280
Podučite stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jar o s lav. 84.
Opis, obiranje in pripravljanje čaja.
(Dalje.)
Vsak grm po štirikrat obero, če je deževno leto tudi petkrat. Oberači obero vsak dan po toliko perja, po kolikor ga morejo istega dne pripraviti, ker se sveže in nepripravljeno perje ne drži dolgo. Prva bratev se začne sredi aprila, ter traje do konca maja. Obirajo ne samo mlado perje, ampak tudi popke. Najfinejši čaj od prve bratve se dobiva od najnežnejšega perja in popkov, kateri se še niso popolnoma razvili, in nazi-vajo ga cesarski ali cvetni čaj. Ta vrsta ne prihaja gotovo nikdar v trgovino, ker ga potrošijo samo na cesarskem dvoru. Obera se to perje samo z najboljših grmov, in samo delo nadzorujejo cele čete cesarskih uradnikov. Funt takega čaja stane sam dvor] do 200 gld. Druga bratev je julija mesca, ki daje uže slabejše vrste čaj, a tretja bratev je avgusta, ki je še slabejša. Zadnja
bratev je najslabejša.   Obrano   perje  nima   niti onega okusa niti vonja, ki nam pri čaju ugaja.
V trgovino dohajajo razne vrste čaja, katere se razlikujejo ne samo po boji nego tudi po okusu in vonju. Človek bi menil, da te različne vrste so od raznih vrst čajevega grma, ali v obče ni tako. Dobrota čaja je zavisna najpreje od tega, ali je obrano perje mlado in sočno ali ne. Starejše in trje perje daje vselej sla-bejši čaj. Kakor se perje v različnem času in v raz-ličnej veličini obera, tako daje tudi vselej drugo vrsto. Pa tudi pripravljanje perja more zopet znamenito delovati na dobroto čaja. Glavni dve vrsti čaja, črni in zeleni, ki v trgovino dohajate, dobivajo od ene in iste biline, razlikujete se samo z razno pripravo. Črni in zeleni čaj bi mogli napraviti od jednega ter istega perja, no navadno gospodarstvo proizvaja samo eno ali drugo vrsto.
Crni čaj dobiva svojo temno bojo pri sušenju. Obrano perje se razgrne na bambusove sage, pa tu leži celi dan. Nato delavec grabi perje z rokama, gnjete in meče v viš. Delo to se opravlja toliko časa, da se perje popolnoma omehča in zvene, potem se pograbi na kup in pusti kake ure na miru. Na kupu začne perje samo od sebe toplino razvijati, in ker počasi vre, postane temne boje in začne razvilati ugodno vonjavo. Za to delo treba, da je delavec osobito izkušen, vešč in pazljiv. Kedar je perje dovoljno povrelo, gre na mize, kjer je delavci gnjeto in zvijajo. Vsaki vzame toliko, kolikor z roko zagrabiti more, pa to na mizi stiska in zvija, razvija in zopet zvija. Nadzornik pazi, da se delo dobro opravlja. Tako perje pride potem v železne ponve in se na ognju pet minut prži, potem zopet na mizi gnjete in zvija, in zopet tri do štiri minute v ponvi prži. Nazadnje se perje v posebnih košarah nad žerjavico suši in meša, dokler popolnoma počrni. V nepokvarjenem čaju mora ta črna boja biti naravna. Črni čaj je vselej slabejši od zelenega, ker pri vrenju nekoliko svoje moči zgubi, črni čaj pripravljajo poglavito v pokrajini Fukien in Kanton,
Zeleni čaj se pripravlja tako, da ne leži dolgo, temveč da tem preje gre v ponve. Obrano perje ostane samo dve uri na sagih razprostrto, a potem gre v ponve, in se na ognju pet minut prži, pri čemur ga delavci neprestano z rokami mešajo. Iz ponve stresejo perje na mize, pa je gnjeto in zvijajo. Sedaj gre perje vdrugič v ponve, in se na slabem ognju do poldruge ure prži. V ponvi se tudi še meša in gnjete, pri čemur delavec pazi, ali je toplina dovoljna ali ni. Pri tem prženju se začne s perja razvijati aromatiško olje in zrak se napolni z vrlo ugodno vonjavo. Perje postane sedaj popolnoma suho in temnozelene boje, in ni se več bati, da pozneje počrni. Samo treba sedaj perje prečistiti in presejati, pa je čaj gotov.
Zeleni čaj se navadno pri prženju še tudi barva. Jemljo v ta namen berolinsko modrilo in sežgani gips, pa s tem prahom potresejo perje, dokler je še v ponvi, Mesto berolinskega modrila jemljo tudi indigo. Od te-
ga postane perje modrikasto, ali sivkasto zelene boje. Kitajci ne jemljo za svojo uporabo nikdar pobarvanega čaja, a barvajo ga samo za zunajno trgovino, ker tuji trgovci ne samo da iščejo, temveč tudi draže plačujejo pobarvani čaj. Trgovci menijo, da takov čaj na potu preko morja ne potegne vlage nase, ker ga gips tega čuva. Kedar je črni ali zeleni čaj posušen, tedaj ga še v roko ali na situ prebero, pa s tem razdele v debelejše in drobnejše vrste.
Najfinejši prah, potem pokvarjeno perje in druge odpadke pobero skrbno, in s tega napravljajo nobličeni čaj, ali kakor ga Nemci nazivajo „Ziegelthee". Dodajo temu navadno še perje raznih drugih dreves, in ume-sijo z volovsko ali ovčjo krvjo testo, ki je potem nobličijo, ter v peči ali na solncu posuše. Čaj ta se v Kitaju nikdar ne kuha, navadno ga pokupijo sibirski trgovci, ki ga potem v Mongolskej in na Sibiru prodajajo. Ljudje ga tam vrlo radi kupujejo, ker brz njega ne bi mogli pokvarjene vode na pustarah piti. Mobličene ploče jemljo v teh krajih za novec. Ž njimi kitajski cesar plačuje svojo mongolsko vojno.
Kedar dojde čaj za izvoz v morske luke, tedaj dobi se eno primes, od katere prejme prijetni duh. V ta namen mečejo v čaj razno vonjavo cvetje, osobito cvetje; od čemina (Jasminum). Čaj potegne vonjavo od cvetja nase še le v nekoliko tednih, a obdrži jo potem do Sest let.
(Dalje prihodnjič.)
281