Ano (Leto) XIII. (8) No. (Štev.) 8 BUENOS AIRES. 24. FEBRUARJA (FEBRERO) 1955 “E8LOVEIIA LIBRE” Naša družina se veča KONFERENCA V BANGKOKU Tiene el f»ai$ 18.919.133 habitantes Res je, da smrt le prepogosto seže s svojo koso med nas, vendar nas je vsak dan več. časopisi nam naznanjajo vedno nove elane naših mladih družin. Kmalu bo teh, ki so se rodili izven domovine, več, kakor pa nas, ki smo iz nje odšli. Poleg tega naravnega prirastka pa se naša narodna družina množi tudi s pri¬ hodom novih naših rojakov, ki se jim po dolgih letih hrepenenja izpoljnjuje želja, da se razbite družine zopet zdru¬ žujejo v naravno enoto. Dokaj naših dru¬ žin je doslej na novo oživelo; tu je prišla mati k možu in otrokom, tam sinovi k staršem in z njimi novo življenje v sveti družinski krog. Društvo Slovencev je povabilo na pri¬ stavo v Moronu vse naše novodošle bra¬ te in sestre, da jim kot naša najvidnej¬ ša ustanova izreče prisrčno dobrodošlico, da jih nekako uradno predstavi rojakom ter jih vpelje v naše javno življenje. Vse pohvale vredno dejanje! Naše ustano¬ ve in mi posamezniki moramo vse storiti, da novim rojakom olajšamo ta korak v njihovem življenju. Poleg veselja zaradi snidenja s svojimi najdražjimi so nam¬ reč prinesli s seboj pekočo rano, ki se ji pravi: ločitev od domovine. Mi smo se od domovine ločili sunko¬ ma, tako, da ni bilo niti časa dosti mi¬ sliti na to boleče dejstvo. Naši novi pri¬ seljenci pa so morali preiti vse odtenke počasne ločitve od doma in domovine. Saj jim tam ni bilo lepo. Koliko ponižanj in krivic so morali prestati. Kako gren¬ ko je bilo biti na lastnem domu berač in med lastnimi sorojaki brezpraven! Pa vseeno: domovina je le ena in najlepši in •najbogatejši del sveta je ne more nado¬ mestiti. Ne samo naše vasi, polja in go¬ re, ampak še marsikaj drugega spada pod pojm domovina: to je naš narod, nje¬ govo življenje in lastnosti, ki so mu svoj¬ ske, njegov značaj, njegove navade, je¬ zik. Z':-od,Ovln a....pr.eisk’išpi e in unde kj dajejo narodnemu življenju vsebino. Vsemu je bilo treba dati slovo in oditi v veliki svet. Ta veliki svet zna biti tako brezbri¬ žen in brezsrčen. Saj nas ne zaničuje, saj nam da dela in kruha, malo, ali nič pa mu ni mar, kdo smo, od kod smo in kakš¬ ni so naši problemi in naše bolečine. Rajni ravnatelj Remec mi je pripove¬ doval, da se ni nikdar čutil tako bednega in samega, kakor neke deževne noči, ko se je izkrcal v buenosaireškem pristanišču, edini Slovenec med potniki, pa ni bilo v pristanišču zaradi predčasnega priho¬ da ladje prav nikogar, ki bi mu bil pri¬ voščil dobro besedo. “Takrat sem živo za¬ čutil, da sem izgubil domovino.” Na no¬ vo dohajajoči rojaki tega presenečenja sicer ne dožive, saj se ob snidenjih odi¬ gravajo ganljivi prizori, vendar smo mi vsi poklicani, da na novo prihajajočim rojakom damo nekaj tistega, kar oni po¬ leg družinske sreče še potrebujejo: do¬ mačega okolja, domače besede, iskrenosti in bodrilne besede, če bodo naši novi to¬ variši videli to našo dobro voljo, jim bo lažje pri srcu in če bodo mecl množico ljudi tujih ras in navad zagledali prija¬ zen slovenski obraz in nasmeh in sliša¬ li domač pozdrav, se jim bo zdelo, da je drobec domovine prišel z njimi preko morja. Nobena stvar pa .bi jih ne bole¬ la bolj, kakor če bi čutili, da nam niso dobrodošli in da so nam le predmet kri¬ tik in krivičnih sodb. Želimo, da bi se sleherni naš novi na¬ seljenec z vso naravnostjo vključil v na¬ šo skupnost in v naše javno življenje. Pričakujejo jih z odprtimi rokami Dru¬ štvo Slovencev, pevski zbori, igralske družine, kulturne, socialne in gospodar¬ ske ustanove, zlasti verske organizacije in mladinska društva; želimo, da bi po¬ množili število bralcev in naročnikov na¬ še svobodne tiskane besede in da bi bili element, ki bi prinesel novega zagona v naše že nekoliko utrujeno življenje. Z nami, ki smo pred njimi prišli, naj pa potrpe. Kot oni doma, smo tudi mi v tu¬ jini in begunstvu prestali huda leta. Po¬ starali smo se bolj, kakor pokaže kole¬ dar, nekateri smo postali nervozni in ne¬ potrpežljivi, nekdanji optimisti in vese¬ ljaki so se spremenili v zverčave godr¬ njače, skrbi in delo nas je zmaterializi- ralo, borba za življenje nas je otrdila, poleg tega pa še hranimo naše stare sla¬ bosti; klepetavost, fovšijo, bahavost in podobno šaro, tako da je vsakomur lah- Nacionalisti so v redu in miru izpraz¬ nili otočje Tachen. Komunisti pri tem niso povzročali prevelikih težav — do spopada med kitajskimi komunističnimi silami in silami ZDA, ki so ščitile to eva¬ kuacijo, ni prišlo. Težišče krize okoli Formoze se je preneslo na boj za otočje Quemoy in Matsu, ki je tik ob kitajski obali in za plovbo kit. komunističnih la¬ dij bolj važno, kot pa je bilo otočje Ta¬ chen. Tudi je bilo opazno, da so splošno komentirali, da bi ameriška intervencija pri tem otočju mogla hitro sprožiti splo¬ šen svetovni konflikt, dočim evakuacija otočja Tachen ni bila navezana na to¬ likšno tveganje. Borbe okoli teh dveh otočij se te dni poostrujejo, na komuni¬ stični strani pomnožujejo priprave in zbiranje vojske — v Bangkoku pa se za¬ čenja zasedanje konference držav, ki so Članice pogodbe, ki je bila podpisana v Manili lansko leto in ki nosi ime SEATO — zveza južnovzhodno azijskih držav, ki se misli v Pacifiku organizirati v tako močno obrambno zvezo, kakor je to NATO v nevernem delu Atlantika. Ka¬ kor ščiti Evropo pred komunizmom NA¬ TO, tako bi A';'iio ščitil SEATO. TEŽAVE MED ANGLIJO IN ZDA Proti temu, -a bi ameriške sile ščitile otočji Quemoy in Matsu, so zlasti v An¬ gliji. Iz Londona prihajajo nasveti, da naj nacionalisti tudi to otočje zapuste in to brez odpora, v ZDA pa so mnenja, da se to ne more zgoditi poprej, dokler ki¬ tajska komunistična vlada ne pristane na dogovor, da se mora okoli Formoze doseči sporazum o tem, da se sovražnosti v tem delu Pacifika sploh ustavijo. V Pekingu omenjajo, da bodo otočje Que- moy y Matsu na vsak način zasedli, v Washingtonu pa navajajo, da bodo mo¬ rali na vsak način preprečiti, da bi kit. komunisti mogli to storiti na nasilen na- ! čin. V Pacifiku komunisti ne smejo več tispeti tako, da bi dokazali, da imajo ta¬ ko silo, da morejo diktirati svojo voljo. Ko bodo kit. komunisti pristali na to, da •se bodo odločili za pogajanja o tem, ka¬ ko bi se sporne zadeve urejevale na mi¬ ren način, tedaj bodo ameriške sile za¬ pustile področje, kjer ni nobene nevar¬ nosti za komunistično svojevoljno nasil¬ no dejanje. Pred konferenco v Bangkoku je bila konferenca angleškega imperija v Lon¬ donu. Glavni povdarek konference je slo¬ nel na vprašanju, kako preprečiti, da bi v Pacifiku prišlo do hujših težav, zlasti pa se je razpravljalo o tem, kako pospe¬ šiti miren zaključek krize okoli Formo¬ ze. Ves čas londonskih posvetov se je go¬ vorilo o tem, da bo nazadnje predsednik indijske vlade Nehru tisti, ki bo izdelal kompromisni predlog o tem, da bi pri¬ šlo do posebne mednarodne konference, ki bi izdelala sporazum o tem, kako se naj ustavijo sovražnosti med Formozo in kom. Kitajsko. Toda dočim je bila Nehruju prepušče¬ na ta naloga, se je del angleškega impe¬ rija po tej londonski konferenci še bolj naslonil na ZDA in njene sile v Pacifi¬ ku. Avstralija in Nova Zelandija sta še bolj začeli podpirati naziranje ZDA, češ da se nikakor ne sme dopustiti, da bi kom. Kitajska s silo odločala o tem, či¬ gavi naj bodo otoki Quemoy in Matsu, zlasti pa se ne sme zgoditi, da bi kom. Kitajska postala tista, ki bi imela v svo¬ ji posesti Formozo. Poleg Avstralije in Nove Zelandije se je tudi vlada v Mam¬ ili na Filipinih začela postavljati na sta¬ lišče, da bi kom. posest Formoze pome¬ nila direktno nevarnost za Filipine. Kmalu se je tudi avstralska vlada iz¬ rekla v tem smislu. Filipini, Avstralija in Nova Zelandija nimajo tolikšnih obo¬ roženih sil, da bi mogle preprečiti, da bi kom. Kitajska ne prevzela Formoze. V Londonu se je na konferenci imperija u- ko spoznati, kdo in kaj smo. V nečem pa se nismo spremenili: domovino še vedno ljubimo, kakor smo jo in na¬ ša želja, da bi zopet zadihala v svo¬ bodi, je še prav tako živa, kakor je bila pred desetimi leti. želimo, da bi nam na¬ ši novi rojaki dali tudi v tem oziru opo¬ ro. Saj bodo njihove besede lahko dale potrdila, da so bile vrednote, pri katerih obrambi smo začasno podlegli, vredne ogromne žrtve, ki smo jo vsi pošteni Slo¬ venci za domovino doprinesli. La poblacion del pais al 1 de enero del corriente ano alcanzaba — segun los calculos del Servicio Estadistico Na- cional — a la cifra de 18.919.123 perso- nas, lo cual representa un aumento de 357.000 habitantes en el transcurso del ano y un incremento total de 3.000.000 sobre el resultado del IV Censo General de mayo de 1947. El aumento ocurrido en el ultimo ano se debe en su mayor parte al incremento vegetativo, que al- car.zd 308.000 personas. El aporte migra- torio solo llego a la cifra de 49.000 per¬ sonas. La poblacion de la Capital Fede- ral excede los tres millones y medio (3.554.908) habiendose incrementado en Argentina Ima 1IS.91SI.123 prebivalcev ga prebivalstva povečalo za 57.000 lju¬ di. Provinca Buenos Aires ima že dejan¬ sko 5 milijonov prebivalcev, ker jih je imela 1. januarja 4.983.564. Provinca Santa Fe je istega dne štela 1.944.844 duš. Sodeč po naravnem prirastku v tej provinci, je pričakovati, da bo provinca Santa Fe imela 1. 1956 dva mil. prebi¬ valcev. Cordoba je imela nad en milijon in tričetrt ljudi, točno 1.776.150. Od ce¬ lotnega števila prebivalcev je imela Ar¬ gentina na dan 1. januarja 1955 9.634.000 prebivalcev moškega spola in 9.282.000 prebivalcev ženskega spola. Pri tem ni usipoštevanih 3.000 prebivalcev s pod¬ ročja Argentinske Antartide in Atlant¬ skih otokov. Po računih Državne statistike je ime¬ la Argentina dne 1. januarja 1955 18.919.123 prebivalcev, kar predstavlja 357.000 prebivalcev več, kot jih je pa imela prejšnje leto in povečanje prebi¬ valstva za 3 milijone duš od 4. splošnega popisa prebivalstva ntaja meseca leta 1947. Povečanje števila prebivalstva v lanskem letu se nanaša v glavnem na naravni prirastek, ki je znašal 308.009 otrok, na število vseljencev pa odpada 49.000 imigrantov. Po objavljenih podatkih je 1. januar¬ ja 1955 imela zvezna prestolnica Buenos Aires 3,554.906 prebivalcev. Tekom lan¬ skega leta se je število buenosaireške- IZ TEMNA V TEB EN mas de 57.000 habitantes en el transcur¬ so del ano. La provincia de Buenos Ai¬ res cuenta con una poblacion de prac- ticamente 5.000.000 de almas, ya que la cifra correspondiente al primer dia del ano era de 4.983.564. La provincia de Santa Fe contaba con 1.944.844 habi¬ tantes, en la fecha indicada, lo cual per- mite esperar que llegue a los dos millo¬ nes de habitantes en el curso de 1956. Cordoba registraba mas de un millon y tres cuartos, exactamente 1.776.150. Del total de la poblacion del pais 9.634.000 eran varones y mujeres 9.282.000, ex- cluidos 3000 habitantes del sector' an- tartico e islas del Atlantic«. gotovilo, da tudi Anglija nima tolikšnih pomorskih in letalskih sil, da bi mogla zavarovati ta del Pacifika. Kakor se je že večkrat povdarjalo, se je tudi na tej konferenci v Londonu morala angleška vlada izjaviti v tej smeri, da morejo nje¬ ne sile zaščititi samo južni del Azije, v Pacifiku pa bi angleški obrambni dežnik mogel seči komaj do Hongkonga. Kar je izven tega področja, na angleško zaščito ne more računati. Ko se je ameriška voj¬ na sila odločila za obrambo Formoze in za oboroženo sodelovanje z nacionalisti samostojno in skoraj da proti volji An¬ glije, se to ni zgodilo zaradi tega, da bi se dokazalo, da mislijo ZDA iti svojo sa¬ mostojno pot, ampak zato, ker angleške sile v konfliktu, ki gre izven določenega okvira, danes še ne morejo sodelovati tako, da bi mogle pii tem tudi angleški diplomatski akciji dati primeren povda¬ rek. Razlika v naziranju Anglije in ZDA glede obrambe otokov ob kitajski obali tedaj ne sloni na razlikah pojmovanja o tem, kako preprečiti razmah komuniz¬ ma v Pacifiku, s^mpak je zasidrano v tem, da se mora Anglija otresati obvez in akcij, v katerih ne bi mogla, uspešno izvajati sprejetih obvez. ANGLEŠKE PRIPRAVE Na konferenci v Bangkoku tedaj ne bo prišlo do hujših razlik med angleško in imeriško delegacijo jv pojmovanju tega, cako se naj organizifa obramba tega de- lfL Azije pred komunizmom in njega na¬ silnostjo. Večji uspeh v tej smeri, da bi povečali težave med Anglijo in ZDA, bi mogli komunisti došeči tedaj, ako bi sprožili veliko ofenzivo proti Formozi ali otočju Quemoy in: Matsu in bi bila ta ofenziva tolikšna, da bi zapletla v vojna dejanja tudi ameriško brodovje, ki je v vodah okoli Formoze. Ker Anglija danes skupno z Indijo skušala doseči, da se ameriške sile v prava vojaška dejanja ne bi zapletala. Toda to bi pomenilo prehud udarec za vse tiste, ki se na ameriško pomoč zanašajo — in. to v prvi vrsti na Avstralijo in Novo Zelandijo, ki sta obe tudi članici angl. imperija. Zato sedaj v Londonu hite, da bi to pomanjkljivost v angleškem obrambnem sistemu odpravili. Komaj je bila konfe¬ renca v Londonu pri kraju, se objavili, da bodo začeli s pripravami, <3a dobi tu¬ di angleška vojska hidrogenske bombe. Poleg tega navajajo, da bo Anglija za¬ čela opremljati svoje ladjevje z iznajdba¬ mi atomske energije. Angleško letalstvo bo kmalu prekosilo ameriško, kar se na¬ naša na letalsko obrambo pred napadi z atomskimi in hidrogenskimi bombami. Vse to da bo pomenilo pravo revolucijo v vojaških in strateških ozirih pravijo strokovnjaki. Anglija bo s tem nato o- premljana tako, da bo mogla biti kos svojim nalogam v vseh delih sveta. Trenotno pa Anglija takšnih sil še ni¬ ma, zato bo njeno sodelovanje na konfe¬ renci v Bangkoku moralo biti tako, da se bo včasih zdelo, da je na korist ko¬ munistom. Toda v bistvu ne gre zato; angleški imperij se z vso naglico pri¬ pravlja in dokler se to pripravljanje ne konča, tako dolgo bodo morale ZDA vo¬ diti vse delo obrambe v Pacifiku in ve¬ rjetno tudi v južnem delu Azije. PAUL CLAUDEL JE UMRL V Parizu je dne 23. febr. umrl v 87. letu starosti pesnik Paul Claudel, avtor dramatskih pesnitev Marijino Oznanenje, Opoldanski delež, Jeanne d’Arc na grma¬ di. Njegovo poslednjo veliko pesnitev Krištof Kolumb so lani izvajali tudi v Buenos Airesu. V svetem letu 1950 je papež Pij XII tega velikega katoliškega pesnika nazval: Genij XX. stoletja. PORAVNAJTE NAROČNINO TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA” Naročnina znaša: Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu $ 80.—. Pri plačevanju v obrokih ? 43.— za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬ spevajte prostovoljno za tiskovni sklad. Naročnino plačajte na Victor Martinez 50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬ stal). Ne odlašajte s plačilom! USA: Pojavljajo se vsi znaki, da bo na prihodnjih predsedniških volitvah v USA Eisenhower znova kandidiral. Za kandidaturo ga priganja republikanska strjanka, čeprav se Eisenhower se o tej stvari ni izrekel. — Dulles je v govoru privede do najhujšega.” Pojasnil je vprašanje obrambe Formoze tako, da bo¬ do ameriške vojaške sile branile tudi z,a obrambo Formoze važne otoke. “For¬ moze in otočja Pescadores USA ne bo¬ do pustile rdečim za nobeno ceno.” Po Dullesovem mnenju je sleherno popu¬ ščanje komunistom slabitev vezi med zavezniki. — Ameriška vlada je odbila sovjetske predloge o sklicanju deset¬ članske konference o Formozi, brez so¬ delovanja nacionalistične Kitajske. Tudi britanska vlada je zavzela enako stali¬ šče do tega vprašanja. ITALIJA: Scelba je imel daljši razgo¬ vor s Churchillom in drugimi britanski¬ mi državniki o vprašanju povezave svo¬ bodne Evrope pred rdečo nevarnostjo. ANGLIJA: Britanska vlada je objavila,' da je Anglija pričela z izdelovanjem hidrogenskih bomb. Na vprašanje je bri¬ tanski obrambni minister McMillan izjavil, da Anglija more odgovoriti na¬ padalcu z zadostnim številom hidrogen¬ skih bomb, kar dokazuje, da jih ima Anglija že na zalogi, če ne svojih, pa ameriške. — Britanska vlada je tudi ob¬ javila desetletni načrt o zgraditvi 12 a- tomskih pogonskih central za ceno 300 milijonov funtov šterlingov. — Anthony Wedgwood Benn, 29 letni poslanec v britanskem parlamentu, je pričel posto¬ pek, s katerim se odreka plemenitaške- mu naslovu, ki ga bo podedoval po očetu. Benn utemeljuje svoj postopek z dej¬ stvom, da bi mu plemenitaši« naslov onemogočil nadaljne delovanje v poslan¬ ski zbornici in ga pognal med lorde, ki nimajo n a britansko javno mnenje po¬ sebnega vpliva. Zanimivo je, da ga pri tem podpirata njegova žena in njegov oče, ki je lord. Odvzem plemenitaškega naslova bosta morali potrditi obe zbor¬ nici: poslanska in lordska. Je to prvi to¬ zadevni slučaj v britanski parlamentar¬ ni zgodovini. — Churchill je ponovno pripravljen obiskati Eisenhowerja v "USA, toda takrat, kadar bo cn sam smatral to za potrebno in umestno. ■— Te dni se bo v Londonu pričela konfe¬ renca zapadnih velesil z ZSSR o med¬ narodni kontroli atomskega orožj,a in o splošni svetovni razorožitvi. Ameriški delegat za to konferenco Cabot Lodge je ob priliki svojega odhoda na konferen¬ co izjavil, da “USA ne bo pristala na noben načrt o razorožitvi, ki ne bi od¬ stranil sleherno možnost kršitve skle¬ pov s strani katere koli podpisnice na¬ črta.” S tem je opozoril ZSSR ,da USA ne bo nasedla vabljivim sovjetskim na¬ črtom o ražorožifcvi, za katere ni za¬ dostnih zagotovil. Od junija 1957 pa tja do decemb. 1958 bodo svetovni znanstve¬ niki po vsem svetu v koordiniranem so¬ delovanju izvajali različne poskuse z ra¬ ketami in radarjem v stratosferi, da bo¬ de tako skušali dokončno raz vozi j ati ne¬ katere probleme, ki jim doslej še niso prišli do dna. — V Londonu so vrgli v prodajo prve steklenice alkoholizirane¬ ga mleka, ki so mu dali ime “noggo”. Je to običajno kravje mleko s pridanim, al¬ koholom ter ga bo mogoče dobiti v raz¬ ličnih okusih: po rdečem vinu, belem vinu, slivovki, itd. Noggo ima to last¬ nost, da ne upijani človeka, tudi ne v .velikih količinah. Zdravniški poskusi so pokazali, da šest litrov noggoja na pra¬ zen želodec ne učinkuje drugače kot ista količina čistega kravjega mleka. Noggo ima tudi to dobro lastnost, da se ne ski¬ sa. FRANCIJA: Po padcu Pineau-a v parlamentu, ki mu ni dal zaupnice, je predsednik države Coty poveril sestavo nove francoske vlade Edgardu Faure-u. Zaradi neresnega zadržanja parlamenta sedaj postaja ogorčen ves francoski na¬ rod, ki se je pričel spraševati, kako daleč bo sedanji parlament pripeljal Francijo. ŠVICA: Prihodnji mesec se bo sesta¬ la v Ženevi konferenca atomskih znan¬ stvenikov 80 narodov. Razpravljali bodo o industrijski uporabi atomske energije. ZSSR: Sov. vlada je objavila, da je da¬ la petim komunističnim državam na raz¬ polago gotovo količino radioaktivnega materiala za atomska raziskavanja. ZSSR hoče s tem tekmovati z USA, ki je pred tedni storila isto na zahodu. Od ZSSR so dobile atomski material rdeča Kitajska, Poljska, češkoslovaška, Romu¬ nija in Vzh. Nemčija. FORMOZA: Čaugkajšek je objavil, da bo njegova vojska branila otoka Ke- moj in Macu tudi brez ameriške pomoči. Menijo pa, da sta ta dva otoka vklju¬ čena v ameriško strategijo v tem delu Pacifika. JAPONSKA: Sovjetska vlada je spo¬ ročila japonski vladi, da hoče normali¬ zirati odnose med obema državama. Ja¬ ponska vlada n, a sovjetsko ponudbo še ni odgovorila. KITAJSKA: Pekinško časopisje je ob¬ tožilo USA, da “je ameriška vojska na¬ silno odvedla 18.000 civilistov z otočja Tacen”, obenom pa objavilo še to laž, da “je rdeča kitajska vojsk,a uspešno osvo¬ bodila to otočje izpod Čangajškovega •sužejstva.” Kakor znano, je prebival¬ stvo prostovoljno zapustilo otočje, ki ga je potem zapustila tudi Čangkajškova vojska, tako da so ga komunisti zasedli brez odpora. nima sil in sredstev, da bi mogla sode- I v' New Yorku izjavil, da “je USA na- loVati v bojih v tem delu Pacifika, bi se J sprotna slehernemu nadaljnjemu popu- verjetno morala odiočitU za ~to7 da Bo " ščanjn t>JSeh~raSBiail~KltaJSl,- tudi Se Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. H. 1955 Katoliški dijaki *aa svetnih univerzah (Prispevek iz USA) II. šest izjav je objavila revija AME¬ RICA od mnogih, ki jih je dobila kot odmeve na dva članka, ki jih je ome¬ njal moj prvi prispevek pod gornjim na¬ slovom. Vredno si je ogledati vsebino teh izjav. Seveda jako na kratko, pa vendar s poudarkom na najbolj značil¬ na mnenja. Vse izjave niso podpisane, le toliko je jasno, da so prišle iz vrst raznih poklicev: duhovnikov, profesor¬ jev, dijakov. PRVA izjava se kar strinja z mne¬ njem, oziroma prepričanjem, da je ve¬ ra katoliških dijakov na svetnih uni¬ verzah izpostavljena namernemu spod¬ kopavanju. Vendar prizna, da so tudi častne izjeme. Dalje pravi, da že sama izključitev bogoslovnih fakultet iz svet¬ nih univerz priča o tem, da take uni¬ verze niso nevtralne do nadnaravne ve¬ re. Kakšna akademska svoboda je to, sprašuje, ko bogoslovno izobražen pro¬ fesor ne sme poučevati na taki univer¬ zi, dočim nestrokovnjak sme razlagati verska vprašanja kakor sam. hoče? Zaključuje z ugotovitvijo, da poglavit¬ na nevarnost za učečo se mladino na svetnih univerzah ni komunizem, am¬ pak ubijanje vere v Boga. Tu naj pripomnim, da ne gre za bo¬ goslovni pouk v tistem smislu, kot smo vajeni iz stare domovine. Ne gre za študij bogoslovja za dijake “bogoslovce’, ki imajo postati duhovniki. V Ameriki se taki redno vzgajajo v posebnih ško¬ fijskih semeniščih. Tu gre z,a to, da bi dijaki, ki se pripravljajo za razne ne- duhovniške poklice, dobili globlji pouk v bogoslovnih vedah. In takoj je treba pripomniti, da se na marsikaki svetni univerzi v Ameriki vendarle tak pouk vrši. Seveda ne zgolj s katoliškega vi¬ dika, tudi druge veroizpovedi so zasto¬ pane. Mnoge univerze p,a takega pou¬ ka nimajo, v nekaterih primerih so kar načelno proti njemu — odtod tožba mo¬ ža, ki je napisal gornjo — prvo — izja¬ vo. DRUGA izjava prihaja izpod peresa duhovnika, ki je pred vstopom v seme¬ nišče obiskoval svetno univerzo in si¬ cer eno od večjih in bolj znanih. Pravi, da po njegovih izkušnjah verni dijaki na svetnih univerzah žive nekako dvojno duševnost. Ves duh, ki vlada na teh uni¬ verzah, je skrajno posveten, ti dijaki pa klub temu ohranijo v sebi kotiček, kjer njihova vernost najde zatočišče in se obdrži. Svoje vere v Boga in njego¬ vo razodetje v resnici ne izgube, toda ta reč jim v mislih teče zgolj vzpored¬ no z vednostjo in znanostjo, ki so si jo nabrali na univerzi. Ne morejo v isti sapi misliti na oboje. Ne morejo dožive¬ ti v sebi tega, da bi se v njih obe misli lepo prepletali in se med seboj dopol¬ njevali — vera in znanost. Ponovimo: njihova 'duševnost je razcepljena. Vera v njih se boji' znanosti, znanost v njih se boji vere. Imamo može in žene pri javnem delu, ki so šli skozi svetne uni¬ verze, pa so zdaj odlični katoličani. S pomočjo milosti so se obdržali. Toda priznajmo, to so izjeme! Jaz sem poznal samo enega profesor¬ ja, piše dalje, ki je ob vsaki priliki po¬ kazal svoje brezverstvo. Toda opazil sem, da se je rad potajil, če je imel med poslušalci duhovnika. In so pravili, da sploh pred različnimi poslušalci različ¬ no nastopa. Kadar je čutil, da utegne kdo od poslušalcev vsaj na tihem ugo¬ varjati njegovim izvajanjem, je obrnil besede tako, da vernega dijaka niso mogle raniti. Kar se pa tiče Newmanovih klubov, rečem z obžalovanjem, da v njih deluje vse premalo duhovnikov. Mi imamo sa¬ mo enega, škof menda ne more še ko¬ ga nastaviti. Pa imam včasih vtis, da naš duhovnik, kakor se resnično trudi, ne more upati na boljši uspeh kot bi ga imel, če bi skušal Mississippi izsu¬ šiti s kuhinjsko zajemalko. TRETJA izjava prihaja izpod peresa dijaka.' Dolgo pismo. V glavnem tudi ta daje prav tistim, ki so v velikih skrbeh. Piše, da je profesor vrgel med poslušal¬ ce porogljivo vprašanje: Kdo je ustva¬ ril Boga? Dijaki so najprej začudeno pogledali, potem se je s profesorjem vred vse smejalo... Nepisano načelo, piše dalje, na svetnih univerzah je: Pred vstopom v predavalnico odloži suknjo, galoše in vero... ČETRTA izjava prihaja od dijaka, ki ni katoličan in to tudi pove. Njegova poglavitna misel je: Nevarnosti za vero so res velike, toda prava katastrofa bi bila,, če bi noben katoliški dijak ne štu¬ diral na kaki svetni univerzi. Že sama njihova pričujočnost vpliva dobro na druge, seveda tudi na profesorje. Kako Naše društveno življenje življenje že leta 1952, slej ali prej do¬ povedati vsem merodajnim, da več raz¬ ličnih društev z istimi cilji in nameni pomeni trošenje sil; da aktivnost, slone¬ ča na osebni ambicioznosti, v emigra¬ ciji spričo omejenega števila volilcev ni priporočljiva; da je osrednje društvo novonaseljencev še vedno Društvo Slo¬ vencev; d,a smo v emigracijo prišli kot borci proti komunizmu; povedati bi mo¬ rale končno te institucije, da dva tisoč emigrantov, ki se večinoma udeležujejo društvenega in skupnostnega življenja, ne more biti poskusna točka za vse mo¬ goče načrte, ki ne slone na realnih tleh. Tragika je, da kljub tolikšni obilici društev vsa ta društva več ali manj sa¬ mo životarijo, po načelu: premalo za življenje pa preveč za smrt. Potrebna bi bila temeljita operacija, morda tudi s smrtnimi posledicami, kajti še vedno je boljše, ne samo po zdravniškem mnenju, pač pa po mnenju res vseh “preprostih ljudi”, da se odrežejo neka¬ teri udi, kakor pa da bi celo telo umrlo. - J. ž. Nova pesniška zbirka BRANKO ROZMAN: NA STENI SPI ČAS. Rim, 1954. variacija Gradnikovega Pisma iz gro¬ ba. Nato slede tri tihožitja, med njimi globoko občutena Marija ob - nekem mendoškem vodnjaku in akvarel po ste- reotipičnem japonskem motivu, (kot je svoj čas navdihnil že galija), a se mi zdi slabša pesem. Tretji del: Trta joka pa Rozmanovo intimno srčno in pokra¬ jinsko impresijo veže narahlo z usod¬ nostjo begunskega časa, z impresijo s Tirolske, z občutji begunstva in tujin- stva, in želje po domu s prelepima pes¬ mima Pismi in Domov, med kateri je vrinjena ena njegovih zadnjih pesmi Marija, ki je bolj deklamacija, kakor navdih in enotno ubranost čistih razpo¬ loženj bolj trga kot dopolnjuje. Je resda edini izrazito verski motiv tega mla¬ dega duhovnika ( drugod Križani, Ma¬ rija, angel... nastopajo samo kot vir in okras osebnega razpoloženja), toda čutiti je, da moti v zbirki še bolj kot za¬ četna Puščavnik, ki tudi stopa nekako izven osnovne melodije. Na steni spi čas je enotna uglaše- nost tihe svečeniške impresije, ki bi se njena snovna vsebina zajela v enem stavku nekako tako: na steni svetu od¬ maknjene bogoslovske sobe pred Križa¬ nim in Marijo, utrujen od trenj sveta, prisluškuje svojemu zorenju v duhov¬ nika... doživlja sanluiško pokrajino skozi lino celice in z vrta... gleda o- braz svoje rajne matere... riše občutja dreves in oblakov... in ob trti, ki joka, se zaveda, da joka zaradi njegovega ob¬ čutja tujine in brezdomstva, kamor bi se tako rad povrnil... po priprošnji Ma¬ rije ... Ali ni to motivika finžgarske “'duše ki vasuje”, meškovskih “tihih večerov”, medvedovskih “na grobovih”, sarden- kovskih “nebo žari” in pogačnikovskih “ozar?” To se pravi: tradicija sloven¬ ske duhovniške lirike se je ponovila v Argentini in dala za plod čisto lirično slikovito impresijo. Rozman je impresio¬ nist občutja ob realnem okolju, ki poje še v tipičnosti kitic novoromantičnih modernistov iz fin de siecla, začenjajoč svojo pesniško pot tam, kjer jo je Sar- denko v svojih najboljših stvaritvah dosegel. Kam bo šel njegov razvoj ? Vo¬ deb in Kos, njegova duhovniška pesni¬ ška tovariša sta šla že preko te reali¬ stične forme v realizmu odmaknjeno duhovno razpoloženje. Rozman je zdaj še vez med njima in tradicijo, druži pa jih — in z njimi tudi Beličiča — od¬ klon od brutalnosti povojne dobe in kri¬ čavosti boreče se poezije, ter zamikanje se v lepoto narave in v tišino srca, kjer čutiš, kako namesto vpijočega časa spe božje ure in zlate slednjo ustvarjeno stvar in slednji občutek srca. Nova poezija, ki iz politične borbeno- ARGENTMNA Predsednik general Peron je spre¬ jel 40 severnoameriških farmerjev, ki so se mudili na obisku v Argentini ter so si v provinci Buenos Aires ogledali nekatere poljedeljske in ži¬ vinorejske centre. Ameriški gostje so imeli med vožnjo z letalom iz Bs. Airesa v Mar del Plato malo nezgo¬ do. Letalo, s katerim so potovali v višini 2.000 m, se je med potjo zna¬ šlo v brezzračnem prostoru ter je padlo več sto metrov. ICo je zopet za- dobilo primerno višino je znova zašlo v tri brezzračne prostore. Spretnosti in prisebnosti pilota se je zahvaliti, da se to potovanje ni končalo tra¬ gično. Vsled sunkov pri padcu le¬ tala so zadobili manjše poškodbe sa¬ mo štirje gostje. V Meksiko je odpotovalo 171 ar¬ gentinskih športnikov, ki bodo sode¬ lovali na II. vseameriških športnih igrah od 12. do 22. marca. Pred od¬ hodom jih je sprejel predsednik re¬ publike general Juan D. Peron. Minister za kmetijstvo in živinore¬ jo Sr. Hogan je v Perthu na škot¬ skem izjavil, da bo Argentina to leto uvozila iz Anglije plemenske živine pasme Shorthorn v vrednosti 1.500.000 funtov šterlingov. V Buenos Aires je prispela itali¬ janska trgovinska delegacija, ki bo dovršila že dalj časa trajajoče razgo¬ vore z argent. vlado za sklenitev no¬ ve trgovinske pogodbe med obema državama. Sodijo, da bodo razgovo¬ ri v kratkem uspešno zaključeni, na¬ kar bo prispel v Bs. Aires na pod¬ pis nove pogodbe italijanski mini¬ ster za trgovino dr. Martinelli. V Argentino bo v kratkem prispe¬ lo 40 severnoameriških industrialcev in finančnikov, članov Trgovske zbor¬ nice v Detroitu, ki so trenutno na študijskem potovanju po nekaterih južnoameriških državah. V Bs. Aire¬ su in ostalih argent. industrijskih centrih si bodo ogledali delovanje argent. industrije, razen tega se bo¬ do pa tudi pozanimali za možnosti plasiranja severnoameriškega kapi¬ tala v Argentini. Argentina bo to leto lahko izvozi¬ la 3.300.000 ton žita. Tako poroča se¬ vernoameriški gospodarski tednik “Foreign Crops and Markets”, ki tudi navaja, da bo letošnja žetev v Argentini dala 7,100.000 ton žita. V japonskem pristanišču Kobe se je vkrcala prva skupina Japoncev, ki se bodo naselili v Argentini, Brazili¬ ji in Paraguayu. V Santiago del Estero je umrla v starosti 120 let Gentil Diez. Do zad¬ njega trenutka svojega življenja je bila pri polni zavesti. Ministrstvo za javna dela je razpi¬ salo licitacijo za graditev novih cest in za zboljšanje že obstoječih v vred¬ nosti 253 milijonov pesov. Po poročilih iz Mendoze je leto¬ šnji pridelek grozdja rekorden. Ra¬ čunajo, da ga bodo lahko uporabili za Vino 15 milijonov kvintalov. Vlada je izdala dekret, s katerim je zaključila sedanje izredno zase¬ danje Narodnega kongresa. Obe ar¬ gentinski zakonodajni zbornici se bo¬ sta sestali v drugi polovici meseca aprila in si bosta izvolili novi pred- sedništvi za prihodnje redno zase¬ danje. To se bo pa začelo dne 1. ma¬ ja. sti prehaja v razpoloženje občutij, v čisto poezijo čistega srca. Po Vodebovi zbirki nov obetajoči pesniški knjižni prvenec. In kot sem zapisal v Zborniku-Kole- darju: čakamo še Kosa, Jakopiča in Igorja... in še koga. . . Tine Debeljak Pred nedavnim smo brali naslednje besede: < KAKO NAJLAŽJE UNIČIŠ DRU¬ ŠTVO, KATEREGA ČLAN SI, 1. Če je vreme nekoliko slabo, opusti sejo ali sestanek. 2. Če že greš na sejo ali sestanek, se potrudi, da boš prišel z zamudo. 3. Zavrni vsako zaposlitev v dru¬ štvu. Kadar te bodo vprašali za tvo¬ je mnenje, reci, da nimaš kaj pri¬ pomniti; ko bo pa sklep sprejet, za- zabavljaj čez sklep in razlagaj, ka¬ ko bi moralo biti 5. Plačaj članarino potem, ko te je blagajnik vsaj trikrat opozoril. 6. Ne pridobivaj društvu novih članov, pač pa delaj na tem, da bo¬ do stari člani čim bolj obremenje¬ ni. Tako boš v kratkem času mogel videti, kako bo društvo radi tvoje ga “sijajnega sodelovanja” razpa¬ dlo. Tako je neznani avtor-človek iz naše srede zapisal samo nekaj bridkih ugo¬ tovitev, ki vodijo sleherno društvo na dno. Samo nekaj ugotovitev, pravimo, kajti vsakdo izmed nas, ki se je kdaj koli ukvarjal z društvenim življenjem, bo tanko po mili volji zapisal še kak nov “dober nasvet”, kako se hitro uniči dru¬ štvo, katerega člani smo. Resničnega poguma je bilo treba, da je končno nekdo zapisal gornje besede. Zelo umestno je dalje bilo, da so napisa¬ ne besede bile tudi enkrat natisnje¬ ne. Navadili smo se namreč vse preveč, da nikdar ne kritiziramo sami sebe in da dopuščamo samo hvalo; ali pa tako kri¬ tiko, ki nam bo samo ugajala. Morda bo kdo dejal, da je takšno pisanje bilo u- mestno, da smo mogli vsaj na zunaj po¬ kazati samo lepe stvari, dogajajoče se znotraj naše takorekoč farne skupnosti. P,a nas je na žalost samo hvala vse¬ povsod uspavala. Tako smo skorajda neopazno prezrli dejstvo, da so n. pr. nekatere igralske družine vzklile in v kratkem utihnile; nekateri načrti o po¬ polni reorganizaciji našega društvenega življenja bili zapisani in prebrani ter položeni v arhiv; nekatere misli in po¬ gledi o osamosvojitvi in z njo poveza¬ nimi institucijami bili spočeti, pa ne¬ rojeni itd. itd. Res je, da smo pokazali silno mero iznajdljivosti in pridnosti, res je, da smo kmalu po prihodu v no¬ ve kraje spoznali potrebo društvenega izživljanja, še bolj p,a je res, da smo previsoko cenili naše moči in našo zmog¬ ljivost. Velikokrat smo že na tem mestu ugotovil dejstvo, da nas je komaj za dobro faro. Pa je kljub temu lani delo¬ valo okrog potdeset organizmov, ki so krile društvene in kulturne potrebe ka¬ kih dva tisoč, morda včasih tri tisoč novonaseljencev. J f usno je, da pri tolikšni obilici orga¬ nizmov ni pravilnega uspevanja. Ni krivda samo v tem, da prepogosto ene in iste osebe sede v petih ali šestih od¬ borih in se tako ne morejo zadosti po¬ svetiti potrebam samo tistega društva, ki jim je najbolj pri srcu ,ali pa po njih naj se evangelij razširja po svetu, če se bodo tisti, ki vanj verujejo, povsem odtegovali stikom s svetno znanost¬ jo...? PETA izjava je od akademičnega izobraženca, ki je svoje študije na¬ pravljal deloma na svetnih, deloma na katoliških univerzah. Prizna, da na svetnih univerzah v dobršni meri sku¬ šajo spodkopati vero dijakom. Na drugi strani pa pravi: Naj bi si tudi profe¬ sorji na katoliških malo izprašali vest! Na žalost na mnogih katoliških zavodih smatrajo bogoslovje za zelo postranski predmet! Zgodilo se mu je, da na kato¬ liški univerzi ni nikoli slišal priporoči¬ la, naj bere sveto pismo. Ko je pa pri¬ šel na svetno univerzo, so zahtevali, da ga bere. Dalje omenja, da je opazil med akademično izobraženimi, ki so pohaja¬ li katoliške zavode, več posvetnega du¬ ha kot med onimi, ki so dobili diplomo na svetnih... ŠESTA izjava. Piše akademik, kato¬ ličan, ki je pa študiral na svetni uni¬ verzi v New Yorku. Pravi, da vsa leta svojega študija ni čutil, da bi mu kdo skušal spodkopati vero. Nasprotno, veli¬ ko pobude je dobil, da je sam zase r#z- na verska vprašanja globlje študiral in si vero utrdil. Pravi, da se ni nikoli u- dejstvoval v Newmanovem klubu, pač pa je svoj prosti čas žrtvoval za delo v svoji katoliški župniji. D,alje trdi, da je zmerom našel med profesorji veliko spoštovanje do verskih čustev svojih ka¬ toliških poslušalcev. Razlogi za to reč u- tegnejo biti različni: Morda je zgolj prepričanju najbolj potrebno in korist¬ no za skupnost. Več razlogov za neu¬ spešno delovanje je baš v tem, da je za eno in isto področje več organizmov — zamenjani so ljudje v odboru in društ¬ vena firma. Demokracija, v kateri živimo, nam pa ne sme biti v opravičilo za razkosavanje t,am, kjer koristi naše skupnosti zahte¬ vajo enotnost. Demokracija in z njo združena pravica do tekmovanja ne sme¬ ta biti leglo razdiranja posameznih društev in še manj osrednjih formacij. Katoliški shod leta 1952 je priklical v življenje institucije, katerih osnovna naloga je bila, povezati društveno živ¬ ljenje med novonaseljenci, ga postaviti na trdne temelje ter skrbeti za to, da ne pride do kakršnega koli razkraja¬ nja. In kakor so zgoraj citirane besede namenjene posameznikom v emigraciji, tako bi morale institucije, poklicane v “Največji talent med njimi (duhov¬ niški pesniki) v Argentini je najmlajši med njimi Branko Rozman... ki zori zbir¬ ki...,” tako sem zapisal v letošnji Zbor- nik-Koledar Svobodne Slovenije ne vedoč, da se je tisti čas \f>. zbirka že tiskala v . Rimu (Aldo Chicca) in je zdaj že med nami z lepimi prilogami akad. slikarice Alekse Ivančič (tri linorezi) in v opre¬ mi Rafka Vodeba, v resnično bibliofil¬ ski izdaji v 200 izvodih, katerih samo 100 je v prodaji v Argentini, pod na¬ slovom: NA STENI SPI ČAS... Tisti, ki smo zasledovali literarno delo Branka Rozmana, smo tako zbirko pričakovali slej ko prej. Poznamo ga namreč po sodelovanju v ciklostilno množenih taboriščnih revijah, študen¬ tovskih rimskih antologijah (Naša pe¬ sem), bogoslovskih glasilih (Misli) ter smo g;r prali tiskanega pod skromnim imenom “Janko” po Koledarjih Svobod¬ ne Slovenije in v vseh buenosaireških listih, njegovo prozo in njegovo pesem. Poročajoč o njegovem nastopanju v teh periodičnih listih, sem večkrat omenjal, da je izšel iz najboljših sardenkovskib impresij, kar mi je pokazala tudi ta zbirka. Toda, če je Sardenko do takih či¬ stih impresij prišel' le redkoma v zbir¬ kah Nebo žari in Dekliških pesnih, je to občutje Rozmanova osnovna ugla- šenost in nje čisti izraz že dosežen v za¬ četku njegove pesniške poti. Zbirka Na steni spi čas je izbor 25 pesmi, razdeljenih v tri oddelke. Prvi: Moja celica je izrazito občutje duhov¬ niške (slutim še bogoslovske) celice v sanluiški pokrajini, v katerih je Bog, Marija, angel, vonj marelic z vrta in za¬ vest zorenja zunaj celice in v samem sebi (v duhovnika), da “bo dober kruh in močno, močno vino...“ Osebna liri¬ ka, globoko svečenišlc^ po občutju, brez slednje vsiljivosti”, puščavniška” a ve¬ selo srečna. Drugi cikel: Obrazi, dre¬ vesa, oblaki so najprej štiri impresije o edinem obrazu — matere, štiri solze na grob v tujini s četrto prelepo Umrli so za vse mrtve, ki je nova krščanska ameriško gentlemarstvo, ki se zaveda potrebe tolerantnosti. Morda je celo sa¬ mo bojazen, da bi profesor utegnil po¬ stati nepopularen. Morda je pa tudi kaj globljega. Izkušnja me uči, nadaljuje, da so res nekateri dijaki pod vplivom študija na tej univerzi postali “prosvitljeni” in so pustili Cerkev. Je pa mnogo drugih, ki so z menoj vred dobili veliko pobudo, da so segli po knjigah in svojo vero globlje študirali. Sicer pa ni treba spra¬ ševati od osebe do osebe, kaj misli ta in kaj misli oni. Stopite samo v univer¬ zitetno knjižnico in odprite knjigo z naslovom: Katoliška Enciklopedija. Vi¬ deli boste na lastne oči, kako so zde¬ lane njene strani! Posebno tiste, ki so na njih razložena razna sporna vpra¬ šanja, zadevajoča vero in znanost... Silno mnogo torej zavisi od dijaka sa¬ mega. In od globokosti ali plitvosti ve¬ re, ki jo je prinesel s seboj na univer¬ zo.. . Dijak na svetni univerzi je lahko apostol, dijak na katoliški univerzi je lahko ■— odpadnik... Toliko o teh izjavah in uspehu ankete. Nikakor ni brez zanimivosti, ni pa re¬ šila “problema”, kakor ga predidoča članka nista. Vse skupaj itak ni imelo tega namena. Vse je prišlo na dan samo zato, da spodbuja k razmišljanju. Raz¬ mišljanje v tej reči in v mnogih drugih podobnih pa koncem konca privede do ene ugotovitve: človek obvladaj razme¬ re, pa bo! človek se daj obvladati raz¬ meram — pa NE bo! Oba. G OKI Š M A IN t Andrej Gabrovšek. V sredo, 19 ja¬ nuarja zjutraj je umrl od kapi zadet č. g. Andrej Gabrovšek, župni upravitelj v Boljuncu pri Trstu. Pok. Andrej Gabrov¬ šek je bil mlajši brat pred leti umrle¬ ga Msgra Franceta Gabrovška. Rodil se je 24.X.1891 v Rovtah nad Vrhniko. Med študijem v Gorici je tako vzljubil pri¬ morsko zemljo in tamošnje ljudstvo, da je ostal med njim v najtežjih dneh in z njim delil zatiranje, preganjanje in po¬ nižanje s strani fašistov. Ti so ga med vojno tudi internirali v Bergamu. Poli¬ tično je v zadnjih letih deloval skupno z dr. Besednjakom ter je bil med sou¬ stanovitelji njegovega lista “Novi list” in predsednik njegove SKSZ. N. p. v m. Umrla sta: Na Rojanskem hribu v starosti 78 let g,a Antonija Mahnič, v števerjanu pa 87 letni Jernej Janežič. V družini dr. Martina Kranerja se je rodila hčerka Marjetica. FEIM^ISSA V Pevmi sta praznovala zlato poroko 90 letni Valentin Uršič in njegova 80 letna žen,a Marija. Ivan Pregelj je preko dr. Besednjako- vega Novega lista napisal naslednje vo¬ ščilo: “Leta me uklanjajo vsak dan, vsak čas, vse bolj. Uklonila pa niso in upam, da tudi ne bodo moje ljubezni do moje¬ ga domačega kraja, do moje ožje pove¬ zanosti s svojimi rojaki. O, bratje, o se¬ stre! Ni treba, da bi bival z vami pod eno streho, dovolj je, da vem, kje so va¬ ši domovi. Tja hodim v mislih in čustvo¬ vanju vsak dan, vsak čas, vse bolj! — Vam dobro, meni dobro, vam sonce, me¬ ni sonce! Sonce! Da bi ga imeli ves čas v novem letu, želim od vsega srca!” Ob priliki namestitve novega župnika v Šempetru Slovenov v Beneški Sloveniji Fr. Venuttija so člani zloglasnega “od- (Nadaljevanje na 4. strani) Buenos Aires, 24, II. 1955 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz Na seji republiškega zbora ljudske skupščine LRS so bili izbrani: Za člane univerzitetnega sveta: Dr. France Av¬ čin, univ. prof., ing. Marjan Brilly, di¬ rektor uprave za investicije LRS, dr. France Hočevar, predsednik Vrhovnega sodišča LRS, dr. Jože Potrč, poslanec, dr. M,aks Žnuderl, univ. prof. in posla¬ nec, ing. Marjan Tepina, državni sekre¬ tar za gospodarstvo LRS, Vlado Vodo¬ pivec, sekretar Sveta za prosveto in kul¬ turo LRS, Dr. Dolfe Vogelnik, univ. prof., Boris Ziherl, univ. prof. in posla¬ nec in ing. Pavle Žavcar, poslanec. Za člane fakultetnega sveta prirodoslovne, matematične in filozofske fakultete: Ivan Bratko, direktor Državne založbe Slovenije, Mile Klopčič, direktor Drame v Ljubljani, Vlado Majhen, poslanec, Rado Peternelj, načelnik tajništva za prosveto na ljb. občini, Miro Raubar, di¬ rektor klasične gimnazije v Ljubljani in dr. Andrej Župančič, univ. prof. Za čla¬ ne fakultetnega sveta pravne in ekonom¬ ske fakultete: Tone Bole, poslanec, dr. Vladimir Grossmann, odvetnik, Mirko Hočevar, podsekretar pri državnem se¬ kretariatu za gospodarstvo LRS, Jože Ingolič, direktor Zavoda za gospodar¬ sko planiranje LRS, dr. Miha Potočnik, tajnik ljudske skupščine LRS, dr. Fe- dor Tominšek, državni sekretar za pra¬ vosodno upravo LRS. Za člane fakultet¬ nega sveta tehniške fakultete: Ing. Mi¬ loš Brelih, svetnik pri Inštitutu za elek- triško gospodarstvo, ing. Darko Guštin, direktor Litostroja, Rudi Jančar, direk¬ tor Inštituta ze telekomunikacije, ing. Lojze Kerin, direktor Uprave za vodno gospodarstvo LRS., ing. Ivo Klemenčič, predsednik gospodarskega sveta ljb. ob¬ čine, ing. Viktor Kotnik, namestnik di¬ rektorja Zavoda za gospodarsko plani¬ ranje LRS, ing. Rudolf Lučovnik, direk¬ tor rudnika Mežica, ing\ Dore Mihevc, univ. prof., in Viktor Turnšek, direktor zavoda za preizkavo materiala in kon¬ strukcij. Za člane fakultetnega sveta medicinske fakultete: Dr. Marjan Ah¬ čin, direktor Centralnega higienskega zavoda, dr. Drago Mušič, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, Loj¬ ze Piškur, sekretar Sveta za zdravstvo in soc. politiko LRS, dr. Tone Ravni¬ kar, pomočnik sekretarja Sveta za zdravstvo in soc. politiko LRS, Uroš Rupreht, direktor Kemofarmacije in Mi¬ ra Svetina, poslanec. Za člane fakultet¬ ne sveta agronomske, gozdarske in ve¬ terinarske fakultete: Ing. Jože Berko- pec direktor Kmečke knjige, ing. Kar¬ melo Budihna, poslanec, dr. Jovan 'Hadži, univ. prof., ing. Vera Marentič, šef oddelka na Kmetijskem raziskoval¬ nem in kontrolnem zavodu, dr. Marjan Pavšič, direktor Veterinarskega znan¬ stvenega zavoda, ing. Vilma Pirkovič, poslanec in ing. Bogdan Žagar, direk¬ tor Inštituta za gozdarstvo in lesno in¬ dustrijo. The Divided Hearts-Razdvojena srca je naslov filmu, ki so ga delno posne¬ li tudi v Sloveniji. Obravnava znano zgodbo o slov. otroku Ivanu Pirečniku, katerega so med vojno odpeljali iz Šta¬ jerske v Nemčijo, kjer je kot posinov- Ijenec živel pri tujih zakoncih, dokler Slovenci v Argentini ga njegova prava mati ni zahtevala na¬ zaj Film prikazujejo sedaj z velikim uspehom v Angliji. Slov. dirigent Ciril Cvetko je nedavno gostoval v Parizu. Dirigiral je koncert pariškega sinfonienega orkestra, ki je med drugim izvajal Jajmovičev Concer- tino. Umrli so. V Ljubljani: Metoda Ivan¬ čič, roj. Pahor, Franja Kačič, biv. go¬ stilničark,a pri “Raci”, Olga Kajfež, roj. Lah, Ing. Ivan Tekavčič, uradnik pod¬ jetja “Elektroprojekt”, Karel Klenovšek, apelac. sodnik v p., Marija Otrin, roj. Slabe, vdova drž. uslužb., Janez Jerina, vlakovodja drž. žel. v p., Božo Svetina, Franjo Kovač, nam. podjetja za kontrolo blaga Juguinspek, Ivan Snoj, žel. upok. in pos. v Lescah, Cilka Tajnik, roj. Klopčič v Kranju, Filip Slabe, vlako¬ vodja drž. žel. v p. v Ptuju, Marija Vi¬ dic v Idriji, Leopoldina Slapšak v Bo- štanju, Mihael Peterka, gostilničar v Moravčah, Marija Poznič na Viču, Mi¬ ra dr. Tombakova v Mariboru, Jože Ja¬ ger v Šentvidu, Ignac Pučko, sodni u- radnik v p. v Veržeju, Janez Zorko v -Cerkljah ob Krki, Ana Mrevlje, roj. Mušič iz Vikrč, Valentin Grabe-c, upok. na Ježici in Darinka Ošlak, roj. Jošt na Reki. Proračun Zavoda za socialno zava¬ rovanje LR Slovenije znaš,a za to leto nekaj nad 20 milijard din. Dr. Ferdo Kozak, sed. podpredsednik ljudske skupščine LR Slovenije je bil ob svoji 60 letnici odlikovan z Redom de¬ la 1. stopnje. Dr. F. Kozak se je v slov. kulturnem in javnem življenju uveljav¬ ljal kot pisatelj, publicist in urednik. Med drugim je napisal enodejanko “Ko¬ medija”, dramski deli “Lepa Vida”, ki je po letu 1945 izšla pod naslovom “Vi¬ da Grantova” in komedijo “Peter Kle¬ pec”. Svoja esejistična in publicistič¬ na dela je objavil v knjigi “članki in zapiski”. Dr. F. Kozak je bil 1933 med ustanovitelji levičarske revije “Sodob¬ nost”, ki je v Sloveniji širila pod nje¬ govim uredništvom kulturni boljševi¬ zem. Kot znano so v tej reviji sodelova¬ li tudi Edvard K,ardelj, Boris Kidrič, Boris Ziherl, Jože Vilfan, Prežihov Vo- rahc, Miško Kranjec, Ciril Kosmač in drugi. Komunisti so v pozdravnem članku dr. F. Kozaku za 60 letnico se¬ daj sami zapisali, da je “ ‘Sodobnost’ svojo nalogo v celoti izpolnila. Zadnja leta je bila pravzaprav legalno glasilo slovenske komunistične partije in je kot taka prispevala ogromen delež k razvo¬ ju revolucionarne misli med Slovenci”. Tako komunisti sami priznavajo, da spa¬ da dr. F. Kozak med glavne stebre slov. kulturnih boljševikov, ki so pri¬ pravljali komunistično revolucijo in nesrečo, v k.atero so pahnili slovenski narod. Komunistične oblasti v Sloveniji so znova zvišale davčne obremenitve. Razna podjetja so ocenili za odmero davkov tako visoko, da novih davčnih dajatev nikakor ne zmorejo več in morajo iti v konkurz. To se je zgodilo n. pr. z občinskim mlinom na Muri v Krogu pri Murski Soboti. Do lani so bila osnovr,a sredstva v tem mlinu o- Muem&s Air&s Pozdrav novodošlim Slovencem V letu 1954 je prišlo v Argentino veli¬ ko Slovencev. Zapustili so svoje domove, domovino ter prihiteli preko morja k svojim v daljnji svobodni svet. Prišli so: žene k svojim možem, matere k svojim otrokom, bratje in sestre k svojim dra¬ gim. Po dolgih letih nasilne ločitve so se zopet združile družine in zaživele srečno življenje. Vsem novoprispelim Slovencem iz do¬ movine je Društvo Slovencev v Buenos Airesu priredilo pozdravni popoldan na pustno nedeljo na slovenski pristavi v Moronu. Društvenemu povabilu se je od¬ zvalo lepo število novodošlih družin, tem se je pa pridružilo precej slov. novona- seljencev v Argentini. Topel pozdrav jim je hotel izreči predsednik DS g. ing. Al¬ bin Mozetič, a je bil v zadnjem trenut¬ ku uradno zadržan. Zato je pozdravne besede na vse lani prispele rojake iz do¬ movine v Argentino naslovil društveni tajnik g. France Pernišek. V imenu DS jim je iskreno čestital, da so po tolikih letih trpljenja in ponižanja postali spet svobodni ljudje ter se zopet združili s svojimi dragimi. Namesto zadržanega g. direktorja slov. dušnih pastirjev v Ar¬ gentini g. Antona Oreharja, je sporočil njegove pozdrave in pozdrave slov. duš¬ nih pastirjev v Argentini zbranim novo¬ došlim družinam g. Jože Jurak, nam. di¬ rektorja slov. dušnih pastirjev v Argen¬ tini. Povdarjal je, da samo slov. duhov¬ nik ve, kolikšno je bilo trpljenje slov. mož, ki so bili nasilno ločeni od svojih žena in otrok. Sedaj je Bog zopet zdru¬ žil te razbite družine. Na žene in matere pada sedaj velika dolžnost, da bodo zna¬ le dobro vzgajati svoje otroke v neslo¬ venskem okolju, da jih bodo ohranile na¬ rodu in veri. Z leti bodo gotovo utonili v tujem narodnem okolju, a v njem naj bodo pošteni in delavni ljudje, ki bodo ohranili vero svojih očetov, in ne bodo delali sramote narodu, iz katerega so izšli. V imenu družinskih očetov in dru¬ žinskih članov se je zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da so družine mogle priti sem, g. dr. Julij Sa- velii. Izražal je veselje, da so številni družinski člani po tolikih letih trpljenja, pomanjkanja in stralfu, danes med nami v svobodnem svetu, kjer so zopet zaži¬ veli srečno in človeka vredno življenje. So težave, ponekod tudi materialnega značaja, a vse to bo prešlo ob dejstvu, da je za vse, ki so bili doslej nasilno lo¬ čeni toliko let, sedaj življenje zopet za- dobilo pravi smisel. V imenu novodošlih družin in njihovih članov je ponovno iz¬ rekel zahvalo Društvu Slovencev, g. di¬ rektorju Oreharju in Mednarodni izse¬ ljenski komisiji, da so ločenim družinam omogočili prihod v Argentino, kjer so zaživele znova srečno življenje. Svojo zahvalo je zaključil z ugotovitvijo: La¬ dje, ki iz Evrope vozijo sem, vozijo in bodo vozile tudi nazaj. To upanje živi v vseh.” V prijateljskem raspoloženju so nato novodošle družine s svojimi člani preži¬ vele lep nedeljski popoldan v družbi no¬ vih slovenskih naseljencev v Argentini. Ob pogrnjenih mizah 6b dobrem prigriz¬ ku ter pustnih krofih ter hladni pijači je vse prehitro minil čas, ko se je bilo treba zvečer vrniti domov. cenjena na 500.000 din. sedaj so jih pa ocenili kar na 5 milijonov dinarjev. Mlin je vreden kvečjemu 800.000 din. Zvezni zavod za statistiko in evi¬ denco je izdal Statistični letopis FLRJ za leto 1954. Predgovor je napisal di¬ rektor tega zavoda 'Ante Novak. Stati¬ stični letopis je izšel v 4.000 izvodih ter stane v knjigarnah 800 dinarjev. Na sestanku plenuma sindikata usluž¬ bencev državnih ustanov je predsednik centralnega odbora Marijan Vivoda o- menjal, da je v pripravi zakon o držav¬ nih uslužbencih. Sv. maša za rajnega ravnatelja Bogu- mila Remca bo v nedeljo 6. marca t. 1. ob 10.15 uri dopoldne na Belgrano. OSEBNE NOVICE Poroki. V soboto dne 19. februarja sta se poročila v župni cerkvi v San Fernan- do g. Danilo Hrast iz Kobarida in gdč. Marija Krajnik iz Beneške Slovenije. Po¬ ročne obrede je opravil g. Vinko Flek. V ponedeljek dne 21. februarja t. 1. sta si pa obljubila zakonsko zvestobo g. Peter Rant iz Kranja in gdč. Regina Lesar iz Brežic. Poroka je bila s poročno mašo ob 11. uri dop. v baziliki sv. Jože¬ fa na Floresu v Bs. Airesu. Imel jo je g. direktor A. Orehar, ki je mladi par tudi poročil. Mladoporočencema sta bila za priči: nevesti njen oče g. notar Jože Lesar, ženinu pa njegov oče g. Janko Rant. Obema paroma želimo ob vstopu v novo življenje vso srečo in obilo božje¬ ga blagoslova! v Marija Draksler. Iz Evrope je pri¬ šlo sporočilo, da je 4. februarja zaspala v Gospodu Marija Draksler, stara 66 let v Marčičah, kjer je bila pokopana ob ogromni vdeležbi. Tukaj žaluje za njo hči Marija por. Grohar (ki je sedaj go¬ spodinja v župnišču sv. Jožefa). Maša za rajno bo v nedeljo 27/2 ob 6.30 v La¬ nu su. j- Franc Grbec. Iz Loškega potoka je dospela vest, da je 3. febr. umrl Franc Grbec, star 92 let. Zapušča doma 1 sina, en sin je bil ubit, tukaj so trije sinovi in ena hčer. Maša za rajnega bo v nedeljo ob 9 uri v Lanusu. San Fermando Slovenci iz San Fernando in okolice so se poslovili v soboto 12.11 zvečer od g. Vinka Fleka, ki je bil kaplan v San Fernando skoro 3 leta. Poslovilni večer je bil v prostorih “La Marina”. Na njem so se zbrali v velikem številu zla¬ sti Primorski Slovenci. G. Fleku je najprej govoril z^ slovo g. G. Flek se je vsem rojakom prisrčno L. Milharčič. Zahvalil se mu je za vse delo, ki ga je opravil v korist tuk. Slo¬ vencev v pevskem in narodnem pogle¬ du. Za njim je mala in simpatična Bran¬ ka Modrijančičeva občuteno deklamira¬ la odhodnieo. Pesem za slovo je brez¬ hibno deklamiral še Gregor Milharčič, nakar sta deklici Branka in špelca izro¬ čilu g. Fleku spominsko darilo tuk. Pri¬ morskih Slovencev. PRAVNA POSVETOVALNICA "SVOBODNE SLOVENIJE" Vprašanje: Za gradnjo stanovanjske hiše sem najel posojilo, ki je bilo vknji- ženo. Dogovorjene so bile 15% obresti na leto, ki se pa smejo povišati na 20%, ako bi jih pravočasno ne plačal. V re¬ snici sem na ta način plačal posojilo dajalcu v nekaj letih na obrestih že toli¬ ko, kakor znaša tri četrtine posojene glavnice. Ker posojene glavnice plača¬ ti ne morem, sem prisiljen plačevati obresti še v naprej. Ali smem zahtevati od posojilodajalca, da mi obresti zniža, oziroma ali ga lahko k temu prisilim po sodišču? Odgovor: Ob sklepu posojilne po¬ godbe moreta posojilodajalec in dolžnik dogovoriti višino obresti, ki se jima zdi primerna. Vi ste se zavezali plačevati silno visoke obresti, ki jih je smatrati po zakonu za oderuške. Na vsak način ste upravičeni zahtevati od upnika, da Vam obrestno mero zniža; ako prosto¬ voljno tega ne bo hotel storiti, vložite zoper njega tožbo. Sodišče bo obresti znižalo na letnih 12% in bo Vam dovo¬ lilo, da po tej višini obračunate vse do¬ slej plačane zneske. Pred nedavnim je namreč v podobni pravdi izšla sodbp vrhovnega civilnega sodišča, ki je ugo¬ tovilo, da so oderuške vsake obresti, ki znašajo več kot 12% na leto. zahvalil za to pozornost. Povdarjal je, da je bil v času svojega službovanja v San Fernando vedno srečen, kadar je bil v družbi Primorskih Slovencev. Vse je naprošal naj lepo nadaljujejo započe- to delo pri pevskem zboru Soča, naj se udeležujejo slov. maš in v vsem podpi¬ rajo njegovega naslednik^, nov. slov. dušnega pastirja g. Dejaka, Obljubil je, da se jih bo spominjal tudi na svojem novem službenem mestu v Belgiji in Holandiji, kjer bo deloval zopet med Primorskimi in Beneškimi Slovenci. Ob petju slov. narodnih pesmi je pre¬ hitro prišel čas, ko se je moral g. Flek posloviti. Vsi so se mu ponovno zahva¬ ljevali za vse njegovo delo med njimi. Želeli so mu tudi srečno pot in mnogo uspehov v Belgiji in Holandiji. ILamus V nedeljo je bil občni zbor Olepševal¬ nega društva Slovenska vas. Predsed¬ nik Nace Glinšek je podal poročilo, iz ka¬ terega-je razvidno, kako ogromno in ko¬ ristno delo je odbor izvršil. Sedaj ima vas že 14 kvader pločnika in se pride po trdih tleh že do cerkve, do tramvaja in še malo, pa bo tudi po trdem moči priti do kolektiva, ki gre v Lanus. Za novega predsednika je bil izvoljen Slavko Reven, kateri bo tradicijo ne¬ umorne delavnosti peljal naprej. Vsi sosedje hodijo občudovat Sloven¬ sko vas, ter jim je postala priljubljena točka za nedeljske sprehode. 40 urna dnevna pobožnost za faro sv. Jožefa bo 3., 4. in 5. marca. Za Slovence bo molitvena ura od 14. do 15. za žene in dekleta, od 15. do 16. za otroke in od 19.30 do 20.30 ure za vse skupno. Mo¬ litvena ura k prvemu petku bo torej pol. ure preje kot navadno. Prvi petek bodo po končani maši še pol ure slovenske mo¬ litve. NARTE VELIKONJA (4) ¥iiarska oeiena “Ušla!” je v zadregi dejal Matijec. “Kaj jaz vem, kako se je iztrgala!” “Zdaj snubi! Da se ti bo smejala!” mu je šlo po mislih, ko je stopil v hišo ter še zmerom slišal krhki smeh Fran¬ ce za seboj. “Krava mu je ušla!” je dejala vese¬ lo tastu, ki je sedel na ognjišču. “Kako naj dirjam za njo!” “Saj res!” je dejal Mohor. Matijec je sedel k ognjišču; tesen občutek osramočen ja in nerodnosti mu je legel okoli srca. “Zdaj snubi!” se mu je rogal plamen na ognjišču. “Kako se bo smejala! Še krave ne znam prignati nazaj!” In mu ni bilo obstanka na mestu. V ušesih mu je živel krhki smeh France vdove, ki mu jo je snubil stric Matevž in ki ni razumela, kaj se spodobi. 5. Klančar se je pred svojo kočo ustavil z Blaževimi sanmi. Na kupu dračja je bil ovčji kožuh in iz njega je gledala spredaj brada, zadaj so visele noge. “Ali boš mogel, Blaž?” si je dihal v pesti, “če boš mogel vstati? Daj! Kar noter stopi, zakuril bom in pogrel krom¬ pir, da si opomoreš. In za naprstek ga boš potegnil, da ogreješ. Kar imam, pa vzemi!” “Kako si dober!” je dejal Blaž, na pol omahnivši s sani. “Kaj bi bilo, da te ni Bog prinesel v gozd!” “Ali ti zdaj spet večkrat pride? Ta slabost?” je pomagal Blažu v kočo. “Če ti večkrat, potem bi ne smel več sam v g’ozd! “E, slabost pride, preden se zaveš!” je prikimal Blaž. “Stari križi se lomijo radi! Pa saj to ni hudo! Jaz vidim svet¬ nike, ko padem, čudno muziko! Sam sveti Peter je bil pri meni. Vem, to je bolezen, a ni huda bolezen. In stari križi, stari križi, Klančar!” je zamišljeno, s trpkim nasmehom strmel predse Blaž. “Stari križi? Pa jih podpri! To je sa¬ mo od stradeža, .tiste prikazni in sla¬ bosti. Tale krompir imam. Bog ga na¬ ma je zabelil!” In je postavil predenj skledo krom¬ pirja v oblicah. Iz izbe je bilo slišati droben glas otroka. “Ali ga slišiš? Janezek!” Klančar je vteknil krompir v usta ter po prstih stopil po otroka. “Tiho, Janezek, tiho, da ne zbudiš mame. Na, vleci!” Pograbil je peso v kotu, odrezal košček ter ga zavil v cun- jico. “Na, vleci in tiho bodi, mama je bol¬ na!” Tisti hip je vstopil Matijec. “Sam gospodinjiš, Klančar?” “I no, sam? Vsi! Janezek še največ pri hiši ukazuje.” In je položil otroka na cunje ob ognjišču. “Tako je; drugod imajo otroci cuker in mosljo in pestunjo, pri meni odpravi vse to kos pese. In je dobra in otrok vleče, da je veselje. Glej ga, kakšen je! Vse se je pri nas spremenilo, odkar ga imamo. Deset let smo čakali, celih deset let. Pa ga je Bog dal!” Glas se je možu tresel, ko je s svojo žuljavo desnico šel preko otrokovega čela! “Čisto vse drugače je, odkar ga ima¬ mo!” “Kaj pa Meta? Ali je boljša?” “Zdravnik je dejal, da bo že boljša! Na pomlad. Tudi ni bila šala! Vsi smo mislili, da bo umrla. Sedemintrideset let ima! In vseh deset let je jokala po cele noči, če mene ni bilo. Od strahu, tako je je bilo strah!” “Od strahu, praviš. In zdaj?” je po¬ stajal Matijec radoveden. “Zdaj ne več!” “Janezek ji ne more pač nič pomaga¬ ti!” “Kdo razume žensko!” se je smehljal Klančar. “In zdaj da je ni, praviš? In ne joče več —” je vpraševal Matijec in čudno skoraj užaljeno samoljublje je zvenelo iz njegovega glasu. “Nič več! Pst! —” je posluhnil v izbo. “Mislil sem, da kliče! če je zbu¬ jena, ne pusti otroka iz izbe!” “Da se ne prehladi!” je nekam osor¬ no pristavil Matijec. Blaž pa je počasi drobil krompir ter kimal. Nastal je za hip molk. “Krompir jeste, v oblicah!” je nerod¬ no spet začel Matijec čez čas. “Neza¬ beljenega! Da bo bolj dišal, pošilja Franca tole. Pa ne se ji zahvaljevati. Ne vidi rada in se ji boš zameril!” je z za¬ vedno dobrohotnostjo in pokroviteljsko lagal Matijec. Sam je bil iz bahavega usmiljenja kupil slanino v štacuni. “In če še nimaš mleka, mislim, da ga bo Franca rada nekaj dala, samo da bi kdo prišel ponj,” je obljubljal. “Če ji jaz porečem, ga bo dala!” “Jaz ti ga bom pa nosil!” se je po¬ nudil Blaž. “Življenje si mi rešil.” “Kakšni ste ljudje! S samo dobroto me mislite zagrniti!” se je branil Klan¬ čar ter drobil dračje z Blaževih sani na ogenj. “Vrnil ti ga bom, Blaž!” “Kaj boš vrnil?” “Dračje!” “In ti bi za lastno dobroto vračal?” “Vrnil ga bom! Na tvojih saneh sem ga pripeljal in ti si ga nabral. Zase si ga nabral!” Ogenj je veselo prasketal, da so od¬ mikali kolena, ko je začel plamen liza¬ ti okoli kotliča na vengah. Matijec je otresel ogorek, ki mu je padel v nedri- je. “Za vse raste!” je modroval Blaž. “Za vse raste! “Slabo imaš, ko imaš ogenj na tleh. Včasi je Meta sanjala o štedilniku. Ko je bila še mlada —” Matijec je sredi stavka premolknil, kakor da se mu je zaletelo. Nečesa se je spomnil in tudi Klančar ga je začudeno pogledal. V zadregi sta si zrla samo za kratek hip v oči. Nato se je Matijec spet zavedel svoje dostojanstvenosti: gruntarjev sin, ki ima denar, je sedel pred bajtarjem, a ni našel prave bese¬ de. “Zdaj pa, ker sta že tu, še požirek tepkovca!” se je zavedel Klančar ter postavil pred nju lonček žganja. “No¬ benega kozarčka nimam.” “Samo, da ima dno!” je pritrdil Blaž, ki je bil že ves oživel. “Če ne prelivaš, ti drži vonj! Pa mi res ni manjkalo drugega kakor jesti, čisto sem si opo¬ mogel!” In je mlasknil z jezikom. “Kap¬ ljica pa vredna gospodarja! “Tisto noč sem jo kuhal. V lopi, tam zunaj. Ženske so me bile pregnale. Se¬ del sem zunaj in jo skuhal prvič, no¬ bene od nikoder. Vsaj pogledati! Nič. Pa sem jo prekuhal drugič — tak sem bil kakor na trn naboden! Nič. Od ni¬ koder nobene. Samo iz izbe v kuhinjo, iz kuhinje v izbo, iz kuhinje po drva. K meni nobene. ‘Naj bo, četudi je je manj’, sem dej.al in sem jo prekuhal v tretje. Da, tretjič! Ali veste, da sem bil že v tram zarezal dan, mesec in leto od —? Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA iiova Domovina :, La nueva Pa-fcria n Oasilla de Cokoso 8 1 juc, 17 SLOVENCI USA Nova slovenska knjiga. Za novo 'leto je izšlo v Clevelandu v založbi Sloven¬ ske pisarne najnovejše delo pisatelja Karla Mauserja Večna vez. V isti založ¬ bi je izšel lani od istega pisatelja nje¬ gov Pšenični klas ter dramatizirana iz¬ daja njegovega romana Kaplan Klemen. Najnovejše Mauserjevo delo Večna vez obravnana problem zakona. Je to po¬ vest ameriškega slovenskega staro- naseljenca, ki je že pred prvo svetovno vojno zapustil domovino ter se je sko¬ zi ameriške rudnike in tovarne prerinil do lastne farme v Madisonu nedaleč od Clevelanda. Kot vsa prejšnja Mauserje- va dela odlikuje tudi to lep in močan jezik. Obsega 89 strani in stane en do¬ lar. Naslovno stran je napravil akad. slikar in kipar France Gorše. Igralci Slovenske moške zveze so v nedeljo 30. januarja uprizorili zgodovin¬ sko. igro “Dekle z biseri”. Člani Slovenskega odra so tudi letos igrali za Ligo. Na oder so postavili Li- pahovo komedijo “Glavni dobitek”, v kateri je nastopil tudi pisatelj Karel Mauser z gospo. Igrali so pa še: Pavle Intihar, Milan Dolinar, Milko Pust, Martina Gazvoda, Anica Hočevar, Anica Stergarjeva, Stane Grdin in Ho¬ ška Nemec. Poročila sta se v Clevelandu Jože Bojc in Poldi žitnik. V Clevelandu je bil Rev. Viktor Tomc kot kaplan prestavljen iz fare -sv. Vida v faro sv. Kristine, rev. Viktor Cimper- GORIŠKA IN PRIMORSKA (Nadaljevanje z 2. strani) bora za obrambo vere in domovine v Na- diških dolinah” izdali naslednji letak: “Dne 26. junija je umrl v rodnem Trčmunu, v sovodenjski občini, msgr. Ivan Trinko, ki je bil nad 40 let profe¬ sor v videmskem nadškofijskem semeni¬ šču. Dne 30. junija je bil pogreb, ki ga je v štirih dneh organizirala duhovščina iz Nadiških dolin-in ki se je spremenil, kakor je vsem znano, v surov slovansko- komunistični shod. Med cerkvenim obre¬ dom je bil dovoljen vhod v cerkev ven¬ cem s trakovi jugoslovanske trobojnice, ki jih je dičila rdeča zvezda. Ta pogreb je bil očitna manifestacija čustvovanja duhovščin? rj&djpddh dolin in pravi izraz pokojnikovega delovanja, ki se je rad j imenoval Zamejski. Najvišja deželna oblastva, cerkvena in politična, so prišla peš v Trčmun, da bi izkazala zadnjo čast pokojniku! Prebi¬ valstvo dolin pa je bilo odsotno in je o- stalo doma pri vsakdanjem poslu. Zakaj pa ni naše ljudstvo izkazalo poslednje časti msgr. Trinku? Ker ni kot deželni poslanec ničesar storil za svoje doline in P O SVETU man pa iz fare Marije Vnebovzete v fa¬ ro sv. Vida. Nečak pokojnega škofa Trobca Jože Trobec, svetnik škofije v St. Cloudu je bil imenovan za monsignorja. Novoime¬ novani monsignor je bil rojen v Polho¬ vem gradcu in je prišel v Ameriko pred 50 leti. Za duhovnika je bil posvečen 1. 1915. Iz domovine sta prispeli gospa Vikto¬ rija Vrtačnik s sinovoma Marjanom in Božidarjem k soprogu Alojziju Vrtač¬ niku. Prav tako pa gospa Danica Sfili¬ goj k soprogu F. Sfiligoju. Trije mušketirji O Titovem obisku v Indiji smo poro¬ čali. Še bolj obširno so pisali o .njem raz¬ ni svetovni listi, ki so svetovni javnosti povedali zanimive reči. Tako med dru¬ gim, kako je bil jugoslovanski rdeči maršal radodaren v Indiji in Burmi ter je delil dragocena darila bogatim ma¬ haradžem istočasno, ko so morali ljudje v Jugoslaviji, sredi najhujše zime zmrzo¬ vati, ker ni bilo premoga in trpeti po¬ manjkanje najosnovnejših življenskih potrebščin. Poročilo o Titovem prihodu v Indijo je objavila tudi svotovno znana ame¬ riška politična revija “Time”. Ker je zanimivo, ga v prevodu objavljamo v ce¬ loti: “Mušketirji. Nevarna mrzla vojna je ustvarila svojo lastno verzijo Treh je s svojo vzgojo skvaril najljubše ven¬ ce. Dokaze prinašamo v prilogi. Sodba, ki jo ima naše ljudstvo o msgr. Trinku, je tale: Bolje bi bilo za vero in domovi¬ no, da bi se ne bil rodil! Bog naj se usmili njegove duše in naj spravi naše duhovnike zopet na pravo pot, v korist veri in miru našega ljud¬ stva. Cerkvena in civilna oblastva naj upo¬ števajo težak verski in politični položaj, ki čedalje bolj zori v naših dolinah, in naj odločno ter hitro ukrenejo, da bi v naših dolinah ne prevladala protiverska in protinarodna gibanja!” Tej spomenici so varuhi vere in domo¬ vine v Beneški Sloveniji priložili seznam 15 duhovnikov; za vsakogar navajajo pjegeve -prctiv«rok« in pr.o-tidržavJia zlo- j čine. Največji zločin enega izmed njih naj bi bil, da je ob neki priliki izjavil: “Najprej sem se rodil kot Slovenec in pri krstu sem postal kristjan”. Kot zad¬ nji je naveden v prilogi novi župnik v Šempetru Slovenov, č. g. Francesco Ve- nutti, o katerem pravijo tole: “V Šem¬ petru ga smatrajo za tujca in gosta v hiši drugih. Je branilec slovansko-komu- nističnih duhovnikov.” "C1§1 Sl © YIJ ?? — sirarna la grlataraa OLAZABAL 233S Tel. 78-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Sporočamo vsem slovenskim strankam, da je zaradi počitnic trgovina zaprta od 14. februarja do 26. februarja. Za eventualna nujna popravila — prosimo.— pokličite po telefonu. Zlatarna In nrama B # W IJ mušketirjev, neenako trojico, ki čuti po¬ trebo, da deli med seboj svojo osamlje¬ nost. Jugoslovanski maršal Tito, indijski Jawaharlal Nehru in burmanski U Nu, imajo kakor to trdi neki vodilni jugo¬ slovanski diplomat, “enake poglede na sedanji mednarodni razvoj...” Zato je bilo pač neizogibno, da taki trije tovariši pridejo skupaj in se spo¬ znajo. Pretekli teden se je pričelo pred¬ stavljanje. Varljivi, trdoglavni maršal Tito je poleg svojih svetlečih uniform vzel s seboj tudi spremstvo 50 Jugoslo¬ vanov in osem tovornih avtomobilov dru¬ ge robe, da postane prvi poglavar evrop¬ ske države, ki je obiskal Nehrujevo In¬ dijo. Burmanski U Nu je končal zadnjo rundo govorov v komunistični Kitajski in hitel domov v Rangun, da bo pravo¬ časno tam kot gostitelj Tita v Burmi. Medalje žvenketajo. Ko je maršal Tito zaplul v bombajsko luko na “Galebu”, so ga spremljali en bivši italijanski po- lagač mir., trije indijski in dva jugoslo¬ vanska rušilca. Tito, v svoji sivi mar¬ šalski uniformi :: žvenketajočimi me¬ daljami na prsih, se je priklanjal na vse strani, ko so ga zasipali s šopi rož. V svoji revni angle čini je ponavljal: “I like” (Všeč mi je to). Strogi prohibicijski zakon bombajske države so ukinili za Tita, da je mogel s svojo druščino izkrcati whisky in vino. Pred posebnim vlakom dvanajstih vago¬ nov z dvema lokomotivama, ki je vozil goste 850 km daleč v New Delhi, je vo¬ zil drug vlak, da je preskušal progo. Na rdeči preprogi ste; e sta tam pozdravila Tita Nehru in indijski prezident Prasad. V zmešnjavi moto nih povork, polo iger, priprav na lov na tigre in med klanja¬ njem uličnim množicam sta maršal in indijski predsednik razpravljala o zade¬ vah “velike važnosti”. Titova veja “ne¬ odvisnega komunizma'” silno privlači indijske intelektualce, ki sovražijo ka¬ pitalizem, verujejo v državno vodstvo in gojijo željo, da bi kje obstajala kakšna prijetna oblika komunizma. Nehruja tu¬ di privlači Titova spretnost, da je ostal ločen od zapada, | čeprav je odvisen od njega. rt * * TMo in zverine. Ko je končal svoj o- bisk v Burmi in š& nato ponovno oglasil v Indiji, je končno Tito na “Galebu” od¬ plul iz pristanišč? Kocin proti Jugosla¬ viji, nazaj za železno zaveso. Poleg drugih daril so ka posebno trgovsko ladjo naložili za rdečega maršala tildi cel zverinjak: mladega slona, udave in dkuge. kače;, leoparde, tigre, ptice in drugo zverjad. - poravnajte mmimmi - Marsih&o še ne ve ... .. .da bodo imela POTNIŠKA LETALA BODOČNOSTI obliko cigare, se bodo dvigala od tal nav¬ pično ter jih bodo imenovali “ko- leopterji”, je na zborovanju nem¬ ških letalskih strokovnjakov v Duisburgu objavil ing. Zborowski. Koleopterje bodo gnali reakcijski ?notorji. CERKVENI OGLASNIK Odbor prvih sobot v Clevelandu je do- sedaj razposlal blizu 5.000 vabil škofa dr. Rožmana za skupno pobožnost petih prvih sobot 1955, za častno zadoščeva- nje brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnost prvih sobot se je začela s prvo soboto v februarju. Kdor škofovega va¬ bila ni prejel ali v februarju ni mogel začeti pobožnosti, naj se pridruži tej vseslovenski duhovni akciji kasneje. Glavno je, da opravi pobožnost petih za- porenih prvih sobot v tem letu. V nede¬ ljo dne 5. junija t. 1. bo škof dr. Rožni.-, na skupnem romanju k Materi božji v Clevelandu ponovno slovesno posvetil ves slovenski narod brezmadežnemu Mariji¬ nemu Srcu. Za pobožnost prvih sobot je škof dr. Rožman sestavil tudi globoko zasnovana premišljevanja. V premišljevanju za H. soboto dne 2. III. govori o Materi bole¬ čin. Zaključuje ga z besedami: “Žalujemo zaradi naših padlih in po- rtior jenih rojakov, sorodnikov, ' bratov, sinov. Boli nas nečloveška in kruta čHv- i Slovenskim g@ sfera isa turistom se priporoča RESTAVRACIJA IN GOSTILNA L A W E N E T A j 0'Conor 401 — S. C. de Bctriloch® j — • DOBRA HRANA IZREDNO SOLIDNE CENE i " ■; ■ g ! j Benjamin Kasa in gospa Br. S&že Ermene ! , • '• S ~ _ j,. 4 , 1 . . ' jv Billinghurst 97/1, Dpfo D, Cco-šiA f Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazuma. ESLOVKNIA LltSKL Redaccion y Administracion: Vicior Martinez 50, Buenos Aires, Argentina jost, s katero so jih morili. Toda, da so jim s tako mučno smrtjo, odprli nebesa, to ni nesreča. Skozi silno trpljenje, raz¬ meroma kratko, so šli v božje naročje, kjer so večno srečni, tako upamo. Pri¬ voščimo jim; čeprav smo žalostni, smo tega vendar veseli in se Bogu za to za¬ hvaljujemo. Nesrečni pa so tisti krivi, ki so brezsrčni in podivjani mučili in pobi¬ li naše drage. Težko krivdo so si nako¬ pali pred Bogom, vnebovpijoči so njih grehi. Ti grehi bi nas morali boleti; za¬ radi žalitev Boga bi morali žalovati, ka¬ kor Marija. Za Jezusom je tudi Marija pod križem ponavljala: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!” Ponavljaj¬ mo tudi mi z Marijo to prošnjo umira¬ jočega Jezusa: Odpusti jim, spreobrni jih, ki so v sovraštvu zaslepljeni naše drage pomorili, če bomo tako prosili in z molitvijo vračali sovražnikom, tedaj bo naša bolečina Marijini podobna in bo nam v zveličanje, grešnikom pa v spre¬ obrnjenje.” (V zvezi s tem premišljevanjem moli¬ mo žalostni del rožnega venca.) OBVESTILA Izlet Družabne pravde v ned. 6. mar¬ ca. Zbirališče ob desetih ob obali v Ti¬ gre. Vožnja po Rio Capitan na otok Hia- watha stane $ 2.10 v eno smer. Za hra¬ no in pice bo poskrbljeno, lahko pa jo prinesete s seboj. Vabljeni člani DP in njeni prijatelji. Odbor. ©p. &OJZE BERCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavne organe in jetra, ordini¬ ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih- in ob sobotah od treh do šestili pepeldr,- v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Rcengten in laboratorij Telefon ordinacije G2-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 PAKETE II EVROPO vsake vrste, kakor tudi zdravila, najbolje in najceneje pošilja Zdenka latežak Morite 2049 - dvorišče - Bs. Aires dnevno od 14.-19. ure, ob sobotah od 9.-12. ure Pismena naročila, kakor tudi denar pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK — Casilla de Correo 340 — Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani. Paketi pri¬ spejo v roku 20 dni. C LI KI C A MEDICA- Enferstiiiafe de la Infanda R A Y ! # S X-taboratorio CM i si i c. e Fisioterapia — Nebulizaciones — Electrocardiografia — Ete. EADIOGRAFIAS A DOMICILIO Especialidad en las enfermedades internas y de ninos BMilmm Mabie Mate® V. Selieieh Avettida RIVADAVIA 3729 T. E. 88 - 8239 Horario: 9—12 y 15—20. Asistencia permanente a domicilio Kaj vem, kaj mi je bilo! prekuhal seru jo v tretjič. Sama moč je je, kar v žile plane. In sem že rekel, da jo nalijem v četrtič. Taka bi bila, da bi bila lopo odnesla! In bi jo bil kuhal četrtič! Kaj¬ ne, Janezek, da bi jo bil! ‘Sina imaš!’ je privihrala Predivka in sem dejal: ‘Hvala Bogu za Janezka!’ sem dejal.” Klančar je sedel sklonjen predse ter govoril bolj zase kakor drugim. Mati- jec je z nerazumljivo nejevoljo poslušni, j Blaž pa skrivaj obrisal solzo ter pil ! tepkovec, ki bi bil prekuhan četrtič, če ne hi bilo Janezka pravi čas. “Hvala Bogu, pa je le!” je tlesknil Klančar otroku v zibelki. “Nikoli še ni¬ sem videl take zarje kakor tisto jutro! In zdaj fant že vleče peso k,akor ciga¬ ro!” “Naj ti bo v veselje!” je s čudno bo¬ lestjo dejal Blaž, postavil lonček na tla ter se trpko zamislil v ogenj. “Naj ti bo v veselje, Klančar! Kaj pa ti, Mafi¬ jec - ?” Matijec je nerodno premikal noge na pručici ter ni našel prave besede. D ,a bi zakril zadrego, je segel po lončku ter potegnil, kakor da ni slišal vprašanja. V njem se je kuhala nejasna mešanica najrazličnejših občutkov. Skoraj, da je privoščil iz neznanega vzroka Klančarju vso njegovo bedo in siromaštvo ter mu bil nevoščljiv za sina. In ženo! Da, že¬ no! In tudi njej je privoščil vso stisko. Daljen spomin ga je grabil za srce in sredi nerazumljive in nedoločne škodo¬ željnosti mu je gorela vroča želja, da bi na kakršenkoli način pomagal Klančar¬ ju, mu izk,azal dobroto. In če bi še razi¬ skoval to željo, bi bil našel, da ni brez bahavosti. “Dober je,” je postavil lonček na tla. “Prav res!” se je zavedel iz svoje ža¬ losti Blaž. “Kar izpijta, kar izpijta!” je ponujal Klančar. “—in Janezku g,a ne daš!” je učil Ma¬ tijec. “Bog varuj! Za takegale je strup. Ne raste!” je resno razmišljal Blaž. “Daj prilij rožmarinu, pa ti usahne.” “Saj ga tudi ne bo, tega že ne!” se je namuzal Klančar. “Dobro, dp sem si jo izmislil. Shranim ga, ko bo star dvajset let, naj ga pa pokusi!” “Prestar bo!” “Kaj prestar! Moj oče ga je hranil od svoje poroke do srebrne. In je bil kakor živo srebro. Petindvajset let. Stari Polja¬ nec je umiral, pa še ni napravil testa¬ menta. Da ga bodo pripravili k moči, so rekli. Grunt bi bil šel, ker je bilo o- sem otrok. In je naš tepkovec rešil Poljančev grunt. In za vse otroke je preskrbljeno po pravici. Pa je napravil testament, in ko je rekel zadnje besede, je umrl. Kakor bi bil odrezal, prej pa se je mučil tri dni in tri noči in ni mogla duša nikamor”. “Za vsako bolezen najdeš zdravilo!” je hitel Blaž ter spet segel po lončku. “Ali je prazen? čakajta, čakajta!” še preden se je vzdignil, je stala na pragu Franca. “Ali ni pri Vas Matijca?” “Tu je!” je potrdil Blaž. “Otroka v,aruje”. “Saj ni res!” se je sramoval, Matijec in kri mu je bušnila v glavo. “Ker svojih nima!” je nadaljeval Blaž. “Pa bi jih lahko že imel!” “Prav res!” je potrdil Klančar, “ško¬ da ga je in prav z,adnji čas je, Mati¬ jec!” Matijec je nerodno premikal noge ter brez besede strmel v Franco, ki je ra¬ dovedno stopila k otroku. Skoraj se mu je zamalo zdelo, da se Klančar šali. “Čisto očetu je podoben!” “Vidiš, vsi pravijo,” se je smejal Klančar. “Vsi pravijo. Komu p,a naj bo. Ali je tako čudno? Vsak otrok je po¬ doben očetu!” “Vsak, praviš” je zateglo vprašal Blaž. “Da, skoraj vsak! Ali v hoji ali v ob¬ razu ali v glasu. Če drugače ne, ko mo¬ li alj p,a zakolne. Kri se ne da utajiti, takoj se spozna!” “Da se ne da?” je spet vprašal Blaž. “Ti praviš, da se ne! O, če je to res! Hvala Bogu, če je to res!” je zamišlje¬ no kimal, že ves ginjen od tepkovca in od neznane bolečine v srcu. “Lep otrok!” se je obrnila Franca od otroka. “Vse drug.ače je v hiši, odkar ga ima¬ mo,” je gorko ginjen čustvoval Klan¬ čar. “In sem rekel,” je zinil Matijec, ki mu je žganje tudi stopilo v glavo, “in sem povedal, da boš ti dajala mleka zanj, dokler se telica ne oteli,” je zagnal ter se skoraj sam prestrašil svojih besed. Toliko samozavesti in ponižujoče do- brotnosti je zvenelo iz njih. Franca je osupnila za bip, pogledala Matijca začudeno in neizrečen občutek jo je zbodel v srce. “česa se Matijec ne spomni. On, možakar, jaz pa se ne!” “Blaž ga bo nosil!” je hitel, videč ds. Franca ne ugovarja. “Bomo že uredili.” “Samo pol litra!” je dejal Klančar. “S kamelicami bomo mešali. Nekaj pa ima pri materi!” “Le po liter hodi, Blaž, saj ga je njej tudi potreba. Kako bo pa r ( astel otrok, če nimate mleka,” je kratko dejala Franca. Iz misli ji ni šel Matijec, Ma¬ tijec, ki iz neznane ošabnosti in obzirno¬ sti še nikdar ni ničesar sam ukrenil v hiši, obljublja v njenem imenu mleko okoli! Nerazumljivo čustvo jo je obšlo. “Začel bo, gospodariti bo začel,” ji je šlo skozi možgane. “Da bi le res začel, pri pravem koncu začel,” je vzdihnila. “Do zdaj se je držal, kakor da smo mu vsi premalo.” “Tineta še ni iz gozda!” je nadalje¬ vala na glas. “Če se mu ni k,uj primeri¬ lo? Sicer ni daleč in pot tudi ni slaba!” “Tineta ni?” je planil Blaž pokonci. “Da niso sani zanesle konj!” “Pojdiva mu naproti, Matijec!” je se¬ gel Blaž po kožuhu ter stopil iz kuhinje za Franco. “Kdo bo hodil zp, hlapcem!” se je o- tresel Matijec. “Bo že prišel! Polenil se je in počasi vozi!” Blaž in Franca ga nista več slišala. Tisti bip je porabil Matijec ter stopil čisto blizu h Klančarju. “Na!” je izvlekel iz notranjega že¬ pa. “Tu imaš, da vrneš Matevžu. In ta¬ koj mu vrni, da te ne odere. Sedem let mu ne odslužiš. Moj stric je, to je res; pa ga poznam. Takoj mu vrni. In če bo hotel, da mu delaš, naj plača rajši on tebi. In ne povej, da sem jaz posodil. Me¬ ni se za denar ne mudi!” Kakor se je trudil, d,a bi zakril zadovoljstvo, kakor ga ima človek, če izkazuje dobroto ne¬ komu, da ga poniža, vendar ni mogla tega premagati njegova želja biti do¬ ber in ne zbadljiv, odkritosrčno, od srca. dober in pokroviteljsko žaljiv. “Dobroto mi je storil! Ali mu naj jo takoj poplačam. Pogodila sva se,” se je branil Klančar tudi ves zmeden od ne¬ nadne dobrote in tihega poniževanja. “Ti dolg vrni in potem delaj”. “Iz stiske me je rešil in telico sem obdržal.” “Le obdrži jo; tu vzemi, da ne vidijo. Ne maram, da bi videli. Vseeno je, ali ga imam jaz doma, ali ga imaš ti. Sa¬ mo, da se Matevžu ne zapišeš. Ta bi te držal kot v kleščah!” (Nadaljevanje sledi)