Univerza
Ljubljana
Poštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA
JUG O SLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Letnik V*
93. kos.
V LJUBLJANI, dne 17. novembra 1934.
		
		
VSEE 706.	Uredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega. 707.	Popravek v uredbi o zaščiti kmetov. 708.	Pravilnik za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov. 709.	Dopolnitev v pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah in v navodilih za poslovanje s Poštno hranilnico. 710.	Pojasnilo o finansiranju mestnih poglavarstev za čas od 1. januarja do 1. aprila 1935.	IINA; 711.	Izprememba v pravilniku o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah. 712.	Dopolnitev pravilnika za izdajanje ostankov zastav in depozitov Petrograjske zastavne banke in Ruske državne banke. 713.	Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1.1934. 714.	Razne objave iz »Službenih novin«.	
Uredbe osrednje vlade.
706.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1935. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo
uredbo
o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega.*
Clen 1.
Prepovedano je, ustanavljati trgovinske obrate velikega obsega (velike magacine) po § 140., odst, (3), zakona o obrtih.
Clen 2.
Za obrate velikega obsega se smatrajo trgovinski obrati, ki trgujejo v večjem obsegu z blagom raznih strok, razdeljenim po vrsti blaga po oddelkih, in v prostorih, ki obsezajo praviloma več ko eno nadstropje.
Člen 3.
Prepovedano je tudi, razširjati obstoječe obrate velikega obsega bodisi da se vpeljejo nove stroke, bodisi da se razširijo prodajni prostori.
Clen 4.
Prepoved iz člena 1. te uredbe se ne nanaša na obrate velikega obsega, ki so pričeli poslovati pred uveljavitvijo te uredbe.
Taki obrati morajo prijaviti v mesecu dni od uveljavitve te uredbe pristojnemu občnemu upravnemu ob-lastvu prve stopnje stroke (branše), s katerimi so doslej trgovali.
Clen 5.
Na prekrške te uredbe se uporabljajo določbe zakona o obrtih o prekrških in kaznih.
Clen 6.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, a prestane veljati dve leti potem, ko je stopila v veljavo.
.V Beogradu, dne 25. oktobra 1934; II br. 37.207/u.
Predsednik ministrskega sveta Minister za trgovino in Nikola Uzunovič s. r.
industrijo	(Sledijo	podpisi ostalih
Juraj Demctrovič s. r.	ministrov.)
(Ta uredba je bila prvikrat objavljena v št. 248 »Službenih novin« z dne 27. oktobra 1934 in je od tega dne v veljavi.)
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	novembra 1934, št. 256/LXV/587.
707.
Uredba o zaščiti kmetov.
Popravek.*
V »Službenih novinah« St. 197/LII z dne 27. avgusta 1934 je v členu 12. uredbe o zaščiti kmetov** na koncu odstavka (a) zbog pogreška pri prepisovanju napačno natisnjeno: »na dan podpisa pogodbe«, mora pa se glasiti: »na dan dospelosti dogovorjenih obrokov«.
le ministrstva za kmetijstvo, dne 5. novembra 1934; št. 76.526/V.
708.
Na osnovi člena 16. uredbe o zaščiti kmetov z dne 8. avgusta 1934 predpisujeta minister za kmetijstvo in minister pravde v soglasnosti z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance
pravilnik za izvajanje uredbe o zaščiti kmetov.***
Clen 1.
[K Členu 1., odst. (‘), uredbe.]
(*) Pogodbe, s katerimi bi se kmetje zavezali, da se ne bodo koristili z določbami uredbe, so nične.
(2)	Za »svoje dolgove« se smatrajo vse denarne obveznosti zasebnopravnega in javnopravnega značaja, kolikor niso izvzete po členu 8., neglede na to, iz katere osnove izhajajo, in neglede na to, ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali porok.
(*) Obveznosti, ki so v tem, da se kakšna stvar ali kakšna pravica dfi, da se dela ali opravijo poedina dela, da se kaj trpi ali kaj ne stori, se ne smatrajo za dolgove po členu 1., odst. (4), uredbe.
Clen 2.	,
[K členu 1., odst. (2), uredbe.]
(*) Uredba se nikakor ne glede načina izplačila ne glede višine obrestne mere ne glede pravdnih, zavarovalnih in izvršilnih stroškov in ne glede odvetniških stroškov ne nanaša na dolgove kmetov, napravljene izza dne 20. aprila 1932.
(*) Z uredbo se sme koristiti, kdor je dokazal s potrdilom [člen 6., odst. (*), uredbe], da je bil ob času zadolžitve kmet po določbah uredbe.
(•) Uredba se nanaša tudi na kmeta, ki je prišel V stačaj.
Clen 3.
[K členu 2., odst. ('), uredbe.]
(*) Kot pogoj, da se smatra kdo v smislu uredbe za kmeta, je potrebno, da je dotičnemu kmetijstvo glavni poklic. Zato se ne morejo smatrati za kmeta tisti,
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. novembra 1934, št. 257/LxVl/60G.
** »Službeni list« št. 560/72 iz 1. 1934.
•** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	novembra 1934, št. 257/LXVI/607. — Uredbo gl. »Službeni list« št. 560/72 (popr. št. 707/93) iz 1. 1934.
katerih glavni poklic je neka druga veja pridobivanja (kakršni so: trgovci, industrijci, obrtniki itd.), državna, javna ali zasebna služba (državni, samoupravni in zasebni aktivni uradniki, dalje odvetniki, .javni notarji, zdravniki itd.), najsi jim poteka obdačeni dohodek pretežno iz kmetijstva in njih posestvo ne presega površine, določene v členu 2., odst. (4), uredbe.
(2) Ne smatrajo se za kmete živinorejci trgovci, ki rede živino samo sezonsko radi špekulacije.
(3) Dohodki od kmetskih gozdov se smatrajo za dohodke iz kmetijstva.
(4) Da se smatra kdo za kmeta, zadošča, da zemljo obdeluje, in ni treba, da bi bil tudi naseljen na zemlji, ki jo obdeluje.
(5) »Sam« pomeni ail osebno ali v lastni režiji, t. j. s pomočjo najete delovne moči, ne pa da daje na spo-lovino ali v zakup.
(•) Da se smatra za kmeta lastnik, ki obdeluje zemljo mešano, t. j. en del obdeluje sam, drugega pa oddaja na spolovino ali v zakup, je potrebno, da obdeluje več ko polovico svojega posestva sam ali s svojimi rodbinskimi člani, kolikor ne gre za primer iz člena 2., odst. (4), točke a), uredbe.
(7) Za oceno vprašanja, ali je koga smatrati za kmeta, je odločilno sorazmerje njegovih dohodkov, ki so zavezani davku, ne pa sorazmerje poedinih davkov, ki jih na poedine vrste svojih dohodkov plačuje. Potemtakem se smatra, da je podan po členu 2., odst. (*), pogoj, da se prizna kdo za kmeta, ako je njegov dohodek iz kmetijstva večji od vseh ostalih njegovih dohodkov, na katere plačuje davek, najsi je davek, ki ga plačuje na vse ostale dohodke, večji od davka, ki ga plačuje na dohodek iz kmetijstva.
(8) Z obdačenimi dohodki se razumejo davčne osnove vseh davčnih oblik, kakor so ugotovljene v davčnih knjigah.
(") Za obdačeni dohodek se smatra tudi dohodek, ki je trajno ali začasno davka oproščen.
(10) Izraz »posestvo« je razumeti istovetno z izrazom »svojina« ali »lastnina« in je potemtakem pri določevanju maksimuma zemlje upoštevati samo površino zemlje, ki pripada dotiČni osebi kot svojina (lastnina), ne pa tudi tisto zemljo, ki jo ima v zakupu ali v kakšni drugi obliki.
(“) Z »orno« zemljo se umeva tudi tista zemlja, ki se ne obdeluje, ali bi se dala obdelovati (prelog, zanemarjeni vinogradi itd.). Pašniki se ne smatrajo za orno zfemljo. Za travnik se smatra tisto zemljišče, ki se redno vsaj enkrat na leto kosi; drugače se smatra za pašnik.
(12) Z uredbo so zaščitene samo rodbinske zadruge (hišne zajednice), ne pa tudi gospodarske in pridobitne zadruge: kmetijske kreditne, nabavljalne in proizvodni-ške zadruge, agrarne zajednice-zadruge, zemljiške zajednice, zložbeno skupnosti, vodne zadruge itd., najsi so njih člani kmetje.
(13) Za rodbinsko zadrugo v smislu uredbe se smatra tudi tista rodbinska zajednica, v kateri je življenje in delo med sorodniki po krvi ali po posvojitvi skupno in kjer je najmanj pet moških članov.
(14) Uživalci, zakupniki ali spolovinarji, ki obdelujejo tujo zemljo, se smatrajo, če nimajo lastne zemlje, a izpolnjujejo ostale pogoje, za kmete po odst. (4). člen® 2. uredbe.
(16) Za kmete v smislu določb člena 2. uredbe se smatrajo tudi samonaselniki v južnih krajinah, označeni v členu 8., odst. (7), pravilnika za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933, št. 50.520/VI-b, z dne 3. avgusta 1933.
Člen 4.
[K členu 2., odst (2), uredbe.]
Poročena žena, ki živi skupaj z možem, se smatra za kmeta samo, če izpolnjuje osebno pogoje, ki jih za kmeta predpisuje uredba, in če je vrhu tega
a) njen mož kmet v smislu uredbe ali pa
b) poteka njen in njenega moža dohodek, najsi je mož kmet ali ne, pretežno iz kmetijstva.
Člen 5.
[K členu 2., odst. (3), uredbe.]
Če živi kmet z ženo in otroki v hišni skupnosti, se smatrajo tudi vsi njih dohodki za skupne.
Člen 6.
[K členu 2., odst. (4), uredbe.]
(4) Tudi za osebe iz tega odstavka je potreben pogoj, da potekajo njih obdačeni dohodki iz kmetijstva in da njih posestvo orne zemlje ne presega površine iz člena 2., odst. (1), uredbe.
(2)	Da nima zadostne delovne moči, svoje in svoje rodbine, se smatra tudi tedaj, ko delovna moč dotiČ-nega in njegove rodbine ne zadošča za naprednejši in umnejši način obdelovanja zemlje.
(a)	Za neodvraten zadržek se smatra tudi to, da leži posestvo na krajih, ki so toliko daleč drug od drugega, da je lastniku fizično nemogoče, da bi obdeloval nekatera teh zemljišč osebno, odnosno s svojimi rodbinskimi člani ali pa v lastni režiji. Za druge neodvrat-ne zadržke se smatrajo visoka starost, odsotnost radi odslužitve kadrskega roka, odsotnost radi zaslužka, trajna bolezen itd.
(4) »S pomočjo drugih oseb« pomeni tudi, da se daje v zakup ali na spolovino.
(5) Maloletni otroci kmeta se smatrajo, dokler traja maloletnost, za kmete neglede na to, ali svojo zemljo vobče obdelujejo.
(*) Istotako se smatra, da je tudi zapuščina za kmetom zaščitena z uredbo, dokler se s sodno odločbo ne preda nasledniku, neglede na to, kdo v tem času zemljo obdeluje.
(7) Z osebami pod b) se razumejo samo kmetijski delavci, ki nimajo nikakšne svoje zemlje. Na osebe, ki imajo lastno zemljo, a poleg svoje obdelujejo tudi tujo zemljo, se nanaša odst. (‘) člena 2. uredbe.
(8) »Nobenega drugega davka« iz točke b) je umeti: nobenega drugega davka na dohodek.
(•) S postranskimi pridobitnimi posli je umevati ne samo tiste posle, ki jih opravlja kdo brez obrtne dovolitve ali z delom pri kom drugem, marveč tudi, če jih opravlja z obrtno dovolitvijo, toda mu to ni glavni poklic, in če izpolnjuje tudi ostale pogoje iz točke c).
(10) Z ribarstvom se ume sladkovodno in morsko ribarstvo.
(u)	Da se smatrajo osebe iz točke c) za kmete, ja potrebno, da živijo na vasi in da se bavijo poleg kmetijstva kot glavnega poklica tudi z deli malega obrtnika, malega vaškega tržca itd., a jim je glavni vir za njihovo in njih rodbine vzdrževanje dohodek iz kmetijstva.
(12) K osebam pod točko c) se prištevajo tudi tisti, ki so vstopili kot začasni sluge pri zasebnikih ali javnih uradih.
(1S)	Beseda »vas« (selo) se ne jemlje v upravnem pomenu, marveč kot kraj, kjer žive kmetje s kmetijstvom kot glavnim poklicem neglede na to, ali so proti drugim stanovom v večini ali ne.
Člen i7.
[K členu 2., odst. (6), uredbe.]
Ne upošteva se pri oceni velikosti obdačenih dohodkov obdačeni dohodek na hišo, v kateri kmet stanuje, ki pa stoji v okolišu mesta (trga), če čisti dohodek ne presega 10.000 dinarjev na leto. Če presega ta letni obdačeni čisti dohodek 10.000 dinarjev, ga je treba upoštevati v popolnem znesku, ne pa samo presežek nad 10.000 dinarjev.
Člen 8.
[K členu 3., odst. (4), uredbe.]
(4) Z denarnim zavodom v smislu uredbe se umevajo denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške (akcijske) družbe ali kot družbe z omejeno zavezo ali kot kreditne ali druge gospodarske zadruge in njih zveze, dalje hranilnice samoupravnih teles in družb ter tudi tiste denarne ustanove, ki so osnovane po zakonih, izdanih za vsako izmed njih posebej.
(2) Ko je znesek dolga na dan 23. novembra 1933 v smislu odstavka (5) člena 3. uredbe ugotovljen, se vrši odplačilo dolga v letnih odplačilnih obrokih (anuitetah), določenih v odst. (4) člena 3. uredbe, če ne gre za primer iz odst. (2) člena 3. ali iz odst. (‘J* uredbe.
(s) Dolžnik je upravičen, plačati določeni letni odplačilni obrok (anuiteto) med letom v delnih zneskih, upnik pa je dolžan, sprejemati taka delna odplačila; toda v takih primerih mora biti znesek letnega odplačilnega obroka (anuitete) do dne 15. novembra vsakega leta popolnoma plačan.
Člen 9.
[K členu 3., odst. (2), uredbe.]
(4) O tem, kateri pogoji so njemu ugodnejši, odloča dolžnik sam. Če se odloči za odplačilo dolga po pogodbi, se sme koristiti z določbami uredbe samo glede
obresti.
(2) Če je ostanek dogovorjenega roka za izplačilo dolgoročnih posojil daljši od 12 let, je dolžnik tudi v tem primeru upravičen, opraviti izplačilo ostanka dolga v 12 obrokih po členu 3., odst. (4), uredbe in se koristiti z ostalimi določbami uredbe.
(3) Pri brezobrestnem posojilu gre upniku pravica do obresti po uredbi od dne dogovorjenega roka za izplačilo.
(4) Za kmete člane agrarnih zajednic (zadrug) kot dolžnike iz brezobrestnih posojil po zakonu o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme z
* V izvirniku najbrž po pomoti izpuščeno: 51.4. (GL tudi čl. 17. tega pravilnika.)
dne 20. maja 1922, izpremenjenem na osnovi pooblastitve v 3. odstavku člena 289. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928. z odločbo št. 11.600 od
30.	marca 1928 (»Službene novinec št. 74 z dne 31. marca 1928), veljajo predpisi omenjenega zakona, a ne predpisi uredbe.
Clen 10.
[K členu 3., odst. (3), uredbe.]
Poleg obresti sme pobirati upnik tudi dejanske izdatke za takse, kamor spada tudi poštnina.
Clen 11.
[K členu 3., odst. (4), uredbe.]
(*) Dolžnik kmet plača upniku, ki ni denarni zavod ali bančni obrat, obresti naenkrat ali v delnih zneskih med letom, vendar najkesneje do dne 15. novembra vsakega leta.
(2) Dolžnik kmet plača upniku denarnemu zavodu ali bančnemu obratu dospele obresti, ko izda nove menice, v dveh tromesečjih, ki jih sam izbere, vendar najkesneje, ko izda nove menice za tretje in četrto tromesečje.
(3) Obresti na menice in odplačila dolga se morajo plačati v višini letnega odplačilnega obroka (anuitete) do dne 15. novembra vsakega leta.
Clen 12.
[K členu 3., odst. (5), uredbe.]
(') Do dne 23. novembra 1933 ne plačane, odnosno ne priračunjene, a še ne zastarane obresti v višini, dopuščeni po veljavnih zakonih ob dospelosti, se prištejejo h glavnici dolga, kakor obstoji na dan uveljavitve uredbe.
(2)	Zastaranje dospelih obresti je prekinjeno z uveljavitvijo zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi po-edinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 20. aprila 1932.
(8)	Pravdne in izvršilne stroške, nastale izza dne 23. novembra 1933, in dejanske izdatke za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika, nastale po uveljavitvi uredbe, je treba plačati v gotovini.
Clen 13.
[K členu 3., odst. (7), uredbe.]
(1) Nove menice se naj glase na glavnico, kakor je ugotovljena po predpisih uredbe, po odbitku izvršnih odplačil v smislu člena 3., odst. (*), uredbe.
(2) Dolžnik kmet izda novo menico svojemu upniku z istimi podpisi, kakor na dosedanji menici, ali pa s podpisi enake vrednosti.
(*) »Podpisi enake vrednosti« pomeni najmanj isto število podpisnikov z isto kreditno sposobnostjo.
(4) Ce izpusti glavni dolžnik na novi menici samovoljno enega podpisnika iz zaveze, a ne priskrbi drugega podpisnika z isto kreditno sposobnostjo, se smatra, da nove menice ni izdal. Ce dosedanji podpisnik novo menico noče podpisati, a ne priskrbi novega podpisnika z isto kreditno sposobnostjo, mora upnik menico z ostalimi podpisi sprejeti, dobi pa pravico, izterjati menični dolg od podpisnika, ki ni hotel podpisati novo menico, in sme v ta namen staro menico pridržati. V tem pri-
meru so ostali podpisniki dolžniki glede regresa zaščiteni po uredbi.
(5)	Menice z rokom, ki je že iztekel in ki niso bile zamenjane niti vtožene, mora zamenjati dolžnik z novo menico najkesneje do dne 15. novembra 1934.
(e) Dolžnik mora ob dospelosti menice, ki ji rok za veljavnosti uredbe dospe, izdati novo menico s trimesečnim rokom, če dolguje denarnemu zavodu ali bančnemu obratu, z enoletnim rokom pa, Če dolguje ostalim upnikom. Ce dolžnik tega ne stori, sme uporabiti upnik svojo pravico, vložiti tožbo za plačilo menične terjatve. Dolžnik pa je upravičen, izdati upniku v 15 dneh od dne vročitve tožbe novo menico, mora pa poravnati protestne in tožbene stroške v gotovini. Dolžnik, ki nove menice v omenjenem roku ne izda in tega ne stori niti v nadaljnjem roku 90 dni, izgubi zaščito po uredbi. Rok nove menice se računi v vsakem primeru od dospetka prejšnje menice.
Clen 14.
[K členu 3., odst. (*), uredbe.]
(‘) Upnik, ki ima pravnomočno sodno odločbo ali pravnomočen menični plačilni nalog, ne izgubi svojih pravic, če ne zahteva od meničnega dolžnika nove
menice.
(2) Smatra se, da je pismeni opoinin dolžniku redno vročen, če dokaže upnik s povratnim poštnim recepi-som, da se je dolžniku priporočeno pismo vročilo ali da ga ni sprejel.
(3) Dolžnik izgubi zaščito po uredbi, če v 60 dneh od dne redno mu vročenega pismenega opomina ne zamenja menice. Rok teče od dne prejemnega potrdila, odnosno od datuma poštnega žiga na povratnem re-cepisu.
(4) Z »določbo odstavka (7)< člena 3. uredbe se umevajo določbe o podpisih na novi menici.
Clen 15.
[K členu 3., odst. (°), uredbe.]
(>) Kmet, če je porok ali solidarni dolžnik, odgovarja po predpisih uredbe, čeprav glavni dolžnik, odnosno sodolžnik ni kmet.
(2) Za poroka ali solidarnega dolžnika kmetovega se smatra tudi tisti, ki se je zgolj formalno obvezal kot glavni dolžnik, dejanski pa je dal samo svoj osebni kredit, da priskrbi kmetu potrebni denar, če dolžnik dokaže, da je bilo to upniku znano.
(3) Upnik, ki ni kmet, a se je zadolžil na osnovi kmetske menice, se ne smatra za poroka ali solidar-' nega dolžnika po predpisih uredbe.
Clen 16.
[K členu 3., odst. (10), uredbe.]
Namesto dolžnika ponudi vsoto lahko tudi kdo drugi.
Clen 17.	. ^
[K členu 4., odst. (*)> uredbe.]
Izjema od člena 3. uredbe se nanaša samo na odst.
(l)	tega člena.
Clen 18.
[K členu 4., odst. (2), uredbe.]
Potrdila iz tega odstavka izdajajo občinska oblastva brezplačno.
Clen 19.
[K členu 5., odst. ('), uredbe.]
Predpis odst. 0) se uporablja na dogovore o obrestih izza dne uveljavitve uredbe. Za prejšnje dogovore o obrestih veljajo predpisi, ki so bili tedaj v veljavi.
Clen 20.
[K členu 5., odst. (2), uredbe.]
Kazenski postopek je uvesti po uradni dolžnosti.
Clen 21.
[K členu 6., odst. (>), uredbe.]
(*) Odlagajo se vse prisilne prodaje, kolikor na dan uveljavitve uredbe niso že pravnomočno opravljene. Za pravnomočno opravljene je smatrati tiste opravljene prodaje, glede katerih je na dan, ko je dobila uredba obvezno moč, rok za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o izvršeni prodaji že potekel, a v tem roku pravno sredstvo ni bilo vloženo, ali glede katerih po veljavnih zakonskih predpisih vobče ni pravnega sredstva.
(2) Prisilna javna prodaja v smislu odst. (*) člena 6. uredbe obsega tudi prodajo pod roko kakor tudi pre-vzetbo predmetov izvršbe, kjer ta po zakonu nadomešča prisilno prodajo (gl. §§ 200., št. 1., 268., 270., 271. in 280. zakona o izvršbi — izvršilnega reda — za Slovenijo in Dalmacijo; § 486., drugi odstavek, srbskega gra-janskega postopka); ne obsega pa tudi prodaje po predpisih drugega odstavka § 86. in tč. 2. § 89. meničnega zakona. Ustavitev obsega tudi prepoved dovolitve novih sekvestracij.
(3) Vsa druga izvršilna ali zavarovalna dejanja na nepremičnine, razen tistih, ki so navedena v odst. O in (2) tega člena pravilnika, so dopustna brez utesnitve. Potemtakem je dopustno dovoliti: vknjižbo prisilne (izvršne) zastavne pravice v zemljiških knjigah radi iz-vršhe v izterjavo ali predznambo zastavne pravice radi izvršbe v zavarovanje, odnosno v območju kasacij-skega sodišča v Beogradu popis in cenitev nepremične imovine radi izvršbe in naposled vsa sredstva zavarovanja, začasne odredbe, kolikor niso vezane na odvzem (transferacijo) premičnih stvari, odnosno na odvzem posesti (imevanja) in uprave nepremičnin dolžniku-kmetu.
(«) Odst. (l) člena 6. uredbe se nanaša tudi na administrativne namene.
(5) Ce se naj proda nepremična imovina kmetova po sodni dražbi radi plačila terjatev, ki ne spadajo pod uredbo, je treba uporabljati občne predpise.
(6) Ce je pred pravnomočnostjo javne dražbe kdo drugi vložil naknadno ponudbo, položivši v sodni depozit po zakonu predpisani denarni znesek, in je sodišče naknadno ponudbo sprejelo, v odločbi pa izjavilo, da odredi s posebno odločbo rok za novo dražbo, a so se v tem po uredbi dražbe ustavile, se vplačani znesek položniku vrne.
Clen 22.
[K členu 6., odst. (3), uredbe.]
(’) Z »vsako prizadeto stranko« je razumeti vsako »prizadeto osebo«.
(2) Sodišča niso upravičena, preizkušati, ali je kdo kmet ali ne, če obstoji o tem potrdilo pristojnega oblastva, navedeno v členu 6., odst. (3).
(‘) Občinska oblastva iz odst. (3) člena 6. so občinska oblastva kmetovega prebivališča neglede na to, kje posestvo leži.
(*) V območju uprave mesta Beograda se vlaga pritožba zoper odločbo občinskega oblastva na ministrstvo za notranje posle.
(5)	' Občinska oblastva izdajo dolžniku kmetu potrdilo, ne da bi pobrala kakršnokoli takso.
(") Kot dokaz v smislu člena 1., odst. (2), uredbe veljajo samo potrdila, izdana po predpisih člena 6., odst. (3), uredbe.
Clen 23.
[K členu 6., odst. (4), uredbe.)
Na postopek po odst. (2) člena 6. uredbe ne vpliva to, da potrdilo občinskega oblastva ni postalo pravnomočno.
Clen 24.
[K členu 7., odst. (4), uredbe.]
C) Predpisi člena 7. uredbe se nanašajo na terjatve, ki so zaščitene po uredbi.
(2) Ce glavni dolžnik ne more izdati sposobne listine za zavarovanje, s katero bi bil upnik za svojo terjatev zadostno zavarovan, sme zahtevati ta zavarovanje od poroka ali nerazdelnega dolžnika.
(3) Nikakšna izvršilna ali zavarovalna dejanja niso dovoljena na denar, denarne terjatve in premične stvari.
Clen 25.
[K členu 8., odst. (*), uredbe.]
C) Prispevki okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev se smatrajo za javne davščine.
(2) Med »z zakonom predpisane pristojbine« ne spadajo pristojbine javnih notarjev in nagrade duhovnom za duhovska dejanja, s »pristojbinami, predpisanimi z zakonom« se pa umejo denarne kazni, globe, pričnine, pristojbine izvedencev ali članov sodnih komisij.
(3) Menice, dane za pokritje, ne spadajo med terjatve, ki »so izpremenjene v menične«.
(4) Dolgovi iz prvega stavka odst. (*) člena 8. uredbe, ki so izpremenjeni v menično terjatev, se ne smatrajo za dejanski nove dolgove.
(s) Vzdrževalna dolžnost obseza dolžnost po zakonu, po pogodbi in po poslednji volji.
(“) Terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, obsegajo vse te terjatve neglede na to, ali jih je ustanovilo kazensko ali civilno sodišče. Istotako obsegajo terjatve iz kaznivega dejanja tudi povračilo škode, povračilo kazenskih stroškov in povračilo stroškov za izvršitev kazni.
(7)	Z zakupnino se umeva po § 671. grpp. tudi hak (§ 103. o. g. z.) v območju apelacijskega sodišča v Sarajevu.
Clen 26.
[K členu 8., odst. (4), uredbe.]
Z dejstvi iz člena 8., odst. (4), je razumeti tudi pravne posle.
Clen 27.
[K členu 9., odst. (*), uredbe.]
(*) Z dolžnikom se razume dolžnik, ki je zaščiten po uredbi.
(2) »Dolžnik dolg takoj prizna« pomeni, da je priznal dolg takoj pri prvem naroku.
Clen 28.
[K členu 9., odst. (2), uredbe.]
Predpise uredbe uporabljajo sodišča samo v izvršilnem postopku.
Clen 29.
[K členu 9., odst. (3), uredbe.]
C) Z »dolgovi po tej uredbi« se razumejo samo tisti dolgovi, ki so po uredbi zaščiteni, ne pa tudi dolgovi, glede katerih je kmet zaščito po uredbi izgubil.
(2) Tudi v postopku pred sreskim sodiščem gre upniku proti dolžniku kmetu pravica do povračila odvetniških stroškov po posebni tarifi.
(3) Dokler se posebna tarifa ne izda, se zmanjšujejo postavke veljavnih odvetniških tarif na polovico, če je dolžnik kmet, zaščiten po uredbi. V tistih pravnih območjih, kjer advokatskih tarif ni, prisodi sodišče upniku polovico odvetniških stroškov, ki bi jih prisodilo, da dolžnik ni zaščiteni kmet.
f	Clen 30.
(K členu 11. uredbe.)
(*) Nasnovatelji in pomagači izgube pravico do zaščite tudi, če niso kmetje, ako so odgovorni kot poroki ali solidarni dolžniki za dolgove kmeta.
(2) Ali je kmet pravico do zaščite izgubil, se ugotovi v nepravdnem postopku.
(3) Zaščito v smislu člena 11. uredbe izgubi kmet, če je storil dejanje izza dne 23. novembra 1933.
Clen 31.
[K členu 12., odst. (‘), uredbe.]
Kupci iz odst. j1), (2) in (a) člena 12. uredbe, ki so se s kupnoprodajno pogodbo obvezali, da izplačajo del kupnine tako, da izposlujejo pri denarnem zavodu, določenem v pogodbi, posojilo v znesku tega dela kupnine in da izplačajo, odnosno nakažejo znesek posojilne vsote prodajalcu, odgovarjajo nasproti denarnemu zavodu prav tako, kakor bi odgovarjali nasproti prodajalcu po določbah člena 12. uredbe.
Clen 32.
[K členu 12., odst. (2), uredbe.]
Agrarni subjekti, ki so dogovorili ceno v določeni količini kmetijskih pridelkov, obročna odplačila te cene pa istotako v določeni količini kmetijskih pridelkov (v naravi), smejo dospele in do uveljavitve te uredbe še ne plačane kakor tudi še ne dospele obroke plačati pro-
dajalcu z določeno količino kmetijskih pridelkov, in to po odst. (4) člena 12. uredbe.
Agrarni subjekti, ki so dogovorili ceno v določeni količini kmetijskih pridelkov, obročna odplačila pa v določeni količini kmetijskih pridelkov, toda plačljiva v denarju (po tečaju najbližje domače produktne borze na dan dospelosti obročnih odplačil), smejo dospele in do uveljavitve te uredbe še ne plačane obroke plačati prodajalcu s tisto količino pšenice (v naturi), katere vrednost bi sicer morali dati v denarju; istotako se obračunijo v naravi tudi še ne dospeli obroki, in to po odst. (4) člena 12.
Clen 33.
[K členu 12., odst. (3), uredbe.]
Ta člen se nanaša na vse kmete, najsi so po uredbi zaščiteni ali ne.
Clen 34.
(K členu 16. uredbe.)
Določbe tega pravilnika imajo moč avtentične razlage uredbe.
Clen 35.
Ta pravilnik stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5. novembra 1934; št. 76.527/V.
Minister za trgovino Minister za kmetijstvo in industrijo	dr. Drag. S. Kojič s. r.
Juraj Demetrovič s. r. Namestnik ministra pravde,
Minister za finance	minister za kmetijstvo
dr. Mil. Dordevič s. r.	dr. Drag. S. Kojič s. r.
709.
Dopolnitev v pravilniku
zi hranilno in čekovno službo pri poštah in v navodilih za poslovanje s Poštno hranilnico.*
Minister za promet je izdal dne 13. oktobra 1934 pod št. 7318 naslednjo odločbo:
1. V pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah (pravilnik »III«), členu 11., točki III., se postavlja namesto pike vejica in se dodaja naslednje: »kakor tudi no tistemu vložitelju, čigar obresti znašajo manj ko 100'— dinarjev«;
v navodilih za poslovanje s Poštno hranilnico,** členu 33., točki II., se dodaja nov stavek: »Obvestilo o obrestih se ne pošilja za zneske, manjše od 100'— dinarjev; toda vložitelj s tem ne izgubi obresti.«
2. V pravilniku »III.« se ukinja člen 13., v členu 18. pa drugi, tretji in četrti odstavek točke VII. in vsa točka VIII.;
v navodilih za poslovanje s Poštno hranilnico se ukinja člen 36.
Te izpremembe stopijo v veljavo dne 1. novembra 1934.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z. dne 6. novembra 1934, št. 256/LXV/595.
** »Službeni list« št. 610/96 iz 1. 1933.
710.
Pojasnilo
ministra za finance o finansiranju mestnih poglavarstev za čas od dne 1. januarja do dne 1. aprila 1935.1
Na vprašanje poedinih mestnih poglavarstev, kako je ravnati s tem časom glede zaključnih računov, minister za finance s svojo odločbo št. 8540/VII z dne 29. oktobra 1934 na osnovi § 124. zakona o mestnih občinah
pojasnuje:
Mestne občine morajo zaključiti proračunsko leto 1934. dne 31. decembra 1934. Razdobje od dne 1. januarja do dne 1. aprila 1935 je proračunsko razdobje zase, ki se zove: »Tri dvanajstine proračunskega leta 1935« in za to proračunsko razdobje je treba sestaviti poseben zaključni račun. Tudi za to razdobje veljaja vsi zakonski predpisi, ki veljajo za redno proračunsko, odnosno računsko leto.
Prednje pojasnilo je natisniti v »Službenih novinali« in obvestiti vse banske uprave ter mestni poglavarstvi v Beogradu in Pančevu.
Iz ministrstva za finance, oddelka za proračun, dne 29. oktobra 1934; št. 8540/VII.
711.
Pravilnik
o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah.2
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je z odločbo z dne 20. oktobra 1934, S. br. 21.901, odredil, da se člen 16. pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah S. br. 10.652 z dne 10. maja 19303 izpremeni tako, da se izpuste besede: »uprava bolnice pa pošlje vsak mesec o tem poročilo ministrstvu.«
712.
Dopolnitev pravilnika
za izdajanje ostankov zastav in depozitov Petrograjske zastavne banke in Ruske državne banke.4
Na osnovi odločbe ministrskega sveta št. 2458 z dne 17. septembra 1930 je sklenil minister za finance, da se
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. novembra 1934, št. 256/LXV/600.
2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. novembra 1934, št. 256/LXV/596.
* »Službeni list« št. 53/13 iz 1. 1930.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. novembra 1934;, št. 256/LXV/594.
Pravilnik za izdajanje ostankov zastav in depozitov Petrograjske zastavne banke in Ruske državne banke z dne 16. oktobra 1930, št. 134.158,*
natisnjen v »Službenih novinah« št. 248 z dne 29. oktobra 1930, dopolni z novim členom 19.a, ki se glasi:
Člen 19.a.
V primerih, ko gre za depozite umetniške vrednosti (zbirke, svete podobe, umetniške slike in temu pod.), ki so jih pridobili njih prvotni lastniki kot umetniško redkost ali rodbinsko svetinjo in ki so bile izročene banki v hrambo kot takšne, ne pa samo kot predmet navadnega trgovinskega prometa, sme minister za finance na prošnjo lastnika in po mnenju komisarja popolnoma oprostiti vseh stroškov ali pa te stroške znižati do */io (ene desetine) zneska stroškov', ki bi jih bilo treba plačati ob normalnem izračunu po določbah tega pravilnika (člen 17., 18. in 19.).
Ta dopolnitev pravilnika velja od današnjega dne, t. j. od dne 27. oktobra 1934.
Iz oddelka za državno računovodstvo, dne 27. oktobra 1934; št. 159.157/11.
Banove uredbe.
713.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II. No. 15.819/3.
Občina Puconci v srezu murskosoboškem bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1.1934/35 naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din 100*—,
b)	od	100	1	vinskega mošta	Din	100*—,
c)	od	100	1	piva Din 50*—,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5*—,
d)	od	goveda nad 1 letom Din	10'—,
e)	od	goveda pod 1 letom Din	5'—,
f)	od	prašičev Din 5*—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50"—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine i Ljubljani, dne 7. oktobra 1934.
II. No. 24.791/1.
Občina Tomišelj v srezu ljubljanskem bo pobirala
od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1934./35. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100'—,
b)	od	100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c)	od	100 1 piva Din 50*—,
č) od hi stopnjo alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. novembra 1934.
•* »Službeni list« št. 290/46 iz 1. 1930.
II.	No. 23.967/2.
Občina Trbovlje v srezu laškem bo pobirala "v proračunskem letu 1934./35. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din	100’-—,
b)	od	100 1	vinskega	mošta Din	50'—,
c)	od	100 1	piva Din	60-—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. oktobra 1934.
714.
,| t' .C- i i. : :	i	,	.	!
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 185 z dne 13. avgusta 1934.
Z odločbo pomočnika ministra za promet z dne 81. julija 1934 so bili upokojeni iz področja direkcije državnih železnic v Ljubljani: Senčar Leopold, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Urbin Josip, vlakovodja VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Zadel Jakob, vlakovodja VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Jamnikar Jožef, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; z odlokom z dne 28. julija 1934 pa: Oman Ignacij, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Glušič Josip, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, ter z odlokom z dne 20. julija 1934 Hubman Anton, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokoma z dne 4. avgusta 1934 uvažati v našo državo in v njej razširjati: pod I. št. 33.445 list »F r e i e P r e s s e«, ki izhaja v nemškem jeziku v Lodžu (Poljska), pod I. št. 33.069 pa knjigo >G r o 8 d e u t s c h 1 a n d — Gro8sudslawie n«, ki
4	7
jo je izdal v nemškem jeziku na Dunaju dr. Camillo Morocutti.
Številka 187 z dne 15. avgusta 1934.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 7. avgusta 1934, št. Kns 1216/34 na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure »G o v o r b i s k u p a J. J. S t r o s s m a j e r j a na c r k v e n o m saboru u Rimu o nepogrešivosti P a p e«, ki je natisnjena v Zagrebu.
Številka 188 z dne 16. avgusta 1934.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom z dne 10. avgusta 1934, I. št. 34.504, uvažati v našo državo in v njej razširjati vojne publikacije »Čsterreich-Ungarn in W a f f e n«, Mappe L, II., III. in IV., izdane Wien-
Budapest 1917, z odlokom z dne 10. avgusta 1934, I. št. 34.503, knjigo »Spomenica t r o god i š n j i c e hrvatskog domobrana i otkriče zastave« od Ante Valente, izdane v Buenos Airesu, z odlokom z dne 11. avgusta 1934, I. št. 34.552, pa je prepovedalo knjigo »Lenjin« od J. Jakova, izdano v Parizu v založbi knjigarne Fla.
Številka 189 z dne 17. avgusta 1934.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 9. avgusta 1934, 0. št. 8221, je bil postavljen za pomočnika ekonoma VIII. položajne skupine državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani P o š Josip, pomočnik ekonoma IX. položajne' skupine s 1. periodskim poviškom iste bolnice.
Številka 190 z dne 18. avgusta 1934.	..„..
Z ukazom 'Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1934, III. št. 27.231, so bili postavljeni: za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza dolnjelendavskega dr. Kartin Herbert, sre-ski načelnik IV. položajne skupine 2. stopnje istega sreza; za šefa glavne pisarne VII. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani Ferjan Karel, upravno-pisarnlški uradnik VIII. položajne skupine iste banske uprave, in za glavnega arhivarja VII. položajne skupine uprave policije v Ljubljani Gregorič S. Anton-Zvonimir, arhivar VIII. po‘ ložajne skupine iste uprave.
Številka 192 z dne 21/avgusta 1934.
Z odlokom pomočnika ministra za promet z dne
12.	avgusta 1934 so bili upokojeni iz področja direkcije drž. železnic v Ljubljani: Pogelšek Ivan, vlakovodja IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Jelen Franc, pomožni vlakovodja X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Urankar Jožef, vlakovni revizor Vili. položajne skupine s
3.	periodskim poviškom; Rabič Ignacij, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; B o -ž i č Frančišek, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Ivanuša J u 1 i j, strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom,.
Z odlokom generalnega direktorja in na podlagi pooblastila ministra za promet pod št. G. d. 13.254/34, so bili premeščeni: a) po potrebi službe: Novak Rudolf, prometnik IX. položajne skupine postaje Bi-strica-Boh. jezero, v postajo Kamnik; Batista Vladislav, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Mahično, v postajo Gradac v Beli Krajini; Hladnik Martin, pomožni vlakovodja X. položajne skupine postaje Pragersko, v postajo Jesenice; Gaberšik Karel, pomožni strojevodja X. položajne skupine strojne postaje kurilnice Maribora v Celju,-v kurilnično izpostavo v Velenju; S p o 1 o n a k Antonija, administrativni uradnik IX. položajne skupine postaje Celje, v postajo Zidani most; b) na prošnjo: Juvane Jožef, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Kamnik, za šefa postaje Rogaška siatina.
Izdaja kraljevska nanska uprava Dravske banovine: njen predslavnjk -in urednik: Pohar Robert v Ljubljani.	* ”
Tiska in zalaga; .Tiskarna Merkur d. d. » Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibaldk v-Ljubljani. >...................v*'
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 93. kosu V. letnika z dne 17. novembra 1934.
Og 56/34—3.	2690
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	No. 6913/2.	2676
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto fitopatologa uradniškega pripravnika VIII. položajne skupine na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru.
Za razpisano mesto se bodo upoštevali prosilci z dovršeno kmetijsko fakulteto. Prednost imajo oni, ki so se že nekoliko specializirali iz fitopatolo-gije.
Prošnje, opremljene po § 3. zakona o uradnikih, je predložiti kraljevski banski upravi Dravske banovine najkesne-je do 10. decembra 1934.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. novembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su i20l — 15/34—12.	2685
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je za cenitve, navedene v § 19. min. naredbe z dne 25. julija 1897, štev. 175 d. z., ki se bodo vršile v letu 1935., določilo, da je kapitalizovati čisti donos po obrestni meri 4°/o (štiri od sto).
Predsedništvo apelaeijskega sodišča v Ljubljani, dne 9. novembra 1934.
*
Ila Po 94/34-1.	2682
Oklic.
Tožeča stranka Merslavič Marija, pos. v Kapelah 32, zast. po dr. Drnovšku Janku, odv., Brežice, je vložila proti toženi stranki Pšeničniku Ivanu in Antoniji roj. Zorčič, bivšima posestnikoma v Kapelah št. 5 pri Brežicah, sedaj nekje v Ameriki, neznanega bivališča, v roke skrbnika na čin k opr. štev. Ila Po 94/34 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. novembra 1934 ob pol 9. uri dop. pred tem sodiščem v razpravni dvorani
št. 2.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Karlovšek Josip, odvetnik v Celju, za skrbnika^ ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II.,
dne 7. novembra 1934,
Amortizacija.
Na prošnjo Setnikarjeve Ane iz Kozarjev štev. 83 se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev izza dneva tega razglasa svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Ljudske hranilnice in posojilnice na Viču št. 1680, glaseča se na »Ana Setnikar« s saldom Din 4.357'31.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd IV., dne 14. novembra 1934.
V S 242/34—2.	2681
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Mariboru z dne 13. oktobra 1934, opr. št.
V Os 17/34—6, je bil Ermut Anton, posestnik v Rošpohu št. 57, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola omejeno preklican.
Za pomočnico mu je bila postavljena Ermut Terezija, posestnica v Rošpohu št. 57.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 10. novembra 1934.
*
A 5/33—43.	2650 3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Brdnik Blaž, župnik iz Sv. Ožbalta ob Dravi, je umrl dne 11. januarja 1933.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 6. decembra 1934 ob 9. uri v sobi št. 3 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla.
Sresko sodišče v Marenbergu, odd. I.,
dne 18. oktobra 1934.
$
0 40/34—31.	2624—3—3
Oklic dedičem neznanega bivališča in sodišču ne znanim dedičem.
Tomše Jera, košarica iz Žejnega 21, obč. Čatež ob Savi, je dne 18. februarja 1934 umrla in ni zapustila sporočila poslednje volje.
Kot njeni zakoniti dediči bi se smatrali tudi Klemenčič Ana, roj Oštir, sedaj nekje pri Kočevju, Lopatič Uršula, roj. Tomše, nekje v Ameriki, in Franc Račič, nekje v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni znano.
Sodišču tudi ni znano, ali obstoje poleg že prijavljenih Še drugi dediči.
V tem primeru bi se upoštevali tudi potomci obeh starih staršev zapustnice, t. j. potomci Tomšeta Andreja iz Žejnega 7 in njegove žene Tomše Marije ter Tomšeta Matije baje iz Globočic 6 in njegove žene Ane Tomše, roj. Klemenčič.
Potomstvo Tomšeta Andreja in Marije se je kolikor toliko prijavilo, vendar je mogoče, da še kdo manjka, nasprotno se pa od potomstva Tomšeta Matije in Ane ni nihče zglasil, čeprav bi tu najbrže moralo biti mnogo dedičev, ki so sodišču popolnoma neznani.
Vsi ti neznani dediči in dediči neznanega bivališča se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes zglase in javijo sodišču im izkažejo dedno pravico.
Po preteku tega roka se bo opravila zapuščinska razprava z ostalimi dediči in z g. Gerlovičem Ivanom, ravnateljem občinske hranilnice v Kostanjevici, ki se s tem postavlja za skrbnika za odsotne in neznane dediče.
Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. I.,
dne 27. oktobra 1934.
&
I 411/34-17.	2669
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri •podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cogetinci, vi. št. 183 in 218.
Cenilna vrednost; Din 22.354'70,
Vrednost pritikline: Din 42’—.
Najmanjši ponudek: Din 15.97P50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okln, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Sl. gor.,
dne 26. oktobra 1934.
I 225/34-15.	2675
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 1934 dopoldne ob osmih bo-pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kompolje, vi. št. 4 in 366.
Cenilna vrednost: Din 319.618'—.
Vrednost pritikline; Din 56.170'—.
Najmanjši ponudek: Din 213.078-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vel. Lašče,
dne 10. novembra 1934.
I 491/34—8.	2666
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Blatna Brezovica, vi. št. 34.
Cenilna vrednost: Din 53.205-40.
Vrednost pritikline: Din 250-—.
Najmanjši ponudek: Din 35.636-02.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 7. novembra 1934.
*
I Va 4153/32—23.,	2667
Dražbeni oklic.
D n e 20. decembra 1934 obče-trt na deset bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: aj hiše št. 140 Zaloška cesta, gospodarsko poslopje in dvor, lopa in hlev z zemljiščem; b) zemljišče: zemljiška knjiga ad a) k. o. Moste, vi. št. 382, ad
b)	k. o. Kašelj, vi. št. 1204.
Cenilna vrednost: ad a) Din 382.235-—, ad b) Din 19.250-—.
Vrednost pritikline: Din 30-—.
Najmanjši ponudek: ad a) Din 191 tisoč 117-50, ad b) Din 12.833-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbepem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 16. oktobra 1934.
*
I Va 2955/31—145.	2683
Dražbeni oklic.
Dne 20. d e c e m b r a 1934 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: 1. enonadstropna hiša v Zg. Šiški št. 4, gostilna z gospodarskim poslopjem in zemljiščem; 2.dve gozdni parceli; 3. gozdna parcela; pritikline, zemljiška knjiga 1. k. o. Zg. Šiška, vi. št. 6, 2. k.
o.	Zg. Šiška, vi. št. 320, 3. k. o. Sp. Šiška, vi. št. 60.
Cenilna vrednost:	Din	319.100-—
(jamčevina Din 31.910-—).
Vrednost pritikline: Din 4.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 174 067-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče r Ljubljani, dne 5. novembra 1934.
V I 19 14—21.	2684
Dražbeni oklic.
Dne 21. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše v Rožni dolini c. IX/9 z gospodarskimi poslopji, skladišči, mizarsko delavnico in ograjo, vrtom in raznimi mizarskimi stroji, zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 527.
Cenilna vrednost: Dn 316.158-—.
Vrednost pritikline: Din 57.000-— (že všteto v gorenji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 158.079'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 28. oktobra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
1191.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. novembra 1934.
Besedilo: Opeka družba z o. z.
Obratni predmet:
a) Trgovsko in tehnično obratovanje tovarniške opekarne na Brdu-Vič pri Ljubljani,
b) ustanovitev tovarniške opekarne na Brdu pri Ljubljani in nakup iste in v to potrebnih nepremičnin, strojev in drugih pripomočkov;
c) pridobitev, nakup, zakup ali za-kupodaja že obstoječih in pa ustanovitev daljnjih novih podjetij, kojih predmet je obratovanje in trgovanje z opeko in kakršnimikoli glinastimi izdelki, udeležba pri njih, zlasti pridobitev njih delnic in deležev, patentov ali privilegijev;
č) ustanovitev, pridobitev, zakup in zakupodaja tovarniških opekarn in tovarn za izdelavo kakršnihkoli glinastih izdelkov in k temu potrebnih ali k njih obratovanju spadajočih nepremičnin, patentov in privilegijev, udeležba pri takih podjetjih, zlasti nakup njih delnic in njih deležev;
d) obratovanje vseh pospeševanju navedenih namenov služečih trgovskih opravil in obratov, vse to upoštevajoč za posamezne kupčije ali stroke obstoječe zakonite določbe;
e) zlasti je predviden tudi ali enkratni ali sukcesivni nakup že obstoječe opekarne na Brdu.
Družbena pogodba z dne 15. oktobra 1934.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice; 200 tisoč dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din 200.000-—.
Poslovodje:
Dermastia Karel, profesor,
dr. Kržan Franc, ravnatelj,
Petelin Ivan, uradnik,
Polc Karel, stavbenik, vsi v Ljubljani.
Za liaincstovanje upravičeni: Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno, od teh vedno eden izmed družabnikov poslovodij ali Dermastia Karel ali dr. Kržan Franc.
Podpis firme: Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana ali s štampiljko odtisnjena, se podpisuje na ta način, da po dva poslovodji, od katerih mora biti vedno eden družabnik-poslovodja, za sedaj eden izmed dru-žabnikov-poslovodij ali Dermastia Karel ali dr. Kržan Franc, pod besedilo tvrdke pristavita kolektivno svoj lastnoročni znak.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. oktobra 1934.
Fi 947/34 — Rg C V 154/1.
*
1192.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 2. novembra 1934.
Besedilo: R. & Z. Pajk.
Obratni predmet: izdelovanje moškega perila, ovratnikov in samoveznic.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 22. oktobra 1934.
Družabniki:	Pajk	Rudolf,	trgovec,
Pajk Zlata, njegova žena, oba v Ljubljani, Karlovška cesta št. 2.
Družbo zastopata in za isto podpisujeta oba družabnika vsak samostojno na ta način, da bosta pod od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristaviia svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. oktobra 1934.
Fi 948/34 — Rg A VII 150/1.
*
1193.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 2. novembra 1934.
Besedilo: Kuntner Jakob.
Obratni predmet: trgovina z domačim in južnim sadjem ter deželnimi pridelki na veliko ter ekspertom.
Imetnik: Kuntner Jakob, trgovec v Mariboru, Kopitarjeva ulica št. 12.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 2. novembra 1934.
Fi 48/34 — Rg A III 264/1.
*
1191.
Sedež: Maribor, Aleksandrova c. 1.
Dan vpisa: 8. novembra 1934.
Besedilo: Meuz Alfonz.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Imetnik; Meuz Alfonz, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 8. novembra 1934.
Fi 47/34 — Rg A IH 2G5/1.
Vpisale so se izpremembein dodatki pri nastopnih firmah:
1195.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 2. novembra 1934. Besedilo: Tovarna dežnikov d. d. Dolnja Lendava.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 19. julija 1934, odobrenem po kraljevski banski upravi Dravske banovine z odlokom z dne 11. septembra 1934, VIII. No. 4776/1, se je izpremenil, odnosno dopolnil § 3. družbenih pravil. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. I1L, dne 2. novembra 1934.
Rg B II 9/20.
1196.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 2. novembra 1934. Besedilo: Jugoslavenska banka d. d. podružnica Ljubljana.
Izbriše se član upravnega sveta dr. Zoričič Milovan.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1934.
Fi 954/34 — Rg B II 127/13.
*
1197.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 2. novembra 1934. Besedilo: Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar.
Besedilo firme odslej: Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar.
Obratni predmet odslej: izdelovanje in prodaja dežnikov in solnčnikov, nogavic in pletenin na tovarniški način. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 31. oktobra 1934.
Fi 963 — Rg A VI 94/8.
❖
1198.
Sedež: Ljubljana, Pred Konjušnico.
Dan vpisa; 2 novembra 1934. Besedilo: M. Soklič.
Obratni predmet: trgovina z.mešanim blagom.
Izbriše se zaradi smrti dosedanji lastnik Soklič Matej, vpiše pa novi lastnik nedol. Soklič Alojzij, hišni posestnik v Ljubljani, Pred Konjušnico št. 4. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 31. oktobra 1934.
Fi 941/34 — Rg A II 30/3.
*
1199.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 2. novembra 1934. Besedilo: »Standard« družba z o. z. prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d.
Izbriše se zaznamba prisilne uprave podjetja, uvedena s sklepom sre-
skega sodišča v Ljubljani, z dne 5. aprila 1933, Va 70/33—1.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. oktobra 1934.
Fi 958/34 — Rg C IV 282/19.
*
1200.
Sedež: Mala vas pri Ježici.
Dan vpisa: 2. novembra 1934. Besedilo; »Sladin« družba z o. z.
Na glavnijo je vplačan ostanek 15 tisoč dinarjev, tako da znaša vplačana osnovna glavnica Din 35.000'—.
Izbriše se poslovodja Eršte Maks, vpiše kot poslovodja gospa Stuchly Ana, sedaj na Ježici štev. 50.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1934.
Fi 955 — Rg C V 116/2.
*
1201.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 2. novembra 1934. Besedilo: Franc Lepoša, družba z omejeno zavezo.
Družba je sklenila na občnem zboru dne 5. oktobra 1934 znižanje svoje osnovne glavnice od Din 298.000'— na Din 164.882-37, torej za razliko Din 133.117-63.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. TIL, dne 2. novembra 1934.
Rg C II 83/10.
❖
1202.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 8. novembra 1934. Besedilo: Motoroil, družba z omejeno zavezo za razpečavanje mineralnega olja v Mariboru.
Prokura se je podelila Josipu Romihu, prokuristu tvrdke.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IIL, dne 8. novembra 1934.
Rg C 11 93/6.
*
1203.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 2. novembra 1934. Besedilo: Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog, družba z omejeno zavezo.
Družbina pogodba se je izpremenila z notarskim zapisnikom z dne 25. oktobra 1934, opr. štev. 5188, v členih »Petič« in »Osmič«.
Vpiše se nov poslovodja Lettner Ivan Georg, veleindustrialec v Mariboru.
Za namestovanje upravičen: Vsak poslovodja podpisuje tvrdko samostojno in je vsak sam upravičen zastopati družbo. Okrožno kot tre. sodišče v Mariboru, odd. IIL, dne 2. novembra 1934.
Rg C II 71/10.
*
1204.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 2. novembra 1934. Resedilo: Vidcmšek Josip, trgovina s sadjem na debelo in eksport sadja.
Izbriše se dosedanji imetnik Videm-šek Josip zaradi smrti, vpiše pa se sedanja imetnica vdova Videmšek Lidija, trgovka s sadjem v Mariboru, Koroščeva ulica št. 23.
Podpis firme; Imetnica podpisuje tvrdko na ta način, da pristavi pisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu firme svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 2. novembra 1934.
Rg A III 225/6.
Izbrisala se je nastopna firma:
1205.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 2. novembra 1934. Besedilo: Wilhclm Badl.
Obratni predmet: trgovina z usnjem. Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IIL, dne 2. novembra 1934.
Rg A I 184/10.
Konkurzni razglasi
1206.
Por 52/34—2.	2689
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Berganta Franceta, mizarja v Dravlajh 108.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Javornik Tone, revizor v Ljubljani, Hrenova ul. 19.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 139, dne 14. decembra 1934 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 10. decembra 1934.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. novembra 1934.
A
1207.
Por 17/34—5.	2687
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovina dolžnika Šinkovca Antona, trgovca v Celju, Lava št. 3.
Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik: dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba štev. 2, dne 27. decembra 1934 ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 22. decembra 1934.
Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. L,
dne 14. novembra 1934.
*
1208.
Por 11 /34.	2691
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Mencingerja Tomaža, trg. v Ljubljani, registrovane-
ga pod firmo T. Mencinger, Ljubljana, trgovina z mešanim blagom, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. novembra 1934.
*
1209.
Por 34/34—51.	2668
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Urana Franceta, trgovca na Glincah, Tržaška cesta 24, registrovanega pod firmo Franc Uran, Glince, Tržaška cesta 24, trgovina s kurivom, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2(586 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. novembra 1934. Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.981,767.430-06 (+ 5,683.745-61) Devize, ki niso v podlogi 26,210.100"47 (-j- 6,118.794*68) Kovani novec v niklju 159,398.146'50 (-j-	698.418" )
Posojila . . 1.836,043.968-23 (— 4,841.168-30) Vrednostni papirji . ■	15,666.439*39 (— 3,Ho.190*45)
Prejšnji pred-
jemi državi 1.720,455.203*59 (-j-	86.401'20)
Začasni pred-jemi gl.drž.
blagajni .	600,000.000'—
Vrednostire-_____________________________________________________
zervn. fonda 103,302.896*04 (-j- 3,078.6-,o* ) Vrednosti
C*''1! ,0n	11.583.341-54 (—	4.000-—)
N„T“'6n':	157.64	01-07 H- «3.437-71,
Razna aktiva 281,46	,96*60 (-j-14,972.573 16)
6.893,535.824*39 Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000'—
Rezervni
fond . . .	107,628.413*66 (4-	278.282'—)
OBtali fondi	15,203.095'33 (-j-	4.466'	)
Novčanice v
obtoku . • 4.347,988.700*— ( 32,03o.710	)
Obveze na
pokaz . . 1.231,336.723-24 (+51,897.710*92) Obveze z ro~ kom . . .	769,728.899*01 1-	300.000*-)
Razna nasiva 241,649.993*15 (+ 3,036.882*49)
6.893,535.824'39
Obtok in obveze . . .	5.579,325.423*24
Celotno kritje	. . . 35*5l(,/0
Kritje v zlatu	. . . 32*41 °/»
Obrestna mera:
po eskomptu............................««/*•/•
po zastavah: na zlato in varante ...... 6'/29/i>
na vrednostne papirje ..... 7'/»°/*
E. R. 10.499.
2688-3-1
Razpis.
Za dobavo telečjega mesa in telečjih jeter občni državni b-olnici v Ljubljani v času od 1. decembra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje v smislu odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu, O. br. 22.232, z dne 31. oktobra 1934 četrta javna ustna licitacija, ki bo po določilih člena 89. v zvezi s čl. 82. in ostalih predpisov zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer dne 30. novembra 1934 ob 11. uri v pisarni upravnika občne državno bolnice v Ljubljani.
Pogoji, kakor tudi druga navodila za navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani,
dne 15. novembra 1934.
Štev. 2213.
*
Razpis.
2654 3—2
Za dobavo premoga državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu za dobo od decembra 1934 do
31.	marca 1935 se razpisuje po rešenju gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje O br. 21.963 v skrajšanem roku 10 dni druga pismena licitacija, ki se bo vršila po določilu čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje
dne 28. novembra 1934 ob 11. uri v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Pogoji, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji ee dobe pri upravi bolnice.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studdncc v Ljubljani,
dne 9. novembra 1934.
Štev. 5119.
2638 3-2
*
Št. 5117-5118.
2648 3—2
Razpis nabave.
Uprava drž. zdravilišča v Topolšici razpisuje na dan 3. decembra 1934 ob
II. uri v upravni pisarni zdravilišča
III. pismeno licitacijo za dobavo špecerijskega blaga in III. pismeno licitacijo za dobavo moke in inlevskili izdelkov.
Vsa pojasnila glede kavcije, dražbe-nih in dobavnih pogojev daje uprava.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 8. novembra 1934.
Razpis nabave.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje I. pismeno licitacijo za dobavo mesa v času od 1. januarja 1935 do 31. marca 1935. Licitacija se bo vršila dne 12. decembra 1934 ob 11. uri v pisarni uprave.
Vsa pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev ter kavcije daje uprava.
Če bi bila I. licitacija brezuspešna, se bo vršila dne 3. januarja 1934 ob 11. uri druga pismena licitacija.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 6. novembra 1934.
Razne objave
Poziv upnikom.
2673
Podpisana tvrdka je sklenila znižanje svoje osnovne vloge od 298.000 Din na 164.882 Din 37 p, torej za razliko 133 tisoč 117 Din 63 p, ki jo tvorijo izgube podjetja.
Družba v smislu § 55. zakona o družbah z o. z. izjavlja, da je pripravljena vsem upnikom, ki imajo na dan te objave terjatve proti nji, na zahtevo dati plačilo ali varstvo ter bo smatrala, da tisti, ki se ji v treh mesecih od danes ne javijo, soglašajo z nameravano znižbo osnovne glavnice.
V Mariboru, dne 12. novembra 1934.
*
Franc Lepoša,
družba z o. z. v Mariboru,
Poziv upnikom.
2678
Upniki družbe Parna žaga Ljubljana, glavni kolodvor, družba z o. z. v likvidaciji, se pozivljejo, da tekom treh mesecev od te objave priglasijo svoje terjatve v smislu zakona likvidatorju.
Likvidator.
*
Objava.
2677
Izgubil sem prometno knjižico od bi-cikla št. 1610, Reg. št. 70.210, glasečo se na ime Judar Ivan, pos. na Špišniku št. 45, obč. Zg. Kungota, srez Maribor
1.	br. Proglašam jo za neveljavno.
Špišnik, dne 31. oktobra 1934.
Judar Ivan s. r.
*
2679
Objava.
Izgubil sem indeks tehnične fakultete (arhitekt, odd.) univerze v Ljubljani na ime; Kumbatovič Filip. Proglašam ga za neveljavnega.
Kumbatovič Filip s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska Ln zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Mibalek v Ljubljani.