•Tednik* Izhaja pod tem ikrajla- nlm Imenoro od 24 oov I9A1 da IJe na predlog ObCinslc b odboiov SZDL Ptuj In Ormož - Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton BauinaD — Uredništvo In uprava Ptuj. Lac- kova 8 — Tel 158 - St tek ra- čuna: NB Ptuj 804-19-603-72 — j Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina la tuzemstvo 2000. za ti^pzeinstvo i SOOO din I ŠT. 37 PTUJ, dne 17. septembra 1965 Din 40 ' Cetnilc XVIII. Uveliavlianie gospodarske reforme na ormoškem območju Gospodarske organizacije na območju občine Ormož so se zna- šle v novih pogojih gospodarjenja. Uspešno izkoriščajo notranje rezerve in iščejo nove možnosti za boljšo proizvodnjo. V sredo, 15. t. m., je bilo posve- tovanje predsednikov in sekre- tarjev občinskih odborov SZDL pomurskih občin in občine Or- mož v Jeruzalemu. Namen po- svetovanja. ki bi -bil v celoti do- sežen, je bila razprava o aktual- nih političnih problemih pri iz- vajanju gospodarslve reforme. Navzoči pa so razpravljali tudi o pripravah na konference kra- jevnih in občinskih organizacij SZDL ter o pripravah na VI. kongres SZDL Slovenije. Navzoči so ocenili politično situacijo na območju štiriii po- murskih občin in občine Ormož. Na posvetovanju je sekretar Ob- činskega odbora SZDL Ormož Ivan Vencelberger dejal, da je fazo priprav in dosedanjo reali- zacijo gospodarske reforme na območju območju občine Ormož spremljala živahna politična de- javnost. Bilo je precej posveto- \'anj občinskega in krajevnih po- litičnih aktivov; sestankov orga- nov upravljanja, sindikalnih po- družnic, osnovnih organizacij ZK itd. Občan! so ugodno sprejeli spre- membe v gospodarskem sistemu, vendar so občutljivo reagirali na poskuse pretiranega zviševanja cen in drugih oblik izkrivljanja reforme. Občani so bili seznanje- ni s smotri gospodarske reforme. Te so uspešno primerjali s prak- so v gospodarskih organizacijah, odkrivali so pomanjkljivosti, sla- bosti, težave in probleme. Občani so ostro obsojali previsoke cene svežega mesa, komunalnih uslug, neodločnosti pri zmanjševanju administracije, premalo zavze- manje za boljšo organizacijo de- la, samovoljnost in podobno. Iskanje novih možnosti, izkori- ščanje notranjih rezerv, zmanj- šanje nesreč pri delu, splošno varčevanje, prihranek pri mate- rialu, znižanje sekundarnih stro- škov in drugo je pripomoglo, da so si gospodarske organizacije ustvarile primerne pogoje za na- daljnji razvoj. Gospodarska reforma je spro- žila vrsto procesov v delovnih organizacijah. Povečana je pro- duktivnost dela na osnovi boljše organizacije in racionalizacije proizvodnje, izboljšana je delov- na disciplina, nagrajevanje po učinku dela in varčevanje. Delovne organizacije na ob- močju občine Ormož so uvedle splošno varčevanje. Omejile so službena potovanja, odpravile reprezentanco, zmanjšale število telefonov in pogovorov, zmanjša- le so porabo električne energije, pisarniškega materiala in podob- no. Z boljšo disciplino na delov- nem mestu je tudi porasla pro- duktivnost. V gradbenem podjet- ju »'Ograd« Ormož so letos pov- prečno zvišali normo za 8—9 " 'o. Tovarna »'Jože Kercnčič<< je ohra- nila isti nivo proizvodnje kot v letošnjem prvem polletju, ki je bil povečan za 17 čeprav se je število zaposlenih znižalo za 11 ljudi. Zaposleni so izpolnjevali norme povprečno s 115%. Med ostalim je reforma odprla tudi proces iskanja boljših orga- nizacijskih oblik proizvodnje, tehnoloških postopkov ter spre- membe v proizvodnji nekurant- nega blaga. Tako v Kmetijski za- drugi Ormož razpravljajo o re- organizaciji ekonomskih enot na osnovi panog proizvodnje. Grad- bena opcrativa je začela izdelo- vati dekadične in mesečne opera- tivne plane. Tovarna »-Jože Ke- renčič« bo zaradi izboljšanja teh- nološkega postopka v proizvodnji povečala osebne dohodke za na- daljnjih 5%. Elastično prilaga- jajo strukturo proizvodnje trži- šču. Tovarna je letos osvojila 28 novih proizvodov, trenutno pa osvajajo še nadaljnje štiri proiz- vode. Gospodarske organizacije se tudi zavzemajo za zmanjšanje administrativnega kadra. V Kme- tijski zadrugi Ormož so znižali število zaposlenih v upravi za 10 ljudi, v tovarni 6 in v Ogradu za 3 pisarniške moči. V teku je iz- delava nove sistematizacije mest, ki bo imela za posledico, da bodo ukinjena nekatera delovna me- sta. S tem bo zmanjšano režij- sko osebje v gospodarstvu. Zelo malo je bilo odpuščenih nepo- srednih proizvajalcev. To so bili nekvalificirani delavci. Gospo- darske organizacije so povečale osebne dohodke zaposlenim za 12—20 Nagrajujejo po pravil- nikih o delitvi osebnih dohodkov, le v komunalnem podjetju so po- večali osebne dohodke po degre- sivnem sistemu. Kombinat izde- luje novi pravilnik, s katerim bo število režijskih delavcev omeje- no na minimum. Občinski proračun in problemi šolstva Letošnji proračun občine Or- mož znaša 676,000.000 dinarjev. Od tega bo zbrala občina 533 mi- lijonov, in prispevala republika 143 milijonov dinarjev. Predvi- deva se izpad iz prispevka na osebne dohodke v znesku približ- no 30 milijonov in iz kmetijstva 20 milijonov dinarjev. Število za- poslenih se je v občini zmanjšalo, ker so nekateri objekti zgrajeni, drugi pa v zaključni fazi gradnje. Zgrajena je goveja farma v Sre- dišču del nove vinske kleti pa bo letos predan namenu. Osebni do- hodki so se povečali v taki viši- ni, kot so bile zmanjšane družbe- ne obveznosti. Proračunsko po- trošnjo v občini bodo omejili za 8—10 %. Rebalans občinskega proračuna se pripravlja in ga bo skupščina sprejela v drugi polo- vici septembra. Za potrebe šolstva je planirano 292 milijonov dinarjev. Šolski sklad občine je realiziral do 31. 8. 52,81 o/o predvidenega do- hodka, ali za 14 % manj od pred- videvanj. Zlasti je izostal dotok iz kmetijstva, kar ni zaskrbljujo- če, ker se sredstva iz tega vira navadno stekajo ob koncu prora- čunskega leta. Osebni dohodki prosvetnih de- lavcev na območju občine Ormož so povečani za 12 Politika šti- pendiranja se uresničuje po spre- jetih načelih. Sprejemanje vajen- cev v uk v občini ni problem. Gospodarske organizacije kažejo v tem pogledu vse razumevanje in usposabljajo potrebne kvalifi- cirane delavce. I. R. LETOVIŠČE »GRAD BORL« UREJA RESTAVRACIJO IZVEN GRAJSKEGA DVORIŠČA Letovišče »Grad Bori« ureja v objektu desno pred vhodom na grajsko dvorišče, pri parkirnem prostoru, sobe za tujce in malo restavracijo in kuhinjo za zim- sko obratovanje. Na novo bo ure- jenih 12 sob. Restavracija bo do- volj prostorna za prehodne go- ste, ki radi pridejo na Bori tudi pozimi. Tudi kuhinja bo primer- ne kapaci'tete. V tem objektu so bila prej razna skladišča in dru- gi pomožni prostori, ki niso bili vedno izkoriščeni. Gornja dela opravlja podjetje z lastno ekipo v lastni režiji že od letošnje pomladi. Prostori bo- do izročeni namenu novembra letos. Tako bo grad pozimi pod boljšim varstvom, ker bo v zu- nanjem, na novo urejenem ob- jektu poslovanje neprekinjeno. Prejšnje zime je bil grad za tu- riste zaprt, pokazalo pa se je, da pridejo na grajski hrib mnogi gosti od daleč in od blizu, pa tu- di potniki s ceste Maribor — Za- greb. V slučaju večjih prireditev (29. november in silvestrovanje) bodo na razpolago tudi grajski prostori. Enako bo v primeru kakšnih tečajev in srečanj ko- lektivov, če bodo prostori nove restavracije pretesni. Tako je uprava podjetja skupno s kolek- tivom poskrbela, da bodo sčaso- ma preurejeni oziroma adaptira- ni vsi prostori, ki so biLi potrebni preureditve ali obnove. Podjetju je v veliko olajšanje to, da opravlja razna dela v lastni reži- ji in z lastno delovno silo. Tudi letošnjo turistično sezono je bil kljub raznim težavam na Borlu zadovoljiv inozemski pro- met, saj so ga obiskovali Angle- Avstrijci, Nemci, Italijani, Francozi in drugi prehodni go- sti. Nekateri so se zadržali na Borlu tudi po nekaj dni. V. J. 25. IX. 1965 BO OBČNI ZBOR SINDIKATA DELAV- CEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE PTUJ Sindikat delavcev družbenih dejavnosti občine Ptuj, ki šteje prek 1800 članov sindikata, ima v soboto, 25. septemibra 1965, drugi redni občni zbor Občinske- ga odbora sindikata v Sindikaf- ni šoli »Franc Kramberger« v Ptuju. Občni zbor se bo pričel ob čsmi uri zjutraj. Člani sindikata so na občnih zborih sindikalnih podružnic izvolili na vsakih 25 članov sindikata po enega dele- gata. Glede na to, da nekatere sindikalne podružnice tvorijo člani sindikata večjega števila delovnih skupnosti, kot je to primer v šolstvu in v kulturi, je Občinski odbor sindikata sklenil, da se izvolijo delegati tako, da bo vsaka šola v občini zastopana z najmanj 1 delegatom. Občinski 'odbor sindikata skrb- no pripravlja poročilo za občni zbor, v katerem bodo prikazani politična aktivnost sindikalnih podružnic in aktualni problemi v zdravstvu, šolstvu, v upravi, v sodstvu, v kulturi, bankah itd. V sindikalnih podružnicah so v teh dneh sestanki, na katerih se delegati posvetujejo s člani sindikata o stališčih, ki jih do določenih vprašanj zavzema sin- dikalna podružnica in o katerih bodo govorili delegati na obč- nem zboru. Prav tako v sindikal- nih podružnicah razpravljajo o kandidatih za novi Občinski od- bor sindikata, v katerega bo na občnem zboru izvoljenih 13 čla- nov. Na občnem zboru bodo sprejeli delovni program sindi- kata za mandatno dobo 1965-1967 in pravilnik o načinu dela ter nalogah Občinskega odbora sin- dikata. F. B. zahodnonemSke skupščinske volitve Vladna koalicifa, toda kakšna? Nedeljske volitve v Zahodni Nemčiji pričakujejo z zanima- njem poleg domačih volilcev tu- di v tujini. Medtem ko v nemški javnosti nekako žele spremembe — krščansko demokratska vlada vsa povojna leta —, se je pa socialnodemokratska stranka, ki naj bi po željah nekaterih za- menjala krščanskodemokratsko, potrudila, da je odvrgla s svoje ideološke podlage vse tisto, kar bi jo še moglo označevati kot razredno stranko, in se prelevila v splošnonemško stranko, O zunanjepolitičnih razlikah bi ne mogli govoriti na . veliko, Ce so se socialni demokrati po- prej kdaj koli borili npr, proti ponovni nemški oborožitvi, tega sedaj ne delajo več. Morda se vodstvo upira atomski oborožit- vi, toda tudi tu ni več tolikšne trdnosti. Od tod do še poveča- nega nemškega militarizma, ki ga skrbno negujejo in širijo nek- danji nacistični in militaristični krogi s trdnimi pozicijami v dr- žavnem in vojaškem aparatu, pa je le majhen korak. Olie vodilni stranki se zavzemata za zdru- ženo Evropo, za dostojno vlogo Nemčije v njej. Operirata s svo- bodnim svetom, kar očitno po- meni, da je vzhod v njihovih očeh v bistvu še vedno »stra- šilo« kakor v časih »hladne voj- ne«, četudi ga skušajo, vsaj no- vo krilo v krščanski demokraciji in socialdemokratsko vodstvo, rahlo omiliti s potrebo po go- spodarskih stikih. Seveda • ima pomembno vlogo tudi nemška industrija, ki bi si želela zago- toviti tržišča za svoje izdelke na območju, ki bi bilo resen kupec. Vsa predvolilna kampanja je potekala v duhu, ki naj prepriča Nemce v pravilnost dosedanje politike. Na to resnico opozar- jajo liberalci, tretja sila po šte- vilu glasov. Ti so bili doslej za- vezniki krščanskih demokratov v vladi, četudi so imeli o določe- nih vprašanjih svoje mnenjp in so v razpravah tu in tam celo podprli socialne demokrate — opozicionalce. Seveda bi tudi ti radi ohranili vlogo posrednika, pa zato opozarjajo na možnost »črno-rdeče« koalicije, kot ime- nuje morebitno enotno socialno- demokratsko in krščansko demo- kratsko vlado (morda po nekak- šnem zgledu Avstrije). Taka ko- alicija pa bi, kot pravijo libe- ralci, onemogočila zahodnonem- ško demokracijo, to je demokra- cijo več strank in večjih premi- kov. Ni dvoma, da o taki koaliciji bolj mislijo nekateri socialni de- mokrati, ker bi le tako. mogli uveljaviti določene zahteve ali nazore, v katerih se razlikujejo od krščanskih demokratov. Manjše desničarske skupine ne računajo 'na večji doliv glasov in zato tudi ne morejo biti me- rodajne. Če upoštevamo izsledke ustanov za raziskovanje javnega mnenja, potem imajo še vedno največ možnosti za zmago kr- ščanski demokrati (več kot 40 odstotkov glasov), ilato slede socialni demokrati (blizu štiri- deset) in druge stranke. Vpra- šanje zase je, koliko so volilcev pritegnile (ali odbile) predvolilne turneje vseh političnih prvakov, predvsem dosedanjega kanclerja Erharda in pretendenta za ta položaj socialnega demokrata Brandta. Nemci so se namreč potrudili, da se v predvolilni ihti čimbolj približajo ameriškemu okusu in pompu. Ostali dogodki Posredniška pot,glavnega taj- nika OZN U Tanta v Indiji in Pakistanu se je končala brez otipljivega uspeha, Pakistanci napovedujejo boj do konca In postavljajo plebiscit za Kašmir kot pogoj, da sedejo za zeleno mizo. Indijci opozarjajo na bo- jevite izjave pakistanskega pred- sednika in sodijo, da morajo na- daljevati vojaške operacije, POSREDOVANJE Vendar glavni tajnik upa v uspeh. Po vrnitvi v New York je namreč dejal, da se je v sedmih dneh »okrepila želja Indije in Pakistana po miru«. Tak vtis je vsaj imel po razgovorih v obeh prestolnicah z najvišjimi pred- stavniki vlade. Toda boji na frontah se nadaljujejo, poročila o uspehih pa si nasprotujejo. Eno je seveda zanesljivo: da na obeh straneh po nepotrebnem uničujejo človeška življenja in gmotne dobrine, ki bi jih tako (Nadaljevanje na 2. strani) Ptuj skozi stoletja Ob dvajseU obletnici osvoboditve je pripravil Zgodovinski arhiv v Ptuju razstavo z naslovom PTUJ SKOZI STOLETJA. Z izbranim arhivskim gradivom v izvirnikih all fotopovečavah in z ostalo zgodovinsko dokumentacijo želi prireditelj predstaviti najznačilnejša obdobja iz zgodovine Ptuja od nastopa fevdalnega družbenega reda v 9. stoletju, do zmagovite socialistične revolu- cije leta 1945. Razen najstarejših dokumentov iz zgodovine Ptuja v sred- njem in novem veku je obširno predstavljeno tudi 19. stoletje, obdobje narodnega prebujenja in težkih narodnih borb z vele- nemškim imperializmom. Z zanimivimi dokumenti je zastopana tudi najnovejša doba 20. stoletja, zlasti leta nacistične okupacije in slovenskega narodnoosvobodilnega boja v letih 1941 do 1945. Arhivsko gradivo — zgodovinske dokumente na pergamentu 'n papirju — poživljajo številne legende in slike ter nekaj muzej- skih predmetov. Zato razstava ne učinkuje enolično in bo zlasti nied šolsko mladino brez dvoma vzbudila zanimanje za zgodovin- sko preteklost Ptuja in njegovega okoliša. Otvoritev bo v soboto, 18. septembra 1965, ob 16. uri, v dvo- rani magistrata na Trgu MDB 1. Razstava bo odprta do 3. oktobra dnevno od 9. do 16. ure. Vljudno vabimo Ptujčane in okoličane, posebno pa šolsko mladino, da si razstavo -ogledajo. Zgodovinski arhiv v Ptuju Še nekai dni snemanja filma po romana „Mademoiseiie du ]llaupin<< Od srede, 8. 9. 1965, pa do 20. 9. 1965 Je v Ptuju na gradu marsikdo prikrajšan za ogled kulturno zgodovinske zbirke, od- delka NOV in na novo urejene galerije slik, ker si je za ta čas zagotovila grajsko dvorišče in prvo nadstropje ptujskega gradu filmska družba iz Rima, ki snema za film po romanu Teophlla Gothiera »Mademoiselle de Maiinin«. Prihod filmske družbe v Ptuj, ki jo tvorijo moški in ženske raznih strokovnosti, ki jih za- hteva filmska umetnost, je vzbu- dil med Ptujčani, pa tudi med sosednimi Mariborčani, precej pozornosti. V Ptuju so zasedli člani družbe in podjetja Film- servis iz Ljubljane večino kapa- citet hotela Petovio in drugod ter se celo privatno nastanili. Nekaj jih stanuje v Mariboru v Slaviji. Pred hotelom Petovio je stal- no več osebnih avtomobilov z evidenčno tablico Roma 82-4568 itd. V recepciji hotela zagledate na zidu v slovenščini in italijan- ščini za vsak dan delovni pro- gram. Vsi se zberejo na gradu ob določeni uri in ko je vse na- red, začne snemanje v dvoranah ali zunaj. Mimogrede slišite spo- razumevanje pri delu v sloven- ščini ali srbohrvaščini, v itali- janščini in francoščini. Režiser g. Bolognini je zelo nevoljen, ko opazi med zaposlenimi še neza- željene gledalce, enako pa tudi direktor Filmservisa. Vendar tu- di tukaj ni brez izjem. Do sku- pine pridete le mimo kupov električnih kablov, mimo števil- nih reflektorjev in drugih pri- pomočkov. Vsega skupaj so pri- peljali iz Ljubljane več kot 4 to- vornjake in še 4 agregate. Ko je grad razsvetljen, v njem prav gotovo snemajo, pa čeprav je to ob 3. uri zjutraj. Največje zanimanje za filmsko dogajanje na ptujskem gradu je vsekakor med mladino, med učenci in dijaštvom ter med ostalo mladino, ki obiskuje kino in ki so filmskim igr^kam in igralcem več kot naklonjeni. Ko bi le smeli na grajsko dvorišče, da bi videli iz bližine, kako po- teka snemanje. Enemu ali druge- mu se posreči videti glavne igralce spotoma na grad ali pa na vožnji po mestu. Opazijo na njih vsako malenkost in poseb- nost. Katarina Spaak jim je po- stala bližnja znanka. Najboljše, da bi jih prišla obiskat v šolo, vendar |i snemanje filma vzame ves čas. Tudi odrasli bi radi videli simpatično in mirno Belgijko Katarino in živahno Španko Michaelo, ki nastopata v tem filmu, enako tudi glavnega igralca Francoza Roberta Hose- ina in Milliana Tomasa s Kube, Italijana Cesara Gelli, našo zna- no gledališko igralko Elviro Kraljevo in mladega Igralca Karla Podgorelca ali na novo odkrito, za film zanimivo se- dmošolko Bistro Vari iz Maribora itd. Ko bo po končanem filmu v Ptuju prva predstava, bo prav gotovo za vstopnice večji naval, kot je bil kdajkoli prej. Režiser q. Mauro Bolognini se o samem Ptuju zelo lepo izraža. Pravi, da ga je navdušil pogled na samo mesto, še posebej pa notranjost gradu in bogastvo njegovih zgodovinskih zname- nitosti, ko je bil pred 2 mese- cema prvič v Ptuju. Zato je pri- šel tudi Ptuj v plan snemanja in z njim pa še Bori vsaj mimo- bežno. Dalje pravi g. Bolognini, da zasluži ta ptujska lepota in dragocenost, da jo vidi in ob- čuduje širši svet tudi na film- skem platnu. Se posebno pa mu ugaja galerija slik, ki je po nje- govi oceni enostavno, vendar poetično urejena in je prepričan, da si jo bo rad ogledal vsak do- mačin iz Ptuja, pa tudi vsak obiskovalec tega mesta. Menda v svetu ne bi našli kraja, kot je Ptuj s takšnim, prav fenomenal- nim kulturno zgodovinskim bo- gastvom. Na Ptuj se bo g. Bolog- nini rad spominjal, saj mu bo ostal v lepem spomina. Vse v Ptuju poteka v lepem vzdušju in v prijetnem kontaktu z vsemi, ki ga vzdržuje on in njegovi sode- lavci. Mora pa se včasih tudi nasmejati, saj je povsod kaj po- sebnega, kar goste zabava. Ne- kaj pripomorejo k temu še vino in ljudje, ki jih vino hitro spra-; vi čez mejo zidane volje. Ugledna slovenska igralka El- vira Kraljeva, v filmu »Made- moiselle du Maupin« teta Rosina pa pravi, da je rada prišla v Ptuj odigrat vlogo, ki jo je prevzela na povabilo Filmservisa iz Ljub- ljane. Več let je kot deklica ži- vela v Mariboru in je hodila kot članica mariborskega gledališča od 1922. dalje gostovat z Mari- borčani v ptujsko gledališče. Čim je tokrat prispela v Ptuj, si je najprej ogledala ptujsko gle- dališko zgradbo, ki je sedaj v obnavljanju in ji je osebno žal, da so nemški fašisti fasado gle- dališke zgradbe tako skazili, da ji še sedaj ni mogoče vrniti prejšnje podobe. Po osvoboditvi, leta 1Q46, je tudi gostovala v ptujskem gledališču. Se sedaj vedno rada sede na klopco ob Dravi v parku, saj se ji zdi, kot da gleda morje pri Trstu, Kramljanje z vsemi od ljudi, ki so zaposleni okrog filma »Made- moiselle du Maupin« bi bilo prav zanimivo. Neka) ga naj prihra- nimo še za zadnji dan bivanja igralcev in ostalega osebja v Ptuju, ko bo še raje izrazila svoje vtise iz Ptuja tudi filmska umetnica Katarina Spaak, ki niti sanjala ni, da bo kdaj bivala 10 dni v zelo zanimivem Ptuju, o katerem nikdar ni ničesar slišala niti čitala. Se na zemljevidu ga ni opazila. Sploh pa si ni mogla nikdar niti misliti, da bo sli- kana pred ptujskimi zgodovin- skimi zanimivostmi in da bo z njimi zopet predstavljena velike- mu številu gledalcev filmov. Ptujčani smo lahko ponosni, da je izven naših meja vedno več ljudi tudi iz vrste kulturnih de- lavcev in umetnikov, ki nas naj- dejo in obiščejo in potem pove- do svojim poslovnim in osebn m prijateljem o lepotah krajev ob Dravi, zlasti ptujskega gradu, v katerega se rad marsikdc> vrne pozneje zopet kot turist. Med njimi bomo prav gotovo kdaj zopet videli Midi nr^Icp ' ' -na »Mademoiselle du Maupin V J. Priprava na snemanje scene v vili tete Rosine: v sredini Kata- rina Spaak in Robert Hosein, na levi Michaela in Tomas Milian na desni Ssestva v ptujsko-ljutomerskem in rad- gonskem okolišu v posest salz- burške cerkve. Kdaj je prišel Ptuj v last salzburških nadško- fov, ni tečno dognano. Dejstvo je, da ni imel Salzburg Ptuja v svo- jih rokah pred letom 860, ker se Ptuj še ne omenja v veliki daril- ni listmi o salzburški zemlji na vzhodu iz leta 860. Tako je prišel Salzburg do posesti Ptuja in ptujskega okoliša po propadu Kocljeve samostojne oblasti v Spodnji Panoniji in pred letom 900, ko so te kraje zasedli Ogri. listina iz leta 890 —usta- novna listina za sred- njeveški ptuj Potrdilna listina iz leta 890 nam pove o posesti salzburške cerkve v Ptuju naslednje: »Kralj Arnulf potrdi in podeli salzburški cerkvi to, fcar so ji podelili njegovi predniki v Ptu- ju, namreč cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mit- nino in mostom. K temu doda še tretji del me- sta, ki ga je imel v lasti neki Karantanec, ki pa je izgubil vse svoje imetje, ker je bil zaradi veleizdaje obsojen. Izvzeta so bila le tista posestva, katera je kralj Arnulf prepustil njegovi (Karan- tančevi) ženi zaradi njene zve- stobe: dvor v vzhodnem ali zgor- njem delu mesta, kjer so pričeli graditi novo cerkev, v dolnjem ali zapadnem delu mesta pa ti- sti dvorci, ki jih je imela takrat v lasti, s sto kmetijami in dese- timi vinogradi v Zistanesfeldu (Cistanovem). kjer še niso nikdar njegovi (Amulfovi) predniki ko- mu kaj podelili. Tudi prepusti salzburški cerk- vi zaradi zvestobe njenega nad- škofa Teotmara zemljo, ki se je razprostirala od dveh postavlje- nih kupov blizu Drave in od majhne višine, ki se imenuje Breg, po pobrežju do izliva Dra- vinje v Dravo.« Zgodovinsko je sicer dokazano, da je ta li.stina ponarejena po starejši izgubljeni listini. Niena vsebina pa je potrjena po mno- gih skoraj enako se glasečih li- stinah od leta 977 do leta 1199. Zato smatrajo zgodovinarji vsa dejstva v gornji listini za res- nična in dejanskemu stanju od- govarjajoča. VDOR OGROV ALI MADŽA- ROV V PANONSKO NIŽINO — PROPAST PTUJA Leta 906 so Ogri uničili Veliko Moravsko ter pustošili po nek- danjih Pribinovih in Kocljevih slovenskih pokrajinah. Žrtev teh navai(/v in pustošenj je postal tudi Ptuj — mesto ob Dravi z ožjo in širšo okolico. Ptuj zagrne tema in celih 60 let nam noben vir ne govori o njem. Po porazu, ki so ga doživeli Ogri leta 955 na Leškom polju na Bavarskem, so bili zopet po- tisnjeni na ožje območje Panon- ske nižine in slovenske panonske pokrajine so zopet prišle v oblast nemških velikašev. Ptuj so do- bili nazaj salzburški nad.Skofje. Mesto samo pa postane obmej- na straža proti Ogrom, ki so še skoraj 200 let ropali in plenili slovenske kraje. Obmejni pas med Ogrsko in nemško državo ie potekal na reki Pesnici, kakih 10 kilometrov vzhodno od Ptiii^ j To stanje je trajalo tja do leta ' 1200. Ptuj se v 10. in 11. stoletju dolgo ni mogel zopet razviti in uveljaviti. Njegov razvoj je moč- no ovirala bližina ogrske meje, ki se je šele v drugi polovici 12. stoletja začela pomikati pro- ti Veliki Nedelji in Ormožu ter Ljutomeru. STRELSKI DVORCI — OB- RAMBA PROTI OGROM V borbah proti Ogrom so imeli mnogo zaslug tudi takozvani strelski dvorci, ki so nastajali v H. in 12. stoletju. Strelski dvorci se pojavljajo v obrobnih pokrajinah štajerske dežele proti Ogrski. Po mnenju zgodovinarjev so predstavljali strelci najnižjo stopnjo fevdni- kov. Bili so namreč vazali, po- klicni vojaki, ki so dobili v na.iem nekaj kmetij. Oproščeni so bili vseh' dajatev in davkov, morali pa so biti vedno pripravljeni za borbo proti nenadoma vdirajo- čemu sovražniku. Strelci so bili sicer osebno ne.«;vobr»dni, vendar pa so prešli nekateri zaradi svo- jih izrednih sposobnosti in za- slug med ministrale ali celo med viteze. Strelci so živeli na strel- skih dvorcih. To so bile manjše utrjene zgradbe, postavljene za osebno varnost prebivalcev v va- si. Ti dvorci so nastopali vzhod- no od Ptuja, na Dravskem polju in v Slovenskih goricah v času, ko je bila meja proti Ogrom še na Pesnici. Spomin na strel.^ike dvorce je ohranjen še do danes v imenih, ki jih imajo nekatere vasi: dve vasi Strelci vzhodno od Ptuja in Stročja (Strelčja vas) pri Ljutomeru. NEMIRNA MEJA PROTI OGR- SKI SE PREMAKNE PROTI 0RM02U IN SREDIŠČU Ko se je Evropa v začetku 12. stoletja po dolgotrajnih bor- bah za investituro zopet umirila, je lahko salzburška cerkev po- svetila V9č skrbi svoji posesti v Podravju in Posavju. ^ Tedaj je nadškof Konrad I. v želji, da zavaruje mejo pred Ogri, dal okrog leta 1130 zgraditi ali na novo popraviti gradove v Lepnici, Rajhenburgu In Ptuju. Življenjepisec nadškofa Kon- rada nam o tem poroča nasled- nje: »V Ptuju je bil star, a dolgo časa razrušen grad. Nadšof Kon- rad ga je dal na novo postaviti tako, kakor se to dan^ianes (v letih 1170-1177) vidi.« Isti biograf nazorno opisuje stanje ob ogrski meji: »Ker so Ogri s svojimi vpadi s:premenili mejno grofijo (Štajersko) skoraj v puščavo, je sklenil nadškof z njimi mir. Preden je bil ta mir sklenjen, so veliko trpeli Ogri in Bavarci, ker so drug drugemu z raznimi napadi pustošili zem- ljo. Zaradi tega je zadelo mnogo nezgod Bavarce in SLOVENCE, ker so si napadalci lastili ljudi, živino in razne stvari, katere so jim prišle v roke ter puščali za seboj popolnoma opustošeno zemljo.« Z zgraditvijo gradu v Ptuju in s pametno politiko proti Ogrom je uspelo nadškofu Konradu, da se je kljub pogostim kršit-\'sm premirja končno le pomiril z ogrskim kraljem Štefanom. Življenjepis slika morda v preveč rožnatih barvah stanje, ki je nastopilo po tej pomiritvi: »Tako ni prišla samo nadško- fova zemlja do starega blagosta- nja, temveč vsa Mejna grofija (Krajina) se je takrat napolnila z vasmi, gradovi in kmetovalci. Zelo redek ali pa skoraj ne- znan je bil primer ugrabitve In prodaje ljudi obeh spolov.« Velike zasluge za končno usta- litev ogrske meje in za umiritev v obmejnih pokrajinah imajo go- spodje Ptujski, ki se kmalu po letu 1131 pojavijo kot ministe- I riali v službi salzburških nad- škofov na ptujskem gradu. Nji- hova najvažnejša naloga v tem času je bila obramba meje in salzburške posesti pred Ogri. Ptujski so se v tej služb: res izkazali. V dolgih desetletjih so polagoma potiskali Ogre proti vzhodu in jim končno okrog leta 1200 iztrgali vzhodne Slovenske gorice in ormoški okoliš do Sre- dišča. Listina iz leta 1222 nam to potrjuje: »Friderik Ptujski je zemljo — pri Veliki Nedelji tedaj še pusto in nenaseljeno — iztrgal iz rok Ogrov in jo podaril nemškemu redu«, ki ga je naselil v teh kra- jih kot pomoč za obrambo meje. Nova državna meja med Muro in Dravo se je tako ustalila na današnji meji med Slovenijo in Medjimurjem. ZEMLJIŠKA POSEST SALZ- BURSKIH NADŠKOFOV OKROG PTUJA Starejšo posest vzhodno od Ptuja do črte Formin-Bratislavcl je Salzburg obdržal neposredno zase in v svoji upravi s središčem na ptujskem gradu. Posest, ki je bila pridobljena pozneje v bor- bah z Ogri in nato kolonizirana s Slovenci današnjo Prlekijo — Je nadškof dajal v fevd. Ime za to pokrajino je še leta H33 »krajina« (march). To zemljo na vzhodu so imeli kot fevd zlasti Ptujski gospodje in številni njim podrejeni vitezi in plemiči niž>e | vrste, domačini in pri«eljeni. Med njimi so bili znani vitezi Pesničarji, vitezi na »manjšem gradu« v Ptuju, vitezi, ki se Ime- nujejo po Ormožu, itd. Fevd je nagrada za vojno službo in uspešno izganjanje Ogrov iz de- žele, pomeni pa obenem za fe^'d- nega gospoda zagotovitev var- nosti posesti na vzhodnem ne- kdaj ogrskem delu salzburške zemlje. URBAR IZ LETA 1322 V tem najstarejšem urbarju salzburške posesti okrog Ptuja i je popisan samo manjši del po- sesti vzhodno od Ptuja, ki je bil v neposredni upravi Salzburga. V urbarju so na kratko popi- sane in naštete vasi brez naved- be imen podložnikov. Navaja se samo skupna količina dajatev za posamezno vas in število kmetij v vasi. Vasi so: Formin. Bukovci, Za- gojiči, Sobetinci, Prvenci, Mez- govci, Brezovci, Livanjci. De- stinci, Janežovci, Vintarovci, Jiršovci, Gernci, Dolič. Zgornji Velovlek. Mostje, Gabrnik. Gr- linci, Brnci. Oblaki, Bratislave! ali Skofja vas, Slomi, Zalmanci, Bodkovci, Spuhlja, Nova vas in Podvinci. Po urbarju bi morale znašati dajatve teh vasi 1475 mer pšeni- ce, 55 mer rži, 1080 mer o-i^sa, 25 jagnjet. 5 ovac, 100 pra.šičev ter 20 mark denaričev v denar- ju. (Ena mera — mensura — je znašala 22 do 30 litrov). Toda urbar pravi: »Zaradi velikega si- romaštva in pomanjkanja mno- gi ne dajejo predpisanih dajatev v celoti, temveč samo delno Ne- kateri pa ne morejo prav ni* da- jati, vendar jih pustimo da bi ljudje ne zapustili posestev.« Končno še navaja urbar vsoto vseh dohodkov popisane posesti in sicer- 268 modijev p,šenice. 8 modijev rži. 303 modijev ovsa in nekaj nad 84 mark v denarju. K denarnim dajatvam je treba še prišteti redni davek od zem- ljišč, davek, ki ga plača m®.=to Ptuj in davek, ki ga plačajo Zid- je. (En modij je znašal okrog 158 litrov). Dohodki od desetine so popisa- ni posebej, dajatve od vinogra- dov pa so bile verjetno p^^pisane v posebnih zapisnikih. V urbar- ju samem niso popisane Poučna je tudi ugotovitev ur- barja, da je bilo od 358 kmetij 63 kmetij (ali 15 odst.) zapušče- nih. To stanje je ob koncu sred- njega veka — po urbarju iz leta 1495 — še enkrat slabše. AK — Zgodovinski arhiv v Ptuju S Otroka sprejmem v varstvo. Naslov v upravi lista. Kupim dobro ohranjene vinske sode 300 — 600 literske. Ptuj, Na tratah 25. Opozarjam sosedo Antonijo Bra- čič iz Apač, da bom za vsako nadaljnjo žaljivko sodno posto- pal. Anton Tominc, Apače 101. Izgubil sem očala z dvojnim ste- klom od Rogoznice št. 19 do Ptuja. Najditelja prosim, da mi jih vrne proti nagradi v poslovalnici »Kras čevlji« v Ptuju. Kupim starinsko skrinjo. Janez Rojko, Nova vas 8/a, Ptuj. Gospodinjsko pomočnico sprej- mem, Vprašajte v popoldan- skem času inž. Gnilšek, Ptuj, Ljutomerska 20.'d, III. nad- stropje. MESTNI KINO PTUJ predvaja 17., 18. in 19. septembra 1.1. mehiški barmi film »PESEM ZA KARABINKO«; 21. in 22. t. m. italijanski film »DEKLICA IZ PARME«; 23. t. m. francoski film »KAPITAN COPATA«. Kino TOMA2 pri 0RM02U ipredvaja.l9. septembra t. 1. ru- ski (cinemascope) barvni film »DEKLIŠKA POMLAD«. lašla je nova številka za;bavne- jga mesečnika »Horoskop-Dru- žabni most«. Ce ga v vašem kra- ju ne dobite, nam sporočite na naslov: »Pavliha«, Ljubljana, Gradišče 4^1, da vas uvrstimo med naročmke! KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, OBRAT KIDRIČEVO, razglaša prosto delovno mesto veterinar- skega tehnika. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 19., da nedelje, 26. septembra 1965 Zadnji krajec v soboto, 18. sep- tembra, ob 12.58 uri. Napoved vretmena: v prvi polovici tedna bo mrzlo in deževno vreme. Dež bo verjetno v ponedeljek, 20., v torek, 21. in v sredo, 22. sept. Dnevne temperature te dni bodo okrog 6 do 8 stopinj Celzija. Okrog četrtka, 16. sept., se bo vreme zboljšalo, temperatura se bo dvignila in bo dosegla v ne- deljo, 26. sept. okrog 20 stop. C. Alojz Cestnik I TRZNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVAL- NICI »POVRTNINE« (PRI MAGDI) Kumare kg 150 din, ohrovt 130 din, paradižnik 200 din, paprika 210 din, peteršilj 300 din, salata endivija 220 din, zelje sveže 66 din, česen 350 din, čebula 100 din, krompir 86 din, korenček 200 din, pesa rdeča 130 din, fižol tetovec 230 din, fižol prepeličar 230 din, fižol enobarvni 200 din, breskve 310 din, grozdje 300 din, hruške 250 din, jabolka 250 din, slive ringlo 150 din, slive češp- Ije 150 din, slive suhe 400 din, banane 480 din, limone 420 din, jajca iz hladilnika kom 42 din, vrečke papir 340 din. Delavska univerza Ptuj pripravlja go-spodinjsko kuhars-ki tečaj v mesecu novembru t. 1. Interesente naprošamo, da poš- ! Ijejo svoje prijave Delavski uni- verzi Ptuj, Trg mladinskih bri- gad 4 1 do 15. oktobra t. 1. Prvi skupni sestanek z intere- senti bo v petek, dne 29, oktobra 1.1., ob 18. uri v osnovni šoli To- neta Znidariča (Mladika) pritlič- je desno. Delavska univerza Ptuj Delavska univerza pripravlja seminar za dosego kvalifikacije kuharic obratnih kuhinj gospo- darskih organizacij, gostinskih obratov, zavodov in šolskih mlečnih kuhinj. Seminar ima tri semestre. Prvi semester prične 4. oktobra t, 1, s predhodnim se- stan20.4. pa so vaše odločitve stvarne in uresničljive. Za vas tudi malenkosti mnogo pomenijo, le da jih usklajujete z večjimi zadevami. V ljubezni ste dosegli več, kot ste pričakovali, BIK Raje osebno poniagate, kot bi samo svetovali, 21.4. —a). S. ker je hitra pomoč najboljša. Štejejo vas med ljudi, ki se radi merijo z drugimi pri delu, manj pa po besedah. V življenju boste dočakali še mno- go prijetnega. DVOJCKA Okrog sebe imate radi mnogo znancev, ker 11.5. —22.6, vam samota nikdar ni ugajala. Hitro spoznate težave soljud^r ker imajo v vas veliko zaupanje. Ob letošnjem oddihu ste se seznanili z ljudmi, ki vas bodo večkrat obiskali, ftAB Najbogatejši je za vas človek, ki ima lastno 23,1. —22.1. mnenje. Zelo ste potrpežljivi, tudi ko drugi iz- gubljajo živce. Sošolci vas imajo v najlepšem spominu, ker ste imeli zanje vedno bodrilno be- sedo. LBV Pri vsaki besedi in dejanju mislite na to, 23.7.-22.8. da bi bili soljudje z vami enakopravni, ne pa zapostavljeni. Svoje finančne težave še kar lah- ko premagujete, ker gosiradarite z gotovino. Pri- sluhnete radi vsemu, verjamete pa ne vsega. • DEVICA Večina vaših odločitev je bila samostojnih, 23.8.-22.9. ko pa ste potrebovali nasvet, ste upoštevali ti- stega, ki je bil najbolj stvaren. Zelo ugajate s svojo resnostjo. Med sorodniki ste zelo priljub- ljeni, odkar ste pokazali, da se jim niste od- tujili. TEHTNICA Prepirajo se radi ljudje, ki se ne spomnijo 23.9.-22.10. ničesar pametnega in koristnega za bodočnost in vi niste med njimi. V poklicu vam najbolj uspejo dela, ki si jih sami izberete. V družini ste se najlaže navadili reda, ker ste priznali tudi želje drugih. ŠKORPIJON Z marljivostjo ste si spravili tudi nekaj pre- 23.10.— 22.11 moženja, ki pa vam sedaj ni v breme, temveč v življenjsko olajšavo. Oddaljeni prijatelji vas bodo presenetili s pošto. Cilja še za svoje življe- nje niste dosegli in tudi ne izpolnili vseh svojih načrtov. STRELEC 2e iz najmlajših let ste bili skromni in mar- 11.-20.12 Ijivi. V družini vas zelo potrebujejo, ker ste zelo spretni. Vaše sodbe o soljudeh niso kritične, tem- več vedno optimistične. Največje življenjsko bre- me so za vas dolgovL KOZOROG Radi prepuščate svojo besedo možu, ne pa 2L12. — 20.1. tudi svojih pravic. Po vašem se hvaležnost naj- laže izraža z dejanji. Z denarjem nimate težav, ker tudi nimate čezmernih želja in zahtev, VODNAR Obljuba je za vas nepreklicna obveznost. Tež- 21.1. — 19.2. ko vas je pridobiti za veseljačenje, vendar je to tudi včasih potrebno. Vaše dolgoletno dapiso- vanje z znanci vodi v trdno prijateljstvo, RIBI Med sodelavci cenijo vašo besedo, ker se je 40.2.-20.3. sami vedno držite. Bližnjo poklicno preizkušnjo boste dobro prestali. Prijateljem ste zelo potreb- ni, ker upoštevajo vaše sposobnosti.