvodnjo energije s spojitvijo atomov je človek že dosegel z vodikovo bombo, ki je neprimerno močnejša od atomske. Sedaj je na vrsti izgradnja reaktorja, ki bo omogočil racionalno pridobivanje te energije. Predpogoj za kontrolirane reakcije je proizvodnja visokih temperatur. Že pred časom so v Princetonu dosegli temperaturo 25 milijonov stopinj, sedaj pa so baje pri 60 milijonih. Za avtomatično nadaljevanje reakcije v reaktorju je potrebnih okoli 44 milijonov stopinj. Prednost pridobivanja energije s spojitvijo atomov (devterija in tri-cija) je v tem, da reakcija ne proizvaja radioaktivnih odpadkov in u-porablja surovino, ki je vsem na razpolago: morsko vodo. Toda do elektrarn na tovrsten pogon je še daleč: biorda 30 let. Obleka za novega papeža ličnih veiikustih, tako da bo z manjšimi ali večjimi popravki obleka pristajala vsakemu od 111 ali 112 kardinalov, kolikor se jih bo udeležilo konklava (Telefoto ANSA) Pred konklavom RIM — Od 25. avgusta bo 112 kardinalov (trije bodo iz zdravstvenih razlogov odsotni) zavrtih od znotraj in od zunaj v Sik slin ski kapeli na konklavu. Prvo glasovanje — in torej tudi prvi dim — je predvideno za naslednji dan, toda že sedaj volivci novega papeža s skupinskimi srečanji ali plenarnimi zasedanji (rkongre-gacijamh) snujejo strategijo in taktiko konklava. Za sedaj gre seveda le za pripravljalne diskusije, na katerih se razni tabori soočajo, preverjajo svojo trdnost in izoblikujejo usmeritve. Kot na vsakem konklavu je treba, na jprei izbrati vrsto vladavine, ] ki se zdi najbolj primerna, žele nato pa izbrati človeka, ki na j izbrano linijo najbolje pooseblja. Preden bi skušali zarisati mapo taborov, ki se bodo soočali v konklavu, in njihovih■ voditeljev, ne bo odveč opozoriti na nekatere nove značilnosti sedanjega kardinalskega zbora, ki bodo gotovo vplivale tudi na izbiro bodočega papeža. Prva ugotovitev je. da je številčna teža kurije (se pravi tistih kardinalov, ki živijo 11 Vatikanu in dejansko vodijo tamkajšnjo vlado) tokrat manjša kot na prejšnjih konklavih. Leta 1963 je tabor kurijskih kardinalov imel zelo velik vpliv: na 80 volivčev je. bilo kar 32 voditeljev centralnega a-parata. Od teh je bilo 10 tujcev, vendar pa močno «romaniziranih» m vezanih na Pacellijevo garnituro, ki jo je poznejša politika Janeza XXIII. spravila v globoko krizo. Sedaj pa je od 115 volivcev samo 27 kurijskih kardinalov, od katerih je Italijanov samo 17. Ker NitiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiniiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiimniiMiiiiimiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiiiiiiin KONKLAVA SE BO NAJBRŽ UDELEŽILO SAMO 111 KARDINALOV Po pogrebu Pavla VI. v polnem teku priprave za izvolitev novega papeža Grob papeža Montinija je že obiskalo veliko število vernikov RIM — Kongregacija kardinalov, se pravi tisti organ, ki mora voditi cerkvene posle, dokler ne Izvolijo novega papeža, naslednika Pavla VI., je svojo najpomembnejšo nalogo opravila s tem, da je določila datum konklava. Kardinali se še vedno sestajajo, določili so tudi nekaj kongregacij manjšega obsega, v katerih so po trije kardinali, ki morajo izvrševati manj pomembne, a še vedno potrebne naloge. V nedeljo so kardinali sprejeli člane tujih delegacij, ki so se udeležili papeževega pogreba in ki so včeraj že skoraj vsi odpotovali iz Rima. Včeraj zjutraj sj se spet sestali in seja je trajala vse jutro. V kongregaciji kardinalov sodelujejo z vso pravico tudi kardinali, ki so že dopolnili 80 let in ki se ne bodo smeli udeležiti konk>ava. Kot smo že poročali, bodo 25. avgusta v Siktinsko kapelo zaprli lil ali 112 kardinalov, čeprav ima volilno pravico 115 cerkvenih knezov, vendar so trije bolni. Gre za 69-letnega ameriškega kardinala Johna Josepha AVrighta, za 77-letnega Valeriana Graciasa in 76-letnega Poljaka Boleslava Filip- Zaradi velikošraarnih praznikov ne bo jutri v Italiji izšel noben dnevnik. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo zato izšla v četrtek, 17. avgusta. krvavih spopadih prejšnjih dni Mnogih iranskih mesti ^ vedno vlada napetost h Hua Kuo-feng na državnem obisku v LR Romuniji in v Jugoslaviji . Teheranu močna eksplozija razde* restavracijo in terjala 40 ranjenih lafeto. KUub temu. da e "t ’ — IViJUU CCTlllU, uti , , Po 'bruhnili hudi spopadi rit Uradnih vesteh terjali d so v ., ki j*t ^"uradnih vesteh terjali dvaj-LriVj tp'?lh je iranski šah Reza Pa-i1 si ■ no odločen nadaljevati pot, | sam začrtal, to je pod JN di|f?ž.n° demokracije utrditi la-vri šah,,, Uro- Kot je znano, ge tekajo 0Vornu načrtu že več let u-dn<4°z’c’iske stranke, v zad-Hm n Pa je odločno stališče pro-twska Zavzela tudi zelo številna >Hn0 ^'ntianska skupina, ki je 0stalihrn°^na v mestu Isfahan in , ^ središčih na jugu države. v Isfahanu vladata še Nr ’ čen?tan-ie in stroga policijska J nj ‘rij*;, ne v nedeljo in ne vffe-de1 sl° do ostrih incidentov vat°stranti in vojsko, ki so ta V' vSoboto terjali šest smrtnih „ eKsr,) p®deljo zvečer pa je moč-v Vraci- Zl|a razdejala luksusno re-' L kato(.-°. v središču Teherana in Prir,a;!e. bilo ranjenih 40 oseb, »dajo v večini ameriški skupnosti, ki živi v Iranu. In prav Američani so bili tarča napadov v prejšnjih dneh, saj jih predvsem muslimani obtožujejo, da stalno pritiskajo na iransko vlado z namenom, da bi slednja še naprej podpirala interese velikih ameriških družb, ki delujejo predvsem na petrolejskem področju. Omeniti moramo namreč, da se je v zadnjih letih v Iranu naselilo nad 10 tisoč ameriških državljanov. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da bodo prihodnji dnevi odločilni za politično bodočnost Irana, saj Reza Pahlavi ni pripravljen popustiti in upoštevati zahteve muslimanov, kar bi lahko sprožilo v državi splošno ljudsko vstajo, ki bi jo gotovo podprle tudj napredne stranke, ki delujejo v ilegali. Muslimanski voditelj Khomeini, ki žiyi v izgnanstvu v Iraku, pa je medtem včeraj napovedal nove demonstracije proti Sabovemu režimu, ki so od novembra lani povzročile že nad sto smrtnih žrtev, (st).........7 PO PODPISU MIROVNE POGODBE IN SPORAZUMA 0 SODELOVANJU Z JAPONSKO BUKAREŠTA - Predsednik KP Kitajske in predsednik državnega sveta Hua Kuo-feng je včeraj prispel na obisk v LR Romunijo. O-t»isk bo trajal do 21. avgusta, ko bo Hua Kuo-feng odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo prav tako zadržal na obisku približno teden dni. Kitajski gost bo potem odpotoval na o-bisk v Teheran. Kitajski predsednik je doživel ob svojem prihodu v glavno mesto Romunije veličasten sprejem, prav takega kot ga je bil deležen Ceause-scu, ko je v maju letos obiskal Peking. Zunanji blešč ni sicer vedno pravo merilo za ocenjevanje političnih dogodkov, toda prav gotovo lahko trdimo, da je Hua Kuo-fengov prvi obisk v Evropi zelo pomemben. Za Romunijo in Jugoslavijo, ki imata opravka s trdo stvarnostjo v Evropi, ima ta obisk določen pomen v okviru te stvarnosti, za Kitajce pa je brez dvoma še pomembnejši. LR Kitajska je prav v teh dpeh potegnila črto pod enim od svojih najbolj zapletenih računov iz preteklosti:' podpisala je mirovno pogodbo in sporazum o. sodelovanju z Japonsko. S tem se je sprostila na področju Daljnega vzhoda in sedaj lahko posveča svojo pozornost krepitvi stikov z zunanjim svetom Pri tem ne smemo pozabiti, da je zadnji kongres KP Kitajske jasno zarisal smernice kitajskega razvoja: navezati stike z zunanjim svetom, posodobiti kitajsko industrijo in gospodarstvo sploh, okrepiti (tudi tehnično) svoje oborožene sile, razvijati znanost in vede ter jih izkoriščati v prid splošnega kitajskega razvoja. Sporazum z Japonci gre v to smer in tudi prvi direktni stiki z Evropo (čeprav morda še v pretežni meri politični) stremijo koncem koncev prav za tem, se pravi, da si Kitajska utre not v svet. Romunija in Jugoslavija morata biti pri vsem tem seveda zelo previdni, da ne bi škodovali dobrim odnosom s Sovjetsko zvezo in z blokom socialističnih držav. Sovjeti so namreč zelo občutljivi za vse, kar se dogaja, posebno na mednarodnem področju, v zvezi s Kitajsko. Kitajci imajo namreč pri vseh svojih prijemih v mednarodni politiki zelo oster odnos do »sovjetskega hegemonizma*. Ta pojem se jim je celo posrečilo vključiti v besedilo mirovne pogodbe z Japonsko. Sovjeti jim vračajo milo za drago ter jih obtožujejo hegempnizma v Aziji. Sedaj pa je na vrsti še vzhodna Evropa. Romunija je imela vedno dobre stike z LR Kitajsko in se ni niti hotela čisto popolnoma vključiti (vojaško in gospodarsko) v sovjetski blok. Jugoslavija pa, kot je znano, pripada velikemu gibanju neuvrščenih. Paleta Hua Kuo-fengovih razgovorov v Romuniji in Jugoslaviji bo zato prav gotovo zelo pestra. Bolj politična morda v Romuniji, toda precej gospodarska, kar se tiče Jugoslavije. Kitajci, pravijo, se zanimajo tudi za izdelke jugoslovanske vojne industrije in v Jugoslaviji se vrstijo delegacije gospodarskih in drugih strokovnjakov. Potem pa je še vprašanje stikov s komunisti v zahodni Evropi, ki imajo znani odnos do KP SZ in kjer Jugoslavija igra precejšnjo vlogo, pa vprašanje Albanije in druga. PoteK razgovorov v Bukarešti in potem v Beogradu bo prav gotovo precej pomenil za nadaljnja dogajanja v Evropi, (vk) jaka. Wrigbt in Gracias sta že u; radno sporočila, da ne bosta prisotna, prvega so namreč pred dnevi operirali na očeh in ne bo mogel zapustiti bostonske bolnišnice, bom-bayski škof Gracias pa je dalj časa, bolan in se bo prav tako moral odreči konklavu. Kar zadeva poljskega kardinala Filipjaka, ki je bil že dekan vatikanskega sodišča, dopuščajo možnost, da se udeleži konklava nekoliko pozneje, če bo pravočasno okreval. Fiiipjak je trenutno v bolnišnici v Poznanu. Omenjajo mož nost, da se bo iz zdravstvenih razlogov odpovedal konklavu tudi eden od italijanskih kardinalov. Tudi včeraj si je večje število vernikov in turistov ogledalc grob Pavla VI. v vatikanskih grobnicah. Spominska plošča iz marmorja je edino znamenje, ki označuje, kje je pokopan papež. Na zidu kapelice so trije zelc lepi reljefi in to je edini okras. V baziliki svetega Petra darujejo na vseh stranskih oltarjih maše zaduš-nice za pokojnim poglavarjem katoliške cerkve. Kot določa pravilnik za obdobje med smrtjo enega papeža in izvolitvijo drugega, ki ga je izdelal sam Pavel VI., so zapadli mandati vseh kardinalov, ki vodijo posamezne resorje Svete stolice. Nove voditelje teh resorjev bo moral imenovati novi papež. Svoje funkcije so ohranili samo kardinal kamerleng Villot. ki mora do izvolitve novega poglavarja rimske cerkve upravljati premoženje ter o-pravljati posvetne naloge Svete stolice. Poleg tega mora sklicati vsak dan kongregacijo kardinalov. Villot bo tudi opravljal nalogo dekana v konklavu, saj sta dekan kot njegov namestnik že dopolnila 80 let in se torej konklava ne bosta udeležila. Odstopiti je moral tudi državni tajnik, ki je bil kardinal Villot. njegove naloge pa opravlja namestnik državnega tajnika, trenutno msgr. Caprio, ki je zamenjal Benellija, potem ko je slednjega Pavel VI. imenoval za flo rentinskega nadškofa, (if) iskavo ni pristojen, ker je Qpplra-i .j-os vojak jn je veš prlirfer' izročil vojaškemu sodstvu. Cor.treras je trenutno v hišnem prit»ru. čilsko vrhovno sodišče se bo moralo iz reči o ameriški zahtevi po njegovi estradikciji. Andreotti obišče Španijo RIM — Predsednik vlade Andreotti bo 5. in 6. septembra uradno o-biskal Španijo na povabilo premiera Suareza, ki je bi) septembra lani gost italijanske vlade. Poleg dvo stranskih odnosov bodo na pogovorih v Madridu obravnavali tudi vpra šanje pristopa Španije k Evropski gospodarski skupnosti. Contreras bo moral prod vojaško sodišče SANTIAGO DE CHILE -- Bivši šef zloglasne čilske politične noli-cije DINA general Manuel Contreras, ki ga v ZDA obtožujejo, da je organiziral umor Orlanda Lete-liera, nekdanjega ministra Allen-dejeve demokratične vlade, se bo moral zagovarjati pred višjim vojaškim sodiščem v okviru preiskave o izginotju 69 ljudi. Obtožili so ga svojci izginulih oseb, Preiskovalni sodnik je izjavil, da za pre- NEW DELHI — Kot poroča indijska tiskovna agencija, so poplave, ki jih je povzročil silovit monsun, terjale v severnem delu države nad 250 smrtnih žrtev. Obstaja pa tudi nevarnost, da se bodo pplave zaradi mčnega deževja razširile in prisilile oblasti, da izselijo nad 6 milijonov ljudi. VČERAJ ZJUTRAJ Gnido Gianettini zapustil zapor CATANZARO — Tudi tretji glavni obtoženec na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana, fašistični časnikar in a-gent SID, Guido Giannettini, je od včeraj na prostosti ker je potekel rok preventivnega pripora. Natanko štiri leta po njegovi aretaciji, je Giannettini včeraj v spremstvu branilca zapustil zapor v Catanzaru in takoj povabil številne novinarje na tiskovno konferenco ki jo je imel v mestnem hotelu, v katerem bo začasno prebival. Na tiskovni konferenci je fašistični časnikar, ki je obtožen pokola, prevratniške dejavnosti in organizacije neuspelega bega Frede in Venture iz zapora v Monzi, izjavil novinarjem, da je povsem nedolžen in «da ga italijanska država in določeni politični krogi po krivem preganjajo*. I-zjavil je tudi da je zgledno o-pravij poklic tajnega agenta SID in naloge, ki so mo jih na-dali predstojniki Na koncu je izrazil prepričanje da se ne bo več vrnil v zapor. je za papeževo izvolitev potrebna dvetretjinska večina, je jasno, da kurijska skupina nima več številčne možnosti, da bi blokirala izvolitev vsakega kandidata, ki bi ji ne bil po godu. To nikakor ne pomeni, da je ta skupina zgubila ves svoj vpliv, saj so vzvodi o-blasti še vedno trdno v njenih rokah. Res pa je tudi. da skupina ni več tako kompaktna: izključitev osemdesetletnikov iz konklava in nova imenovanja kardinalov so io globoko prenovila ter ji istočasno odvzela zgodovinsko hegemonijo nad papeževo izvolitvijo. Drugi element, ki ga ne kaže prezreti, je starost. Tudi tu so nova imenovanja in izključitev o-semdesetletnikav drastično znižale poprečno starost članov kardinalskega zbora. Stara kurijska skupina (Ottaviani. Confalonieri, Porente, se pravi ljudje, ki so svoj čas v konoklavu vedrili in oblačili), je bila izrinjena iz- igre. mnogi drugi pa ji bodo v kratkem sledili. Do leta 1981 bo 14 kardinalov upokojenih, do leta 1986 pa jih bo kar 35 zgubilo volilno pravico. Koliko pa lahko vpliva starostni faktor na izbiro novega papeža? Kot avtonomni faktor najbrž ne vpliva veliko, ima pa svoj pomen, ko gre za izbiro med rkratko» ali iiimiitiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitMiiitiniiiii>iiiiiiiiiiiiia PO OBILNIH NEDELJSKIH PLOHAH IN VETRU Veliki šmaren v znaku neodTočenosti med lepim sonšnim in kislim vremenom v Vremenoslovci predvidevajo znatno izboljšanje - Številni prazniki v mestu in okolici Kislo vreme je zagodlo vsem. ki so si zaželeli preživeti na sončnih domačih plažah te veiikošmame praznike. Mrzel veter in občasne plohe so prisilili Tržačane, ki se še niso odpravili na počitnice, da so poiskali v omarah suknje, volnene .jopiče, dežne plašče, da bi tako kljubovali valu nestanovitnega vremena. Obala, kjer se je pretekle »vveekende* kar trlo ljudi in avtomobilov, je bila v nedeljo in včeraj popolnoma oraz-na, posledica tega pa je bil tudi povsem tekoč promet po obalni in po drugih cestah naše pokrajine. Prav tako ni bilo na mejnih prehodih z Jugoslavijo običajnih dolgih kolon vozil, namenjenih v Istro in v Dalmacijo. Številni turisti, ki so se v nedeljo pomudili v našenj, mestu,,,,sp si zaradi neprijetnega vremena najraje obiskali številne turistične točke, kot so Miramarski grad in Grad sv. Justa, kjer so si lahko L 3 s I 1 Premraženi turisti v nedeljo na tržaških ulicah ogledali razstavo »Trst z nasmehom* in razstavo zakladov vzhodnih verskih skupnosti, mnogi pa so se pomudili na Krasu, med njihovim izletom pa je bil skoraj obvezen ogled jame pri Briščikih. Slabo vreme je zagodlo prirediteljem raznih praznikov v mestu in okolici. Na jubilejnem Kmečkem taboru je bilo kljub temu mnogo ljudi, tako da so najbolj vneti zaplesali zvečer kar pod dežjem in dežnikom. Ploha se ni usmilila niti tradicionalne šagre sardele na pomolu Pescheria in športnega praznika Zarje v Bazovici, organizatorji pa upajo, da bo vsaj danes vreme prijetnejše in da bo zvabilo na., .prireditvene;, .R^ostore vse več obiskovalcev, V noči med nedeljo in ponedeljkom se je ulila nad pokrajino prava pdvodenj, sa.i 'je v teku noči padlo nad naše kraje kar 2 centimetra padavin. Včeraj se je sicer vreme nekoliko izboljšalo. Skozi sive oblake je spet zasijalo sonce, vendar zaradi vetra, čiear posamezni sunki so dosegli hitrost tudi nad 50 km na uro, je bilo še vedno mrzlo; živosrebrni stolpec se ni namreč dvignil nad črto 20 stopinj. Predvidevanja vremenoslovcev za veliki šmaren so kljub temu optimistična. Predvidevajo namreč, da bo jutri zajel naše kraje val visokega zračnega pritiska s soncem, vreme pa naj bi se spet poslabšalo v sredo in v četrtek. Večina tržaških trgovcev je izkoristila praznike za dopust, tako da je bilo včeraj, kljub temu, da je bil dan pred praznikom, večina trgoviin zaprtih, povešene rolete pa so imeli tudi številni bari, kavarne in gostilne, kar je povzročilo med prebivalstvom nemalo preglavic. Danes se bodo nadaljevali številni prazniki na Opčinah, v Bazovici in na Nabrežju. Poleg tega bo na Repentabru že tradicionalni veliko-šmami romarski shod; tak shod bo tudi v Starih Miljah, udeležil pa se ga bo tudi tržaški škof Bellomi. če oodo obveljala predvidevanja vremenoslovcev, bo torej tudi letošnji veliki šmaren podoben prejšnjim: s sonocem, ki bo spet privabilo na plaže številne kopalce, z vrstami avtomobilov na naših ce- stah in predvsem na mejnih prehodih, ter z ljudmi, ki se bodo trli na raznih velikošmarnih praznikih in prireditvah. Openska otroška folklorna skupina Kmečki tabor je že vrsto let obvezen shod tistih, ki kljub vedno slabšim pogojem požrtvovalno vztrajajo na svoji zemlji, jo z ljubeznijo in napori obdelujejo in jo s tem ohranijo in varujejo, kot so jo varovali dolga stoletja pred brezvestno požrešnostjo tujcev. Pravo srečanje bo danes, na veliki šmaren, kot je običaj, čeprav je tabor odprl svoja vrata že v soboto z o-tvoritveno svečanostjo, v nedeljo s kulturnim obiskom zbora in folklorne skupine iz Dobrove pri Ljubljani, včeraj pa z okroglo mizo o vlogi zadružništva pri razvoju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v duhu osimskih sporazumov, to je izredno aktualno temo, ki ji bo treba posvetiti še veliko pozornosti. Vse prepočasi namreč ideja zadružništva prodira v zavest naše skupnosti in vse prepočasi se tudi uresničujejo tiste redke pobude, ki so se sprožile v zadnjih letih na tem področju. Ta ugotovitev je bila tudi osnovna poanta sinočnje okrogle mize, ki je zadružništvo osvetlila v luči možnosti in perspektiv, ki se ponujajo z novo stvarnostjo, naši alo po podpisu sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. O zaključkih te razprave bomo še poročali. Nad vse pester, zanimiv in izviren je bil nedeljski del letošnjega i Kmečkega tabora. Posvečen je bil OD 21. AVGUSTA NA UNIVERZI XIX. mednarodni tečaj o prevozih v EGS Prihodnji ponedeljek, 21. avgusta, se bo na tržaški univerzi začel 19. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga organizira tukajšnji Inštitut za proučevanje piomeinji vprašanj v EGS Slovesno odprtij kuituri. Letos je imelo kulturno tečaja, ki ga letos organizirajo na j srečanje še poseben značaj in po- temo «Politika, prevozov v EGS po dva,mjj) letih*, bo v glavni.^««,-, ni univerze z začetkom ob 9.30. 0-poldne bo udeležence tečaja sprejel župan, popoldne pa bo skupen ugled tehničnih naprav v pristanišču in zlasti pomola VII. Predavanja se bodo začela naslednji dan, v torek, 22. avgusta. • Zaradi obrezovanja dreves v Ul. Rossetti bo 17. avgusta prepovedano parkiranje vozil na obeh straneh u-lice od 7.30 do 17.30 na odseku od Ul. Redi do Ul. Revoltella in 18. avgusta ob istih urah na odseku od Ul. Revoltella do Trga De Gasperi. men. S pesmijo in plesom je prišla na obisk v naše kraje večja skupina članov kultumoprosvetnega društva »Dolomiti* iz Dobrove pri Ljubljani, ki je pred nedavnim navezala tesne prijateljske stike z openskim prosvetnim društvom »Tabor*, soprirediteljem tudi letošnjega Kmečkega tabora. Nedeljski obisk je torej dejansko zasadil korenine nadaljnjega sodelovanja med našim zamejskim in društvom iz matične domovine, kar predstavlja nc le nov prispevek k zbliževanju med ljudmi, ustvarjanju novih prijateljstev in vzajemnem kulturnem oplajanju ob tako prepričljivih in neposrednih o- SPORTNO DRUŠTVO ZARJA — BAZOVICA PRIREJA DANES, 15. AVGUSTA 1978 v. ŠPORTNI PRAZNIK NA VRTU GOSPODARSKE ZADRUGE V BAZOVICI SPORED: DANES, 15. rvgusta: tekmovanje v polki od 20. do 24. ure ples z ansambloma THE LORDS in LOJZE FURLAN Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačo in z jedačo Vabljehi! «Srednjeevropska omika» zanika Padec ali prometna nesreča? Predsinočnjim se je na Opčinah ponesrečil 75-letni Giovanni Colomba iz Ul. Di Biagio 3. Malo pred polnočjo so ga z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 60 dneh zaradi zloma desne stegnenice in udarcev v glavo. Sam je bil zelo zmeden in je izjavil, da ga je povozil avto, ki se je po nesreči oddaljil. Vendar pa preiskovalci ne verjamejo celotni njegovi verziji, saj obstaja možnost, da je Colomba sam padel. , Mesečni abonmaji na mestnih avtobusih pomanjkljivo izpolnjeni V zadnjem času je prišlo v mestnih avtobusih večkrat do neljubih sporekanj med potniki samimi in nadzornim sprevodnikom. Ti so namreč na avtobusih naleteli na osebe, ki so sicer imele pri sebi mesečni abonma, a nepravilno in nepopolno izpolnjen. Nevednost pa vsekakor ni opravičljiva. Da ne bi še dalje prihajalo do podobnih nesporazumov, vodstvo tržaškega konzorcija za prevoze ACT ponovno poudarja, da mora potnik s peresom napisati na abonma svoje ime in svoj priimek in prekrižati ustrezni mesec, če gre za abonma, ki velja le za eno progo, je treba nujno napisati številko ustrezne proge. Obenem ustanova ACT sporoča, da so že na nekaterih avtobusih odpravili avtomatske priprave, ki izstavljajo vozovnice, n^ drugih pa jih še bodo. Gre za proge številka 1, 10, 11, 12, 19, 20, 21, 23 in 36. Zato se v vseh kioskih s časopisi, trafikah in drugih trgovinah, ki nosijo ustrezno oznako, nadaljuje prodaja vozovnic. in ki jih bodo potniki na avtobusih le razveljavili. • Na šolskem skrbništvu v sobi št. 14 je zainteresiranim na razpolago seznam premestitev upravnega in poučnega osebja višjih srednjih šol za šolsko leto 1978/79. Predstavnik organizacije »Srednjeevropska omika* Paolo Parovel nam-je v zvezi s člankom, ki smo ga objavili prejšnji petek v našem dnevniku, o srečanju, ki naj bi ga ta organizacija imela s predstavniki koroške neonacistične organizacije Heimatdienst, poslal daljše pismo, v katerem pravi, da je vest, ki jo je objavil avstrijski časopis »Die Presse* neresnična in da jo zato demantirajo, mogoče pa bodo celo sprožili sodni postopek. »Predstavnik Heimatdiensta Feldner je dejansko prišel v Trst,* je rečeno v omenjenem pismu, »vendar kot spremljevalec časnikarja časopisa »Salzburger Volksblatt*, in se je ta ko lahko sestal z našim podpredsednikom Parovelom ter z njim govoril na izključno neformalni in informativni ravni. Med razgovorom, kot lahko potrdijo razne prisotne priče, so se takoj pokazale vse o-čitne razlike med obema organizacijama, predvsem kar zadeva slo vensko vprašanje na Koroškem, v Kanalski dolini, v Furlaniji, na Goriškem in Tržaškem, kjer je »Srednjeevropska omika* prav zaradi s ojega antinacionalističnega značaja vselej podpirala in bo še naprej podpirala, kot drugod v alpskih predelih, boje etničnih skupin proti vsakemu nacionalističnemu zatiranju. Glede tržaškega vprašanja smo pojasnili, da se mi borimo za ta, da bi preprečili nacionalistično stru-mentalizacijo tržaškega avtonomizma in da zato ne bomo nikoli sodelovali z nobeno nacionalistično organizacijo. Potem ko smo obrazložili, da Rim načrtno prezira mednarodne pravice Avstrije, Švice, češkoslovaške in Madžarske glede tržaškega pristanišča, smo pojasnili naša avtonomistična stališča tudi v zvezi z osimskim sporazumom, rekoč, da ne postavljamo v razpravo mejnega vprašanja z Jugoslavijo, temveč vprašanje meje oblasti Rima s Trstom.* »To stališče, vljudno, a odločno,* je nadalje rečeno v pismu, »se nam je zdelo dovolj, da bi v Heimat-dienstu zatrlo vsakršno upanje o sodelovanju s tržaškim avtonomizmom proti Jugoslaviji. Nekateri izmed tistih, ki vodijo nacionalistične gonje proti celovitosti jugoslovanske federativne države, so najbrž upali, da se da vzpostaviti sodelovanje z nekaterimi bolj negotovimi avtonomističnimi skupinami. Od tu poskus, da bi nas diskreditirali v očeh same naše baze in od tu izmišljotina na stolpcih »Die Presse* o sodelovanju, ki dejansko ne more obstajati. Objavili so celo fraze o nekem skupnem komunikeju, ki v "esnici ne obstaja. Mednarodna verodostojnost tega vira je zavedla številne organe tiska, da so v dobri veri sprejeli to neresnično vest in jo tudi zelo kritično ocenili, in s tem je igra popolnoma uspela.* «Takšno nepošteno politično vedenje je treba najodločneje obsoditi,* se z ključuje pismo, »čeprav se škode, ki jo je povzročilo, ne bo dalo več v celoti popraviti.* S pismom nam je »Srednjeevropska omika* poslala fotokopijo demantija, ki so ga poslali ravnatelju dunajskega «Die Presse*. # * * Iz pisma je razvidno, da se je vodja koroškega nacističnega Heimatdiensta sestal v Trstu s tržaškim predstavnikom gibanja tSred-njeevropska omika». V tej zvezi jemljemo na znanje izjavo g. Paro-vela v imenu gibanja, da nacistični Heimatdienst ne more računati na protijugoslovansk sodelovanje s tržaškim avtonomizmom. Prav tako jemljemo na znanje izjavo, da gibanje «Srednjeevropska omika» podpira boje etničnih manjšin alpskega loka proti vsakršnemu nacionalističnemu zatiranju. To pa seveda ne izključuje našega prepričanja; da vsakršno delovanje na preživelih konceptih starega avstrijakantstva lahko predstavlja osnovo za povezovanje najrazličnejših teženj, ki ne upoštevajo zgodovinskega razvoja in današnje srednjeevropske stvarnosti. Izleti S P 01 prireja v nedeljo, 27. av gusta, avtobusni izlet v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru na osrednjo proslavo 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Vpisovanje na sedežu ZSSDI vsak dan od 11. do 12. ure. Združenje Union namerava prirediti naslednje izlete: 20. avgusta; z motorno ladjo v Rovinj in v Škofjo Loko - Železnike; 27. avgusta: enodnevni izlet v Bohinj (Ribčev laz) in v Avstrijo na Vrbsko jezero (Celovec) preko Ljubelja. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik razen ponedeljka od 10.30 do 12.00 iq od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12.00. blikah kulturnega izražanja, kot so pesem in ples, temveč tudi dragocen prispevek pri enotnosti slovenskega kulturnega prostora. To so v svojih pozdravnih nagovorih poudarili tajnica gostujočega društva Lidija Zadnikar, predstavnik Kmetijske zadruge Alojz Markovič, predsednica openskega društva Stanka Hrovatinova in tajnik SPZ Dušan Kalc. Društvo «Tabor» je svoje goste pozdravilo še na drug, zelo ljubek način. Otroška folklorna skupina, ki jo vodi Stojan Petaros, je s spletom belokranjskih plesov namreč odprla kulturno prireditev, ob zaključku pa so deklice te skupine podarile rdeče nageljne plesalcem gostujoče folklorne skupine, ki jo vodi Darko Kuntarič. Le-ta se je predstavila z gorenjskimi, prekmurskimi in belokranjskimi plesi, vmes pa je mešani pevski zbor, ki ga vodi Lidija Pavlica in ki deluje od decembra lani, zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Pevci in plesalci društva, ki bo prihodnje leto proslavljalo 80-letnico obstoja in ki ima zelo razvito dejavnost, so navdušili številno občinstvo, ki se je po tem nastopu zaradi muhastega vremena žal kmalu nekoliko razredčilo. Današnji spored obsega ob 18. uri nastop godbe iz Brega in Tržaškega narodnega ansambla ter zvečer ples z ansamblom The Lards. Jutri pa je na sporedu predavanjeeb gobah. . v t8eiq Razpis štipendij za občinske tajnike Notranji minister je razpisal 520 štipendij, ki bodo nudile možnost o-biskovanja raznih tečajev tistim, ki bi želeli postati občinski tajniki. Interesenti, ki bi se potegovali za štipendijo, morajo dopolniti do 31. marca 1979 21. leto starosti in ob datumu objave razpisa natečaja ne smejo presegati 30 let; v akademskem letu 1978-79 ne sme biti predviden njihov vpoklic pod orožje; i-meti morajo diplomo pravne fakultete, ali enakovredno diplomo kake druge šole in navesti morajo vse opravljene izpite in njih ocene. Prošnje na kolkovanem papirju morajo biti naslovljene na notranjega ministra, izroči pa se jih lahko tudi na prefekturi in sicer do 31. t. m. Vse ostale informacije dobijo interesenti na prefekturi, soba štev. 76. Jutri proces proti «ugrabiteljem» mlade Madžarke Jutri bo na tržaškem kazenskem sodišču proces proti trem osumljencem ugrabitve 26-letne madžarske' državljanke Eve Edit Vegh. Gre za dokaj nenavaden dogodek, ki je vzbudil precejšnje zanimanje v našem mestu. 7. t.m. se je mlada Ma-džarka predstavila na tržaški kvesturi in dejala, da so jo tri osebe dva jugoslovanska državljana, Ha-kija Ganič in Ratko Krivokapič ter italijanska državljanka Emira Markovič, ugrabile med letovanjem v Jugoslaviji, jo prepeljale v Italijo in skrile v stanovanju na Greti z namenom, da izsilijo od njenega zaročenca iz Genove 4 milijone lir odkupnine. Policija je trojico aretirala in jutri se bo morala zagovarjati zaradi ugrabitve, čeprav je zgodba mlade Madžarke dokaj nenavadna. Včeraj-danes Danes, TOREK, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M. Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.14 — Dolžina dneva 14.09 — Luna vzide ob 17.14 in zatone ob 2.29. Jutri, SREDA, 16. avgusta ROK Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 23 stopinj, najnižja 15,5, ob 13. uri 23 stopinj, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, nebo skoraj oblačno, padlo je 17,3 mm dežja, veter vzhodnik, severovzhodnik 25 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. avgusta 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Filippo Loseri, Ele-na Di Martino, Giulio Benedetti, Monica Pittioni, Barbara Duše, Paolo Tomšič, Cristina Richter, Veronica Dagri, Alessandro Freccioni. UMRLI SO: 86-letna Francesca Perenič vd. Iancer, 62-letni Erminio Pre. lessini, 80-letni Adolfo Varesano, 71-letna Rosaria Madaro, 53-letni Arman-do Bisiani, 72-Ietni Mario Varglien, 58-letni Giovanni Dario, 72-letni Lino Menetto, 64-letni Brenno Ponton, 77-letni Jakob Germek - Germani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Kolonkovec 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna, in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva p0 prazniku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: te). 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi CARLI VlitLi) H> sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72. 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupč 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66 tau-nus 1300 73, 128 71. 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Uli« Brigata- Casale šti- 7, tel 826084. V DOLINSKI OBČINI'.prodam dvd sobno komfortno stanovanje. Telefonirati na št. 812489 v popoldanskih urah. PRODAJAM dvosobno stanovanje v bližini supermarketa PAM. Telefonirati 757339. KUPIM 2.. 3., 5. in 6. zvezek Cankarjevih zbranih del (Cankarjeva založba 1951-1959) in naslednje zvezke zbranih del Državne založbe Slovenije: Levstik L; Kersnik 3.; Aškerc 1. ter Voranc 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 9. Telefon 225304. ŠVAB KORADO — Assicurazioni Generali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14. Tel. 61034-5. PRODAM FIAT 124 šport coupe v prav dobrem stanju, zaradi vojaške službe. Zainteresirani lahko telefonirajo v večernih urah; od 19. ure naprej na tel. 820591. PRODAJAMO zazidljivo parcelo v Boljuncu 1600 kv. m. Pisati na: pošta Boršt, potni list A 872892. Ugodna cena. Kino Miramarski park — «Luči in ob 21.00 «11 sogno imperiale diJ" ramare* (v italijanščini); ob »Der Kaisertraum von Miramar* nemščini). Prevoz z motornim # nom s pomola Audace ob 19-™' . ob 21.20 ter iz Miramara ob in ob 23.35. , Ariston 21.30 «Gli uccelli*. Režij® Hitchcock. R. Taylor, S. Pleshct; T. Hedren. Prepovedan mladini 14. letom. • Fenice 16.30 »Flash*. J. Dalessanc'0 Prepovedan mladini pod 18. Mignon 15.30-22.15 »Profondo roW£ Režija D. Argento. Prepovedan ® dini pod 14. letom. ,« Nazionale 17.00 «Chinatown». J-cholson. ... Grattacielo 17.00 «11 dittatore stato libero di Bananas*. Woody len. Barvni film. ^ Excelsior 17.00 «La guerra dei robov-A. Sabato, M. Longo. Cristallo 16.30 «Piedone 1’Afričan0 ■ Bud Spencer, D. Lassander. Filodrammatico 15.45 — 22.00 »C0!®■ erotica*. Prepovedan mladini 18, letom. „ Moderno 16.00 «11 gatto*. M. Mela. Aurora 16.30 «Nell’anno del Sign0 N. Manfredi, U. Tognazzi, A. Capitol 16.30 «La squadra spec*8" dellispettore Wenney». D. ^ mann. Prepovedan mladini P°d letom. . Vittorio Veneto 15.15 »Tenente il caso Nelson e suo*. Barvni film- Ideale 16.30 «Gli uomini della 10 dimenticata dal tempo*. D. Mc re, P. Wayne. Astra 16.30 «Quel strano cane pa*. Barvni film. di P*' V nedeljo, 20. avgusta t.L, ENODNEVNI IZLET V ROVINJ z motorno ladjo DIONEO. Informacije in prijave na sede' žu Združenja Union. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Prispevki Za ŠD Mladina iz Križa so 5000 vali: Emil Sedmak 10.000 lir, Košuta 5000 lir, Lucijan Sedmak lir in Jani Komar 10.000 lir. V počastitev spomina mame ^ Hrovatin darujeta hčerki Anita Marija 10.000 lir za vzdrževanje 8 roenika padlim v NOB na OpčmfJjjj 5(0j-letnjki iz Križa darujejo 1°% lir za vzdrževanje spomenika P®"L v NOB v Kri^u in 60.000 lir za ^ dinsko godbo' iz Križa. ^ V spomin ob smrti nepozabnega ža Viktorija čuka daruje žena ka 5000 lir za ŠD Primorec. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Viktorja Čuka daf’ je Miro Čuk (Trebče) 10.000 liri, Namesto cvetja na grob A®1 , Rustja daruje družina čeri1! (Gabrovec 62) 5.000 lir. vj, V spomin na Justino Ferlug® Jj) D’Agnolo darujejo Pia Merka • lir ter Josip, Mirela in Peter k ku 20.000 lir. V spomin na Antonije GtkJLj-darujeta Adrijana in Stanko s njar 10.000 lir. r.,.rj9 Namesto cvetja na grob vik1 Čuka daruje družina Milkovič t pada 5) 10.000 lir. Kolektiv Slovenskega deželnega^ spodarskega združenja izreka sožalje svojcem ob nenadni * ^j,-svojega dolgoletnega in vestnega na Slavka Krta. Včeraj so pokopali Erminia Prclessinija Včeraj dopoldne so na pokopališču pri Sv. Ani pokopali truplo prof, Erminia Prelessinija, ki ga je v noči med torkom in sredo u-bil 24-letni Carlo Sturman. Pogrebu so prisostvovali Prelessinijevi sorodniki in nekateri prijatelji. Medtem pa se nadaljuje preiskava. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so že zaključili z delom in jutri bo načelnik dr. Petrosino poslal snopič aktov namestniku državnega pravdnika dr. Brenciju, ki vodi preiskavo. Policija bo Štormana prijavila sodišču zaradi namernega umora, medtem ko se baje sodnik nagiba k tezi o nenamernem umoru. Do sestave obtožnice bo to-lej preteklo še precej časa in preiskovalni sodnik bo moral preverita številne okoliščine. Spokojno je preminila naša draga MARIJA GODINA Pogreb bo jutri, 16. avgusta, ob 11-30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. žalostno vest sporočajo: sestri, br®b teta, bratranci ter drugi sorodnik1 Trst, 15. avgusta 1978 (Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C) Naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 77 let zapast naš dragi mož, oče in stric JAKOB GERMEK-GERMANI (GEOMETER) Pokojnika smo spremili na zadnji poti včeraj, 14. avgusta 1®^' Žalujoči: žena Hermina, sin Sergij* brat Ivan, svakinje in svaki t**1 drugo sorodstvo Trst, 15. avgusta 1978 1968 - 1978 S potrtim srcem naznanjamo. poteče jutri. 16. avgusta, deset odkar ni več našega dragega SLAVKA SANCINA Starši in bratje ‘ef drugo sorodstv® Trst, 15. avgusta 1978 [^morski dnevnik 3 GORIŠKI DNEVNIK 15. avgusta 1978 AKTUALNO VPRAŠANJE ZA STANOVANJSKE NAJEMNIKE Kaj določa pravkar izglasovani zakon o pravičnih stanarinah» V občinah do 5.000 prebivalcev vse po starem - Zamotan izračun površine in «unitarnh stroškov», osnovnih elementov za določitev ^pravične stanarine» v posameznih primerih ,.?ne 30. julija je stopil v veljavo štev. ,192 z dne 7. julija 1978, ,1* po 44 letih nanovo uredil tK?tn,'e stanarin in ki je v jav-vir,,,1.. i poznan kot »zakon o pra-stanarinah*. j,.^0stoPku, po katerem je bil za-Va„..P° dolgih pogajanjih in okle-Venn ' P0 številnih odložitvah ni o i e. izglasovan, je javno mne-sledilo z različnimi občutki in no^kovanji, kajti šlo je za dokonč-ne ureditev problema, ki na različic na^'ne tangira interese lastnikov stan°vanjskih stavb, najemni-U 1 gradbenikov in državnih orga-’ Ali je zakon dober ali slab, !to.P°kazala prihodnost, njegov ob-J Pa bo prav gotovo odpravil le rs'katero psihološko rezervo in paradi tega pripomogel k hitrej- razvoju gradbenih dejavnosti. Hladiti Jtem sestavku bomo skušali raz-i„ pačiti našim bralcem vsebino k_ Momet novega zakona, ki sestoji Vem12 členov. Predvsem naj poda?0’ določbe o «pravični sta-jih "J1* ne ve'jaj° za stanovanja, ki astniki oddajajo začasno (na (J^ter turistom, študentom itd.), jj*°r tudi ne za stanovanja, zgra-^ a na račun države (zanje velja-i,aJako imenovane «socialne sta-’ne») jn za stanovanja, ki so jC.vržena disciplini «konvencioni-lgj111 gradenj*. Prav tako ne ve-za «vile» in «gradove* (kata- strski kategoriji A/8 in A/9) ter za stanovanja v občinah z manj kot 5.000 prebivalci. (Slednje pa samo v primeru, da gre za občine, v katerih se število prebivalcev veča v razmerju, ki ne dosega poprečnega naraščanja prebivalstva v državi). Glede števila prebivalstva se med take občine, namreč med občine z manj kot 5.000 prebivalci, na Tržaškem uvrščata občini Repen-tabor (leta 1976 797 rezidentov) in Zgonik (1.873 rezidentov), prizadeti občinski upravi pa bosta morali sedaj ugotoviti, kako je z naraščanjem prebivalstva glede na poprečno naraščanje v državi. V vseh drugih primerih je nova normativa odpravila dosedanjo prakso za določanje višine stanarin. Kar zadeva najemninske pogodbe naj povemo, da bo odslej njihova veljavnost trajala najmanj štiri leta. Ce ne bo preklica (šest mesecev pred zapadlostjo), bo pogodba veljala še za nadaljnja štiri leta in tako naprej. To velja za prostore, ki jih najemnik uporablja za stanovanje, za druge prostore (na primer za trgovino) pa so pravila precej različna. Lastnik bo ob oddaji stanovanja lahko zahteval od najemnika kavcijo, ki pa ne bo smela presegati višine trimesečne stanarine Konec vsakega leta bo moral lastnik izplačati najemniku legalne obresti na deponirano kavcijo. Kako določimo najemnino tj javni problem, ki ga rešuje no-^kon, je seveda problem višine L °arin. Po novem bo ta ne sme-Presegati 3,85 odstotka najemnin J(a, bednosti oddanega stanovanja, tost Pa določimo najemninsko vred-daiai nekeSa stanovanja? Zakono nomsko (A/3) 1,05 Sj?dsko (A/4) 0,80 J^omno (A/5) 0,50 v7*ko (A/6) 0,70 tiL11® (A/7) 1,40 ‘Pično (A/11) 0,80 RAZSEŽNOST OBČINE Do 10.000 preb. 0,80 Nad 10.000 preb. 0,90 Nad 50.000 preb. 0,95 Nad 100.000 preb. 1,05 Nad 250.000 preb. 1,10 Nad 400.000 preb. 1,20 UBIKACIJO STANOVANJ VIŠINO NADSTROPJA Občine z več kot 20.000 preb. Kmetijska območja Periferija Med periferijo in zgodovinskim centrom Izbrane lokacije na kmetijskih območjih ali v periferiji Zgodovinski center 0,85 1,00 (0,90)* 1,20 (0,90)* Polkletno stanovanje 0,80 Pritlično 0,90 Vmesna in zadnje nadstropje 1/00 (0,95)* Stanovanje s teraso (attico) 1,20 (1,10)* ' Količnik 0,90 velja, če je stanovanje skrom-nejše od tistih, ki ga obdajajo 1,20 1,30 (0,90)* Občine z manj kot 20.000 preb. Kmetijska območja 0,85 Center 1,00 (0,90)* Zgodovinski center 1,10 (0,90)* «*) Manjši količnik velja, če je hiša brez dvigala sodelovanju z levico v Tržiču Da so se socialdemokrati trdno oprijeli levičarske koalicije je dokaz tudi v tem, da so skuono s socialisti in komunisti obsodili stališča KD in PRI o upravljanju tr-žiške bolnišnice, KD in PRI sta odpoklicala svoje zastopnike iz u-pravnega sveta bolnišnice, ker manjkajo v tem nekateri predstavniki. Ni več predsednika, ker je komunist Zanolla moral zaradi sodne prepovedi začasno opustiti izvrševanje javnih funkciji, njegov namestnik, socialdemokrat Tito Leone, pa je pred mesecem dni umrl. Levičarske stranke obsojajo izsiljevanje demokristjanov in republikancev in menijo, da bosta morala novoizvoljena občinska sveta v Tržiču in Ronkah čimprej izvoliti svoje zastopnike v upravni svet bolnišnice in tako bo spet moč izvoliti, že v kratkem, vse člane novega upravnega sveta bolnišnice. Poleg Tržiča se bo tudi v Ronkah sestal v nedeljo, 27. avgusta, dopoldne, občinski svet, ki je bil izvoljen 25. junija letos. - V njem je 16 svetovalcev KPI, 4 PSI in 10 KD. Ohranila se bo koalicija med komunisti in socialisti. — Imamo pač svoj način dela, pa tudi izkušnje nekaj pomenijo. Jaz delam to že kakih trideset let. Pri trtah recimo, nam je za osnovo grozd, ki ga je poškodovala toča. Najprej ugotovimo skupno število jagod, ki bi bile na grozdu, če ne bi bilo toče, Potem preštejemo, koliko jagod manjka, koliko in v kakšni meri so poškodovane in končno ugotovimo še število zdravih jagod. Toča redko kdaj popolnoma uniči pridelek, ko nimamo kaj preštevati! Ko smo tako ugotovili stanje (-’ odstotkih seveda) na enem grozdu, pregledamo še druge in skušamo napraviti primerjavo. Prav tako upoštevamo tudi grozde, ki jih na trsu ni več, ker jih je ledeno zrno odtrgalo od mladike, vendar nas to ne moti, ker upošte varno poprečje, da sta nži vsaki mladiki dva grozda. Ko srno ugotovili, odstotek škode na enem trsu, pregledamo ostale rastline in vrste v vinogradu ter napravimo primerjavo. — Delo je precej zahtevno in zamudno? — Vsekakor, saj skupina izvedencev (po navadi sta dva) v enem dnevu komajda oceni škodo, ki so jo u-trpeli tri ali štirje vinogradniki. — Kakšen je nadaljnji postopek? — Ko ugotovimo celotno škodo, sestavimo zapisnik, ki ga podpiše tudi zavarovanec. S tem bi bila naša naloga končana. — Kaj pa, če se s cenitvijo ne strinja? — Taki primeri so zelo redki. Pri pregledu v vinogradu nas navadno spremlja lastnik ali član njegove družine. Že sam način dela ga kmalu prepriča, da skušamo škodo oceniti res najbolj točno. Velikih odstopanj zato ne more biti in zato po navadi nimamo problemov ko zaključimo cenitev. Vendar se tu pa tam le najdejo posamezniki, ki se z u-gotovitvami naše komisije ne strinjajo. V takih primerih zavarovanca, ki noče podpisati, opozorimo pismeno, da lahko v roku 5 dni imenuje to», in najbolj zvestim obiskovalcem tega kopališča. Ker bodo ob 20, uri plavalne tekme, bodo navadni ko- i lastnega izvedenca (na lastne stro- palci morali zapustiti bazen ob 18.30 ! ške seveda). Zavarovalnica s svoje I „1.1 .. „ A „! _ ™ „ L i,, J; Aln cfro m’ rman f ol/r» rlnln/i tMiniorto noniL Štiridnevni obisk «Ok(oberfcsia» Ob priložnosti tradicionalnega praznika «Oktoberfest» v Muenchnu, priredi društvo »Turismo universi-tario* iz Vidma, štiridnevni izlet na Bavarsko. Odhod bo 14. septembra. Poleg osrednjih prireditev vsakoletnega praznika, si bodo u-deleženci ogledali tudi kulturne in zgodovinske zanimivosti bavarskega glavnega mesta in okolice. Za po drobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na urade »Turismo universitario* v Vidmu, na avtobusni postaji, še posebno opozori- Lahko sodelujejo na tekmah tudi člani združenja, ki še niso dobili izkaznic. strani prav tako določi svojega cenilca. Možnosti sta od tu dalje samo dve: prva, da strokovnjaka potrdi- ta ugotovitev prejšnje komisije ali pa da se kako drugače pobotata, druga pa da ne najdeta skupnega jezika. V tem primeru je potrebno imenovanje novega izvedenca, ki dokončno odloči. — Je takih primerov mnogo? — Prej bi rekel, da jih skoraj ni. Pojavijo se občasno, eden dva vsako leto. Sicer pa preden pošljemo obvestilo, poskusimo kako drugače vplivati na zavarovanca. Skušamo se dogovoriti preko konzorcija itd. — Kako se navadno iztečejo taki ugovori? — V škodo samega zavarovanca, kajti navadno druga komisija ugotovi manjšo škodo, kakor smo jo bili pripravljeni priznati pri prvi cenitvi. — Prav zaradi specifičnosti dela ste pretežni del časa, ki ga name n jate' tej dejavnosti daleč od doma. Kako ste nagrajeni? -- Tu ni nobenih skrivnosti. Honorarje prejemamo vsak od svoje za varovalnice in to preko skupnega sklada. Ko smo na terenu, dobivamo odškodnino za prenočišče in hrano ter dhevnico. Odškodnina je za vse enaka. Za hrano in prenočišče co 28.500 lir na dan, dnevnica pa je različna po kategorijah. Od najmanj 22 tisoč lir za začetnike do 46 tisoč lir za izvedence z dolgoletnimi izkušnjami. — Kako je urejeno napredovanje? — Ni nekega za vse veljavnega pravilnika. Mnogokrat se odloča na osnovi sposobnosti, zavzetosti in tudi razpoložljivosti posameznika. Pri nas je narobe prav to, da nas pokličejo največkrat julija in avgusta, ko se drugi prijetno sončijo ob morju ali kje v hribih. Potem so tu še težave z družino itd. — Vsako leto vas najbrž ne pošlje jo v iste kraje, tudi toča ne klesti rmeraj na enem mestu. Zato pa imate kar precej izkušenj o kmetovalcih v različnih pokrajinah. Kaj menite o vinogradnikih pri nas? — Semkaj radi pridemo, saj imajo zavarovanci zelo korekten odnos do nas in nam v glavnem zaupajo. — Kaj je najvažnejše za opravljanje vašega dela? — Široko strokovno znanje, ki pa malo pomeni, če ni zraven tudi precej ljubezni do dela. sikoga, ki je nameraval na krajši izlet popoldne je dež prepričal, da je raje ostal doma. Torej ni bilo običajnega bega iz mesta in go-riške ulice niso bile bolj prazne, kakor ob drugih praznikih. Kako je bilo s prometom po glavnih cestah? Na pristojnih mestih pravijo, pa tudi sami smo se lahko prepričali, da ni bilo prevelike gneče, čeprav je bilo na cestah nekoliko več vozil kakor ob drugih praznikih. Zaradi dežja, pa tudi zaradi nenehnih pozivov na previdno vožnjo, hujših nesreč zaenkrat niso zabeležili, in upati je, da bo tako tudi danes in jutri. Dežja so si najmanj želeli gostinci, ki pa so imeli kljub temu precej polne lokale in pa pobudniki in organizatorji lepega števila poletnih prireditev na odprtem v Gorici in neposredni okolici. Zaradi dežja ni bilo napovedanega slikarskega natečaja «ex tempore* v Podturnu, odpovedati so morali nekatere šagre v okolici. Slabo kaže tudi za današnji ptičji sejem v Gradišču, ki bi ga morali odpreti že v prvih jutranjiu urah. Hujših prometnih nesreč na srečo prvi in drugi dan velikošmaren-skih praznikov niso zabeležili, pač pa je bilo nekaj manjših. Na poveljstvu cestne policije so nam sporočili, da so v nedeljo ponoči, o-krog 2. ure, posredovali na pokrajinski cesti med Tržičem in Grade-žem, kjer je voznik avta 112 A. 22-letni Femando Miele iz Trsta, izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je končalo vožnjo v obcestnem jarku. Nesreča se je zgodila v samem predmestju Tržiča. Najhuje se je poškodovala, v vozilu so bile poleg voznika še tri odrasle osebe in otrok, 28-letna Gabriella Goruppi iz Trsta, Ul. Giulia 17. Zaradi pretresa možganov in drugih poškodb so jo sprejeli v tržiško bolnišnico s pridržano prognozo, potem pa odredili njen prevoz v oddelek za oživljanje videmske bolnišnice. Dveletno Desiree Giormaleo so pridržali na opazovanju, medtem ko so ostali potniki utrpeli le lažje poškodbe. • Občinski bazeni na Rojcah bodo danes in jutri odprti po sledečem umiku: danes. 15. avgusta, od 9. do 23. ure; jutri. 16. avgusta, dopoldne zaprto zaradi čiščenja, popoldne odprto od 14. do 23. ure. Umri radiolog dr. Rocco Rocco V soboto je v goriški bolnišnici po krajši bolezni preminil dr. Rocco Rocco, nekdanji primarij radiološkega oddelka goriške bolnišnice. Rodil se je leta 1909 v Motti di Li-venza. univerzitetni študij pa je opravil na univerzi v Padovi, kjer je leta 1935 doktoriral iz kirurgije in medicine. Kasneje se je specializiral še v radiologiji. V goriški bolnišnici je bil zaposlen skoraj trideset let. Poleg poklicnega dela se je ukvarjal tudi s številnimi družbeno - političnimi dejavnostmi. Ob vsem tem pa je našel še dovolj časa za pisanje pesmi ter sodelovanje pri strokovnih revijah. Razna obvestila Prosvetno društvo »Vipava* iz Kupe m s Peči bo pripravilo plesni tečaj. Prijave sprejemajo v Rupi do srede. 18. 8. 1978, Irena Ferlat in Darko Batistič, na Peči pa Mirjam Kovič in Jordan Ožbot. Sekcija VZPI-ANP1 iz Dola in Ja-melj bo organizirala v nedeljo, 27. avgusta, družabno popoldne s pričetkom ob 12. uri. na prireditvenem prostoru pri Devetakih. Vabljeni so vsi vaščani Dola in Jamelj. Telovadnica v Šlandrežu kmalu nared Kot je razvidno iz naše slike, potekajo v Štandrežu zadnja dela na gradbišču telovadnice, ki jo je soriška občinska uprava zgradila za potrebe prebivalcev tega mestnega predela. V teh dneh delavci urejajo zemljišče pred telovadnico. Pravi, jo. da bodo s temi deli končali že čez nekaj tednov in da bo te lovadnica kmalu nared. V njej se bodo športno udejstvovali mladi Štandreža in najbrž tudi oni iz bližnjih naselij, kajti telovadnic .je v goriškem prostoru malo in so vse že polno zasedene. Kino Gorica CORSO 15.15 - 22.00 »n figlio deUo sceicco*. T. Milian, B. Svensson. Barvni film. MODERNISSIMo 15.00-22.00 »Paolo ll caldo*. G. Giannini. Barvni film. VITTORIA 15.00-22.00 »Le ragazze pon-pon*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VERDI 15.00—22.00 »Marlovve indaga*. Robert Mitchum. Barvni film . Tržič PRINCIPE 16.00 - 22.00 »Emanuelle, perche violenza alle donne*. Barvni film. EXCELS10R 15.00 — 22.00 »Un altro uomo, unaltra donna*. Barvni film. Nora Gorica in okolica SOČA »če skače slon čez plot*, francoski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Težki dnevi podzemlja*, francoski film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Dolge ladje*, ameriško-ju-goslovanski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57. tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72480. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZAVODA INAM ZA DANES Za območje Girice, Sovodenj In števerjana — dr. Carlo Venuti, Ul. Manzoni 10, Gorica, tel. 2174. Za območje Ronk in Doberdoba — dr. G. Pella, Drevored Serenissima, Ronke, tel. 77095. PRIMORSKI DNEVNIK 4 ,15. avgusta 19?8 MLADINSKI ASTRONOMSKI RAZISKOVALNI TABOR NA JAVORNIKU v , . 't . Navdušenje in zavzetost mladeničev x!7 in ki so si noč izbrali za delovni dan Mladeniči iz vse Slovenije so imeli ob sebi strokovnjake in mentorje ter veliko pripomočkov Ko so se v petek, -1. avgusta, popoldne zbrali mladi raziskovalci prvega astronomskega raziskovalnega tabora v novi osnovni ioli »Janka 'Premrla - Vojka« v Črnem vrhu nad Idrijo, .je bilo slišati vrsto (»hvalnih in toplih besed tako organizatorjev in mentorjev tega tabora, kot tudi predstavnikov družbenopolitičnih in strokovnih organizacij, ki so vsi poudarjali pomembnost in uspešnost tega edinstvenega in prvega tovrstnega tabora na Slovenskem. Vsi, od nestorja slovenske astronomije, orof. dr. Frana Dominka, pa podpredsednice idrijske občinske skupščine ter tja do predstavnika »Iskre«, ki je tako gmotno kot z aparaturami podprla mlade raziskovalce, so ob prisrčnem slovesu poudarjali zagnanost in koristnost praktičnega raziskovalnega debi, sai bo zagotovo marsikdo izmed udeležencev tabora kasneje krenil na pot znanstvenoraziskovalnega dela. Ing. Tomaž Škulj je v imenu t Iskre« mladim astronom - amaterjem ob slovesu povedal: »Živimo v času, ko je znanost v velikem razmahu. Na področju naravoslovja mrzlično pričakujemo novih dognanj. V atomskem svetu fiziki raziskujejo osnovne delce m iščejo proste kvarke, v človeškem svetu se naravoslovci čedalje bolj ukvarjajo s človekom. Vesolje, na drugi strani človeškega sveta, je najtežje raziskovati. Svet našega osončja, zvezd, galaksij in jat galaksij nam daje skromne podatke. Do nas prihaja le svetloba, ki jo telesa sevajo ali odbijajo. »Astronomska opazovanja, ki slonijo na proučevanju te svetlobe, so vselej zanimala človeka. Do mnogih odkritij in spoznani o vesolju so prišli strastni ljubitelji narave, naravoslovci, astronomi. Čeprav v zadnjem času pomagajo a-stronomom pri raziskovanju vesolja veliki zrcalni teleskopi, radijski teleskopi. zapletene elektronske naprave, sateliti, vesoljske ladje in računalniki, daje opazovanje nebesnih teles in pojavov s preprostimi astronomskimi opazovalnimi napravami dovolj zanimivih podatkov in raziskovalnih rezultatov. «Pri Iskri z veseljem pozdravljamo aktivnost in načrte astronomske sekcije pri Prirodoslovnem društvu Slovenije. Želimo, da bi sodelovanje «Iskre» pri letošnjem mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru odprlo široke možnosti pri skupnih prizadevanjih za popularizacijo astronomskih raziskav pri mladih raziskovalcih, pri ustanavljanju astronomskih krožkov po šolah in pri vključevanju astronomskih opazovanj v začetni pouk fizike v osnovni šoli in v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. «Za udeležence astronomskega raziskovalnega tabora smo pripravili knjižico Marijana Prosena: »Astronomski daljnogledi za amaterje in sole«, v želji, da bi ljubitelje astronomije seznanili z možnostmi nakupa astronomske opre-ki jo izdeluje ali posreduje me. »Iskra«, tovarna optičnih in steklo-pihaških naprav — VEGA. Ljubljana in katera že dolga leta sodeluje z vzhodnonemško tvrdko VEB — Carl Zeiss — Jena. To sodelovanje odpira možnosti široke ponudbe opreme za astronomska opazovanja. Kakovost naprav zadovoljuje amaterje in profesionalne organizacije. »Dovolite mi — je nadaljeval ing. Škulj — da v imenu »Iskre« izrazim občudovanje delu in uspehu prvega mladinskega astronomskega raziskovalnega tabora na Javorniku. Nekaj dni pred to zaključno slovesnostjo pa smo bili tudi sami na Javorniku, da bi si na kraju samem, kakih 1200 metrov visoko, ogledali delo mladih astronomov in se z njimi pogovorili tako o taboru. kot o delu Ln načrtih za prihodnje. Javornik nad Črnim vrhom pri Idriji je vsekakor idealen kraj za astronomska opazovanja, saj v njegovi bližini ni velikih mest. ki bi motila s svojo svetlobo nočno o- pazovanje neba, dalje tu ni nikakršnega onesnaženja ozračja in tudi vreme je dokaj stabilno, da ne govorimo o obzorju, ki je dovolj široko in prostrano, saj pravijo, da je z vrha Javornika ob lepem vremenu moč videti na eni strani morje, na drugi pa ljubljansko kotlino. V Pirnatovem planinskem domu. ko so ga že v začetku tega stoletja tukaj na Javorniku, o katerem piše v Božanski komediji celo Dante, postavili slovenski primorski planinci, smo našli mlade tabornike in njihove mentorje. Že različne astronomske naprave pred domom in gruče okrog njih so nam pričale, da smo orišli prav. Čeprav je bil dan in to lep in sončem so mladi astronomi, četudi je njihovo delo povezano z nočjo in zvezdami, vseeno pridno delali, saj so opazovali sonce, opravljali osnovne meritve in podobno. Magister Jurij Šoba, sicer inženir kemije in zaposlen na zavodu SRS za raziskavo materiala, je bil organizacijski vodja tabora. »Strokovni mentor tabora,« nam .je povedal, «je diplomirani astronom Marijan Prosen.« Ko smo ga vprašali, kako je prišlo do tega tabora, nam je mgr. Šoba povedal: »Idejo za astronomski mladinski raziskovalni tabor .je dal prof. Pavlovec, predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije. Dal je namreč idejo za sodelovanje z gibanjem za posredovanje znanosti mladini. In tako nam je še uspeio, da smo ujeli zadnji vlak pri gibanju znanost mladini in dobili sredstva za tabor na Javorniku.«, Naslednje vprašanje je veljalo udeležencem tabora, njihovemu številu in delu. «V taboru smo zbrali sedemnajst mladih iz vseh krajev Slovenije. To so učenci zadnjih let osnovne šole in dijaki gimnazij. Tako imamo tukaj zbrane udeležence tabora iz Murske Sobote. Kidričevega, Maribora, Ljubljane, Velenja, Logatca. Kamnika, Idrije, Ajdovščine, Nove Gorice in enega udeleženca celo iz Trsta.« «Zakaj pa ste izbrali prav Javornik za svoj tabor?« smo se pozanimali dalje. «Ko smo dobili celestron 14, preveč dober instrument za ljubljansko onesnaženo ozračje, je dal na razpolago opazovalnico v Lomeh pri Črnem vrhu naš član Herman Mikuž. Ker pa so Lome v dolini in je tudi večkrat megla, smo se odločili oditi malo više, na Javornik. Poleg že omenjenega instrumenta celestron 14 nam je mnogo pomagala z instrumenti tudi »Iskra«, saj smo od nje dobili na posodo zelo dober instrument, refraktor za a-stronomsko sledenje zvezd z elektromotorjem, dvojček instrumenta, ki so ga podarili predsedniku Titu, hkrati so nam izdali tudi knjižico Marijana Prosena »Astronomski daljnogledi za amaterje in šole«. «In kako je potekalo vaše delo?« «Podnevi opazujemo sonce, čemur posvečamo tri ure, popoldne pa imamo obvezen počitek, pred večerjo pa se domenimo, kaj bomo delali ponoči, kajti noč je naš delovni dan. Sicer pa smo si delo razdelili v tri skupine: prva skupina opravlja osnovna opazovanja s preprostimi sredstvi, druga skupina opravlja delo s preprostejšim teleskopom, medtem ko se tretja skupina ukvarja z astrofotografijo. Ker smo doslej in upamo, da bomo tudi poslej imeli lepo vreme, bomo vse naloge tabora zagotovo 100-odstotno izpolnili. Tako smo prvi dve noči zares delali, tja do štirih zjutraj, to se pravi do svita...« je zaključil naš pogovor mgr. Jurij šoba. Potem je stekel še pogovor o gradnji bodoče slovenske zvezdarne na Javorniku, toda to je že druga zgodba, kajti zvezde ne gledajo samo z neba, kot smo parafrazirali znani Croninov roman, temveč gledamo mi zvezde s tal že dolga tisočletja in zvezde nam razkrivajo vsak dan in noč svoje skrivnosti ter nam pomagajo spoznavati in razumevati tudi nas same, naš svet in vesolje. In tako je tudi sedemnajst parov mladih oči te dni zamaknjeno zrlo v zvezde in nočno nebo. DUŠAN ŽELJEZNOV Nllltlllllllllllllllll lili IfllHIIIIIIIIIIIIIIliaiillllllMItlllllfltllfllllllllllllll lltll ttllttllltllllllllllllt 11111111*111 lllltlftltlltlllflMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIflHIIIIIIIIIIIIIIIIII lllll V NEDELJO, 3. SEPTEMBRA, V METLIKI V BELI KRAJINI 35. obletnica ustanovitve slovenske oficirske šole Pripravlja se zgodovina partizanske oficirske šole Dne 3. septembra bo letos v Metliki, na dan, ki je v Beli krajini že po tradiciji namenjen proslavam ob partizanskih praznikih, zopet svečano. Praznovali bomo 35-letni jubilej ustanovitve oficirske šole GŠ NOV in POS. Proslava bo organizacijsko in časovno povezana še s 35-letnim jubilejem ustanovitve SNOB Belokranjske, ki sc jo sestavljali pretežno Belokranjci in kj že jpia y Beli krajini svojo domicilno pravico. Oficirska šola pomeni v organizaciji naše narodnoosvobodilne vojske izredno pomembno telo, gre za enoto oziroma ustanovo, ki je prispevala enega bistveno pomembnih deležev k naši zmagi v narodnoosvobodilni borbi. Ugotovitev, da smo po kapitulaciji stare Jugoslavije začeli svoj narodnoosvobodilni boj tako re-keč praznih rok, brez v naprej pripravljene armade, brez orožja, brez organiziranih drugih služb, potrebnih armadi, poleg tega pa boj po povsem novih partizanskih metodah in načinih, velja seveda tudi za področje starešinskega kadra. Število starih jugoslovanskih o-fieirjev, ki so ostali zvesti narodu in njegovi narodnoosvobodilni borbi, je bilo majhno, mnogo premajhno, da bi zapolnili vse praznine v starešinskem sestavu. Velik del oficirjev je bil v jetni-ških ali koncentracijskih taboriščih. Primer Ljuba Šercerja, heroja iz vrst poklicnih oficirjev, ki je že prvo leto borbe padel v boju z okupatorjem, je svetal primer vključevanja bivših jugoslovanskih oficirjev v narodnoosvobodilno vojsko. Partizanski način borbe je od vsega začetka prinašal in postavljal pred poveljniški kader naloge, ki jih druge armade v Evropi v glavnem niso poznale, razvijati se je začela povsem nova taktika borbe, nova, kot temu rečemo, borbena doktrina sploh. Prve male partizanske čete in za njimi odredi in tudj še skupine odredov so bile v glavnem, kar se priprave tiče, prepuščene same sebi. Poskrbeti je bilo treba za pripravo borcev in rabo orožja, za prehrano, za saniteto, za politično izobraževanje itd., pripravljati je bilo treba samostojno načrte za napade, kar so partizanske enote, ob začetku še zmogle. Rast in nofžMi.fa trosi \er prerašča- nje prvotno razdrobljenih enot v široko, vedno bolj povezano arma-■da*»pe':je • pr maša to > vedno težje zahteve tudi na starešinski kader. Nastale so prve brigade, leta 1943 najprej divizije, nato pa še korpusa, vse to je terjalo vsak dan več in bolje pripravljenega poveljniškega kadra vseh vrst in stopenj, to pa je bilo moc napraviti gamo s sprotnim in v enotni organizaciji izvedenim šolanjem. Tako je avgusta 1943 nastala Vojaška šola Gš NOV in POS, prvi resnično edinstveni primer načina izobraževanja poveljniškega kadra med borbo. Ta šola se je preuredila še isto leto v oficirsko šolo, v ustanovo, ki je izobrazila do konca vojne prek 3000 tečajnikov v 109 tečajih, kj so pripravljali partizanske borce za vodstvene položaje v skladu s potrebami bojevanja: v višjem oficirskem, pehotnem, artilerijskem, ra-diotelegrafskem, tankovskem, ob-veščfvalnen), politkomisarskem, minerskoinženirskem, višjem inten-dantskem ter v tečaju za izgradnjo vojaške oblasti. Najsposobnejši borci so se izobrazili v oficirje, sposobne, da so zmagovito dokončali boj z v vseh ozirih neprimerno bolje pripravljenim sovražnikom. Tudi inštruktorji so zrasli h borbe in ob lastnih izkušnjah. Oficirska šola je po nemški o-fenzivi jeseni 1943 dobila svoje stalno oporišče v Beli krajini: trije tečaji so se namestili v Črnomlju, preostali pa v Metliki. Iz Metlike so spomladi 1944 premestili večino tečajev v njeno okolico med malima belokranjskima vasicama Geršiči in Krivoglavicami zaradi večje varnosti pred napadi sovražnika, zlasti z območja južno od Kolpe. Jesen; pa se je šola zopet vrnila v Metliko. Šola je v primeru potrebe, in to je bilo zelo pogosto, nastopala tudi kot bojna enota. V borbah je padlo do leta 1945 nad 300 njenih gojencev in inštruktorjev ter drugih vodilnih funkcionarjev. vseh drugih, Torek, 15. avgusta 1978 TRST A Sreda, 16. avgusta 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 9.00 Maša; 9.45 Ritmična glasba; 10.00 Koncert sredi jutra; 10.45 Cicibani telovadijo; 11.05 Vladimir Levstik: «Zapiske Tine Gramon-tove», nadaljevanka; 11.30 Plošča dneva; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Zborovska glasba; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Mladina na počitnicah; 14.15 Iz jug. glasbenega repertoarja; 15.30 Za dobro diskoteko; 16.30 Otroci, ali veste, da...; 17.00 150-letnica Schubertove smrti; 17.35 Glasbena panorama; 18.00 Ivo Trošt: »Očetova tajnost« — dramatizacija. KOPER 7.00 , 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia; 9.05 Folklora slovanskih narodov; 9.30 Ljubezenska lirika; 10.05 Koncert; 10.45 Cicibani poslušajo; 11.00 Ljudje in dogodki; 12.00 Smeh najboljše zdravilo; 13.15 Naši zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Mladina na počitnicah; 14.20 Prijeten popol dan; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Orkestri; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 «Poveljnik morja in duš« - enodejanka; 18.45 Za ljubitelje glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19,30 Poročila; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 11.00 Program za mladino; 11.45 Festi-valbar; 12.05 Glasba po željali; 14.00 Plošče; 14.30 Poje Meri Ce-tinič; 15.00 Program za mladino; 15.30 Orkester Intra; 16.40 Glasbeni spored; 16.45 Orkester Fred-dolini; 17.05 Poslušam, poslušaš; 17.40 Glasbeni notes in tema dneva; 18.00 Ob petili popoldne: Počitniški vrtiljak; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Domači pevci domače glasbe; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Glasbena fantazija; 21.30 Rock party; 22.00 Program ob 22. uri; 22.30 Komorna glasba; 23.45 Godala. RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 8.40 Glasbeni program; 9.00 Glasbeno - govorni spored; 11.30 Glasbena srečanja; 12.05 Vi in jaz; 14.00 Glasbeni spored s Sergiom Agostinijem; 14.30 Roman, poezija in glasba; 15.00 Sredi poletja z nami; 17.00 Radijska 7.30, 8.30, 11.30, 12.00, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.00 Poskočne; 10. Z nami je; 10.10 O-troški kotiček; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah: 14.00 O samoupravljanju; 14.10 Plošče; 14.30 Italijanski zbori; 15.00 Literarna oddaja; 15.30 Klavirske skladbe; 16.45 Ansambel La vera Romagna; 17.05 Poslušam, poslušaš; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Ob šestih popoldne; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz naših studiov; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Zbori v ve čeru; 22.00 Jazzovska glasba; 22.30 Glasbeni dnevi v Grožnjanu; 23.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 priredba: «Una diga sul Pacifico«; 17.40 Italijanske popevke; 18.35 Politične drame; 19.15 Kdo, kdaj, kje; 19.45 Pisana glasba; 20.30 Opereta v pol ure; 21.05 Program za praznični večer; 21.35 Jazz 78; 23.05 Lahko noč, Evropa. RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za novi dan; 7.55 Drugi del glasbenega jutra; 8.45 Glasbeno - govorni spored z Oraziom Orlandom; 9.32 «1 beati Paoli« -nadaljevanka; 10.12 Nekdo govori o sebi; 11.32 Otrok in psihoanaliza: Igra kot terapija; 12.45 Glasbeno - govorni spored; 13.40 Najlepše strani iz glasbenega gledališča; 17.30 Monologi in skeči; 17.55 Glasbeni spored. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro,. 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.20 Jutranji spored; 9.(X)Dogodki in glasba; 11.30 Stare in nove ljubav-ne besede; 12.05 in 13.30 Vi in jaz - glasba in beseda; 14.30 Radijska priredba «Junak na sofi«; 15.00 Poletje med nami; 16.40 Plošče; 17.05 Davide Lajolo: «Cromwelski vojščak« - nadaljevanka; 17.15 Popotovanje po svetu v glasbi; 18.05 Nemogoča popotovanja; 18.30 Strnjena opereta; 19.15, Iznajdba, ki ji rečemo plošča; 19.45 Ljubav-na drama: Ema in ostali; 22.30 Bi govorili o tem? RADIO 2 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 19 30 Poročila; 6.00 in 7.55 Nov dan v glasbi; 8.45 Lahka glasba; 9.32 Radijska priredba «1 Beati Paoli«; 10:12 Nekdo govori o sebi: 12.10 Deželne oddaje: 12.45 Ko ješ, ne govoriš; 13.40 Najlepše strani iz odrskega sveta; 15.00 Glasba in poezija; 17.30 Monologi in skeči; 17.55 Pisan glasbeni soored za vse dobe in za vse ljudi. LJUBLJANA snova za današnji razvoj sloven-Skeg«'vojaškega starešinskega ka-dra, ki sedaj raste v srednjih in visokih šolah ter se znanstveno razvija še v postdiplcmskem študiju. Ta starešinski kader je jedro jugoslovanske vojske, ki slovi kot ena najboljših na svetu. Letos je bil ustanovljen odbor organizacije borcev vojaškega šolstva NOV in POS (sedež je v Ljubljani, Vrtača št. 11), ki ima najprej nalogo poskrbeti za to, da se dokončno zberejo potrebni podatki in začne pisati zgodovina partizanskega vojaškega šolstva. Izvrševanje težke in odgovorne naloge se je že začelo. Poleg tega želi odbor prek spominskih svečanosti in drugih oblik dela poživiti borbene tradicije tudi na tem področju. Temu je namenjena tudi letošnja jubilejna proslava v Metliki. Odbor pričakuje, da se bo v Metliki in v Geršičih. kjer bo odkrita spominska plošča v spomin na delovanje Oficirske šole na tem območju, zbralo okoli 500 bivših tečajnikov in inštruktorjev in prosi vse, ki bodo obiskali proslavo, da se pismeno prijavijo na odborov naslov v Ljubljani. Hkrati z drugimi, ki na proslavo ne bi mogli priti, pa prosi ob tej priložnosti vse, tudi neudeležence na proslavi, da pismeno sporoče podatke o tem, na kakšnem tečaju so sodelovali, kdaj in kje, ter o morebitnih borbah ali drugem pomembnem dogodku ter podatkom dodajo morda še fotografijo s tečaja ali kak drug pomemben predmet, ki lahko pomaga pri pojasnjevanju življenja šole. D. S. čitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Mijidi:.koncertant;;- 10.40 Vedre note; 11.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.03 Promenadni koncert: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Mozaik zvokov: 18.00 Studio ob 17.; 19.05 Poletni sprehodi z našimi solisti; 20.20 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, o-troci!; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska i-gra; 22.32 Zvočne kaskade; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke se vrstijo. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Igrajo majhni zabavni ansambli; 10.40 Zapojmo pesem; „ 1 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.03 Po Talijinih ($$^13.10 Ve-i liki zabavni orkestri; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam.'.; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 intermezzo; 16.45 Spomini in pisma; 19.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.30 Slovenska in svetovn . zborovska glasba; 20.20 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci;! 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 23.20 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.05 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spletke nasprotnikov vas ne smejo spraviti iz tira. Živahna diskusija v družinskem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Samo z diplomacijo boste dosegli zaželeni cilj. Tudi v ljubezni boste želi dobre uspehe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Potrebne so odločne poteze za rešitev nekega problema. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite pripravljenost neke osebe, da vam nudi pomoč. LEV (od 23.7. do 22.8.) Od vaše diskretnosti boste imeli veliko koristi. V ljubezni boste razčistili zapleteno zadevo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na delovnem področju boste deležni velikih uspehov, črv ljubosumnosti vas bo žrl. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlično razdobje za ustvarjalno aktivnost. Izkoristite prost večer za ožjo družbo. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Če- hočete doseči uspeh na delu, morate biti zavzeti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na delovnem področju boste naleteli na velike težave. Treba bo zavihati rokave. Prijetno pismo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pozabljivost vas utegne spraviti v neprijeten položaj. Srečali boste starega znanca. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Še bodo potrebne žrtve za realizacijo vašega načrta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Upoštevajte nasvet dobrega sodelavca. Neka simnatija zavzema vedno bolj pomembno mesto. Torek, 15. avgusta 1978 Sreda, 16. avgusta 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 13.00 Poletni maraton Vel,ki sovjetski baleti: Ivan Grozni 13.30 DNEVNIK 18.15 Oč:, roke in fantazija 18.45 EMIL: »Na dražbo za nakup«, 6. nadalj. po zgodbi A, Lindgren 19.10 «Lone Ranger«, risani film 19.20 SILVIA TREH BRESTOV «Letina za skupnost«, serijska nadalj. 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 LA CADUTA DELLE AQUI-LE, nadalj. Smo spomladi 1914. Cesar Frane Jožef se pripravlja na pot in sicer na počitnice. Toda tudi ruski car Nikolaj II. se odpravlja na počitnice. Določil je tudi že datum. Nemški cesar Vilhelm II. bo odšel v Kiel, kjer so velike veslaške tekme in kjer tekmuje njegova, jadrnica. Vse se -zdi torej normalno. Edi ni predstavnik cesarskih in kraljevskih družin, ki ima v tem času kaj početi je nad-vojda Franc Ferdinand ki namerava na orožne vaje v Bosno, kjer pa ga čaka smrt... 21.35 AVTOMOBILI IN LJUDJE Prvo nadaljevanje nanizam ke nosi naslov »Aristokracija in mehanika« 22.20 Jazzovski koncert Naštopa National Youth Or-kester Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 čudovita 50. leta 18.15 Program za mladino Japonska: Morio 18.50 Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 19.10 S1MPLICISSIMUS: »Zaklad«, 8. epizoda, po delu Grimmelhauseua 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 DOSSIER Zaključuje se potovanje «Grandangolo» po največjih mestih po svetu. Danes bomo v Riu de Janeiru. Reportažo je pripravil Paolo Meucci in nam govori o mestu z osmimi milijoni prebivalcev, hkrati pa mesto brez industrije, brez resničnih virov gospodarstva. 21.30 »Ni več čas junakov« 13.00 Poletni maraton Veliki sovjetski baleti: lvan Grozni 13.30 DNEVNIK 18.15 Cirkusi v svetu: Fotograf v cirkusu 19.15 «Rdeči panter«, risanka 19.20 SILVIA TREH BRESTOV «Boljši svet«, serijska °a0. Dolga nadaljevanka se 00 coj zaključi. Kmetijska 7-r druga je stvarnost in k®c' tje preiskušajo kolektivu0 življenje, z vsemi pozitiv0!' mi in negativnimi posle«1' cami. 19.45 Almanah, Vremenska slik3 20.00 DNEVNIK 20.40 »Osem je dovolj« , Film, ki ga je režiral SvvacB' hamer. Gre za dogajanje v ameriški družini, kjer za' konca Bradford imata kar osem otrok v starosti od do 23. leta. 21.35 Vsakdanja sinjina Zgodbe ribičev in sredoze®' škili rib 22.00 ŠPORTNA SREDA Kolesarstvo: Svetovno prve°' stvo na dirkališču . prenos iz Miinchena (evrov-) Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13, URI 13.15 Knjižna oddaja 18.15 Program za mladino Afriška mladina 18.50 Dnevnik - ŠPORTNE VESO 19.00 Prenos iz Siene: PALlO Ob koncu Vremenska slika 19.45 Dnevnik ODPRTI STUWU 20.40 COLOMBO: »Zadnji šah mat« Poročnik Colombo se krt®? nekega umora. Vzdušje .1° takšno, kot bi šlo za šabo?' sko partijo, toda v sveto«' nih merilih, v merilih vri1' kega Fischerja in Spasskeg8, 22.00 Vabilo: Claes Oldenburg Oldenburg spada v vrsto « tih likovnikov, ki najbolj predstavljajo tako imenova' ni pop-artizem. Je po r°°u Šved, toda živi v ZDA, 22.30 Kdo bi bil rad vesel... n Ob koncu Dnevnik 2 - ZAB' NJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 'Šahovski komentar• 19.20 OBZORNIK 19.35 «Zadnji Mohikanec«, mlo-d10 ski fiim »t. Fenimor Cooper je mlad10) Film, ki ga je režiral Robert Albrich, igrajo Michael Cai- *.VIUUU ....... o*. - Cliff Robertson, Henry gki pisatelj s tematiko1 & M*» t SjrtSU zahoda. Glavni n.je<| Ob koncu Dnevnik 2 NJE VESTI ZAD vi iliiliaiiH^UI «lphriNA»w JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19,05 OBZORNIK 19.15 DALJNOGLED, otroška oddaja 19.50 Od vsakega jutra raste dan Tokrat bo prenos popularne oddaje iz Nove Gorice 20.30 DNEVNIK 21.00 «Svet brez pohlepa« oddaja iz ciklusa TROPSKI DEŽEVNI GOZDOVI 21.35 A. Tolstoj: «Trnova pot«, nadalj. 22.55 DNEVNIK 23.10 Glasba takšna in drugačna vi romani so prevedeni v ^ jezike« tudi v slovenšči°0' Poslednji Mohikanec, Pi’erl ja, Lovec na jelene in drU' ga dela iz ciklusa o pod? varju Kožna nogavica, so davno klasika mladinske Jj terature Risanka o Posle0' njem Mohikancu izhaja ora iz istoimenske Cooperjev'e pripovedi. 20.20 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Zabavna oddaja: Hujšanje . 21.35 «Leto 1947», dokum. oddaP 22.30 Iz koncertnih dvoran: Beethoven 23.25 DNEVNIK Koper 20.30 ODPRTA MEJA 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Aktualna tema 22.05 ŠAH MAT: «Neznanka» 23.20 Pregled folklore: Bosna in Hercegovina Zagreb 19.15 Severno poletje: Otok Baffin 19.45 Narodna glasba 21.00 Teme, aktualna oddaja 21.50 Za bolj čisto mesto 22.00 Celovečerni film ŠVICA 20.00 Poletni večer 20.55 ŠPORTNE VESTI 21.45 ALOHA F ROM HAWAI Spomini na Elvisa Presleya 22.45 »Herold Veliki«, film Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 «Vtliki grešnik« . Film je režiral Siodmol!' igrata v njem Gregory PeC in Ava Gardner. w- 23.20 Mednarodni miting v atletiki Zagreb 19.15 DALJNOGLED 19.45 Popularna glasba . . 20.58 Mednarodni atletski m ib”* prenos iz Švice ŠVICA 16.OD Svetovno prvenstvo v k0111 škili dirkah 19.15 Program za mladino . 19.35 Dokumentarec o Lapom1 20.25 ŠPORTNA ODDAJA 20.55 Svet, v katerem živimo: Pogled v svet zvoka 21.45 Argumenti 22.45 ŠPORTNE VESTI r Emil Frelih CAR INDIJSKEGA JUGA 35. (potopis) J velik madež Indije, ki si sicer, kljub zakoreninjeni tradiciji religiji podvrženega prebivalstva, prizadeva odpraviti nečloveško krivico kast. Mimo njih teče sicer bolj umirjeno življenje kot, na primer, v Bombayu. Ne da bi se bil kdo menil zanje, vzbujajo pozornost le še pri tujcih. Ljudje hitijo mimo po svojih poteh v templje, banke, šole, v urade, trgovine, restavrane, ali na potep v lepo negovane razsežne parke, na živahen bazar ali pisano dehteč cvetlični trg. več impozantnih javnih zgradb, vse do najnoveiših modernih hotelov zahodnjaškega tipa in orientalskega razkošja v strogem trgovskem središču. in biciklistične rikše, katerih vozači so mi z zvon eni® ■ in glasnimi vzkliki ponujali svoje usluge. Takrat so z vseh strani obkolili otroci, ženske, celo enonogi bel ^ V trdnjavi svetega Jurija, nekdanjem središču živahnega kolonialnega trgovanja, služijo zgodovinske stavbe sedanji napredni indijski državi Tamil Nadu kot administrativno ministrstvo. je pritekel podprt z berglo s takšno hitrostjo, da prehitel mnoge zdrave berače. Znašel sem se med proženimi dlanmi in bilo mi je hudo, da nisem i otP' Veliki Madras Zenske kuhajo na primitivnih s kamni se.-; avl jen ih ognjiščih, s katerih puhti smrdljiv vonj po ognju, kuhanih in prežganih jedeh na loju. Bolehni možje dremljejo ali zro brezizrazno predse. Polnagi in čisto goli otroci se ozirajo po ljudeh, v katerih razprtih očeh je razbrati ia-koto in bolezen. Ponekod doji mati na izsušenih prsih golega, komaj rojenega otroka, drugi spet ob robu ceste, otroci ali. odrasli, vsem na vpogled, brez sramu opravliajo pčtrebo. Videl sem ležati bolne ljudi in nedaleč vstran, v krpe zavitega z otrplimi trpečimi sragami na obrazu pravkar umrlega starca. Nedaleč vstran se je po pločnikih potikala suhljata sestradana -svetnica- krava, drugje spet so koracale po sredi ceste in na vseh koncih ovirale promet avtomobilistov, le rikšarji se jim znaio spretno izogniti. Kakšen paradoks! Kakšni kontrasti stare in moderne Indije! V nebo vpijoče siromaštvo nedotakljivih je še vedno Bolj kot v zahodnjaškem Bombayu je posebnost raznolikosti arhitekture naglašena 'v vzhodnjaškem Madrasu. Vsaka doba je z izgradnjo zapustila svojo sled; najsi bo mala, nizka prodajalna ali velika poslovna palača, galerija, muzeji, banke, šole, železniške postaje, raznoteri hoteli, bolnišnice, hindujski templji, krščanske cerkve ali mošeje. Vse stavbe nosijo svojstven arhitektonski pečat dobe v kateri so bile zgrajene. Prepletanje stare hindujske in mogulske arhitekture s starim in modernim evropskim stavbarstvom, dajejo mestu čaroben splet mešanice umetnosti, kultur in religi) raznih narodov, ki so se borili na tej bogati zemlji za prestiž, bogastvo in oblast. Na vsakem koraku presenečajo gradnje živahnih arhitektonskih oblik, začenši s trdnjavo svetega Jurija, skupku znamenitih dvornih stavb angleškega imperijskega nadiha, ki segajo v davno zgodovino prvega obdobja angleških trgovskih posegov v Indijo, mimo skromnejših indijskih bivališč in veličastnih hindujskih svetišč, promenadne ploščadi vzdolž plaže Marine, kjer se nahaja naj- Med trdnjavskimi zgradbami vzbuja pozornost Marijina cerkev, ki so jo vzporedno s trdnjavo dogradili leta 1680. Slovi kot najstarejša anglikanska cerkev v Aziji. Mnogi deli zidu so okrašeni z ročno izdelanimi marmornatimi ploščami zgodovinskega pomena. Znameniti so različni kipi guvernerjev, vojakov in misijonariev. Zelo občudovana je velika oltarna slika Zadnja večerja neznanega avtorja, tembolj ker je zelo podobna sliki Leonarda da Vincija. / , • ... , • *' nikogar obdariti. Tudi če bi hotel, ne bi mogel seči .j žep, tako so tiščali vame. Rešilo me je, ko sem °aS prehod v že razredčenem prometu vozil. Izza vogala priteguje pozornost mogočna rdeča zgrft-0 ba podobna veliki trdnjavi. Slikovito stavbo, ki s° zgradili leta 1892 v značilnem indijsko - saracejskem sl0^ • im krase obokane okenske arkade, ob vogalih pa štev' ^ stolpi s čebulastimi kupolami, kar vse stopnjuje V1 fantastičnega orjaškega gradu kakega velikega nia radže. V zgradbi je več med seboj povezanih stav‘3 civil’1'1 V trdnjavskem muzeju je razstavljeno dokumentarno gradivo, ki se nanaša na zgodovino angleške Vzhodno-indijske družbe. Med antikvitetami so matične knjige cerkve sv. Marije, oblačila, kovanci, medalje, kitajski in indijski izdelki in drugi zanimivi zgodovnski predmeti. V posebni dvorani muzeja je na vpogled orožje in strelivo iz obdobja osvajanj. arkadami in stolpiči, ki si jih deli upravna in — j,, oblast. V kompleksu stavb delujeta vrhovno sodišč® pravna fakulteta. V osrednjem delu se dviga najv'' madraški stolp, petdeset metrov visok svetilnik, s ■.* bližte terega )e navdušujoč razgled na širno mesto in pristanišče do več milj oddaljenega morskega obzorj®- Z rikšo sem se podal v obmorski predel prostfa Na pločniku, ob zunanjem tidnjavskem zidu, je posedalo nekaj žensk in otrok, ki so si tod, vsem na očeh poiskali svoje bedno domovanje. Komaj so me zagledali, že so se stegnile suhljate roke. ilotel sem se jim umakniti čez cesto. Vendar sem moral obstati sredi ceste, ker mi ie prometni vrvež prekrižal prehod. Mimo so brzeii avtobusi obale Marina občudovat raznoliko arhitekturo z g1"0,1 ,d»’ ki impresionirajo po svoji eksotični lepotj. Koiriai j« vozilo prešlo Napir most čez reko Cooun, sem že sed1 gledal stolp z uro univerzitetne knjižnice. Izstopil '"jj tek4*. ob številnih otroških igriščih ob obali reke, kjer so — in se igrali ljubki madraški otroci. Niti zmenili s® so zame. ^imorski dnevnik 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 15. avgusta 1978 KAJAK in kanu NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BEOGRADU LJUBEK IN JANIČ ODLIČNA Jugoslaviji sta skupno priborila vse štiri kolajne, od katerih dve zlati J^KlRAD _ Kanu in kajak sta n ."j3 leta športni panogi, ki prilik 3 juS°slovanskemu športu ve-0H® U3Pehe Naj pomislimo samo na l^npijsko ziat0 Liubeka v Montrea-prv^ato je bilo tud: na svetovnem {8^tvu v domačen Beogradu pri-zsr»?'Iat’ nove uspel16- To se Je tudi naT0, saj sta eel° c'va Jugoslova-ie na naJvlšji podij. Ljubek j, r°novil svoj uspeh iz Montreala im/6 osv°jU zlato v enoklekem ka-j^ba 1000 metrov. 21-letni Milan na razdalji 1000 metrov. Pote °a I v kajaku na 1000 metrov. *C,U * ^aiak Pa nePr’eakovano slavil v 'te te^a Pa se je še uvrstil na dru-J^sto v kajaku na 1000 metrov. ^a-lja Ljubek je takoj po zmago-^ 31 nastopu v Montrealu izjavil, t0v 3l0ra osvojiti zlato še na sve-prvenstvu, če hoče dokazati, ij.1® res najmočnejši. V soboto se ponudila edinstvena prilož-k ''katero je brez pomislekov iz-bro*S **' tekmoval je na njemu do-Da P°.znanih vodah vsakega jezera « Adi Ciganliji. Ljubekov največ-3*sprotnik je ji Madžar Wich-. 3a, nevaren pa je bil tudi Sovjet beKlp°v- Z izrednim finišem je Lju-la Vse te nasprotnike sicer le za dok PremaKal, pred svetom pa je til ??al. la njegov uspeh na olim-JKih igrah ni bil slučajen. ktti!inised - 1000 m: 1. NDR, 2. Ro->ja, 3. Španij-J,m: 1. Diba (Rom.), 2. Parfi 0v'd (SZ), 3. Hempel (NDR) "Vosetl - 500 m: 1. NDR, 2. Romu-ja. 3. SZ ■'lrised 500 m: 1. NDR, 2. špani-ift'Poljska 'u'°°0 m: 1. Janič (Jug.), 2. Ste-fbenko (SZ), 3. Joos (Madž.) ,v«sed - 10.000 m: 1. Madžarska, ' Francija, 3. Romunija *... štirised - 10.000 m: 1. SZ, 2. Poljska, 3. Romunija KANU enoklek - 500 m: 1. Ljubenov (Bolgarija), 2. Hajdu (Madž.), 3. Li- minovič (SZ) enoklek - 1000 m: 1. Ljubek (Jug.), 2. Wichmann (Madž.), 3. Patza-ichin (Rom.) dvoklek - 500 m: 1. Madžarska, 2. SZ, 3. Romunija dvoklek - 1000 m: 1. Madžarska, 2. Romunija, 3. SZ enoklek - 10.000 m: 1. Patzaichin (Rom.), 2. Wichmann (Madž.), 3. Ljubek (Jugoslavija) dvoklek - KK000 rr.: 1. Madžarska, 2. Romunija, 3. SZ ŽENSKE KAJAK 500 m: 1. Eberl (NDR), 2. Maka-rova (SZ), 3. Cozma (Rom.) dvosed - 500 m: 1. NDR, 2. SZ, 3. Romunija štirised - 500 m: 1. NDR, 2. Bolgarija, 3. Romunija NOGOMET V PRVEM KOLU 1. INJL Napredak presenetil V Beogradu je premagal Partizana • Visok poraz Olimpije v Tuzli - Groba igra na Kantridi ■ 20 zadetkov V prvem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva v 1. zvezni ligi so dosegli vrsto zanimivih in presenetljivih izidov, marsikatera e-kipa pa bo morala že sedaj spremeniti prvenstvene cilje. Vse tekme so bile zelo borbene, nekatere pa celo zelo grobe, tako da je bilo tudi tokrat mnogo opominjenih in izključenih igralcev. Glede tega torej se, žal, jugoslovansko prvenstvo ni preveč spremenilo. Vseeno pa so bila skoraj vsa srečanja dokaj zanimiva, prvoligaški strelci so se že izkazali (20 zadetkov, poprečno 2 gola na tekmo), le v srečanju Vojvodina -Radnički sta se ekipi razšli brez gola. Največje presenečenje kola je bilo seveda v Beogradu, kjer je prvak avtomobilizem VN AVSTRIJE V DEŽJU ZMAGA R. PETERSONA Zaradi naliva so morali dirko prekinili - Andretti «out» že v prvem kroju ZELTWEG - Na nedeljski dirki formule 1 za Veliko nagrado Avstrije je prepričljivo zmagal Šved Ron-me Peterson. Njegova zmaga ni presenetljiva, saj je pilot črnih lotusov dosegel najboljši čas med poskusnimi vožnjami, presenetljiv pa je način, kako je švedski as dosegel zmago na tej dirki polni preokretov in razburljivih presenečenj. Dirkači niso prevozili niti polovice prvega kroga, ko je že prišlo do prvega presenečenja. Vodilni na lestvici svetovnega prvenstva, Američan Mario 'ndretti, je nerazumljivo zgrešil pri prehitevanju Reute-manna in njegova dirka se je bliskoma končala v guard railu. Na istem mestu se je nekaj krogov pozneje ustavil tudi Scheckterjev wolf, tako da sta bila takoj na začetku dva izmed favoritov že izven konkurence. Vendar presenečenj še ni bilo konec. Na dirkalno stezo se je ulil me ča.i dež, tako da je bil direktor pri- '""•niMIIIIIIIIIINmiHnilllfMntMMNNmNIHMHItinilllUMIIIIIMIMMIimillHIMIIMIIIIIIIMIIIIMUVnaM ^OŠARKA ŽENSKI TURNIR V MILJAH Slavje Američank | finalu za prvo mesto so premagale Plastilegno iz Trevisa Občanke tretje • Bušljeta je skupno dosegla 60 točk ^ Miljah se je v nedeljo zaklju- l Veliki mednarodni ženski turnir k^Muženim slavjem ameriške e-fek Athletes in Action iz Los An-r^j/*3. ki je brez težav premagala We.i zagrebški Monting, v finalu Drvprvo mesto pa še italijanskega ,V 'Kaša Plastilegno iz Trevisa. litij ltlalu za tretje mesto je Mon-kijC, 3 dokajšnjo težavo odpravil e-sABA, ki je bila v bistvu tr-x,3 reprezentanca. >i.etHiski finalni tekmi sta bili na Ha i zadovoljivi tehnični ravni. Drjj^ebški Monting in SABA sta v^-ala dopadljivo tekmo pred-Otw. zaradi velike borbenosti. Gre i j r1. da so Zagrebčanke igrale lo j?3-1 okrnjeno postavo, manjka koC' aamreč kar pet standardnih ®° K-| 'c 'n da že zaradi tega ni-tlfcJ1® glavne favoritinje na tem No L,u- kot je pisal lokalni tisk. Hosl prav 3 zdesetkano postavo, *tio s °vanske zastopnice so vse-^aiicUS|:)e^e uSnati tržaška reprezen fin l°’ ki pa se je gostinjam vse fkih ,Ca močno upirata. V zagrebeta VtHah Pa je zopet blestela Buški ki je dosegla kar 25 točk k'la vseskozi nerešljiva u-za Tržačanke. k H'ardi. Tracanelli in Vecchiet ^.ibor v VTsta'1 domačega moštva .v df6’ litij] rugem nedeljskem srečanju, v ks j za 1. mesto, je ekipa Athle-1? jj,n Action brez težav premaga-v tej^legno. Američanke so tudi to j: jekmi pokazale veliko tehnične 3 taktično znanje. Njihova igra Hm ve^ elementih približuje mo Hi? naeinu igranja, in to pri vo-^iah Pri metih iz skoka, pri po- Dtj? trenutke so' Američanke tudi ,e*-ile nasprotnice z izrednim H slngom», proti kateremu so kot LVar°vanke slavne Pausicheve O Slave. Hluj a> Američanke so povsem ■j, "enn osvojile prvo mesto. 'h [jjn*r je na splošno dokaj uspel h3čim kpa Pohvala za to gre do Hsci Prirediteljem, z «družino» Na®*an na čelu. *ato"raievanje je bilo izredno bo 8o č Sa1 so pokale, plakete in dru-kžetlHrade dobile skoraj vse ude-fi-a-i e te prireditve. Posebno na bUT* H je dobila Bušljeta. ki je Hk^Ji^oljša strelka turnirja s 60 (2:7), Mongiardino 9 (1:3), Miglio-ranza, Rupolo, Baruzzo 12 (2:8), Fri-solini 3 (3:4), Sora, Bugatto 6. SODNIKA: Cozzolino in Popazzi (oba iz Trsta). ON: Athletes in Action 32, Plastilegno 23. PM: Athletes in Action 12:19, Plastilegno 19:39. PON: Kim-rey (31). FINALE ZA 3. MESTO Monting — Pall. Saba 64:57 (33:31) MONTING ZAGREB: Dabo 6, Barič, Mlad-novič, Kokeza 2, Bušljeta 25 (1:7), Mavrovič 10, Besovič 7 (1:3), Cvetkovič 11 (1:4), Milič 3 (1:2). PALL. SABA TRST: Motta 2, Mari, Tracanelli 16 (2:6), Demarchi, Riccardi 19 (7:11), Marega 4, Bris 2 (0:1), Vecchiet 10 (2:4), Cassano, Petruzzi 4, Gridel, D'Amore. SODNIKA: Cian in Spizzamiglio (oba iz Trsta). ON: Monting 27, SABA 15. PM: Monting 4:16, SABA 11:22. PON: Kokeza (30), Bilič (33), Mavrovič (40). KONČNA LESTVICA 1. Athletes in Action Los Angeles 2. Plastilegno Treviso 3. Monting Zagreb 4. SABA Trst B. Lakovič reditve prisiljen prekiniti dirko. Veliko nagrado so nadaljevali šele čez kako uro, ko je prenehalo deževati. Proga pa je bila še vedno razmočena, zato so piloti prevozili prvi del nastavka dirke z avtomobili, ki so imeli pnevmatike primerne za dež. In tu se je začela prava loterija. Najprej je vodil nekaj časa Peterson, vendar se mu je iz ozadja hitro približeval Carlos Reutemann, ki je izkoriščal vso prednost radialnih pnevmatik michelin. Reutemann je prevzel vodstvo potem, ko je prehitel drugouvrščenega Laudo in potem, ko se je Peterson odločil za zamenjavo gum, kajti cestišče se je začelo polagoma sušiti. Ko se je tudi. Lauda ustavil v boksih, da bi zamenjal gume, sta bila na čelu kar dva ferrarija, Reutemannov in Vil-lenuevov. Vendar slavje v italijanskem taboru je kaj malo trajalo. Tudi Reutemann in Villenueve sta se morala ustaviti v boksih, tako da je njihovo sicer že :olidno vodstvo hipoma splavalo po vodi. Tako se je Petersen spet prerinil do prvega mesta ter ga suvereno obdržal vse do konca. Poleg teh številnih preokretov na čelu pa so dirko popestrili tudi dirkači, ki so vozili bolj v ozadju. Kar trikrat je zaradi mokrega cestišča zavozil s proge Francoz Didi.or Pi-roni, nič mhnj1' «sposoben» ni bil njegov rojak .Patrick Tambay; dvakrat se jel moral ustaviti tudi Italijan Riccarflb PMrese. Na istem o-vinku, kjer sta trčila v guard rail Andretti in Scheckter se je končala tudi dirka Avstralca Jonesa. Sam Reutemann je potem, ko ni bil več v vodstvu, kar dvakrat zgrešil šika-no, tako da so L-i komisarji diskvalificirali, enaka usoda pa je doletela tudi Angleža Dalyja. Predčasno so zaključili svojo dirko še Hunt, Ertl, Jabouille, Stuck. Tudi svetovni prvak Niki Lauda ni imel sreče. Med zasledovanjem Pe-tersona mu je ravno na ovinku pred ciljno ravnino počil eden izmed zadnjih amortizerjev in tudi on je bil prisiljen k odstopu. Na nedeljski dirki je torej naredil korak naprej na lestvici svetovnega prvenstva le Andrettijev klubski tovariš Peterson. Švedski pilot sedaj zaostaja za Američanom le za 9 točk, kar pomsni, da je vprašanje, kdo bo letošnji svetovni prvak, še povsem odprto. K'jub temu pa je lahko Andretti brez skrbi, saj njegova pogodba z vodjo lotusov Coli-nom Chapmancm predvideva, da se daje v borbi za svetovni naslov prednost Andrettiju. Vrstni red VN Avstrije: 1. Peterson (Šve. - lotus) 1.41’21”50 s poprečno hitrostjo 189,048 km/h 2. Depailler (Fr. - tyrrell) 3. Villenueve (Kr i. - ferrari) 4. Fittipaldi (Braz. - copersucar) 5. Brambilla (It. - surtees) 6. Laffitte (Fr. - ligier) Lestvica SP: 1. Andretti 2. Peterson 3. Depailler 4. Reutemann in Lauda 6. Watson Partizan gladko izgubil z gostujočo ekipo Napredka, novinec v ligi. Napredak je s hitrimi protinapadi «ka-znovab predvsem neučinkovite napadalce Partizana, ki je kljub terenski premoči ostal praznih rok. Derbi kola je bil na Kantridi na Reki, kjer so domačini premagali zagrebški Dinamo z 2:1. Igra se je odlikovala po hitrosti in, žal, tudi po grobosti, odločilni zadetek pa je padel v drugem polčasu po zaslugi odličnega Desnice. V Sarajevu je bil mestni derbi med Sarajevom in Željezničarjem. Zmaga je gladko pripadla Sarajevu, ki je povedel z goloma Pašiča in Sušiča. Mnogo težja je bila zmaga Crvene zvezde, ki je kot vsako leto med favoriti za končno zmago. Beograjčani so strli odpor Budučnosti le 5 minut pred končnim žvižgom, po zaslugi Šestana. Izdatni pa sta bili zmagi Veleža in Slobode. Igralci iz Mostarja so sicer na začetku igrali slabo, tako da je Borac prvi povedel. Marič in tovariši pa so ostro reagirali in nasuli gostom kopico zadetkov. Še hujša kazen je doletela nogometaše Olimpije, ki so bili popolnoma nemočni pred napadi Slobode. Ljubljančani so odigrali popolnoma podrejeno vlogo, vratar domačinov pa ni bil sploh nikoli zaposlen. I-gralci iz Tuzle so se tako razigrali in visoko zmagali z zadetki Jašare-viča, Džafiča in Kovačeviča (2). Trener Elsner ima torej že mnogo problemov, saj je njegova ekipa razočarala v vseh elementih igre. Osijek - Beograd, Zagreb - Hajduk in Vojvodina - Radnički so se končale brez zmagovalcev. IZIDI 1. KOLA Crvena zvezda - Budučnost 1:0 Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju v Mariboru in Murski Soboti je Jugoslavija premagala Italijo s 3:1 (15:4, 15:9, 10 proti 15, 15:7). Jugoslovanke so se tako «mašče-vale» svojim nasprotnicam za poraz, ki so ga proti njim doživele na nedavnem mednarodnem turnirju v Viareggiu. Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na plastični skakalnici v Berchtesgadnu je Jugoslovan Norčič dosegel najdaljši skok dneva: 61,5 m. Kljub rekordnemu skoku pa se je uvrstil šele na 12. mesto. Zmagal je Schwarz iz ZRN. .................................................i.................................. Rijeka - Dinamo Osijek - Beograd Sarajevo - Željezničar Velež - Borac Sloboda - Olimpija Zagreb - Hajduk Partizan - Napredak Vojvodina - Radnički 2:1 1:1 2:0 4:1 4:0 1:1 0:3 0:0 Prispovnjle za DIJAŠKO MATICO Brini (Povir), Tabor (Lokev), Gaja in Zarja so bili udeleženci balinarskega turnirja v Bazovici KOLESARSTVO NA NEDELJSKI DIRKI V VARIANU (erašari osvojil odlično 3. mesto Adriin kolesar je bil glavni junak dirke - Verginella je moral odstopiti - Marušič in Ferluga sta privozila na cilj z glavnino Cerasarijevo tretje mesto prav gotovo ni bilo v načrtih lonjerske Adrie na nedeljskem deželnem prvenstvu cikloamaterjev v Varianu pri Vidmu. Na popolnoma ravni, 64 km dolgi progi, se je pričakovalo, da bodo prišli v ospredje sprinterjd, vendar pa je med dirko nastal popolnoma drugačen položaj. Ob izredno hudem nalivu in dokajšnjem mrazu je startalo le trideset od štiridesetih prijavljenih cikloamaterjev C in D kategorije. Na sporedu so bili štirje krogi po 16 kilometrov. Potem ko so prvi krog kolesarji prevozili skupaj, je v drugem prišlo do odločilnega pobega. Najprej je silovito potegnil član A-dvie Cerasari, za njim pa so se podali takoj še Dean ter Enzo Della Rosa, Raccanello ter Verginella. Že je kazalo, da bo peterica vzdržala do konca in se sama predstavila na cilju, ko je nenadoma odpovedal «belomodrb Silvio Verginella, ki se ATLETIKA NA 37. BALKANSKIH IGRAH V SOLUNU Grki in Romunke na prvem mestu Jugoslovanih se v moški konkurenci uvrstili na 4., v ženski pa na 3. mesto Letošnje 37. balkanske atletske i-gre v Solunu so se zaključile z nekoliko nepričakovano zmago Grčije pri moških (moramo pa upoštevati, da niti Bolgari, niti Romuni niso nastopili s svojo najboljšo postavo) ter s pričakovanim uspehom Romu- ...................................................................................timiMuniiniiillill KOŠARKA SKUPNI LESTVICI Moški 1. GRČIJA 2. BOLGARIJA 3. ROMUNIJA 4. JUGOSLAVIJA 5. TURČIJA 6. BOLGARIJA Ženske 1. ROMUNIJA 2. BOLGARIJA 3. JUGOSLAVIJA 4. GRČIJA 5. TURČIJA 6. ALBANIJA skoku in to z rezultatom (16,75 m), ki mu vsekakor obeta uvrstitev v finale tudi na evropskem prvenstvu. Z 2 cm daljšim skokom bi se celo uvrstil v seznam državnih rekorderjev. Prvo mesto si je priborila tudi štafeta 4x400 m, ki je tako vsaj nekoliko omilila neuspeh kratke štafete. Med tistimi, ki so v zadnjem dnevu razočarali, je bil dolgoletni zmagovalec balkanskih iger v teku na 400 m Alebič, ki se je letos moral zadovoljiti le s 4 mestom. SP V BAGUIU Danes na vrsti dvanajsta partija Danes se bo z 12. partijo nadaljeval dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo v Baguiu med Korčnojem in Karpovom. Ta partija bi morala biti na sporedu že v soboto, a so jo na zahtevo Karpova prenesli. Pravila dvoboja namreč določajo, da ima vsak izmed obeh nasprotnikov trikrat možnost zahtevati prenos partije, vendar mora vsaj pet ur pred začetkom igranja o tej zahtevi obvestiti sodnika. Kaj je vzroic za odločitev Karpova je težko reči. Poluradno so sicer izjavili, da je svetovni prvak prehlajen. Precej bolj verjetno pa je, da se še ni opomogel po zadnjem porazu in se je želel dobro pripra viti na današnje nadaljevanje dvoboja, ko bo imel bele figure. Vsekako. je njegova poteza pa metna, kajti izkazalo se je, da igra Korčnoj zelo presejano. Svoje otvoritve stalno spreminja in tako ne dopušča nasprotniku, da bi pripravil učinkovito protiobrambo. Karpov je zato s svojimi sekundanti v tem premoru prav gotovo izkoristil čas za to, da bi pripravil svojemu nasprotniku primerno past. Če mu bo to uspelo pa bomo vi deli danes, seveda, če se nasprot lc|iska izida: pinale za i. mesto in Action - Plasti '9ho 102:69 (52:36) ^rS^TES IN ACTION LOS AN-Hvvri' Booker 10 (2:2), Crump 2, ?3» ®> Morales 4 (2:2), Dunna \ Ha (0'3), Nestor 14 (4:6), Street <0:D U|ei°rde 22 (2:3), Kimrey 6 , IVjrierson 20 (2;2L Sohovic. 'tti^TlLKGNO TREVISO: Monte ------------ ----------------r-~ “dOl (2;5). Bonfine, Bontempi 13 nika spet ne bosta sporazumela za Mognon 2 (2:2), Smaniotto 4 | že običajni remi. lUKm« V POREČU Američanom prvo mesto V Poreču se je v soboto zvečer zaključil prvi od treh turnirjev za trofejo cJamnička 78». V tretjem kolu je zagrebška Ci-bona premagala splitsko Jugoplasti-ko s 97:90 (59:45) in je tako osvojila drugo mesto. Odlična ekipa vzhodnih vseučilišč ZDA pa je po predvidevanju odpravila poljsko reprezentanco s 117:100 in je tako o-svojila prvo mesto. KONČNA LESTVICA: 1. ECAC (ZDA) 2. Cibona Zagreb 3. Poljska 4. Jugoplastika Split VESLANJE V nedeljo bo v Trstu mednarodno veslaško tekmovanje, na katerem bodo nastopili tekmovalci iz šestih dežel. Mladi slovenski veslači se na to prireditev v teh dneh pripravljajo v Koprskem zalivu. nije pri ženskah. Jugoslavija je pri moških dosegla (kot ekipa) manj od pričakovanega, saj se je uvrstila šele na 4. mesto, pri dekletih pa je bilo doseženo 3. mesto že prej planirano. O Jugoslovanih lahko rečemo, da se kot ekipa niso izkazali, vendar pa imajo med svojimi posamezniki nekaj odličnih tekmovalcev, s katerimi lahko računajo na uvrstitev v finale tudi na bližnjem evropskem prvenstvu v Pragi. Tu moramo omeniti izvrstnega Pi-siča v teku na 110 m z ovirami, nato Stekiča, ki mu je s skokom preko 8 m le uspelo tudi letos premagati to «čarobno» mejo, 27-letne-ga Celjana Ukiča, ki je presenetil z drugim mestom v maratonskem teku, izvrstno Lorencijevo, ki je poleg državnega rekorda v peteroboju postavila tudi nov državni rekord v teku na 800 m in mlado Prezljevo, ki je T>ostavila nov slovenski rekord v skoku v višino (184 cm). Zarič se je izkazal v obeh kratkih tekih, kjer je kar štirikrat izboljšal državni rekord. Zlato kolajno ri je priboril tudi Srejovič v tro Na mednarodnem mladinskem rokometnem turnirju v Svetozarevu je Jugoslavija premn >ala Romunijo s 24:18 in osvojila prvo mesto. 2. je bila Madžarska, 3. Romunija in 4. Bolgarija. 1. — 1. Erap 2. Mastica 2. — 1. Ncrofumo 2. Narbad 3. — 1. Buggiano 2. Alula 4. — 1. Tumbustu 2. Killer 5. — 1. Falanza 2. Granello 6. — 1. Illusinne 2. Taking Off KVOTE 12 - 2.159.432 lir H — 96.800 lir 10 — 9.500 lir PROTI FRANCIJI .UNDER 23» Nepričakovano visoka zmaga mladih Italijanov V Pizi je mlada italijanska atlet ska reprezentanca «under 23» z zma go nad Francijo presegla vsa pričakovanja. Premagala jo je nam reč z izidom 270:162, torej z razliko kar 108 točk. Ta rezultat dobi še večjo vrednost za ljubitelje italijanske atletike, če povemo da je Francija pred kratkim nastopila tudi proti izredno močni ekipi ZRN, a so Nemci tedaj premagali le z 68 točkami naskoka. Vse to dokazuje, da raste v italijanski atletiki izjemen tekmovalni naraščaj, ki že sedaj opozarja nase s svojimi odličnimi dosežki. O tem priča še en podatek iz tega srečanja. Francozi so namreč v vsem dvoboju slavili le eno samo zmago (daljina), v vseh ostalih disciplinah pa so prvo mesto osvojili Italijani (in v dveh disciplinah so se celo uvrstili na vsa prva tri mesta). Med vidnejšimi rezultati mladih «azzurrov» moramo omeniti Bianchi-nijev met kladiva (73,44 m), ki ni le njegov osebni rekord (in predstavlja, seveda, tudi vozovnico za Prago), ampak tudi četrti najboljši italijanski rezultat' vseh časov. Da ta met ni bil slučajen potrjuje dejstvo, da je Bianchini sicer res zagrešil v ostalih metih vrsto prestopov, vendar je kladivo v vseh metih poletelo okrog 73 m. Poleg njega je izstopal tudi D’Alisera v skoku s palico, ki je postavil zelo dober osebni rekord 5,25 cm. Preskus mladih italijanskih atie- S P DT razpisuje ob 300-Ictnici prvega vzpona na Triglav fotografski natečaj za amaterje na poljudno p!a ninsko tematiko, katerega se lahko udeležijo zamejski Slo venci brez starostne omejitve za naslednje kategorije: a) diapozitivi 24x36 mm b) čmo-bele slike 18x24 cm c) barvne slike 13x18 cr tov proti Franciji je torej vsestransko odlično uspel, saj je prinesel vrsto pozitivnih dosežkov in le malo razočaranj. NOGOMET ' Prvoligaši že uigrani V soboto in nedeljo so italijanski prvoligaši odigrali vrsto srečanj v okviru priprav za bližnje prvenstvo. IZIDI Milan - Bolzano Juventus - Juniorcasale Roma - Spoleto Bologna - Amiata Napoli - Padova Atalanta - Benacese 3:0 2:0 3:0 3:0 5:2 4:0 "inn c’ ’ Piano 6:0 KOŠARKA .-v ,i~. iJKa uo-iaitvaiSKa eki^a aari Francisca bo na svojem gostovanju v Sloveniji danes nastopila tudi v Celju. Za domačine bo tekma zelo težka, saj imajo odlični Amerikanci v svojih vrstah kar šest igralcev, ki so višji od dveh metrov. Peterka Celja bo 26. t.m. gostila še eno odlično ekipo: v prijateljski tekmi se bo namreč pomerila z jugoslovansko državno reprezentanco, za katero bo igral tudi čosič. je počutil slabo in je bil prisiljen zapustiti dirko. Z njegovim odstopom pa so padli v vodo vsi upi A-drie, da bi si zagotovila zmago, saj je bil prav Verginella najhitrejši med vsemi petimi ubežniki. Preostala četverica je tako s približno minuto naskoka nadaljevala dirko, medtem ko ni glavnini uspelo, da bi jo ujela, tudi zaradi tega, ker so kolesarji Adrie in Italcantierija nadzorovali potek tekmovanja, saj sta obe društvi imeli v ospredju svoja tekmovalca. Adria je imela v glavnini še dva elementa, in sicer Ferlugo in Marušiča', ki sta stalno vozila med prvimi in krila Cerasariju hrbet. Četverica se je medtem predstavila v zadnjem kilometru, ko je nenadoma sprintal Della Rosa, na katerega ni nihče računal v primeru sprinta, ki je presenetil velikega favorita Deana ter Ceraserija, za katerega pa se je vedelo, da je bil med vsemi štirimi najmanj primeren za sprintanje. Vseeno pa je njegovo tretje mesto odlično in še premajhna nagrada za kolesarja, ki je bil vso dirko naj-prizadevnejši in ima največ zaslug, da je četverica sama prispela na cilj. S približno minuto zaostanka pa je na cilj prispel še preostali del kolesarjev, pred katerimi je v zadnjih kilometrih vozil z nekaj sekundami prednosti Ferluga, glavnina pa ga je ujela po zaslugi nekaterih tržaških kolesarjev, ki so se borili ne ža' zmago, pač pa le za «odlično» peto mesto... Tako sta se morala Marušič in Ferluga zadovoljiti s prihodom z glavnino, čeprav je nedeljska dirka veljala za deželno prvenstvo, so se je udeležili tudi kolesarji iz Veneta, kar je dokaj spremenilo realno sliko moči v deželnem merilu. 1. Enzo Dalla Rosa (De Zen), ki 64 km dolgo progo prevozil v 1.34’ 2. Dean (Italcantieri) 3. Cerasari (Adria! Ruzzier odstopil V kategoriji cikloamaterjev A in B pa je nastopil na deželnem prvenstvu v Varianu tudi kolesar Adrie Fabio Ruzzier, ki pa je po zadovoljivem nastopu moral proti koncu dirke odstopiti zaradi padca na spolzkem cestišču, ko je pokvaril kolo in ni mogel več nadaljevati s ] tekmovanjem. S. Čok trinajsti Dobro pa se je še enkrat odrezal med juniorji Sandro Čok, ki je na izredno težki progi, pod močnim nalivom, zasedel trinajsto mesto v sprintu tridesetih kolesarjev iz naše dežele. Dirka se je odvijala na krožni progi pri Vidmu, kjer je bila najtežja ovira za mlade tekmovalce vožnja preko vzpona Sedilis, koder so vozili trikrat. Čok se je tako spet dobro odrezal in dokazal, da lahko pride med najboljše deželne juniorje, če se le dobro pripravlja. Danes pa bo nastopil v Sacilu, s startom ob 15. uri, na 130 km dolgi progi, ki je pretežno ravninskega značaja. Jutri pa bo verjetno nastopal spet v Vidmu na 83 km dolgi dirki, ki jo prireja klub Pontom Tropic iz Variana. R. Pečar NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Pr o Cervignano 1 Triestina 5 CERVIGNANO - V okviru priprav za bližnje prvenstvo C-l lige je Triestina v nedeljo odigrala prijateljsko srečanje z ekipo Pro Cervignana. Triestina je v primerjavi s srečanjem proti bazoviški Zarji pokazala že lep napredek, še posebno ker je bil tokrat nasprotnik nedvomno močnejši, raj nastopa Pr0 Cervignano v promocijskem prvenstvu. Domačini so bili boljši le v prvih minutah, ko so tudi povedli (v 8. min.), nato je pobudo prevzela Triestina, ki je v napadu, predvsem po zaslugi novega nakupa Quadrellija, popolnoma zadovoljila. Ker se tudi srednji napadalec Panozzo počasi uigrava, lahko že sedaj trdimo, da odhod «tandema» Mi-tri-Dri verjetno le ne bo tako boleč. Poleg tega ima trener Tagliavini tudi v napadu urtrezne menjave (Rossi, ki se je tudi tokrat odlično izkazal). Mnogo težje je oceniti tržaško o-brambo, ki niti tokrat ni igrala v popolni sestavi. Še vedno je poškodovan Cei, Lucchetta pa bo s treningi začel le prihodnji teden. Proti Pro Cer-vignanu je prvič oblekel tržaški dres' »čistilec* Mascheroni, ki pa ni imel večjega dela, medtem ko je Preve-dini igral solidno, še 'vedno pa ostaja odprto vprašanje stoperja saj je Scbiraldi vojak. V drugem polčasu je Tagliavini poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Najbolj se je izkazal mladi Sca-rel (1960), ki je morda največji up tržaške ekipe, igralec, ki bi lahko ponovil briljantno kariero Mitrija. Gole za Triestino pa so dosegli: Franca v 18. min., Panozzo v 32. min., Quadrelli v 40. min., Rossi v 49. min. in Scarel v 79. min. IGRE COMMONWEALTHA limiMIIIMItKIllllllllllllltlllllllllllimmilllliriinillllMIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMItlllllllllllllll BALINANJE Mednarodni turnir v Bazovici Tabor Lokev zmagovalec Gostje iz Slovenije so se uvrstili pred Gajo, Zarjo in Brinjem iz Povirja • Turnir zelo dobro uspel V okviru športnega praznika ŠD Zarja je bil v soboto in nedeljo v Bazovici mednarodni balinarski turnir, ki so se ga udeležile štiri ekipe, in sicer: Tabor Lokev, Brin j Povir ,\Gaja Padriče in Gropade ter, seveda, domača Zarja. Turnir je zelo uspel in v dveh dneh so se bile ogorčene borbe. Prvo mesto pa je zasluženo osvojilo moštvo Tabor Lokev, ki med drugim uvršča tudi Slavka Mevljo, ki je drugi najboljši balinarski igralec v Sloveniji in bo 9. septembra tudi nastopil na jugoslovanskem državnem prvenstvu, ki bo letos v Ljubljani. Tekmovanje je potekalo po italijanskem sistemu, to se pravi vsak proti vsakemu, in še posebno zanimivo je bilo srečanje med končnim zmagovalcem Tabrom in padriško ter gro-pajsko Gajo. Tabor je namreč vodil že z 12:1, ko pa so zamejski bali narji poskrbeli za pravi podvig in tekmo osvojili s 13:12. IZIDI Tabor — Zarja 13:2 Gaja — Brini 13:1 Gaja — Tabor 13:12 Kanadčanom največ kolajn Tabor — Brinj 13:4 Brinj — Zarja 13:9 Zarja — Gaja 13:3 KONČNA LESTVICA 1. Tabor Lokev 2. Gaja Padriče in Gropada 3. Zarja Bazovica 4. Brinj Povir Za najboljšega igralca turnirja so izbrali Rudija Marca. Sodnik tur nirja je bil Aldo Franko. Po tekmovanju .je bilo nagrajevanje. Vse ekipe so dobile po en pokal, nakar so se v veselem vzdušju zadržale na skupnem kosilu. Moštva so nastopila v naslednjih postavah. TABOR LOKEV: Slavko Me vi ja (k). Boris Ražem, Branko Svetina, j Karlo Škibin. GAJA PADRIČE IN GROPADA: Stojan (k), Miroslav, Josip in A-lojz Žagar. ZARJA BAZOVICA: Rudi Marc (k), Dario Rugelj, Dario Marc, Maks Križmančič. Boris Primožič BRINJ POVIR: Boris Dragin (k). Franko Kocjančič, Milan Kocjan. Oskar Škrlj, Herman Štok in Mir ko Renčelj. B. Lakovič EDMONTON — Enajste igre Com-monvvealtha so se svečano končale v nedeljo popoldne s prijetno zaključno prireditvijo. Na igrah so nastopili tekmovalci kar iz 46 držav. Kanadčani so prvič v zgodovini iger premagali po osvojenih kolajnah svoje tekmece Avstralce. Kanada je namreč osvojila 45 zlatih odličij, 31 srebrnih in 33 bronastih. Avstralce pa so zadnji dan prekosili še Angleži. Po presenetljivem rezultatu maratone, kjer je favorit domačin Dray-ton podlegel 20-letnemu predstavniku Tanzanije Shanangi, je zadnji dan prinesel še eno veliko presenečenje. Svetovni rekorder na 1500 m Tanzanijec Filibert Bay je po ogorčeni borbi v finišu uspel osvojiti le drugo mesto. Premagal ga je Anglež Moorcroft z odličnim časom 3’35”48, kar je letošnji najboljši dosežek. Angleži kaže, da bodo na evropskem prvenstvu v Pragi brez nasprotnikov, saj na tej razdalji že razpolagajo z odličnim Stevom O-vettom. Dobre rezultate je še postavil Anglež Connor v troskoku, saj je skočil 17,21 metra. KOLAJNE Z S B 1. Kanada 45 31 33 2. Anglija 27 28 32 3. Avstralija 24 33 27 4. Kenija 7 6 5 5. Nova Zelandija 5 6 5 6. Indija 5 4 « V MUŠJI KATEGORIJI Gonzales svetovni prvak MARACAY (Venezuela) — Domači boksar Betulio Gonzales je postal novi svetovni prvak v mušji kategoriji, s tem da je po točkah v 15 krogih premagal Mehikanca E-spadasa. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 48 38 7958 23 7814 70 Podružnico Gorico. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija cDAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. zo zasebnike mesečno 40.00. letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za Zlro račun 50101-603-45361 «ADII» DZS • 61000 L|uDl|on* Gradišče 10/tl. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 fWjJ 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, soza!' mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir be9*"°' Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcni|e-Jullis,llj kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih det H krajine v Italiji pri SPI. 15, avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzctaja ] m tiska I (ZTT iTrsf član itanfanslcete(j3 zveze časopisnih aJJU založnikom OB ARETACIJI UPRAVITELJEV OBČINE LIGNANO SABBIADORO GRADBENA ŠPEKULACIJA RAZJEDA TURISTIČNO DEJAVNOST Naj bo Lignano še vedno turistično središče, ali naj se spremeni v rezidenčno mesto? - KD se odločuje za drugo rešitev, interesi za to odločitev pa segajo marsikomu globoko v žep Senčnik stane 2,500 lir dnevno: če hočeš še kabino, moraš doplačati 1,200 lir. Skupno 3.700 lir, več kot 100 tisoč lir na mesec. Brez kabine si lahko, saj si že pač kako pomagaš, brez senčnika na razbeljenem pesku in pod pripekajočim soncem pa nikakor ne. Senčnik na posodo je ena redkih storitev, ki jih nudi turistom Lignano Sabbiadoro, turistično mestece, ki ga vsako poletje preplavi na desettisoie turistov, kraj kjer še pred tridesetimi leti ni bilo niti ene same hiše, le nekaj ribiških bark, ki so se jih posluževali ribiči v laguni. To mestece je sedaj v središču pozornosti, župan Emijio Zatti. demokristjan, in z njim štirje občinski upravitelji, trije demokristjani in en bivši komunist (kateremu pa partija letos ni hotela obnoviti izkaznice) so se znašli v zaporu. Obtožba: osebni interesi pr! opravljanju uradnih poslov. To je že drugi demokristjanski župan iz Furlanije, ki mora v zapor pod zelo težko obtožbo. Natanko leto dni pred Zat tijem. 7. avgusta lanskega leta. so aretirali župana občine Majano Gi-rolama Bandero zaradi izsiljevanja v zvezi z obnovo potresnega področja. Tukaj ne gre za izsiljevanje, ampak za zelo prefinjeno, obenem pa za dokaj enostavno operacijo. Zasebna nepremičninska družba iz Brescie je od zasebnice (sicer tudi potomke ene najbolj znanih «ple-menitih* družin iz Veneta) Annv Andretta Bertellijeve kuni la veliko zemljišče. 150 tisoč kvadratnih metrov v Lignanu med Ulicama Annia in Stadio. Gre za zemljišče, ki je bilo v regulacijskem načrtu označeno kot «zeleno področje", torej negradbeno in zato je bila tudi cena temu primerna: po 6.000 lir kvadratni meter: skupno 900 milijonov lir. Nekaj mesecev po nakupu, ki je bil sklenjen le s predhodno pogodbo, a je Bertellijeva ni več mogla odpovedati, je občinski svet v Lignanu z varianto regulacijskega načrta štev. 13 spremenil področje iz zelenega v intenzivno zazidljivo: po 2,5 kubičnega metra za vsak kvadratni meter. Po tej spremembi, za katero je glasovalo 7 svetovalcev (vsi KD). proti 5 (KPI in PSI), ostali pa so zapustili dvorano, se je vrednost zemljišča podeseterila. Zasebno podjetje iz Brescie (šušlja se, da imajo pri tem podjetju prste vmes tudi občinski upravitelji) .je zemljišča prodalo zasebnikom za mnogo višjo ceno in uradno je vsa zadeva izgledala kot ena sama kupoprodajna pogodba, med Beitelli-jevo in končnimi kupci. Tako je morala Bertellijeva plačati mnogo več davkov kot je prejela za vse zemljišče. Ženska je seveda zadevo prijavila sodišču, vendar je pretor iz Latisane za šest mesecev vse spravil v predal. Škandal je izbruhnil šele sedaj, z aretacijo župana in ostalih. S tem se sedaj ukvarja videmski preiskovalni sodnik Haiti, kajti jasno je, da zadeva prerašča meje, ki jih zakonik postavlja pre-torjevim pristojnostim. To pa je samo ena plat medalje. Jasno je. da gre za grobo gradbeno špekulacijo in to na področju, kjer se stanovanja z razgledom na morje prodajajo po ceni 600 tisoč lir za kvadratni meter. Vrednost celotne operacije torej krepko presega 150 milijard lir. Mimo tega neizpodbitnega dejstva pa obstaja druga realnost, to je odločitev o Dodočnosti Lignana. Ali naj ostane mesto turistični kraj z značilnimi turističnimi strukturami, ali pa naj se spremeni v rezidenčno poletno središče: to je osrednje politično vprašanje, ki ga mora rešiti občinska uprava. Demokristjani so se, kot kaže, odločili za rezidenčno mesto brez struktur, ki so prepotrebne za razvoj turizma. To je vsaj razvidnoiz variante številka 13, ki jo jasno ocenjujejo tudi predstavniki krajevnih sekcij KPI in PSI v ugovoru, ki so ga vložili v občinskem svetu 5. aprila letos. Gre za dolg ugovor, ki je v svojem vsebinsko bistvenem delu osnovan na urbanističnih standardih in ki pobija županove trditve s samimi ugotovitvami, ki jih vsebuje obrazložitev variante štev. 13. Varianta upošteva potrebe celotnega turističnega kraja, pri katerih ima za osnovo predvideno prostornino vseh poslopij v vsem Lignanu: 8.500.000 kubičnih metrov. Obrazložitev variante nato upošteva poprečni standard 100 Kubičnih metrov za prebivalca; zmogljivost vseh struktur je torej 85.000 oseb, v kar je vključeno stalno prebivalstvo. prebivalci rezidenčpih blokov in turisti. Ti podatki pa so povsem teoretični. Že pri prvotni sestavi regulacijskega načrta je bilo jasno razvidno, da vsaka oseba razpolaga Te s 70 kubičnimi metri pokrite površine. Če pa upoštevamo podatke avtonomne turistične in letoviščar-ske ustanove iz Lignana ugotovi- mo, da je ta ustanova inkasirala pristojbine na 91.162 ležišč, kar pomeni,- da je vsaka oseba razpolagala le s 54 kubičnimi metri pokrite površine. Če k temu dodamo, da verjetno marsikdo ni prijavil vseh gostov, da se izogne davščinami nam postane jasno, da je zmogljivost dejansko še večja. Na osnovi variante štev. 13 bi bila torej pri prostornini 8.500.000 kubičnih metrov zmogljivost 157 000 oseb in ne 85.000, kot trdijo projektanti. še bolj kritično je stanje, če upoštevamo, da razpolaga Lignano skupno le s 375.000 kvadratnimi metri uporabne plaže. Minimalni indeks bi moral biti 5 kvadratnih me trov plaže za kopalca. Že ta indeks je zelo majhen, vendar upošteva dejstvo, da niso nikoli vsi prebivalci istočasno na plaži in da ne- nedeljah prihajajo v Lignano kolone kopalcev iz vse Furlanije,’, ki jih seveda ni mogoče vključiti v globalni seštevek 157.000 oseb, ampak jih je treba tej številki prišteti. Poprečje bi bilo torej morda še nižje od 2 kvadratnih metrov na osebo, še zlasti če pomislimo, da razne strukture (kabine, bari, izposojevalnice čolnov in sončnikov itd.) že zasedejo del plaze. To so torej ugovori komunistov in socialistov. Ti ugovori so seveda osnovani na bistveni politični trditvi: Lignano mora biti turistični in ne rezidenčni kraj. V zadnjih letih pa, žal, število turistov, zlasti tujih, stalno upada. Urbanizacija ,ie pohrustala že dva velika kampinga in sedaj grozi še tretjemu. Hoteli se počasi spreminjajo v «residence» m vse to pomeni, da v mestu propada terciarna, tipično v žep občinskim upraviteljem. Župan Ratti, eden najbogatejših domačinov (35 milijonov prijavljenega letnega dohodka) sicer zanika. nimam pri vsem tem,» pravi, vendar kaže, da so bili njegovi najožji sodelavci tesno povezani s strojem špekulacije. Že v prihodnjih dneh, ko bo sodnik odločal o kateri hoteli in zasebne hiše raz- turistična, dejgypost. polagajo z bazenom. To za Lignano velja v zelo majhni meri, oziroma bi veljalo, če bi področje variante štev. 13 res namenili družbenim dejavnostim. Tako pa. po poprečnih izračunih na osnovi variante štev. 13 vsaka oseba razpolaga z 2,3 kv. metra plaže, in to. če ne upoštevamo dejstva, da zlasti ob Jasno je, da urbanizacija, ki jo predvideva varianta štev. 13. še pospešuje razvoj rezidenčne dejavnosti na škodo tujega turizma, ki je znatno donosnejši, če Se je občinski svet, oziroma krajevna KD odločila za tako rešitev, nedvomno pomeni, da razlogi segajo globlje. po mnenju sodnika celo globoko V VODNJANU PRI PULJU «Prazni k bumbarjev» v znamenju obujanja folklornih tradicij V kullurntm programu nastopila tudi tržaška folklorna skupina «Stu ledi> PULJ — V Vodnjanu pri Pulju so letos že dvanajstič zapored priredili ljudsko veselico, katere glavni pobud, nik je domača turistična ustanova. Že sam naziv, pravijo ji namreč «bum-barski praznik* (festa dei bumbari), nam pove, da med njene glavne namene prav gotovo sodi obujanje starih šegavih navad, ki se počasi, vendar postopoma, izgubljajo. Tudi kulturni program so osnovali v duhu ohranjevanja, oziroma spoznavanja starih običajev, tokrat sicer s področja folklorne tradicije. Številnemu občinstvu so tako prikazali domačo folklorno zapuščino: pesmi in plese. ki jih še sedaj goji italijanska narodna skupnost v Vodnjanu ter tiste, ki so last hrvaškega prebivalstva Istre. Tako cmanfrino* in «furlano», ki ju že od nekdaj plešejo tudi v, Istri, kot tipični «baJun», sta predstavili mladinski skupini domačih ansamblov. Kot predstavniki Slovencev iz Italije je na vodnjanski veselici nastopila tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, ki je tako vrnila obisk italijanskemu folklornemu ansamblu iz Vod-njana, ki se je že večkrat udeležil raznih prireditev v tržaški okolici. Poleg spleta tržaških plesov in pesmi je skupina prikazala še izbor belokranjskih narodnih motivov ter štajerske pustne in šaljive plese. S plesi iz raznih pokrajin, tokrat se je sicer izbor razširil na- južne predele Jugoslavije, je nastopila tudi skupina «Karlo Rojc* iz Banja luke. Poleg lastnih, bosanskih plesov, je mnogoštevilna skupina predstavila še plese iz Posavine ter Baranja ter izbor hitrih šopskih plesov. Izključno lastno folklorno tradicijo zahtevi po izpustitvi na začasno I . , , , . . -i • • I pa je prikazala skupina «Mladost» iz svobodo, bo verjetno marsikaj jas- k a Bizovac pri osijeku. v zelo no. Do končne razjasnitve pa bo L jh izredno neobičajnih no- A m nadava’ šah, kar sicer velja predvsem za žen- se dolgo počakati. ska oblačila .p pričeske je predsta. BOJAN BREZIGAR | vila vrsto pesmi in plesov, ki jih po- znajo na razmeroma ozkem področju — v petih ali šestih večjih vaseh —, čeprav so bili med njimi tudi taki motivi, ki jih poznajo tudi drugje (npr. v Beli krajini), vendar jih plešejo na popolnoma svojstven način. Nastopu folklornih skupin, ki se je v soboto zayleklo pozno v noč, je prisotvovalo veliko število gledalcev, ki jih je precej raznolik in pester spored v glavnem' zadovoljil. Več smeha in dobre volje pa je seveda izzval sobotni popoldanski del prireditve, med katerim so se v starih, šaljivih igrah pomerila številna «moštva». Povsod so zmago odnesli domačini: tako v vlečenju z vrvjo kot v jezdenju na malih istrskih oslih so letos Vodnjančani nepremagljivi. Za nameček pa se je domačinu sreča nasmehnila še v loteriji, ki je sicer zmagovalcu namesto značilnejšega domačega osliča namenila sodobnejši «fičo» ali u-radno «zastavo 750». (bp) DANES IN JUTRI Vremenoslovci predvidevajo lepo vreme RJM — Kljub dežju prejšnjih dni, predvidevajo vremenoslovci za danes in jutri lepo vreme. Ni znano, ali je to propagandna reklama za letaviščarske kraje ali pa res znanstveno utemeljena ugotovitev. Dejstvo pa je, da bo tudi letos kljub muhastemu vremenu običajno veliko število Italijanov preživelo veliki šmaren v raznih počitniških središčih, tako na morju kot v gorah. Na srečo niso v teh dneh, kljub gostemu prometu, zabeležili veliko prometnih nesreč, tudi zato, ker je notranje ministrstvo mobiliziralo vse razpoložljive sile cestne policije. Po- sebno gostega prometa pa ni v teh dneh na raznih mejnih dih, -azen v soboto pri Kokove® ko se je veliko število Ita]ijan0'\n4 pravilo v Zeltweg na mednarn®^ avtomobilsko dirko. pam železnina |Y| STROJI - TEHNIČNI *RTI|S‘ import-eicp01^ , o,o.m JO, m AVDITORIJ PORTOR0* Tel. 73571 — 73090 POLETNE PRIREDITVE ’78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 15. avgusta Večer ciganskih melodij v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blad8^ Avditorija. Rezervacije tel. I®®' 73571 in 73090. H tt» mednarodni *«- Pi i i km. gorenjski sejem digus kranju, .„•21. . CNgusla ’78 ugodni nakupi blaga široke potrošnje — sejemski popusti — ugodni nakupi domače in tuje kmetijske mehanizacije — vse za gradnjo — popoldanske prireditve — folklorni nastopi — pester večerni zabavni program na cesti predvideti nepredvidljivo reši življenje \ ’ Pogosto cestna izboklina skriva nepredvidljivo Zamisli si primer: na oni strani cestne izbokline stoji pokverjen tovornjak. Avtomobil, ki prihaja iz iste smeri, bo, ko bo vozil mimo njega, nujno zavozil na nasprotni cestni pas. V tem pa privozi z veliko brzino po svojem cestnem pasu vozilo, katerega voznik ne more videti kaj je na oni strani cestne izbokline, dokler ne pripelje do vrha vzpona. In tu nastaja nevarnost čelnega trčenja. Kako nam je ravnati? Previden avtomobilist predvideva tudi možnosti, ki niso pogostne, kakršne smo pravkar opisali. j tem primeru mora: — privoziti na vrh vzpona z varnostno brzino; — biti pripravljen, da se po potrebi umakne na sam rob cestišča; — biti pripravljen na zaviranje. Varna vožnja Nepredvidljivih možnosti je veliko in često so vzrok huum P,umetnih nesreč. Varno voziti pa pomeni voziti premišljeno ter z intuicijo. Domišljija pomaga predvsem predvidevati izjemna stanja, ki (kot v tem primeru) nastanejo tudi zaradi konfiguracije terena ali kraja. Na cesti je treba predvideti tudi nepredvidljivo. MINISTERO LAVORI PUBBLICI Campagna Sicurezza Stradale MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cestah