PO?ININAPLAjČANAPWPOŠTI8270«SIO leto III - št. 1 5 - februar 1 999 - ISSN 1 4O8-591 7 - cena 2OO tolarjevl [80-8^01 WXq"K WoIIdTI fr'.....;! :¦¦¦¦ • ¦ ' - i • N " M >, ¦ ' " -\ I i '' ' : ^i '¦¦¦¦¦- Pionf nsko draštv^ isoiior Senovo vasvabi no 13. Planinskl pl«s, ki bo v soboto, äm^ fllBi^^tt |igjyH| ^b VJjBHQM^9| 0S120. ari v Doma XIV. dhnzijc na Sonowni. Igral bo ansambel fzfcMpfäd vsefi pfesov m vfoženf, sfcipqfz iwwwiiM prosiovDpwni wanv cmmi Y koco nafiofio^PlanlnsfcakocafiaBohofjkiJe zifwta v sodobon objoktf UnlwoclB zsnocncs pwic6Yy v ifcy lanKo gosnfoyo pnznovsnßh al po voL dW n& kondcfddb pri^TSvah, reznfi cfefavnfcah, iolvraravf hpodobno. Obbkvkoct nenehno raste in tD/ezagnanfcnptonlncemPPBohor Sonovo mfuoffli EtinniB In pofitltevf dsso Miä pffzactovaf^ wodn vfozonsca fnicfa. MM110 V8S, cb so po vsakodnsvnfi imporih luJ W TITD/ PODIRAJO, MAR NE!? Objektiv našega sodelavca je v meglenem in mokrem sobotnem dopoldnevu ujel hitro "smrt" ene od najbolj izpostavljenih stavb na vhodu v staro mesto Krško. Bolj kot sama zgradba je iz preteklosti zanimiva njena lokacija, saj je tarn mimo nekdaj vodil stari leseni most, ki je povezoval Videm in Krško. Z umikom te zgradbe je nastal odprt prostor za morebitne nove prometne ure- ditve mimo mesta, v katerem pa je še vedno najti častitljive zgradbe, ki jih ni potrebno rušiti, saj se rušijo same vase. IZ VSEBINE 15. ŠTEVILKE str. 4 - Izbiramo osebnost Posavja str. 5 -Posavski župani - Franci Bogovič str. 10 - Zanke in uganke okoli Agrafe str. 12 - Brežice: Zakaj ženske v politiki? str. 14 - Sportnik leta v Sevnici str. 18 - Senovo: Za sodobnejšo solo str. 20 - Kdo je Karmen Molan in kdo škrat Smrčobrad str. 22 - Fun šport drugi v državi februar 1999 3 ObzörniK Akcija Posavskega obzomika v letu 1999 OSEBNOST POSAVJA K ot smo zapisali že v prvi letošnji števil- ki, smo v uredništvu Po savskega obzornika pri pravili za leto 1999 ne- katere nove vsebine in rubrike, s katerimi bo- mo popestrili časopis, hkrati pa mu zagotovili tudi aktivnejšo vlogo v javnem življenju regije, ki naj bi postala pokra jina. Tako smo se tudi odločili, da začnemo z izbiro osebnosti Posav ja za leto 1999. Akcija ni namenjena zgolj medijskemu izpostavlja- nju posameznic in posa- meznikov ter njihovih do- sežkov, pač pa tudi med- sebojnemu spoznavanju, ki bi naj pomagalo pri pre- magovanju še vedno pri sotnih medkrajevnih in medobčinskih ovir in me- ja. V poštev pridejo osebe, ki delajo, ustvarjajo, sode- lujejo in vsaj večino časa preživijo na območju ob- čin Brežice, Krško in Sev- nica, ob tern pa so s svojo aktivnostjo dosegli nad- povprečne, po možnosti tudi v slovenskem merilu opazne uspehe, ali pa so veliko koristnega postorili za svoje okolje. Še poseb- no bi radi z akcijo opozo- rili na tiste, ki so ali še bo- do kaj konkretnega napra- vili v smeri afirmacije, po- vezovanja in razvoja regije oz. pokrajine Posavje. Za "naj-prebivalko" in "naj-pre- bivalca", kot bi tudi lahko opredelili ta izbor, boste seveda glasovali bralci, in sicer z objavljenimi glasov- nicami, ki jih boste iz me- seca v mesec pošiljali, sku- paj s svojimi predlogi, pri katerih pa morate navesti, zaradi katerega področja oziroma dosežkov dolo- čeno osebo predlagate. V vsaki drugi številki Po- savskega obzornika bomo na kratko s sliko in besedo predstavili po nekaj vaših predlogov, da se boste laž- je odločali, seveda pa je vaš izbor lahko tudi pov- sem drugačen. Izpolnjene glasovnice pošiljajte na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 KRŠKO. Med bralci, ki bodo sodelo- vali z glasovnicami, bomo izžrebali po tri nagrade, ki jih bodo prispevali spon- zorji akcije za izbor oseb- nost Posavja, ki jo bomo zaključili v decembru 1999 z javno prireditvijo. Seveda lahko vsak glasova- lec v posameznem krogu glasuje le enkrat. Pričaku- jemo vaše glasove in nove predloge. RADIO SEVNICA 96,7Mhzin 105,3 Mhz NHM 14, 8290Sevnica tel.:0608/4l-004, 41 -315, fax: 41 -004 I ölasuiem za: ' _ _ _ I 6 J ..... .......""....... .......'......... I predlagam: _ I ¦ rnoj naslov: _____'_____________ ! ObžomiK ••.a iM.tirs>Ki4Uri, (•)., UkuJO-l« ; \\HWk\SUA N,; •¦ ,u;i 12 ŠttfVllif ,}-i\ nh~' '\\X' . ,1 w. i:: 1990.00 SIT. . ¦ ¦ • ¦ .(. lzvod{oY) posiiiajte na na&tov-. utica it. Datum: Podpis PREDLOGI PO ABECEDNEM REDÜ: Majda Arh (zabavna glasba) Branko Kelemina (politika) Zdravko Mastnak (gospodarstvo) Toni Sotošek (glasba) Goran Šalamon (glasba, film) Izak Šantej (speedway) dr. Vanda Kostevc- Zorko (zdravstvo) 4 februar 1999 ObzorniK PÖGÖVÖRI Posavski župani (2) FRANCI BOGOVIČ v občini Krško Vrubriki, kije namenjena predstavitvam novih županov posavskih občin,je tokrat na vrsti Frand Bogovič, župan občine Krško. Kerje kot predsednik občinskega sveta v preteklent mandatu in predsednik podružnice Slovenske Ijudske stranke v Krškem vendarle že dokaj poznanjav- nosti, smo poglavitni del razgovora z njim tokrat name- nili problentatiki, s katero se ukvarja poldrugi mesec, karje na mestu župana občine Krško. Letošnje februarsko vreme je zelo spremenljivo, za sončni mi dnevi smo doživeli pravo snežno ploho, temperature so padle, a zima gre vendarle proti koncu. Kako vreme vpli va na vaše razpoloženje in morda tudi storilnost? Nekih posebnih vplivov ni, če prav je normalno, da je v toplem vremenu občutek boljši. Vendar sem se vedno veselil tudi zime, saj mi je že v mladosti bila blizu smučarija. Bolj kot se je bližala druga polovica zime, bolj sem si spet želel trenutkov, ko borti lah ko nosil kratke rokave. Vsak ko nec zime, ko začne sijati sonce in prihaja pomlad, mi je vendarle v veselje. Najbrž je to zaradi povezanosti s podeželjem, z de lom na zemlji in mojim pokli cem, ko sem po predolgi zimi ko maj čakal, da se začne narava prebujati in z njo tudi večja ak tivnost Ijudi. Kako se spominjate zime iz mladosti? Kaj ste še počeli v prostem času? V otroških letih sem zelo rad smučal, Bil sem v četrtem raz redu, ko smo po zaslugi našega bivšega učitelja, sedanjega direk torja kulturnega doma (Adolfa Moškona, op.p.) v Koprivnici dobili vlečnico, imeli tekmova nja, priprave, s snegom smo bili zelo povezani. Imeli smo tudi nočno smuko tako pri polni lu ni, zato mi na tiste zimske rados ti ostajajo res lepi spomini. Veli ko časa sem prebil tudi z žogo, saj smo v kraju imeli razvit nogo met, najprej na travi, kasneje pa smo igrali mali nogomet, od pet najstega do petindvajsetega leta ali še nekoliko dlje sem z ekipo domačih fantov sodeloval na mnogih turnirjih. Bil sem starejši med njimi, ti fantje pa so še daj nes aktivni po klubih od Krškega do Senovega in Kozjega. V gim nazijskih letih in še med študi jem sem bil clan Kulturnega društva Anton Aškerc, tako sem nastopal v štirih, petih priredit vah oziroma igrah, s katerimi smo tudi gostovali od Kozjega do Artič, Zdol, Sromelj... V manjših krajih je za tovrstno življenje najbrž zelo pomembna vloga šole. Šola je nujno potreb na v takem kraju, ker nudi pro storske in druge pogoje, s šolc smo ves čas odlično sodelovali in še danes je tako. Aktivno je bilo tudi Društvo prijateljev mla dine, ki vsako leto pripravi nekaj prireditev in srečanj s krajani. K sreči smo v Koprivnici uspeli do- graditi šolo z vrtcem, ki je zdaj polno zaseden, imamo telovad nico, seveda pa se tudi pri nas kaže splošni problem slovenske natalitete. To je tudi problem manjših krajev, ki nimajo izdela nih prostorskih dokumentov, ta ko da se še tiste potencialne mla- de družine, ki bi ostale, če bi ime le primerne lokacije, pogosto izselijo. Je pa tudi res, da je, na primer, nekaj kolegov moje gene racije in nekoliko starejših, zgra dilo hiše in so se vrnili z družina mi v domači kraj. Pričakujem, da se bo ta trend nadaljeval in po trebno ga bo podpirati in upošte vati pri planiranju razvoja. Koliko je odhod na novo de lovno mesto vplival na vaše družinsko življenje? Spremembe seveda so, zdaj sem bistveno manj doma. Doslej sem kot lastnik in direktor svojega podjetja zjutraj odšel le 20 met rov stran in bil na delovnem mes tu, blizu žene in otrok. Zdaj vsta nem pred drugimi in dostikrat tudi pridem, ko so ostali že sko raj v postelji, ampak to je nujno. Kdor se odloči za tako funkcijo, mora biti pozoren in izkoristiti vsako priliko, ki jo ima, ko ni ob veznosti, da se posveti družini, ker ti to daje energijo za naprej. Kljub spremembam mislim, da smo se doma dobro dogovorili, saj ne bi rad, da bi se poznalo v družini ali pa v našem podjetju. Razporedili smo obveznosti med ženo in tudi dva moja brata. Naj več bremen je na družinskem življenju, zato poskušam na raz- ne prireditve iti skupaj z ženo ali celo z otroki, kjer je to možno. Ali vas občani kličejo in celo obiskujejo na domu? Tega sem vajen že kot predsed nik krajevne skupnosti, bilo je že prej in tudi zdaj se dogaja, ven dar moram pošteno povedati, da so glavni pritiski predvsem na obänska vrata, se pa zgodi, da se zaradi zasedenosti dopoldne poslužijo tudi tega. To je del ob veznosti, je javna funkcija in mo raš vzeti tudi to v zakup. Pravijo, da prihajate na delo zgodaj zjutraj in občino po&°- sto zapuščate med zadnjimi... Ko sem se odločil za kandidatu ro, sem vedel, da delo župana ni uokvirjeno v osem ur, veliko ob veznosti je popoldne in zvečer. Če želiš opraviti vse obveznosti tu, je nujno, da začneš dovolj zgodaj zjutraj, normalno, zato sem tukaj vsak dan pred sedmo. Zavedam se, daje to začetek, da je potrebno spoznati mnogo področij, gre za izredno kom pleksno delo. Res sem bil pred sednik občinskega sveta, vendar je vodenje občinske uprave ne kaj drugega. Če hočem svoje delo opraviti dobro, moram najprej spoznati probleme in Ijudi, s katerimi delam. Odločitve so nuj no potrebne in tudi do spre memb bo moralo priti, vendar jih nočem narediti napamet. Seznam predsednikov in dru- gih predstavnikov krajevnih skupnosti, društev, klubov, organizacij, ki bi radi oseb- no govorili z vami, je menda zelo dolg... Dejstvo je, da sva se župana sicer zamenjala, delo pa teče naprej. Stvari je potrebno tekoče reše vati, v začetku pa potrebuješ več časa. Sprijazniti se je treba s tern. Po drugi strani pa je veliko želja občanov, organizacij, KS po sre čanjih z mano. Urniki so res zelo natrpani, v začetku je bilo tudi novoletno obdobje, ko so ljudje prihajali voščit. V prvi fazi so februar 1999 5 FOGOVORI ObzorniK želeli imeti stik z županom, v bodoči organizaciji pa bomo morali to spremeniti, tako da se bodo konkretni problemi ure- jali na oddelkih. Seveda se del tega vleče iz preteklosti. Precej- šen del delovnega dneva mi vzamejo ti razgovori, pa tisti del okoli finančnega položaja občine in vzporedno konstitu- iranje obdnskega sveta. To je širok spiet dejavnosti, zato je delovni dan še prekratek in ni druge možnosti, kot da delaš deset, dvanajst ur. Z določeno reorganizacijo in ker bom tudi sam po nekaj mesecih pridobil več rutine, da bom lažje kana- liziral zadeve, bo tudi v tern po- gledu nekoliko bolje. V večernih urah in tudi čez vikend pa vas zelo pogosto srečujemo na različnih pri- reditvah. Že med vabili moramo napra- viti izbor, saj ni mogoče priti na vsako prireditev, a tudi pokri- vajo se. To je pač ena od nalog, ki jo bo tudi lahko opravljal podžupan. Vendar jemljem obiske tudi v okvir spoznavanja življenjskega utripa v občini, saj gre za kup prijetnih in ko- ristnih pogovorov, v katerih se sproščeno razjasni mnogo ko- ristnega. Zato največkrat tega ne jemljem kot breme, ampak kot sprostitev ob koncu delov- nega dne. Ali vam je zdaj slika o dejan skem, predvsem finančnem stanju občine Krško kaj bolj jasna? NoDena že obstoječa firma, ob- čina, podjetje, ustanova, ob za- ključku leta nima stanja "nic" in ne more čisto od začetka, tako je tudi v občini ob koncu volilne- ga leta. Zdaj imamo že relativno dober pregled, čakamo tudi na ugotovitve računskega sodišča, ki je v hiši, da bomo lahko pri- merjali svoja spoznanja z njihovimi. Sami smo prišli do zaključkov, da so bila točna naša predvidevanja, ki smo jih navaja li tudi pred volitvami, ko smo opozarjali na dokaj velik pri- manjkljaj zaradi dogajanja v zadnjih letih. Bremena iz pre teklosti so predvsem naslednja: -Finančne obveznosti, ki so že zapadle in jih je potrebno dm- prej plačati; - Pogodbeno dorečene stvari, ki se bodo pojavljale v proračunu letošnjega in naslednjega leta. To je nekaj velikih projektov, ki bo- do bistveno vplivali na proračun, npr. pogodba o sofinanciranju iz gradnje šolskega centra (216 milijonov), dokončanje komu- nalne ureditve v Kostanjevici (preko 100 milijonov), manjše pogodbene obveznosti s področ- ja komunale iz lanskega proraču- na, katerih glavnina del je bila opravljena v novembru, obvez- nosti pa padajo v letošnje leto; - Tretji del predstavljajo sporne terjatve iz preteklosti, pri čemer je največja obveznost občine do Merxa, točneje do Razvojne služ- be Slovenije, vrednosti blizu 100 milijonov (1 milijon mark), sem sodijo tudi nerešene zadeve do Kostaka, pokrivanje izgube za 1. 1997, zamudne obresti iz leta 1995 in 1996 in še en sporna kompenzacijska veriga (cca 100 milijonov glavnice in okoli 50-60 milijonov obresti), pri čemer sku- šamo zdaj doseči nekakšen sporazum, da bi te obveznosti lahko pokrili postopoma in brez sodišča. Ko to seštejete, je vsakomur jasno, da bo toliko manj os- talo na razpolago za sestav ljanje proračuna. Zaradi obveznosti iz preteklosti in manjšanja prilivov pričakuje- mo resne težave pri sestavi proračuna, vendar bomo vztraja li, da planiramo na bistveno bolj realnih zahtevah, da vključuje- mo tisto, kar smo sposobni re- alizirati, ne pa da raztegujemo proračun na 1 5 mesecev, kot so delali doslej, ko so proračun pla- nirali preambiciozno, temu so sledili tudi odlivi. Skozi leto ni bilo točnega spremljanja, struk tura proračuna pa se je bistve- no spremenila. Ali bi sploh lahko prišlo do takih napak in morda celo razsipnosti v kakšni drugi, revnejši obcini? Obdna Krško je imela v prete klosti resnično velik proračun, a tudi pasti ob tern so bile odtno velike. Kaj se je s temi sredstvi dogajalo, bomo natančneje pred- stavili na posebni tiskovni konfe- renci, seveda, ko bomo imeli zbrane vse potrebne podatke. Že zdaj pa lahko rečem, da je obdna po posameznih področjih za- gotavljala relativno visok stan- dard, še zlasti, če ga primerjamo z nekaterimi drugimi obdnami. Na obstoječe obveznosti so se vsako leto obešale nove in nove, proračun pa je iz leta v leto na rascal v tistem delu, ki je postal stalna obveznost. Tega se ni več nihče znal ali hotel otresti, zato pa je vse manj ostajalo za inves- ticije in razna sovlaganja. Poleg tega je zadnja leta razkorak med načrtovanim proračunom in re aliziranim vedno znašal najmanj 20 odstotkov, podrobna analiza Vsi posavski svetniki - Vsi posavski Na lanskih lokalnih volitvah smo tudi v po- savskih občinah izvolili nove občinske svete, v katere je prišla večina novih inten, med njimi tudi nekaj takih, ki jih doslej še nismo zasle- dili v političnem življe- nju našega okoija. Ker bodo člani občinskih svetov ob novih žnpa- nih vendarle odločali o marsikateri pomembni zadevi in ker so prav oni tisti naslov, na kate- rega se moramo obrniti s svojimi vprašanji in predlogi,je prav, da jih vsaj na kratko spozna- mo. Tej seznanitvi je namenjena naša rub- rika - Vsi posavski svetniki. Občinski svet Sevnica FRANC POVŠE Leto rojstva: 1932 Bivališče: Dolenji Boštanj 66 Stan: Poročen, oče treh preskrbljenih otrok in ima 7 vnukov. Predlagatelj: ZLSD, izvoljen je bil v 3.volilni enoti Izobrazba: gradbeni inženir Delo: Cestno podjetje Novo mesto, direktor sektorja za vzdrževanje cest Prevozno sredstvo: mercedes Prosti čas: Imam ga zelo malo.V glavnem pa v prostem času prebiram strokovno literaturo. Področje, ki mu namerava posvetiti več pozornosti: Več pozornosti nameravam posvetiti delovanjem krajevnih skupnosti, kjer sem že aktiven, sicer pa si bom prizadeval za hitrejši razvoj občine kot celote, še sploh pa razvoju cestne in komunalne infrastrukture Članstvo v komisijah in odborih občinskega sveta: V sklopu sevniškega občinskega sveta sem bil imenovan za člana Odbora za zdravstveno varstvo in socialo, Odbora za preventivo in vzgojo v '. cestnem prometu in za člana v Odboru za komunalno dejavnost in infrastrukturo Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi, funkciji: Imam dober občutek in smatram, da so bili izvoljeni pravi predstavniki v občinski svet in da bomo skupno lahko uspešno delali. Kako pa ste dosegljivi za ljudi? V glavnem me vsi občani poznajo zaradi intenzivnega dela na terenu, zato me ni težko najti. Dosegljiv sem na treh telefonskih številkah Katera naloga se vam zdi sedaj najpomembnejša, ki jo mora opraviti občinski svet? Najpomembnejše se mi zdi, da se sedaj imenujejo organi občinskega sveta, se pravi, komisije in odbori za posamezna podroqa, da lahko dm hitreje uresničujejo zastavljene cilje. Želim, da bi se v tej hiši razumeli, ker je le tako možen napredek. 6 februar 1999 ObžorniK PÖGÖVÖRI pa je pokazala, da so s takim načinom bila pokrita nekatera podroqa skoraj v celoti ali celo preko plana, za izvajanje investi- cij in komunalo pa je šlo, kolikor je ostalo. Tako je bil v lanskem letu po merilih za našo občino izračunani delež zagotovljene porabe 1,35 milijarde tolarjev, porabili pa smo preko 2 milijardi tolarjev. Torej je šlo za slabo gospo- darjenje z občino? Moja ocena je, da bo na občini potrebno postaviti bistveno ost rejše kriterije pri gospodarjenju na vsej črti: od vzdrževanja cest do vodenja investicij, znotraj sa- me občinske uprave. Pri pridobi- vanju prihodkov je bilo premalo narejenega, zato bomo naredili več v zvezi z občinskim pre- moženjem, ki je vnajemu. Popis premoženja je bil sicer narejen, vprašanje pa je, kako se gospo- dari z njim. Razpoložljivi denar lahko bolje oplemenitimo tudi s prijavo na državne razpise in po dobno. Na tem področju je veliko rezerv, česar se je potrebno lotiti z novimi pristopi. Kako boste to dosegli? Osnovni problem je seveda v tem, da občina še vedno nima strategije po posameznih po dročjih. Če se dotakneva samo enega področja, ki je dokaj opazno, a ne najbolj problemati čno, npr. športa. Zaradi po- manjkanja koncepta so postale ambicije posameznih panog izredno visoke, zanje se je na različne načine namenjalo pre cej denarja, klubi so prehajali iz nižjih lig v višje in nastalo je veli ko ekip, ki potrebujejo velike klubske proračune, kakršnih ne moreta zagotavljati niti občina niti Krško gospodarstvo. Zato se je sistem začel rušiti in imamo primere upadanja tudi v tradici- onalno prisotnih in uspešnih panogah. Zdaj bo treba do po drobnosti pregledati nadaljnje možnosti in skupno oceniti, kaj bomo lahko podpirali na osnovni ravni in kje morda tudi vrhunske dosežke, vse ostalo pa bo seveda odvisno od sponzorjev. Podobno se moramo lotiti vseh drugih področij, za katere skrbi občina. Katera so torej najpomem bnejša področja, s katerimi se zdaj ukvarjate? Program dela, ki smo si ga zadali in ga že uresničujemo, je nasle dnji: formiranje občinskega sve- ta in njegovih organov; reorga nizacija obdnske uprave; spre- memba občinskega statuta, kate rega osnutek je pripravljen za pr- vo obravnavo; priprava proraču- na za leto 1999, ki poteka na podlagi analize poslovanja v pre teklih letih; izdelava koncepta razvoja občine za več let. Najpomembneje je, da občinske svetnike in občane seznanimo, kolikšen je tisti del proračuna, o katerem se ne moremo pogovar jati, tisti minimum, ki ga občina mora zagotavljati, potem pa ugo- toviti, koliko denarja dejansko ostaja. Doslej so tekle razprave o 2,5 ali celo 3 milijardah tolar jev, dejansko pa ga je mnogo manj, po moji oceni okoli 1 mi- lijarde. Če torej občina ugotovi, da nečesa ne more pokrivati, se je potrebno odlodti, kako naprej. Morali bomo reči bobu bob. Če želimo uveljaviti nov pristop in prekiniti tradicijo in stare kli šeje, bomo morali najprej zago toviti osnovni del, nato pa se Iah ko gremo politiko. V zadnjem času je bilo slišati nekaj očitkov, da se ne držite dogovora s strankami, ki so vas podprle pred drugim kro- gom volitev? Resnično ne vidim, da bi ta dogo- vor kakorkoli kršil. Jasno smo rekli, da bo podžupan iz vrst LDS, nekoliko se razhajamo le v mnenju ali naj bo podžupan pro fesionalec ali ne. Tudi oni sami so imeli znotraj stranke več kandidatov in se niso mogli odlo čiti, koga bi mi predlagali. Glede področij, ki naj bi jih pokrili njihovi kadri, nameravam izpol niti dogovor, vendar je to stvar dinamike. Stranka prejšnjega župana je dejansko pustila le malo prostora za koga drugega na obdni, njihove pozicije bo potrebno vsaj nekoliko zmanj- šati, seveda želimo tudi mi po- staviti svoje kadre, vendar tega ne gledamo tako ozko strankar sko kot drugi, saj nam je naj- važnejši končni rezultat teh sprememb. Imam občutek, da so nekateri nekoliko nestrpni. Vse- kakor pričakujem, da bo z razno vrstno zastopanostjo v upravi boljša tudi obveščenost v občin- skem svetu, zato bo tudi delo lažje. Vendar za to potrebujemo še nekaj časa, najbrž od enega do dveh mesecev. Pogovarjal se je: Silvester Mavsar svetniki -Vsi posavski Občinski svet Brežice ALJA KOBALI Datum in kraj rojstva: 29.03.1970 v Breiicah Bivališče: Trebež 43,Artiče Stan: Poročena in ima dva otroka (dvojčka), 18 mesecev staro Lauro in Dominika Predlagatelj: stranka LDS, izvoljena pa sem bila v 4.volilni enoti, ki je .obsegala Artiče, Bizeljsko, Pečice-Križe, Pišece in Sromlje. Izobrazba: končna srednja ekonomsko- komercialna sola Zaposlitev: Opel Kruno Breiice Prosti čas: ob dveh malih otrocih ga je res malo Članstvo v društvih: Včlanjena sem v Turistično društvo Artiče, kjer pa prav zaradi pomanjkanja časa še nisem aktivna Prevozno sredstvo: Opel Vektra Področje, ki mu namerava posvetiti več pozornosti: Glede na to, da sem tudi sama še sorazmeroma mlada, nameravam posvetiti malo več pozornosti prav problematiki mladih in se tudi ukvarjati z razvojem malega gospodarstva. Vsekakor pa nameravam podpirate večje projekte, to je tiste, ki bodo tako v brežiški občini kot v regiji Posavje prinašali in odpirali nova delovna mesta. Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi: Kot prvo moram malo temeljiteje spoznati vlogo in funkcioniranje našega občinskega sveta, kar po dveh sestankih Je nisem uspela, vsekakor pa si nisem predstavljala, da bo v občinskem svetu toliko strankarskih nesoglasij Kje lahko občani najdejo stik z vami: Živim in delam tako, da sem z ljudmi veliko v stiku in s tem tudi z njihovimi problemi Katere naloge bi bilo potrebno sedaj prvo postoriti: Menim, da je to reorganizacija občinske uprave. Ko bo le-ta stekla, bo to odprlo nova vprašanja, s katerimi se bomo morali ukvarjati tudi na občinskem svetu. ObzorniK februar 1999 7 Ubčinski sveti ObzorniK Iz sevniškega občinskega sveta Sevniška glasbena šola na repu Sevniška glasbena šola še vedno deluje pod okriljem osnovne so- le, kar je sploh edini primer v Sloveniji, in tudi na 2. seji sev- niškega občinskega sveta so se svetniki (bolj kot ne) obreme- njevali s stroški kakšno obre menitev bi to pomenilo za ob- čino Sevnica, kot pa z mislijo, da je njihova mladina morda vendarle upravičena do normal nih in enakovrednih pogojev de la, kot jih imajo otroci širom po Sloveniji. Delovanje glasbene šole, v kateri se iz leta v leto povečuje interes za glasbeno izobraževanje, je že zdavnaj preraslo okvire tovrstne orga niziranosti, na kar jih opo zarjajo tudi na Ministrstvu za šolstvo in sport. Vsekakor bi glasbena šola morala postati sa mostojen javni zavod, saj se s tem ne bi bistveno povečali stro- ški s strani ustanovitelja (Iokal- na skupnost), saj kadre in ravna- telja v celoti financira Ministr- stvo za šolstvo in sport, občina pa bo pokrivala (tako kot do sedaj) fiksne stroške glasbene šole, t.j ogrevanje, elektriko, vo- do, komunalo, poleg tega pa tudi prehrano, prevoze in izobra- ževanje učiteljev. Se pravi, finan čna konstrukcija ostaja domala nespremenjena, ostaja pa očitno nespremenjena tudi miselnost občinskih svetnikov in morda tudi premajhna angažiranost oddelka za družbene dejavnosti pri Občini Sevnica. Še vedno neusklajeni šolski okoliši Sevniški oddelek za družbene dejavnosti se je očitno prepoz no lotil tudi oblikovanja novih šolskih okolišev. Čas, ko morajo lokalne skupnosti uskladiti do- ločila o šolskih okoliših z ured- bo, se namreč nezadržno bliža. Če teh v Sevnici ne uskladijo do 18.marca, bodo imeli kot druge šole, ki ne bodo izoblikovale šolskih okolišev skladno s pred- pisi, resne probleme z vpisom otrok kot tudi s programom razvoja, tu pa se med vrsticami skrivajo investicije, ki jih sole ne bodo deležne iz strani mati čnega ministrstva. Pri denarju pa se ljubezen konča, kar se je pokazalo na primeru glasbene sole in tudi s strani ravnateljev v razmerju do Jožeta Maurerja, načelnika oddelka za družbene dejavnosti, saj mu odtajo, da se ni z njimi ali pa vsaj ne z vse- mi, v zadostni meri posvetoval o oblikovanju šolskih okolišev, ki so vedno bili in najbrž tudi bodo občutljiva tematika. Čigav bo županski (volilni) denar? Kolikšnih sredstev bodo dele žne sevniške politične stranke, v kakšni višini jih bodo preje- male na svoj žiro račun iz ob činskega proračuna? Posame- zne stranke naj bi na mesec prejemale po 30 SIT za vsak do- bljeni glas na volitvah za občin ski svet, t.j: LDS 1788, SLS 1711, SDS - 1583, ZLSD -1120 in SKD 958 glasov. Kaj pa se bo zgodilo z dodatnimi 3470 glasovi, ki jih je prinesel stranki SLS Kristijan Jane, saj ni bil izvoljen le s podporo te stranke, še ne vemo, ker so se oglasile ostale stranke, s predlogom, naj se županovi glasovi delijo preko denarja tudi v njihove mošnje. Branko Kelemina (SDS) je na seji dejal, da je stranke na dogovor o tovrstni delitveni bilanci županskih glasov že pravočas no opozarjal (pred drugim kro gom volitev). Kakorkoli že, v stranki SLS se bodo morali do februarske seje občinskega sve- ta odločiti - v kolikšnih odstot- kih in komu bi bili pripravljeni odstopiti "denarne glasove" (morda pa tudi ne, ker so voli- tve tajne, sam Jane pa osebno ni nikomur nič obljubljal). "Jezni (sevniški) dečki" Člani občinskega sveta so na mizo pred sejo dobili tudi gra- divo svetniške skupine SDS s podpisom Branka Kelemine, na katerega se obračajo s predlo- gom za razrešitev že imenova- ne Komisije za mandatna vpra- šanja, volitve in imenovanja, ker v pet-članski izvoljeni ko- misiji ni zastopan član njihove stranke. V nadaljevanju bese- dila apelirajo na občinski svet, da naj "temeljito premisli in po- novno odloči v prid združe- vanja moči vseh subjektov v občinskem svetu in v prid bolj- šemu in enotnemu delu občine kot celote". Svetniška skupina SDS predlaga novo sestavo ko- misije, kjer je zastopan njihov član Bojan Rugelj. Besedilo vsebuje nekoliko izsiljevalne tone, kajti v njem opozarjajo občinski svet, da v primeru ne- upoštevanja njihovega predlo- ga, njihova svetniška skupina Vsi posavski svetniki - Vsi posavski Občinski svet Krško DARjA BOH Datum rojstva: 10.11.1960 - Senovo (kar doma) Bivališče: Trg I4.divizije Senovo Šolanje: OS Senovo, Srednja zdravstvena šola Novo mesto Stan: Poročena, mati 17-letnega sina Matjaža Predlagatelj: Stranka SKD, katere pa nisem član. Izvoljena sem bila v l.volilni enoti: KS Senovo in Koprivnica Izobrazba: Sem zdravstveni tehnik, zaposlena v Zdravstvenem domu Krško - ambulanti Senovo Prosti čas: V prostem času rada berem in poslušam glasbo Članstvo v društvih: Sodelujem v amaterski senovski gledališki skupini Svoboda Senovo, sodelovala pa bom tudi v športnem senovskem klubu, ki se ustanavlja, saj si želim, da bi športna dejavnost v našem kraju bolje zaživela, seveda pa je potrebno popreje že obstoječe športne objekte obnoviti, kar je že v teku. Prevozno sredstvo: Renault Megan Področje, ki mu namerava posvetiti več pozornosti: Nikjer se striktno ne nameravam držati predvolilnega programa, kar pomeni, da rni trenutno bolj odgovarja opozicija. Zaenkrat bom pustila času čas in na podlagi trenutnih ter izkušenj iz preteklosti oblikovala svoje mnenje in težnje. Ne želim nikogar grajati ali podcenjevati, želim samo pošteno igro, ki bo obrodila sadove v skupno dobro. Članstvo v komisijah, odborih: Sem v odboru za gospodarstvo, v Komisiji za odlikovanja in priznanja, kot zunanji član pa bom tudi v odboru Zavoda lekarn, ki se ustanavlja Prvi vtisi v novi vlogi, pričakovanja: Že v prejšnjem mandatu sem bila član KS, s tem dodobra spoznala problematiko delovanja sveta KS na relaciji KS - občina. Upam, da bo glede na funkcijo, ki jo je zdajšnji župan opravljal v prejšnjem mandatu občinskega sveta in glede na to, da mu je dodobra znana ta problematika, znal tem problemom tudi prisluhniti in jih v svojih pristojnosti realizirati. Kje in kako lahko občani najdejo stik z vami? Srečujemo se v domačem kraju, tudi v službi sem neprestano v stiku z ljudmi. Katera vprašanja in naloge v občinskem svetu so najpomembnejša: To je oblikovanje statuta in poslovnika Občine Krško, če pa izhajam iz svojega kraja, pa je to uvajanje devetletke v osnovno solo, razvoj malega gopodarstva in podjetništva, s tem odpiranje novih delovnih mest. Kot svetnica pa si bom močno prizadevala za izgradnjo novega zdravstvenega doma. ObzorniK Tel ./fax: 2O-32O 8 februar 1999 ObzorniK Ubčinski sveti ne bo podprla sprejema tistih dokumentov ali aktov občin- skega sveta, za katere je potreb na 2/3 večina, to pa so statut, poslovnik, zaključni račun, pro račun, odprodaja premoženja in drugo. Ali lahko tako podano obrazložitev razumemo, da bo- do "jezni dečki", kakor je svet nike SDS poimenoval Tine Zu pančič (SLS), rekli v bodoče vse mu, tudi dobremu in koristne- mu za vse, apriori: "ne in proti"? Do marčevske seje tega kljub temu ni pričakovati, saj so se svetniki odločili, da takrat od ločajo o ponovnem oblikovanju te komisije, čemur pa svetniška skupina SDS ni nasprotovala, kar so v nadaljevanju tudi do kazali, saj so skoraj soglasno imenovali vse odbore in komi- sije pri občinskem svetu občine Sevnica. (B. Mavsar) Iz krškega občinskega sveta Kam se seli Videm? Na višje ležeče predele, ker v dolini ni več veliko prostora (vsaj ne za gradnjo stanova- njskih objektov, ki bodo omo- gočali mirno storitveno dejav- nost, nemotečo obrt ali rekre ativno-zabaviščno površino); na površine, ki se danes upo- rabljajo za kmetijsko dejav- nost. Konkretneje, ob obravnavi in sprejemu odloka o spremem bah in dopolnitvah dolgoročne- ga plana občine Krško za ob- dobje 1986 2000 in družbenega plana za obdobje 1986-1990 je beseda tekla o odloku o zazi- dalnem načrtu za del stano- vanjskega območja Kremen. Zazidalni načrt, ki ga je izdelal Elite d.o.o Krško, predvideva sedem novih gradbenih parcel ob lokalni cesti Krško - Kremen, na zemljišču velikosti 1,1 ha, katerega lastnika sta Metka Kužnik Rimc iz Krškega ter An- ton in Ana Koritnik s Kremena. Vsekakor bodo že stanujoči na Kremenu dobili novo sosesko z ulico, ki jo bodo spremljale po hodne površine (pločniki) in javna razsvetljava, ne vemo pa, če jo bodo poimenovali po last nikih zemljišča ali kakšnem drugem veljaku. Črpalka na kilometer Če so bili prebivalci pod Gorjan- ci do sedaj prikrajšani za ben cinske servise, saj morajo svoja prevozna sredstva polniti v Šentjerneju, Drnovem ali Krš kem, se jim obetata v bližnji pri hodnosti dva, in sicer v Kosta njevici in v neposredni bližini križišča Križaj, t.j ob regionalni cesti Križaj Kostanjevica. Na seji smo poleg tega, da je gra- divo, ki so ga dobili člani ob- činskega sveta na klop, slabo pripravljeno, slišali glasove za in proti graditvi bencinskega servisa na Križaju, ob katerem naj bi stal tudi prodajno ser visni objekt za kmetijsko meha nizacijo. Po mnenju Antona Bu čarja (LRKS) ni logično, da bi na dveh kilometrih imeli dva ser visa, Franc Pibernik (SDS) je me- nil, da gre za antagonizem med Podbočjem in Kostanjevico, Vojko Sotošek (LDS) je opozoril na bližino potoka Senuša, saj ni v gradivu nikjer omenjeno, ka ko bo zaščitena podtalnica oz. vodotok, Francu Štokarju (SKD) pa se je zdelo čudno, ker bodo servis gradil na zemljišču l.ka tegorije. Slednjemu je odgovo- ril Franc Glinšek (SLS), da tega zemljišča ni škoda, ker naj bi bilo močvirnato. Najbolj argu mentirano razpravo, ki govori v prid gradnji bencinskega ser- visa, je podal Martin Kodrič (SKD) z navedbami, da križišče Križaj prevozi dnevno okoli 3000 vozil, na Planini nad Pod- bocjem, kjer je zimsko športni rekreativni center, se bo gradil maloobmejni prehod, ki bo do datno povečal frekvenco vozil, prav tako pa naj bi pot mimo bencinskega servisa vodila v Podbočje starše z otroki, ki bo do obiskali objekt za obšolske dejavnosti, za katerega naj bi bila že podpisana pogodba z Ministrstvom za šolstvo in sport. V končni fazi so svetnice in svetniki, sicer ne soglasno, pa vendarle sprejeli "razširitev ureditvenega območja naselja Brod in bencinski servis Križaj". Reorganizacija krške občinske uprave Kako efektivno izboljšati opra- vljanje posameznih del in uslug, ki jih občani potrebujejo in iščejo na svoji občinski upravi, bodo po vsej verjetnosti preu- čili na podlagi posnetka obsto- ' ječega stanja delovanja posame- znih služb, uslužbenci podjetja TM1 HORS d.o.o s Ptuja. Podjetje je del multinacionalne korpora- cije s sedežem na Danskem, v katerem se "ukvarjajo z vsem, kar je povezano s človeškim faktorjem", je dejal na seji g. Cimerman, ki prihaja iz omenje nega podjetja. Se pravi, v prvi fazi bodo pregledali obstoječe stanje, na podlagi tega izobliko- vali oceno in rezultate na po- sameznih delovnih mestih, tern pa naj bi sledila reorganizacija ali izboljšave. Za občane bi to pomenilo, da v prihodnosti ne bo potrebno narediti nešteto poti, tekanja iz nadstropja v nadstropje, porabiti dan ali dva dopusta, da bi prišli do željenih podatkov, papirjev ali na te čakali celo cele mesece. Da je to na krški občinski upravi potre bno izvesti, bi se strinjali vsi ali po besedah svetnika Branimirja Vodopivca (SLS): "Zavedati se moramo, da je občinska uprava zaradi ljudi in ne ljudje zaradi občinske uprave'1. Za podjetje TM1 smo lahko v preteklosti že slišali, saj so uspešno sanirali problem parkiranja v Piranu, tre nutno opravljajo analizo stanja in izboljšave v novomeškem po- djetju Krka in upati je, da bodo uspešni tudi na krški občini. Pa ne zato, ker bodo to naredili za 3,7 milijonov tolarjev, in tudi ne zato, da bo kateri uslužbenec morebiti ostal brez dela, pač pa zato, ker je že skrajni čas, da se tudi tu nekaj (končno) premakne na boljše. B. Mavsar svetniki -Vsi posavski Občinski svet Krško DŽENI ROSTOHAR Datum rojstva: 27.3.1973 - Novo mesto Bivališče: Golek 25, Krško Šolanje: OŠ Leskovec, Gimnazija Brežice Stan: Živim doma pri starših in zaenkrat še ne razmišljam o poroki in otrocih Predlagatelj: Neodvisna lista mladih, izvoljena pa sem bila v 3.volilni enoti Izobrazba, delo: Študiram socialno pedagogiko Prosti čas: V prostem času hodim na koncerte, gledam filme, rada fotografiram Clanstvo v društvih, klubih: Sem predsednica Društva zaveznikov mehkega pristanka, v katerem veliko delam, sodelujem pa tudi pri projektu mladinske delavnice v okviru Centra za socialno delo Krško Prevozno sredstvo: Golf Področje, ki mu namerava posvetiti več pozornosti: Zavzemala se bom predvsem za izboljšanje položaja mladih, v širšem pa za boljše humane odnose v družbi kot celoti in kar se da pestro kulturno podobo in dogajanje v občini. Članstvo v odborih, komisijah: Imenovana sem bila v Odbor za družbene dejavnosti Prvi vtisi, izkušnje: Zaenkrat so bile seje malo bolj "formalne", glede na to, da se je konstituiral občinski svet, razni odbori in komisije. Vsekakor pa upam, da me bodo jemali resno in da bomo skupno sodelovali pri uresničevanju predvolilnih obljub, ki so jih dali in izpostavili ob vprašanju mladih, zagotovitvi prostorov zanje itd. Kje vas ljudje lahko najdejo: Sem na domačem naslovu ali na Cesti 4.julija 58 (pod bivšim domom upokojencev), v prostorih Društva zaveznikov mehkega pristanka Katera vprašanja naj bi občinski svet obravnaval v prvi vrsti: Poleg zagotovitve boljših pogojev delovanja občinske uprave, se mi zdi nujno postaviti človeka, ki bo zadolžen za mladinska vprašanja, v okviru občinskega sveta pa oblikovanje telesa, ki bo skrbel za to podroqe. februar 1999 9 ÜOSPODARSTVO ObZörniK Ob stečaju gradbenega podjetja v Krškem ZANKE IN UGANKE OKOLI AGRAFE V zadnjih dneh januarja je po več mesecev trajajoči agoniji padla odločitev, da gre Agrafa d.d., gradbena operativa Krško, v stečaj. Večkratni sklici upnikov podjetja, ki naj bi v končni fazi odločili med prisilno poravnavo in stečajem podjetja, so bili neuspešni. Neuspešni že zaradi tega, ker smo lahko slišali in opazili, da ti sedijo na dveh nasprotujočih si bregovih. Tako naj bi en breg posedli tisti, ki so po odtkih upnikov z dru- gega brega Agrafo izkoriščali v svojo korist z raznimi škodljivi- mi pogodbami in transakcijami (ob tem, da naj bi vedeli že leto pred njimi kam poslovanje vo- di), na njihov račun iz podjetja potegnili še tisto, kar se je po- ¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦laiiHMHHaMHHHMaHaMHaaHMI tegniti dalo. Torej, govori se o upnikih, več ali manj se pojav- ljajo ista imena tistih, ki so ne- kaj dobili ali celo pridobili z Ag- rafo, in o upnikih, ki so potrpe- žljivo čakali, da se bo družba morda vendarle rešila, zdaj pa naj *bi tako ostali brez ali vsaj delno poplačariih dolžnih znes kov. Agrafa dolguje 263 upnikom. Najmanjši znesek posamezniku znaša 2.500 tolarjev, najvišji 76 milijonov tolarjev. Revizija finančnega poslovanja je pokazala, da znašajo obveznosti Agrafe preko 900 milijonov tolarjev in da ima Agrafa odprtih terjatev nekaj čez 250 milijonov tolarjev, torej naj bi čista izguba družbe znašala med 600 in 700 milijoni tolarjev. Prav gotovo tudi sama pridobi- tev del pri izgradnji krškega šolskega centra, kjer naj bi Ag- rafa gradila športno dvorano kot podizvajalec SGP Beton Sev nica, ne bi rešila podjetja iz tež- ke finančne situacije. Še več, vi- deti je, da je bila usoda podjetja prav na dan položitve temeljne- ga kamna za ta objekt, 4.12. 1998, dokončno "zabetonira- na". Namreč, do takrat so se še odvijali pogovori med vodst vom Agrafe in ljubljanskim SCT- jem, v nadaljevanju pa z Grad- benim podjetjem Grosuplje, o možnosti, da bi podjetje odku- pili oz. naj bi to delovalo v obli ki hčerinskega podjetja, se pra vi samostojno, a pod okriljem kupca Agrafe. Eden izmed pogojev kupca (SCT Ljubljana) pri zakupu podjetja kakor tudi pogoj stavkajočih delavcev je bil, da se zamenja vodstvo družbe, t.j odstop ve- änskega lastnika Agrafe d.d. in direktorja Alojza Babnika. Na mesto direktorja naj bi prišel Niko Žibret, ki se je pojavil kot vez med SCT-jem, Agrafo in drugim pogojem, to je prido- bitev del na krškem šolskem centru v razmerju 50 odstotkov s sevniškim gradbenim podjet- jem. Vendar pa je v dneh (sko- rajšnjega) podpisa o zakupu družbe stavkovni odbor delav- cev v Agrafi poklical televizij- ske postaje. Na njihove izjave pred kamerami se je negativno odzval predstavnik SCT-ja z obrazložitvijo, da se lahko stav ka v takšni obliki prenese tudi na njihove delavce, t.j delavce SCT-ja, v nadaljevanju pa je do govor o zakupu zaradi obvez- nosti in terjatev padel v vodo tudi pri banki. Naslednji dogo- vori so se odvijali z Gradbenim podjetjem Grosuplje. Osebje GPG ja je opravilo v Agrafi fi- nančni pregled poslovanja, pri pravilo plan reorganizacije podjetja, nakar so se lotili preg- leda trenutno sklenjenih po godb. Pri tem so odkrili, da up- rava Agrafe sploh nima podpi sane pogodbe(!) za gradbena dela na objektu ŠC Krško. Na dan položitve temeljnega kamna je tako GP Grosuplje podalo pismeno izjavo, da odstopa od zakupa podjetja, s čimer se je umaknil tudi Niko Žibret. Vsekakor za Agrafo ni bila usodna le ta manjkajoča (a po- membna) pogodba, saj se je iz- guba te gradbene operative po- večevala od 1995. leta, ko so jo odkupili od Pionirja Novo me- sto v stečaju, vsekakor pa bi ve- lik del lahko pripisali slabo in škodljivo sklenjenim pogod- bam, ki jih je takratno in kasjiej- še vodstvo podpisovalo. Ena slabše sestavljenih ali slabo re- aliziranih pogodb naj bi bila tu- di pogodba s Togrelom d.o.o, ki 10 februar 1999 ObzörniK UOSPODARSTVO jo je podpisal v januarju 1998 še takratni direktor Butkovič, ki navaja, da je Agrafa (kot bivši lastnik) pri Togrelu upravičena do 5 odstotnega popustapri na- bavi gramoza in betona. Ali lahko ugibamo in predvide vamo, da danes Agrafa ne bi bi la v stečaju (v stečaju je od 28.1.1999), če ne bi prišlo do "odcepitve" Togrela? Do januar- ja 1998 je Togrel proizvodna hala - spadal pod Agrafo, kar pomeni, da je bilo to eno pod- jetje z dvema direktorjema, Bu tkovičem in Žigantejem. S pr- vim januarjem 1998 se je Togrel osamosvojil in postal družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o), vzel s seboj 60 delavcev in v na- jem osnovna sredstva. V mese- cu aprilu je direktor Butkovič dobil nezaupnico, za v.d pa je bil postavljen Alojz Babnik, ki ni nikakor našel skupnega jezi ka z direktorjem Togrela Nikom Žigantejem. Tako je Agrafa, ne glede na obstoječo in podpisa- no pogodbo s Togrelom, za na jem osnovnih sredstev, ki je mesečno znašala med 250 in 260 tisočaki, nabavljala beton in separacije preko IGM Sava po višji ceni (namesto v Togrelu). Togrel je osnovna sredstva odkupil šele v decembru 1998, in sicer za 54 miljonov, od te vsote je Agrafa dobilale 16mili jonov, razlika sredstev pa je ostala pod hipoteko KBM banke. Pogodbe z izgubo je moč najti tudi, recimo, naobjektu Kapele, Gama, Numip in že sedaj se ve, da naj bi na objektu Kruno v No vem mestu znašala izguba 30 milijonov tolarjev zaradi slabo pogojenih del. Agrafa je nabav ljaia gradbeni material samo preko določenih dobaviteljev, ki pa niso bili tudi najbolj ugod ni, predvsem pa so to bili pos redniki. Tako se pojavlja pod jetje Geneza d.o.o Krško, regi strirano za uvoz in izvoz, kot posrednik pri nabavi cementa, železa, lesa; torej, Agrafa ni po slovala direktno s proizvajalci in dobavitelji surovin, kjer bi bilo moč nabaviti potrebni material po znatno nižjih in ugodnejših cenah (kot vmesne postaje zasledimo tudi Merkur Kranj, Cementarno Trbovlje ali pa Norik Ljubljana, Tomis Ljub- ljana itd.). Med tovrstnimi pos- redniki naj bi bila tudi Obrtna zadruga Resa Krško, ki naj bi zase poskrbela v smislu "dobre- ga gospodarja", saj je Agrafi na- bavljala material s cenami, ki so presegale pogojeno ceno izde lave, kar je razvidno iz obstoje čih kalkulacij. Agrafa je vsekakor veliko dela la, ostaja pa odprto vprašanje, kam se je stekal denar, koliko so ga razgrabili t.i. posredniki, ko so med nekaterimi, že zgoraj omenjenimi objekti, gradili raz stavni salon Svea Zagorje, stek larsko šolo v Rogaški Slatini, Hotel "Cavtat" v Dubrovniku, Delta Team Krško. Izjema med temi velikimi projekti je veliko gradbišče Vina Brežice, kate rega je Agrafa zakljudla po zitivno, se pravi, brez izgube. 75 miljonov, s katerimi bi Iah ko Agrafa vsaj pokrila dolžne place delavcem, je podjetju še vedno dolžan IR Inženiring Kr ško (tudi pred stečajnim pos- topkom), ki je bil investitor gra- dnje blokov na Kovinarski ulici v Krškem. Zaradi tovrstnih transakcij ma- njši upniki in zdajšnje vodstvo, ki so pravzaprav nemočno ob- sedeli na drugem bregu, dvo- mijo v poslovanje, kar so tudi povedali na zadnjem sestanku upnikov. Bivše vodstvo Agrafe naj bi z določenimi podjetji delalo v svojo (le posamezniko vo) korist ter v korist posamez nih podjetji, s tern pa v njihovo škodo. Zatorej je del upnikov zahteval, naj se odstopi od pri- silne poravnave ter se uvede stečajni postopek, v katerem bodo pregledane vse pogodbe oz. asignacije za dobo enega leta nazaj ali še dlje. Da bo Ag rasa težko prišla do kakšnega tolarja s strani dolžnikov (teh je okrog 100), je jasno, ker je novo vodstvo ob pregledu do- kumentacije tudi ugotovilo, da določena podjetja, s katerimi so imeli podpisane pogodbe, sploh (več) ne obstajajo ali pa gre za razne inženiringe za us luge, za pridobljene projekte itd... Vse bolj glasno pa naj bi se šepetalo tudi o tako imeno- vanem "skrbno načrtovanem gradbenem scenariju ali grad benemu lobiranju", kjer se ome njata krški Kostak in sevniški Beton. Morda zaradi tega, ker ti dve podjetji z izpadom Agrafe na ta način ostajata in postajata edina velika izvajalca ter nosil ca gradbenih del v Posavju. Tovrstnih namigov nam ni za enkrat mogel niti potrditi niti demantirati Ignac Štrucl, ki ga je Nadzorni svet imenoval z 18. januarjem 1999 za vršilca dol žnosti v Agrafi. Vsekakor je to človek, ki je v gradbeništvu že 30 let, sedaj pa nekako ne more verjeti, ko ležijo pred njim raz prostrte listine, pogodbe z ime- ni, gradbišča v številkah, da se je vse to dogajalo v njihovem podjetju, ali, kakor nam je sam rekel: "Če verjamete ali ne, boli me srce. Kriminalistična služba je mnogo prepozno prestopila präg podjetja". Kakšne bodo v končni fazi ugotovitve krimina listov (kajti igre, dogovori v ozadju so težko dokazljivi), še ne vemo, vsekakor pa bodo imeli veliko dela, da bodo v svo ji preiskavi potrdili ali ovrgli sume, ki se pojavljajo. Morda bodo nekateri v izsledkih te preiskave našli vsaj malo zado ščenja, vsekakor pa to ne bo rešilo okoli 150 zaposlenih, o katerih negotovi usodi bi lahko napisali še veliko vrstic in zgod bo zase. Konec koncev se bo sčasoma polegel tudi ta "grad beni prah", dosje Agrafa pa uto nil v pozabo med ostalimi ime ni na gospodarskem pokopa lišču Krškega. [ Še pomnite, I tovariši in go I spodje, zgo I dbe o nekdaj | velikih in us- 1 pešnih SOP u, Kovinarski, I Pionirju, pred I vsem pa stoti 1 nah delavcev I in njihovih \ družin, bolj all | manj skritih j osebnih trage I dijah, kijim ni I videti konca, I čeprav se zdi, I da bi se vsaj ne kate r i m vendarle lah ko izognili ... Bojana I Mavsar Ignac Struct Kdo in kdaj bo dokončal bloke na Kovinarski ulici?! /r"*Vt PQSAVSKi «yr ObzorniK Tel./fax: 20-320 Aktualnq ObzorniK Srečanje v Brežicah na temo: "ZAKAJ ŽENSKE V POLITIKI" Urad za žensko politiko je 28. januarja v Brežicah pripravil srečanje na temo Zakaj ženske v politiki, na kateremso sodelovale tudi direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik, Milica dr. G. Antic, predavateljica na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in avtorica knjige Ženske v parlamentu, etnologinja Posavskega muzeja Ivanka Počkar ter Milena Jesenko, koordinatorka srečanja. Pogovora so se udeležile ženske različnih starosti, poklicev, a s podobnimi problemi, prišli pa so tudi dijakinje in dijaki Gintnazije Brežice. Poleg nekaterih strankarskih veljakov je barve moškega spola zastopal brežiški župan Vladimir Deržič. Urad vlade za žensko politiko je strokovna vladna služba, ne politično-upravno telo, ki se lo- teva vseh področij zakonodaje, ki se tako ali drugače navezuje- jo na problematiko žensk, pred vsem pa so pozorni na spre- membe položaja žensk. Poleg tega sodeluje z različnimi ne- vladnimi organizacijami, pod- pira razne projekte, kot so S.O.S. telefon, "varne hiše" in podobno. V Uradu si po bese- dah direktorice Vere Kozmik prizadevajo, da bi svoje delo iz- peljali iz Ljubljane in vzpod- budili delovanje na lokalni mre- ži ter pridobili sodelavke, ki bi bile pripravljene organizirati dogodke, pisati clanke,...- Ob takem delu pa so javne raz- prave, kot je bila ta v Brežicah, še kako dobrodošle, saj omogo- čajo ženskam, pa navsezadnje tudi moškim, da spregovorijo o problematiki žensk v družbi. TokVat je bila osrednja tema povezana z žeriskami v politiki. Kar pogosto volimo predstav- nike v različne organe, v občin- ski svet, v parlament. Kakšna pa je zastopanost žensk v teh or" ganih in kako ženske razmišlja- mo o sebi in politiki, so bila le nekatera izmed vprašanj, na ka- tera so udeleženci srečanja pos- kušali odgovoriti. V slovenskem parlamentu je le sedem žensk in taki demo- kraciji gostja Milica dr. G. Antic pravi moška ali nedokončana demokracija. "S tako demokra- cijo je nekaj narobe," je pouda rila. Ženske se namreč napačno lotevamo spreminjati politiko. Potrebno je poseči v samo jedro politike, tja, kjcr se odloča. Če se ženske, ki so v politiko že vključene, oglašajo vedno samo kot ženske, z ženskega stališča, tak odnos naleti na odpor. Zato je toliko bolj pomembno, da je število žensk vsaj približno enako številu moških predstav- nikov, sploh pa ker gre za enako sposobne, izobražene, izkuše ne in pripravljene, da lahko posežejo v politiko. Udeleženke so se strinjale, da je v glavah žensk, in tudi moš- kih, še vedno preveč zavor in da je za to treba še ogromno na rediti. Praviloma se ženske v parlamentu oglašajo kot stro- kovnjakinje, njihovi nastopi so povezani z znanjem, kar je po- kazala tudi raziskava. O proble- mih pa, ki niso v povezavi z nji- hovim strokovnim znanjem, le redko spregovorijo za govorniš- kim odrom. Poleg tega je razis- kava pokazala, da imajo pravi- loma ženske predstavnice v parlamentu ali v občinskih sve tih vsaj višjo ali visoko izobraz bo, kar za moške še zdaleč ne velja. Tako ženske kot moški se vse preveč oklepamo tradicional nih vlog, ki so nam v procesu socializacije nekako prišle pod kožo, kar pa je težko spremeni- ti. Ženske se na eni strani z ne kirn strahom odločajo za vstop v politiko, na drugi strani pa se moški težko odrečejo svoji vlogi v politiki. Moški del udeležencev je ob vprašanju, ali se moški bojijo žensk, besedo prepustil župa- nu Deržiču, ki je poudaril, da deli ljudi na pridne in lene, sposobne in nesposobne, ne pa na ženske in moške. Po njego- vih besedah imajo ženske po membno vlogo v javnem živ ljenju, res pa je, da jih je zelo malo v občinskem svetu pa tudi v svetih krajevnih skupnostih. "Moški se ne bojimo žensk. Ne gre pa samo za zavore v glavi, ampak na to vplivajo tudi do- ločeni pogoji," je povedal žu- pan. Lidija Petrišič Foto: Boštjan Colarič V posavskih občin- skih svetih je vsega skupaj le osem predstavnic ženskega spola. V krškem občinskem svetu največ ¦ štiri: Darja Boh, Ana Breznikar, Ana Sontrak in Dženi \ Rostohar, v \ brežiškem še manj - tri: Alja Kobali, Milena Jesenko in Slavka Černoš, v Sevnici pa je Andreja Jamšek edina. 12 februar 1999 ObzorniK Uogodki Praznik KS Senovo in 55-letnica pohoda XIV. divizije SENOVO OHRANJA SPOMIN NA ŠTIRINAJSTO Letošnji krajevni praznik so Senovčani združili s proslavo 55- letnice pohoda XIV. partizanske divizije na Stajersko, med katerim so borci te enote izvršili 7. febru- arja 1944 enega najpomembnejših napadov prav na rudniške objekte in druge strateške točke na Seno- vem in v okolici. Po tej enoti, ki je v začetku pohoda štela 1112 bor- cev in bork, med pohodom in hudi- mi boji pa jih je izgubila skoraj dve tretjini, danes nosita ime osnovna sola, večnamenski dorn in osrednji trg na Senovem. Nedeljske prosla- ve se je udeležilo veliko gostov, med katerimi so bili partizanski generali in heroji, občinski in kra- jevni funkcionarji ter župan občine Krško Franci Bogovič. Organizacijski odbor, ki ga je vodil pred- sednik senovske KS Anton Petrovič, je pripravil bogat kulturni program, v kate- rem so sodelovali domači pihalni orkes- ter pod vodstvom Janeza Ceglarja, reci- tatorji senovske osnovne sole in drugi. Zvrstilo se je nekaj govornikov, po kraj- šem nagovoru gostitelja Petroviča in po- zdravu predsednika hrvaške borčevske organizacije Ivana Fumiča.je o sodelova- nju hrvaških in slovenskih partizanov ter prebivalcev ob meji govoril general Rade Bulat, nekdanji mirnodobski ko- mandant XIV. divizije, posebno odmeven pa je bil nastop naslovnega škofa Veko- slava Grmiča, ki je med drugim dejal: "Nehote mi prihajajo na misel besede pesnika Franceta Prešerna, saj jutri pra- znujemo Prešernov dan: "Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni d'novi". Da, tega ste se vi dobro zavedali, dobro smo se zavedali vsi napredni Slovenci v letih samoobrambe pred uničenjem, na katero nas je obsodil nemški nacizem, ko je namreč dejal.da je treba slovenski narod kratko malo izbrisati s tega košč- ka zemlje in napraviti to zemljo zopet nemško. In takrat nas je hrabrilo upanje na zmago, kakor ga izpoveduje naš nes- mrtni pesnik:"Največ sveta otrokom sli- ši slave, tja bomo našli pot...." "Dragi borci in borke, takšna je bila to- rej tudi vaša vera, ker si moramo nujno priznati: kjer je takšno upanje, tarn je tudi vera, celo v ožjem pomenu besede, ne da bi se nekateri tega sploh zavedali. Krščansko povedano, bog je bil z vami, bil je na vaši strani.čeprav na vaših paso- vih, kolikor ste jih sploh imeli, ni bilo napisano: Z nami je bog, kakor so ta napis nosili.veänoma bogokletno, nem- ški SS vojaki in policisti. Kjer se namreč kdo bojuje za pravično stvar, ga bog takorekoč vodi za roko, čeprav se tega sam niti ne zaveda. Končen namen po- hoda v vojaškem in potem tudi politi- čnem pomenu je bil kljub največjim žrt- vam dosežen, pomoč Štajerski in njene- mu uporu proti smrtnemu sovražniku, nemškemu okupatorju." Po Grmičevem mnenju je bil največji uspeh pohoda v tern, da je zasejal "se- me" novih bork in borcev za svobodo in lepšo prihodnost slovenskega naroda, ki se je končno razodela popolnoma z osamosvojitvijo! Zato so borke in borci lahko ponosni na svoje veliko dejanje med okupacijo in se ne smejo ozirati na tiste, ki bi hoteli razvrednotiti nji- hov boj, saj so takrat morali prenašati še hujše trpljenje."Resnice pač ni mogo- če zabrisati in popolnoma utišati, prej ali slej je vedno zmagovalka", je dejal Grmič in požel navdušem aplavz nabito polne dvorane. Alojz Dolničar, predsednik skupnosti . borcev XIV. divizije, je na kratko opisal prehojeno pot divizije in naštel nekatere s krvjo prepojene kraje, na katerih so med tri tedne trajajočo nemško ofenzi- vo padli mnogi njeni člani, tako da je divizija za vedno ostala brez tretjine bor- cev, okoli dvesto pa je bilo ranjenih in bolnih. Danes je živih še 203 nekdanjih borcev in pohodnikov, od katerih jih 188 živi v Sloveniji, ostali pa na Hrvaškem, v Bosni,Jugoslavs, Italiji, Kanadi in Izraelu. Dolničar je prisotne seznanil, da je v petek, 5. februarja glavni odbor ZB NOV senovski osnovni šoli podelil priznanje s srebrno plaketo, ki ga je izročil osebno predsednik republiškega odbora ZB NOV in nekdanji komisar 14. divizije Ivan Dolničar. (S.M.in B.C.) V DVORCU IMPO1JCA PRIČAKUJEJO PRVE STANOVALCE "V mednarodno leto starej- ših v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca vsto- pamo pripravljeni", je na sklicani tiskovni konferenci 15.januarja povedala Milka Cizelj, direktorica omenje nega zavoda, "toliko bolj, ker smo v lanskem letu us peli dokončati adaptacijo 17- ih stanovanj v dveh etažah v Dvorcu Impoljca, za katera smo se skupno z Ministr stvom za delo, družino in so cialne zadeve odločili, da jih ponudimo starejšim osebam kot varovana stanovanja". Gre za stanovanjski dom za sta- rejše (praviloma po 65. letu starosti), ki je kot oblika pomo- d starejšim Ijudem opredeljena v programu razvoja varstva sta rejših oseb na podrocju social- nega varstva v Sloveniji do Ieta 2005. Ti bodo lahko v omenje nih stanovanjih, ki obsegajo spalni del, dnevni kot, mini ku- hinjo z jedilnim kotom in pripa dajočimi toaletnimi prostori, vodili samostojno gospodinj stvo, pri tern pa po lastnih po trebah imeli na razpolago tudi 24-urno dnevno pomoč v okvi ru že obstoječe institucije pri hišnih opravilih, osebni higieni kakor tudi zdravstveni negi. Vsaka stanovanjska enota ima možnost samostojnega telefon- skega priključka, sicer pa bo vsak stanovalec varovanih sta- novanj preko klicne naprave povezan s službo pomoči v Domu upokojencev in oskrbo- vancev Impoljca. Stanovanja so različnih veliko- sti. Obsegajo od 20 do 50 m*' po vršine, prav tako pa je tudi različna najemnina stanovanj, ki se giba v razponu od 80.000,00 do 110.000,00 tisoč tolarjev na mesec oz. do 140.000,00 SIT, kar je odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bo- do stanovalci teh enot sposobni samostojnega življenja oz. ko- liko pomoči in dodatnih stori tev bodo v okviru tega bivanja potrebovali. V Impoljci že zbi- rajo prijave, vsekakor pa jih imajo namen v prioritetnem smislu ponuditi interesentom iz našega posavskega prostora, kjer so se do sedaj že kazale po- trebe po tovrstnih ponudbah domovanja in oskrbe starejših Ijudi. Bojana Mavsar februar 1999 13 UOGODKI ObzörniK SEVNIŠKI IZBOR: "ŠPORTNIK LETA 1998" 16. januarja so v sevniški športni dvorani ob kratki športno glasbeni prireditvi z razglasitvijo in podelitvijo priznanj za športnika leta 1998 zaključili akcijo, ki so jo že tretjič pripravili na Radiu Sevnica. Akcija za izbor "naj športnika" je potekala dober mesec, in sicer v času od 7. decembra 1998 do 11. januarja 1999. Glasovanju se je odzvalo 616 poslušalcev z oddanim glasom preko radia ali z dopisnicami, poleg izbora po oceni poslušalcev za naj športnika pa so v Sevnici izbrali tudi športnika leta na podlagi strokovne ocene. Po izboru poslušalcev je "naj športnica" postala Adriana Virtič za dosežke v atletiki iz Atletskega kluba Sevnica. Naziv "naj športnik" si je prislužil kara- teist Stojan Tomažič iz Karate kluba Stilles Sevnica, poslušalci pa so izbrali tudi najboljšo ekipo, ki je v minulem letu postala ekipa v malem nogometu - Mizarstvo Krošelj. Po strokovni oceni si je ta zveneči naziv pristreljala Una Grabnar iz Strelskega društva Sevnica, in sicer za doseženo 2.mesto (puš- ka) na Izbirni tekmi za repre- zentanco Slovenije, za 2.mesto v streljanju z zračno puško na Državnem prvenstvu, za 2.mesto v streljanju s samostrelom na Evropskem pokalu Avstrije, 2.mesto s samostrelom na Državnem prvenstvu, za osvojeno 6.mesto (samo- strel) v Frankfurtu na Evropskem prvenstvu, kakor tudi za doseže- no normo za katego- rijo - športnik Med- narodnega raz- reda. Tinin pokal je na podelitvi, a nič manj po- nosno, prev- zela njena mama, saj je Tina v ča- su podelitve nabirala nove točke na tekmovanju. In če si je Tina Grabnar ta naziv s preciznostjo pristreljala, si ga je nedvomno priboril nosilec mojstrskega črnega pasu l.DAN Shotokan karate Marko Stopar. Marku, ki kroji sam vrh mladinske sloven- ske reprezentance, je Olimpijski komite Slovenije podelil Status športnika perspektivnega razre- da. Med nizom visokih uvrstitev in dosežkov na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih naj omenimo doseženo l.mesto v katah in športnih borbah posamezno med kadeti na Pokalu Vzhod- ne obale Afrike v Port Elizabeth in 7.mesto v katah posamezno na Evropskem mladinskem prvenstvu v grških Atenah v lanskem letu, ki je bila tudi sicer sploh prva slovenska uvrstitev med 8 najboljših v vsej 30-letni zgodovini slovenskega karateja. Z Markom smo med pogostitvijo športnikov, ki so jo prireditelji po končani razglasitvi organizirali v Hotelu Ajdovec, uspeli spre- govoriti tudi nekaj besed. Na vprašanje, kaj mu ob tolikih zvenečih naslovih in dosežkih pomeni to prizna- nje, Marko odgo- varja: "Nedvomno mi ta nagrada po- meni veliko, ker je podeljena pred domačim občin- stvom. Je izkaza- no spoštovanje in priznanje za delo, trud in rezultate. Tudi' za naprej mi je to vzpodbuda, saj veš, da več kot 9-urni trening na teden ni zaman, da te tudi širše nekdo spremlja." Sicer pa nam je tudi povedal, da ga sedaj čaka kot prvo tekmo- vanje mladinsko evropsko prven- stvo, kjer upa, da bo ponovil Ian- skoletne rezultate, za tern pa se bo dijak 4.1etnika celjske športne gimnazije osredotočil tudi na šolo, saj ga letos čaka matura. Malo presenetljivo, a Marko-tudi pove, da se v prvi vrsti želi vpisati na študij obramboslovja, pa čeprav pušča odprto tudi mož. Sevniški župan z mamo Tine Grabnar 14 februar 1999 ObžorniK UOGODKI nost vpisa in študija na Fakulteti za šport. Kaj pa prosti čas? "Pros tega časa imam res malo, pa še tistega največkrat izkoristim za šport, košarko in nogomet, rad pa ostanem tudi doma s starši, ker sem sicer bolj malo doma", nam je za zaključek povedal Marko Stopar. Sicer pa so po strokovni oceni v Sevnici razglasili tudi najboljšo ekipo, ki si jo je z doseženim 2.mestom v državnem prvenstvu prislužila Mladinska ekipa rokometnega kluba Sevnica V Sevnici s športnim izkupičkom tako dokazujejo, da so "športna občina", saj imajo kar 19 špor- tnikov s priznano kategorizacijo olimpijskega kom'iteja Zveze športnih zvez. Torej, za zaklju- ček, še veliko športnih dosežkov, želi vsem omenjenim in tudi tistim, ki so veliko doprinesli k rezultatom in razvoju športa v Sevnici (pa jih tokrat nismo ome nili), kakor tudi organizatorju te prireditve, ekipa Posavskega obzornika. Marko Stopar v pogovoru za naš časopis GRAFIKA buCik Semič Nogomet NOGOMETNI TURNIR ZA DEKLICE SENOVO '99 Na Senovem je v nedeljo, 31. ja- nuarja, potekal že tradicionalni turnir v malern nogometu za deklice do 18. leta starosti Senovo '99 - v počastitev krajev- nega praznika KS Senovo. Tur- nirja se je udeležilo šest ekip. V finalu sta se pomerili zmago- valni ekipi (turnir je bil razde- Ijen na dve skupini) v skupinah Krško I in Maribor. Po velikem boju so bile boljše Krčanke in tako zmagale z 2:0. Končni vrst- ni red: 1. Krško I, 2. Maribor, 3. Radio Krka, 4. Ilirija, 5. Kr- • ško II in 6. OŠ Semič. Najboljša strelka je bila Monika Lekše iz ekipe Krškega. Turnir si je ogledal tudi selektor ženske nogometne reprezentance Slove- nije Robi Gašperčič, ki nam je povedal: "Na Senovo sem prišel pogledat, da bi našel še kakšno igralko za reprezentanco, ki jo sestavljam za nastop na kvali- fikacijah za EP. Moram povedati, da je kar nekaj zanimivih, jih pa sicer ni mogoče videti v ženski nogometni ligi, ki ima osem ekip, saj so še premlade. Če se bom za kakšno odločil, jo bom pova- bil na enotedenske priprave, ki bodo 21. februarja v Izoli. V pr vem krogu kvalifikacij deklic do 18. leta za EP Slovenija igra v sku- pini s Turčijo, Bolgarijo in Molda- vijo. Prvi dve pa se uvrstita v dru- gi krog kvalifikacij in od tarn spet prvi dve ekipi na EP, ki bo letos za deklice do 18. leta že tretjič. Tudi lani je Slovenija že igrala v kvalifikacijah, a je izpadla." Z.P. in B.C. deklice iz nogometnega kluba Krško s trenerjem Brankom Cvirnom Nogomet ČETRTFINALNO DRŽAVNO TEKMOVANJE OSNOVNIH SOL V športni dvorani v Leskovcu so se v četrtek, 28. januarja, učen- ci, rojeni leta 1984 in mlajši, po- merili v malem nogometu. So- delovale so ekipe osnovnih sol F. Prešerna Črenšovci, Mihe Pin tarja Velenje, Olge Meglič Ptuj in Leskovca pri Krškem. V nabi- to polni dvorani smo bili priča zanimivim in kakovostnim predstavam, v katerih so največ nogometnega znanja pokazali domačini iz OS Leskovec in se s tremi gladkimi zmagami uvrs- tili v polfinale državnega pr venstva. Drugo mesto so zased li Pomurci iz Črenšovcev, tretje Velenjčani, četrto pa učenci s Ptuja. Za najboljšega igralca turnirja kot tudi za najboljšega strelca so imenovali Dejana Ur- banča iz OS Leskovec, naziv naj- boljši vratar pa si je priigral Mi- ha Kolarič iz OŠ F.P. Črenšovci. Darja in Peter Starič Hrastovka 2 8230 Mokronog tel/GSM:04l 649 250 PROŠNJA ZA PRISPEVEK K STROŠKOM OPERACIJE NA SRCU ZA DOJENČKA PETRA STARIČA V LONDONU Podpisana starša Darja in Peter Starič a Hrastovice 2 pri Mokronogu se na vas obračava s prošnjo, da nama z vašim prispevkom pomagate rešiti življenje najinega štirimesečnega sina Petra Sta- riča, kije bil rojen 4. septembra 1998 v Novem mestu. Najin sin seje rodil s hudo srčno napako (diagnoza TETRALOGIjA FALLOTI bela oblika). Trenutno je skupaj z mamico Darjo v boln&nid - Pediatrični kliniki - oddelek za dojenčke - v Ljubljani. Zdrav- niki so nama povedali, da je operaaja potrebna najkasneje v času enega mese- ca oziroma maksimalno enega meseca in pol. Glede na to, da sva zelo zaskrbljena za otroka in se zares bojiva, morava pove- dati, da zaupava zdravnikom v Ljubljani, vendor pa sva se glede na opremljenost Klinike in glede na posvet s kardiobgi, odloäla, da se operaaja naredi v Londonu. Zelo spoštujeva zdravnike, ki danes skr- bijo za najinega sina in so bolezen tudi odkrili, vendor pa se res bojiva, da zaradi trenutne opremljenosti Klinike najin otrok te operacije v Ljubljani ne bo prežnd. Stroški te operacije bodo v višini oca 15 tisočGBP (funtov).Točen znesek bo znan, ko bo prišlo mnenje, skupaj s pred- racunom od zdravnika dr. Starka iz Lon- dona. Poleg stroškov operacije pa bodo seveda še dodatni stroški (prevoz v Lon- don in nazaj ter bivanje skupaj s starši v Londonu). Vljudno prosimo, da v kolikorje mogoča kakšna pomoč z vaše strani, da nama pomagate. Sredstvo za operacijo se zbirajo pri SLOVENSKI KARITAS, Ciril Metodov trg 9, Ljubljana, in sicer na tiro račun številka: 50100- 620 - 133, sklic OS - 1140116 - 623903 s phpisom "5KLAD ZA MLADO ŽIVLJENJE"za Petra Stariča. Vedno poudarjamo, kako dragoceno je življenje,zato srčno upava, da boste razu- meli najino bojazen in se na najino proš- njo odzvali, sajje txikaj pomemben prav vsak dar. Darja in Peter Static Uruštva in klubi ObzorniK Ob prireditvi Praznik vina Sremič 99 IZKORISTITI PREDNOSTI LEPE POKRAJINE, V KATERI (LAHKO) RASTE DOBRO VINO Druga polovica januarja je zdaj že tradicionalno čas, ko se v Krškent zvrs- tijo prireditve pod naslo- vom Praznik vina, ki jih pripravljajo člani Društ- va vinogradnikov Sremič. Letošnje so se zaključile v soboto, 31. januarja z domiselno pripravljenim priložnostnim kulturnim programom in z razgla- sitvijo rezulatov ocenje- vanja vzorcev vin posav- skih vinogradnikov ter po- delitvijo priznanj najbo- ljšim pridelkont. Polna velika dvorana krškega kulturnega doma je bila dokaz, da so z vinsko trto povezani mnogi Posavci ne glede na starost, izo- brazbo ali premoženjski status. Alojz Kunej, predsednik druš- tva, je na sobotni slovesnosti spregovoril o namenu praznika in poudaril, da je bila osrednja tema tokratnega srečanja vino- gradnikov približevanje slo- venskega in posavskega vino- gradništva Evropi. V zvezi s tem so pripravili dve predava- nji, najprej je znani primorski vinögradnik Ales Kristančič go- voril o filozofiji trženja sloven- skih vin v svetu, naslednji dan pa je mag. Zdenko Rajher z Vi- soke agronomske sole v Ma- riboru predaval na temo Kaj ča- ka slovenskega - posavskega vi- nogradnika v Evropski uniji. Takoimenovana "vinorodna de- žela Posavje" ima po Kunejevih besedah okoli 7.500 hektarjev zasajenih vinogradov, katerih povprečna parcela pa merj le 25 arov, obdeluje jih pa kar okoli 30.000 "vinogradnikov". Jasno je, da je zato težko združiti in terese in sposobnosti, saj si "dodatne probleme" napravimo sami. Na podrocju vinorodnega Sremiča je več težav, predvsem pa je obstoječi asortiment tipi- čen za vino cviček, saj je na le- vem delu bregu Save kar 45 % žametne črnine, 15 % modre frankinje, 10 % kraljevine, 10 % laškega rizlinga, vseh ostalih ("necvičkastih") vrst je le okoli 15%. Dolgoročna ambicija vino- gradnikov z območja Sremiča so butična vina Sremičan (pred vsem laški rizling, souvignon), saj te vrste na tem obmocju do- kazano dosegajo šampionsko kakovost. Poleg tega bi želeli še več modre frankinje in modrega pinota. "Žal je sedanji sremiški asortiment povsem drugačen, edinstvenemu rubinastemu rdečemu gadu pa so zakoličili mejo do reke Save," je z opaznim nezadovoljstvom pou- daril Kunej. "Matična peč je zanj preozka, prekratka in to bo slej kot prej škodovalo občini Krš ko, ki je trideset let vlagala v projekt cvička," je še dodal. Zaradi vsega tega je glavna na- loga vinogradnikov sedaj ob- nova vinogradov tako zaradi asortimenta kot zaradi dotra janosti nasadov, pri tem pa pri- čakujejo pomoč in podporo ob- čine in države, da bi se čimpre) približali željeni blagovni znamki Sremičan, s katero bodo v prihodnosti lahko tržili svoja vina. Z optimizmom zrejo v na- prej tudi zaradi vzpodbud, ki jih sremiški vinogradniki pre- jemajo od prijateljev v doma čem okolju in tudi v tujini. Eden takih je avstrijski vinar Grasmu- ck, ki pravi, da mora biti našim vinogradnikom v vzpodbudo pri vstopanju v Evropo dejstvo, da imajo dobro vino in čudovito lepo deželo. Na tem bodo mora- li graditi tako slovenski kot po- savski vinogradniki. Med gosti vinogradniške pri reditve je bila tudi aktualna slo- venska vinska kraljica Irena Kupljen (na sliki spodaj), ki je v dokaj sproščenem razgovo- ru z Bernardo Žaren povedala, da prihaja iz vinogradniške družine Kupljen iz radgonskih goric, s področja traminca in laškega rizlinga. V kraljevski vlogi se dobro počuti, z vino gradniki pa je hkrati težko in lepo sodelovati, saj dobro ve, da ponavadi pričakujejo spod budnih besed, in ve, da mora dober vinogradnik "vsako jutro pozdraviti svojo trto". V imenu ocenjevalnih komisij je spregovoril enolog Rastko Tement iz Maribora, ki je ^elo pohvalil organizatorje letošnje prireditve, saj so komisije dela- le v skoraj idealnih pogojih. Kot Prireditev Praznik vina Sre- mič99je Vinogradniško dru- štvo Sremič pripravilo v so- delovanju s Kmetijsko sveto- valno službo Krško in s pomo- čjo mnogih sponzorjev in so- organizatorjev, vendarso bili vsi v veliki večini iz njihovih vrst. Omeniti velja, da je sce- narij za zaključno prireditev, na kateri so nastopili pevci iz Brestanice in pevke Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci ter člani dramske skupine iz Koprivnice, pripravil Janko Avsenak, sceno pa je izdelal Guni Fabijančič. Ob tej priliki so člani Društva Ijubiteljev fotografije iz Krškega pripra- vili razstavo fotografij na temo vinogradništva, osnov- nošolci iz Brestanice in Krške- ga pa so izdelali makete vin- skih hramov. 16 februar 1999 ObzorniK Društva in klubi je dejal, je vsem sodelujočim skupen cilj, da bi nenehno iz boljševali pridelavo kakovost nega grozdja in iz njega kako vostno vino. Žal pa je včasih vpliv narave izrazito neugoden, kar se je zgodilo tudi v letu 1998, zato ta letnik ni bil naj- boljši ne v bizeljsko-sremiškem okolišu kot še marsikje drugod v Sloveniji. Ugotovili so, da so med ocenjevanimi vzorci bila bela vina neprimerno bolje kle- tarjena kot rdeča. Zato bo po- trebno več pozornosti nameniti kvaliteti rdečega grozdja in kle- tarjenju rdečih sort. "Morda bo- do ocene za nekatere razočara- nje, ker pač vsak vinogradnik zase največkrat meni, da je de- lal po najboljših močeh, vendar je prav, da se trudimo naprej, saj nas k temu sili konkurenca in pa želja, da bi bi pridelek čimbolje prodali," je zaključil predstavnik ocenjevalcev. Župan občine Krško Franci Bogovič je izrazil zadovoljst- vo, da je občina pokrovitelj pri reditvi, ki je prerasla v največjo tovrstno srečanje v Posavju. "Kot se človekovo življenje deli na različna obdobja: otroštvo, mladost in zrela leta, ima tudi vino svoj razvoj, zato konec ja nuarja še ne pokaže vseh svojih vrednosti, pač pa je to pravi čas, da se vinogradniki zberejo, in sicer ne le zaradi ocenje- vanja, pač pa tudi za izboljša- nje znanja, kulture pitja, prob lemi vinogradništva in kletar- jenja. Saj je jasno, da trideset tisoč vinogradnikov ne bo žive- lo od prodaje vina, naloga obči- ne in društev pa je, da pomaga tistim, katerim to je oziroma bi lahko bil kruh," je dejal Bogovič. (S.M) NAJ VINO vinskega prazni- ka imata ±e tretjič zapo- red Mihaela in Janez Šeko- ranja iz Bizeljskega, v ka- tegoriji predikati 97 (oce- na 19,24), za ostala najbo- Ijša vina pa so dobili priz- nanja: za rdeče vino (17, 6), Rudi Manček iz Krške- ga, za belo vino normalne trgatve: (18,56) vlnko Mat- jašič s Sromelj, za predi- kate letnika 98 (18,56) pa Matjaž Jenštrle s Sremiča. ZARADI SNEGA KOLAPS V POSAVJU Od 8. do 10. februarja je bilo Posavje deležno pravih snežnih ploh, ki so lomile drevje in povzročile nemalo okvar na daljnovodih elek- trične napetosti. Pregorel je transformator na Orehovcu, prebivalci pa so poleg daljšega izpada električne energije ostali tudi brez pi- tne vode. Komunalne in elektro službe, aktivirani pa so bili tudi gasilci vseh treh občin Posavja, so se sicer trudili okvare v čim hi- trejšem času odpraviti, kar pa je bilo težje izvedljivo v odročnejših in težje do- stopnejših krajih. V občini Brežice so imeli vrsto težav na nizkonapetnostnem om- režju na okoli 200-ih od- mernih mestih. Prebivalci Jesenic, Velike Doline, Sro- melj so bili brez elektrike in vode 48 ur, brez vode je os- tala tudi brežiška bolniš- nica, kamor so jo dovažali v cisternah. Zaradi podrtega drevja in nalomljenega ve- jevja je bila v dbpoldanskem času zaprta avtocesta Novo mesto - Obrežje, za ves pro- met zaprta cesta Boštanj - Planina, občasno pa tudi ces- te Sevnica - Krško, ceste pri krajih Skopice, Kosta- njevica, Raka, Kapele, Bizeljsko in Pečice. Zaradi obilnega snega in podrtega drevesa je pri Tržišču 10.2. v ju- p tranjih urah iztiril pot- I niški vlak. I Poškodovanih na srečo ni bilo, potniki pa so bi- li z drugim vlakom pre- peljani v Trebnje. Zara- di težav z oskrbo pitne vode in elektrike, kakor tudi zaradi neprevoz- nih cest, je v nekaterih posavkih solan odpadel tudi pouk. (B.M.) KDO SO GROBARJI DOLENJSKEGA CVIČKA? Na tiskovni konferenci, ki so jo pred dnevi pripravili v leskovški vinski kle- ti, so predstavniki Zveze društev vi- nogradnikov Dolenjske opozorili na brezbriien odnos krovnega ministr- stva do njihovih prizadevanj v zvezi z zaščito cvička. Urad Republike Slo- venije za intelektualno lastnino je na zahtevo in vlogo Zveze društev vino- gradnikov Dolenjske namreč ie no- vembra lani izdal odločbo, s katero je priznana in zavarovana označba porekla blaga z geografskim imenom "Cviček", vendar pa jim v praksi to (še vedno) ne koristi, kot so upra- vičeno pričakovali. Vino cviček je dobilo zakonsko določeno pridelovalno področje že v 70. letih, ko je bil sprejet Zakon o označevanju vina SR Slovenije in z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. To pride- lovalno podroqe pa po takratnih označbah vinorodnih okolišev ni zajemalo le Do- lenjske, temveč tudi okoliše (od Bizeljskega do Bohorja), ki ne ustrezajo tradicionalni pridelavi cvička.Tako je Zveza društev vino- gradnikov Dolenjske na svoji skupščim v aprilu 1998 sprejela Pravilnik o zaščiti geografskega imena vina cviček,ki natančno opredeljuje vinorodni okoliš Dolenjske. Tako sodijo v pridelovalno območje cvička Gorjansko hribovje do kote 824, Krško vinorodno območje na desnem bregu Save, Novomeški in Mokronoško-trebanjski ožji vinorodni okoliš. Pravilnik poleg zemljevida območja pridelave cvička, ki obsega 4300 ha registriranih vinogradniških površin.tudi opredeljuje postopke predelave. kletar- jenje, kakor tudi trženje, se pravi promet z vinom.Tu pravilnik določa, da mora stek- leničenje cvička biti izvršeno na pride- lovalnem področju, vsa pridelava pa re- gistrirana, analizirana in ocenjena. Na tiskovni konferenci, ki je potekala 3.februarja v vinski kleti v Leskovcu, so predstavniki Zveze društev vinogradnikov Dolenjske opozorili, da vsako vino na Do- lenjskem ne more in ne sme nositi označbe "cviček", ampak so to le tista vina, ki bodo po kemični sestavi in organoleptični oceni zadovoljevala določene zahteve za to vino. Kljub patentirani znamki pa prihaja do po- gostih kršitev le-te, saj se cviček še naprej širše pojmuje kot"deželno vino" in ne vino točno določenega in opredeljenega pride- lovalnega območja. Ob tern se do njih ma- čehovsko obnaša tudi krovno ministrstvo t.j Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojo neaktivnostjo, nestro- kovnostjo, da bi na področju razvrščanj in označevanj vin napravilo red, kar bi vse- kakor prispevalo k promociji in prepo- znavnosti posameznih vin glede na poreklo tudi izven meja Slovenije,preprečilo pa tudi prodajo, v tern primeru raznih rdečkastih vin, ki se skrivajo za njihovim imenom. (B.M.) februar 1999 17 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ObzörniK Dobrodelna prireditev "ZA SODOBNEJŠO SOLO" Na osnovni šoli XIV. divizije Senovo so letos organizirali že sedmo tradicionalno dobrodelno prireditev, ki so jo poimenovali Za sodobnejšo šolo, s pridobljenimi sredstvi pa si prizadevajo spremeniti solo v sodobno vzgojno-izobraževalno ustanovo, kjer bodo lahko svojim učencem nudili sodoben pouk v dobro opremljenih učilnicah. Osrednjo prireditev - PartIjičevo komedijo Gospa poslančeva - so organizirali v soboto, 30. januarja, v Domu XIV. divizije na Senovem, pri čemer so jim, kot vsako leto, pomagali člani DKD Svoboda Senovo. O organizaciji in odzivih ter rezultatih nam je nekaj več povedal ravnatelj senovske osnovne sole gospod Vinko Hostar. Že v šolskem letu 1992/93 so se učitelji odločili, da sami pri- pomorejo k temu, da se izboljša učni proces z nabavo dodatnih učnih pripomočkov, kar jim je uspelo z zbranimi sredstvi iz dobrodelne prireditve, ki je v naslednjih letih postala kar tradicionalna. Pri organizaciji letošnje prire- ditve so učiteljem pomagali predvsem člani DKD Svoboda Senovo in seveda tudi pokro- vitelji in sponzorji. Učenci so pri tern sodelovali s prodajo vstopnic za predstavo, z razna šanjem letakov, oblikovali pa so tudi prodajno razstavo izdel- kov, pri čemer so tudi nekaj za služili. Sicer pa za to prireditev skrbi odbor na šoli, ki načrtuje in organizira celotno akcijo, pri tern pa je treba poudariti, da so- delujejo tudi krajani, domačini. "Odziv je bil letos zelo dober, sponzorji pomagajo, dvorana je bila nabito polna, bilo je še 70 dodatnih sedežev. Popolnih re zultatov še ni, ocenjujemo pa, da bo celotnega dohodka, torej vključno s sredstvi v materialni obliki, nekje blizu milijona to- larjev," je letošnjo akcijo ocenil ravnatelj Hostar. Med drugim so z dosedanjimi akcijami nabavili štiri videorekor- derje, tri televizorje, tri grafoskope, štiri radiokasetofone, episkop, fotokopirni stroj, dva računalnika in tako dalje. Lidija Petrišič V komediji Toneta Partljiča Gospa poslančeva so nasto- pili Jana Uvodič, Mojca Go- renc, Herman Kunej, Ernest Breznikar, Toni Petrovič, Sla- va Petrovič, Aleš Budna, Ale- ksandra Macur, Darko Go- renc, Dragica Kolan, Suzana Urbane in Jože Požun. Sode- lovali pa so tudi: Greta Host- nik, Radica Šoln, Beba Urban- čič, Drago Dremelj, Vesna Bo- žiček, Irena Kozole, Tone Pleterski, Janko Mlakar, Dar- ja Boh, Zora Vrečko, Aleš Budna in Boia Ojsteršek. Vse dosedanje prireditve "Za sodobnejšo šolo": 1 .Glasbeno-zabavna prireditev s pevci s Senovega in okolice ter Moped show, 2.gledališka predstava Micka - pa ne Zupanova, 3.Znameniti Senovčani se predstavijo, 4.gledališka predstava Na svidenje med zvezdami, S.gledaliska predstava Štajerc v Ljubljani, ß.Monologi 7.gleda\iška predstava Gospa poslančeva (gledališke predstave je režirala Boža Ojsteršek, učiteljica slovenskega jezika). V galeriji Posavskega muzeja RAZSTAVLJA ALMIRA BREMEC V galeriji Posavskega muzeja so 4. februarja, v počastitev slo- venskega kulturnega praznika odprli pregledno razstavo aka- demske grafičarke Almire Bre- mec. Slikarko in njena dela je predstavila umetnostna kriti- čarka Nelida Nemec. O kultur- nem prazniku je spregovorila slavnostna govornica vodja od delka za družbene dejavnosti občine Brežice Anica Hribar, ki je razstavo slovesno odprla. Almira Bremec je bila rojena 1958 v Postojni. Srednjo solo je končala v Novi Gorici, kjer je delovala v Iikovnem krožku pod vodstvom Negovana Nem- ca^. Na extemporu srednjih šol v Novi Gorici je leta 1977 pre- jela drugo nagrado za risbo. Je- seni istega leta je vpisala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljeni opus, ki je na og- led v galeriji Posavskega mu- zeja Brežice, zajema cikluse risb in slik, ki so nastajali od leta 1986 dalje. PESTRO MED POČITNICAMI Zveza prijateljev mladine Krško je tudi za letošnje zimske počitnice pripravila bogat program, ki ga je s svojimi sodelavci izvedla po vsej krški občini v času od 13. do 21. februarja 1999. V soboto, 13.2., sta bili na Zdolah in v Krškem plesno-zabavni prireditvi pod naslovom PUS- TNA ČAROVNICA, dan zatem so izvedli Potovanje z gusa- rji v Spodnjem Starem Gradu, v Brestanici in na Senovem. V ponedeljek, 15.2. so ponovili POPOTOVANJE Z GUSARJI v Kostanjevici na Krki. Na sam pustni torek je bilo v diskoteki in restavraciji Pacifik zdaj že tradicionalno PUSTOVANJE z animatorko Aniko, ob tern pa tudi predstava Z GUSARJI OKOLISVETA v izvedbi Petre, Nanike in srednješolcev. V sredo, 17. 2., je skupina zainteresiranih šolarjev odpotovala v Lju- bljano, kjer so se udeležili delavnice v Informacijsko dokumentacijskem centru Sveta Evrope pod naslovom Evropa v soli. Za naslednji dan so v ZPM Krško pripravili IZLET PO POSÄVJU s kopanjem v Termah Čatež, za zadnji dan počitnic pa v gasilskem domu še eno prireditev pod naslovom NEKAJ BI VAM RAD POVEDAL, ki je bila pravzaprav delavnica za osnovnošolce od 6. do 8. raz- reda. 18 februar 1999 ObzörniK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE Brežice SEDEM PRIZNANJ IN DVE ODLIČJI Osrednja prireditev v počastitev kulturnega praznika v občini Brežice je bila v petek, 5. februarja v Prosvetnem domu Brežice. V programu so pred polprazno dvorano nastopili člani mešanega pevskega zbora Viva, plesalci artiške folklore in trije recitatorji, sicer dijaki brežiške gimnazije, že pred začetkom prireditve pa je na stopnišču pred vhodom v brežiški kino zaigral Pihalni orkester Kapele. Kot je že običajno, so ob tej svečani priložnosti podelili priznanja aktivnim kulturnim delavcem. Tako so priznanja prejeli: Ida Ostrelič, Anton Kežman, Anton Ambrožič, Jože Tomše, Franc Franko, Janko Petan in Slavko Mihelin, odličji pa je predsednik ZKD Brežice Ernest Ferk letos izročil artiškima kulturnikoma, bronasto odlicje je za svoje delo na različnih področjih, predvsem pa glasbenem in lutkovnem, prejela Marjana Pirman, zlato pa dolgoletni organizator, kulturni animator in zborovodja Miha Haler. Dobitnikom priznanj in vsem kulturnim delavcem je ob prazniku čestital župan občine Brežice Vladislav Deržič, ki je med drugim poudaril, da je v Sloveniji ljubiteljska kulturna dejavnost razširjena bolj kot v razvitem svetu in da bi bilo potrebno ta dosežek obdržati kot pomembno prednost pri vključevanju v Evropo. Glede sprememb v financiranju občin, ki še posebno zadevajo tudi področje kulture, je brežiški župan napovedal, da bodo tako za podrocje ljubiteljske kot profesionalne kulture poskušali zagotoviti vsaj enako višino sredstev, kot je bila na voljo doslej. (M.M., S.M.) Osnovna sola Bizeljsko - 29, januarja 1999 -To je dan, ko se razlegajo melo- dije, ko pridejo poslušat tudi dedki in babice, in kar je še posebno lepo, tudi tisti, ki so še pred leti hodili sem, stojijo med vrati telovadnico, ker je drugod ie zdav- naj zmanjkaio prostora. Na 8. zimskem festivalu so pod vodstvom in v spremljavi Vilka Ureka nastopili: Nuša Kovačič, Sandi Savnikjana Mihelin,Mateja Malus. Zvonka Deniič, Sonja Petrišič.Amadeja Plevel in Željka Čuk z razredne stopnje ter Slavica Žertus, Katjuša Krušnik, Adrijana Šekoranja. Suzana Domitrovič, Katja Mihelin. Mateja Šekoranja, Tadeja Denžič, Tanja Brkič, Mateja Lipej. Primož Decceco in Petra Savnik s predmetne stopnje. KONCERT V GLASBENI ŠOLI KRŠKO V ponedeljek, 18. januarja 1999, so v dvorani Glasbene sole Krško zopet odmevale klavirske melodije. Koncert pianistov je bil posvečen 50-letnemu ju- bileju, ki ga letos praznuje Glasbena sola Krško. Tipke je "segrela" Katalin Peter, znana pianistka, s skladbo Kmečki plesi (B. Bartok ). Kmalu smo zopet zaslišali zvoke izpod prstov Zoltana Petra, ki se je prav tako odlično odrezal in navdušil občinstvo. Za klavir je ta večer sedla tudi mladaAna Stopar.ki obiskuje 3. raz- red krške glasbene sole. Lahkotne sklad- be Bacha, Clementia in Kabalevskia so ravno prav ogrele občinstvo za štiri- ročno Sonato za klavir v B-duru, ki sta jo brat in sestra. Katlin in Peter, res moj- strsko odigrala. Dvorano smo zapustili navdušeni, polni glasbe...(Maruša ) SEDMI SADJ ARSKI DNEVI V Prosvetnem domu v Articah so 12. do 15. februarja pote- kali že sedmi tradicionalni Sadjarski dnevi Posavja. V ok- viru teh so organizirana šte- vilna predavanja. Mag. Zlatka Kobal-Gutman, KZ Maribor bo predavala na temo Pospešena naprava novih sadovnjakov je najvažnejši ukrep pred vstopom v EU, o Intenzivni biološki pridelavi kot velike- mu izzivu za slovenske sad- jarje pa bodo predavali dr. Franc Štampar, dr. Mojca Viršček-Marn, mag. Anita Solar iz Biotehniške fakulte- te, mag. Karl Waltl, g. Johann Deimel in g. Toni Koršič iz Sadjarske zadruge Posavja. NEDELJSKI KONCERT Zveza kulturnih društev Sev- nica, Salezijanski mladinski center in kulturno društvo Go- dba Sevnica so v nedeljo, 7. fe- bruarja, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Sevnici organizirali koncert godbe Sevnica. PRIZNANIOKTET V SEVNICI Zveza kulturnih društev Sev- nica je v cetrtek, 4. februarja, v kulturni dvorani Sevnica or- ganizirala slovesnost ob slo- venskem kulturnem prazniku. Program je izvedel Slovenski oktet, ki se je predstavil s celo- večernim koncertom sloven- skih pesmi. PRAZNIČNO TUDI V DOLENJI VASI Vse živahnejše kulturno živ- Ijenje v Dolenji vasi je pripo- moglo k temu, da so za letošni kulturni praznik tamkajšnji lju biteljski kulturni delavci pri- pravili samostojno proslavo. V kulturnem programu, ki so ga pripravili v domačem gasilskem domu, so sodelovali: Mešani pevski zbor Žarek, člani lite- rarne sekcije, basist Janko Vol- čanšek ob spremljavi pianista prof. Martina Šušteršiča ter do- mači harmonikarji in kitaristi. DOBER VEČER, FRANCE V nizu kulturnih večerov in srečanj z bralci so 4. februarja v brežiški knjižnici ob kulturnem prazniku pripravili literarni večer z naslovom Dober večer, France. S svojimi prispevki so nastopili člani literarne sekcije pri KUD Brežice: Dragica Dani, Nada Srpčič, Ivanka Bogolin, Mimica Racman, Drago Pirman, Natja Jenko Sunčič, Prešernove pesmi pa je recitiral Duško Samardžič. Za glasbeno popestritev pa je s svojimi pesmimi in petjem poskrbela Stanka Macur. Izvedeni program so posneli in predvajali na radiu Brežice v ponedeljek, 8. februarja 1999. KULTURNI PRAZNIK V KRŠKEM V občini Krško so za osrednjo proslavo kulturnega praznika, ki je bila v sredo, 3. februarja 1999, v kulturnem domu pova- bili Godalni kvartet slovenske filharmonije, ki je v sodelova- nju s se dvema instrumentali- stoma izvedel dela Haydna, Haendela, Mozarta in Ipavca. Slavnostni govornik je bil pro- fesor Janez Plestenjak, po obi- čaju pa so na prireditvi pode- lili Prešernove plakete najak- tivnejšim kulturnim delavcem. februar 1999 19 Frosti čas ObzorniK Vsak večer ob pol osmih na valovih Radia Brežice - Škratova skrinjica KDO JE KARMEN MOLAN IN KDO ŠKRAT SMRČOBRAD? Največkrat jo vidimo v rdeči "stoenki" z dvema otrokoma na zadnjem sedežu, kako se podi no vim dogodkom naproti. Dogodkom, ki jih kasneje prenese v program Radia Brežice. Že od 23. oktobra dalje najmlajše in tudi malo večje otroke razveseljuje s Škratovo skrinjico in škratom Smrčobradorn. Od takrat pa do danes vsak večer ob pol osmih, tudi ko so poplave. Živela je v Ljubljani, imela je 98 kilogramov, danes jih ima dosti manj. Leta 1988 jo je skoraj ubila strela, ko je vodila turistično jahanje s konji. Obožuje konje, speedway in seveda svoji dve deklici. Vse to je Karmen Molan. Že po tvojem naglasu sodeč ne moremo reči, da si rojena Brežičanka. Ne, rojena sem v Ljubljani, ma- ma je iz Brežic. Večkrat pa sem preživljala počitnice na tern koncu. V začetku leta 1995 sem se s celo družino, mamo, bra- tom in s hčerkama preselila v Brežice. Kakšno je bilo življenje v Ljubljani? Predvsem enolično. Vstajanje ob petih, spremljanje otrok v vrtec, služba in tako dan za dnem. Delala sem v knjigarni Konzorcij in takrat sem bila tudi pravi knjižni molj, saj sem ogromno prebrala. Takrat sem imela 98 kilogramov, zato sem se 1. julija 1994 odločila, da za- čnem s strogo dieto. In uspelo mi je. Potrebno se je le dobro organizirati in imeti ogromno volje. Ko sem bila še otrok, so bili moja velika ljubezen konji, zate sem v Ljubljani tudi začela obiskovati konjeniški klub. S konji je povezana tudi ve- čja nesreča, ki si jo doživela in na srečo tudi preživela. In s to nesrečo tudi nekakšno slovo od njih? 21. avgusta 1988 lahko praznu jem ponovno rojstvo. Bila sem na terenu, nekje nad Sečovljami s skupino italijanskih turistov, ki sem jih vodila. In takrat je na bližnji grm udarila strela, zaradi Cesar sem padla s konja. Imela sem izpahnjeno koleno, rahel pretres možganov, poško- dovala pa sem si tudi hrbtenico. Turistom se ni zgodilo nič huj- šega. Čez mesec dni sem bila spet na konju, a me je vrgel s sebe in tako sem svojo jahalno kariero zaključila. Kakšni pa so tvoji začetki na radiu? Aprila '95 sem se prijavila na avdicijo, ki je bila razpisana na radiu Brežice. Do takrat po ne kem nakljucju nisem opravila niti ene avdicije, kjerkoli sem že bila, saj imam težave s tre- mo. Tudi ko sem prišla na radio, me je zagrabila trema, zato sem hodija po stopnicah gor in dol, nazadnje sem še prisluškovala pri vratih studia, kaj se notri dogaja. Takrat so se odprla vra- ta. Takratni direktor Srečko Zo- re me je kar zagrabil in potegnil noter. Kasneje sem avdicijo us pešno opravila. Na katerem področju si začela? Po avdiciji je bilo na vrsti naj- prej usposabljanje. Glasovne in govorne vaje, predvsem sem imela težave z ljubljanskim na- glasom. Najprej sem bila v špor tnem uredništvu, moja mento rica je bila takrat Jelica Koršič, v programu pa sem začela dosti pozno zaradi naglasa. In v tern času sem spoznala še eno veli- ko ljubezen. To je speedway. Do takrat, ko so me poslali na dir ko, sploh nisem vedela, kako ta športna panoga izgleda. Od ta- krat dalje pa sem v speedway zaljubljena. Kako pa je s Škratovo skri- njico, škratom Smrčobradom in od kod sploh ideja, da bi imela oddajo za otroke? Ves ta čas, kar sem na radiu, sem poskušala, da bi naredila nekaj za otroke. S prvim julijem lani sem to skoraj na nek način izsilila. Delala sem v popol danskem programu in prebrala sem zgodbo o Ostržku, nasled nji dan pa sem povedala še na daljevanje te zgodbe. Takrat me je poslušala Irena Ulčar - Cvel bar, urednica informativnega programa na radiu Brežice. Do- govorili smo se, da s pravljica mi začnem takoj, ko se pro gramska shema razširi še na večerni program. Naslov oddaje Škratova skrinjica je nastala zahvaljujoč moji hčeri Špeli, ki je kot škrat, če jo pogledaš. Skrinjica pa od mojega škripa jočega avta. Tako sem vse sku paj registrirala v Škratovo skri- njico. Škrat Smrčobrad pa se je porodil ob samem snemanju najavnega spota. Od 23. oktobra dalje, ko se je začela Škratova skrinjica, pa do danes ni odpadla niti ena oddaja. Kako oddaja nas- taja, gre v živo, kako je s pri- pravami in kakšen je odziv? Nisem vedela, da se bo vse sku- paj tako dobro prijelo, da bodo Karmen Molan v studiu med prebiranjem pravljice. Kannen s hčerkama QbzorniK Narocite svoj izvod lokalnega časopisa TeL/fax: 20-320 20 februar 1999 ObzorniK Frosti čas poslušali tako otroci kot tudi odrasli in tudi moji hčeri. Od- rasli so mi v življenju naredili veliko hudega. Otroci pa so strašno odkriti in pošteni, vse ti povejo v obraz in zato je za otroke najbolje delati. Med nji- mi se sprostim, zato mi oddaja ne predstavlja napora, ker v tern zelo uživam. Od začetka nove sheme je škrat Smrčobrad na sporedu radia Brežice vsak večer ob pol osmih zvečer. Poja vil se je celo med poplavami. Pravljice preberem včasih v ži- vo brez priprav. Najraje delam v živo, čeprav moram kdaj kak šno oddajo tudi posneti. Do zdaj sem v eni izmed pravljic odigrala največ - 12 različnih glasov. To je bila pravljica O dvanajstih lenih.hlapcih. Ob tem izbiram tudi klasično glas bo, za vsako pravljico posebej, s tem pa obenem navajam otro- ke na klasično glasbo. Kot sem slišal, bo škrat Smr čobrad dobil tudi svojo pe sem (spodaj), tako kot se spodobi, z glasbo in bese dilom. Res je. Pred kratkim sem napi' sala pesem o škratu Smrčobra du, IgorTršelič pa jo je uglasbil. Ob tej priložnosti bi se zahvali- la nekaterim, brez katerih škra- ta in Škratove skrinjice ne bi bi- lo. To so ljudje, ki jih človek ob sebi potrebuje, če se česa take- ga loti: Lidiji Kostevc, urednici programa, Petru Špilerju, direk- torju, Ireni Ulčar, urednici infor- mativnega programa, in vsem ostalim sodelavcem radia. Imaš dve hčerki. Devetletno Anjo in sedemletno Špelo. Velikokrat te vidimo, da se na raznih prireditvah, od koder poročaš, pojavite kar skupaj. Kako usklajuješ dm žinsko življenje in posel? Z Anjo in Špelo smo predvsem velike prijateljice, pogovarjamo se o vsem mogočem, prav tako mi tudi veliko svetujejo. Nimam nikogar in tudi nič drugega v mojem življenju kot njiju, ki mi pomenita največje bogastvo, ki ga mama lahko ima. Velikokrat jih vzamem s sabo na teren. Na začetku so me ljudje debelo gle dali, zdaj me celo vprašajo, kje ju imam. Z njima imam veliko srečo, saj sta zelo razumni do tega, kar počnem, prav tako sta zelo samostojni. Sta tudi moje vodilo, zakaj sploh kaj počnem. Vsak korak, ki ga naredim, nare dim zaradi njiju. Seveda pa brez moje mamice, ki mi vedno stoji ob strani in je moj najbolj odkrit kritik, ne bi zmogla. Poleg radia pa imaš tudi dru- ge želje... Moja zelo velika želja je, da bi kdaj kaj zares zapela, ampak me daje velika trema. Prav tako bi rada kdaj zaigrala v gledališ- ču ali filmu. No, še ena je. In ta je, da bi pisala pravljice. Nekaj v tej smeri sem že naredila, saj sem jih nekaj že napisala. Kdaj bodo izšle, pa je odvisno od več stvari. Besedilo in fotografije: Boštjan Colarič Jaz sem škrat Smrčobrad, nisem velik ne čokat, majcen, micen, drobcen škrat čez trebušček sem bogat... Vsak večer obiščem vas, skrinjico odprem na glas, s ključkom zlatim jo odklenem, ko končam, jo pa zaklenem... Brskam, iščem, kiham, kašljam, potlej pa iz nje potegnem pravljice, povestice, pisemce in pesmice... Ko to delo je končano.mahnem jo v širni svet, posteljice vse obiščem sladke sanje vam poiščem... Takšen sem škrat Smrčobrad, nisem velik ne čokat.čez trebušček sem bogat, majcen, micen, drobcen škrat. •HlHnMBlHNl Temni angeli usode so na pohodu po slovenskih kinematografih. Prav talco smo jih lahko videli tudi v Brežicah.V prvih šestih dneh ga je videlo povprečno nekaj manj kot tisoč obiskovalcev. Kritike na eni strani žanjejo odobravanje zaradi svoje enostavne (naivne) Slikaniško-stripovsko zastavljene zgodbe in njene neobičajne vizuelne izpeljave. Po drugi strani pa prav zaradi tega izzivajo popolno odklanjanje nekaterih elitističnih, filmskih in univerzalno intelektualističnih krogov, ki se ponekod spuščajo celo na raven generacijske nestrpnosti in omalovaževanja - morda delno tudi zato, ker dobršen del soustvarjaicev filma prihaja izven omenjenih krogov, so sporočili iz založbe Dallas records. Kot zanimivost omenimo še to, da je srednja šola v Breiicah, domačem kraju Demolition group in režiserja Saša Podgorška, zadnji hip odpovedala organiziran obisk kino predstav. Domnevno je film zaradi preveč šokantnih seen za srednješolce NEPRIMEREN!? Skupina The drinkers (na sliki) je nastopila v Sevnici, in sicer na prireditvi "Športnik leta". Očarali so staro in mlado. Predvsem z njihovim zadnjim hitom, pesmijo iz filma "Ko to tamo peva?" Izvedeli smo razveseljivo novico. In ta je, da se je Nuša Derenda ponovno uvrstila na slovenski izbor za pesem Evrovizije, ki bo 26. februarja. Za tiste, ki še ne veste - Nuša je bila uvrščena tudi na lanski izbor EMA, vendar zaradi poroda ni mogla sodelovati. Predstavila se bo s pesmijo "Nekaj lepega je v meni", za katero je glasbo napisal Matija Oražem, tekst pa Damjan Kenda - Hussu. In še ena novička o Nuši. Pri Helidonu bo približno sredi marca izdala svoj CD. Še nekaj je povezano s 26. februarjem. To je namreč datum, do katerega Klub posavskih študentov sprejema prijave za akademski ples. Akademski ples je prireditev, na kateri se lahko srečate z bivšimi študenti in člani Kluba posavskih študentov, ki so danes uspešni poslovneži, zdravniki, pravniki,... Prireditev z živo glasbo bo na Motelu Čatež 06.03.1999. Dodatne informacije dobite na sedežu Kluba posavskih študentov na CKŽ 30. Uradne ure: pon. od 12. - 14., sre. od 12. - 14., pet. od 18. - 21. ure, telefon: 20-796. Zdaj pa še skok k narodno-zabavni glasbi. Na pobudo senovškega kantavtorja Franca Jelenka - Branka bodo na Senovem v roku enega ali dveh mesecev ustanovili DRUŠTVO GLASBENIKOV SENOVO Z OKOLICO. Društvo naj bi združevalo že znane glasbenike iz tega okolja, kot so Toni Sotošek, Miran Kozole, Jože Škoberne ter ansambla Brodniki in Labirint, prav tako pa tudi mladi potencial: Jasmina Levičar, Marjan Kočevar, ansambel Jasmin, del ansambla Labod,... Vključili bi tudi mlajše harmonikarje, učence Tonija Sotoška. V ta namen bi radi izdali kompilacijski CD, ki bi vključeval zgoraj naštete glasbenike, uporabili bi stare in tudi na novo posnete skladbe. In še to. Franc Jelenko - Branko nam je povedal, da se bodo lahko v društvo včlanili tudi tisti "z druge strani" reke Save. pripravil: Boštjan Colarič februar 1999 21 V Sport in rekreactja ObzorniK Motokros FUN SPORT DRUGIV DRŽAVI Prvi na Internetu, drugo mesto med ekipami v državi, uspehi Mateja Žvana Člani Fun športa iz Krškega so v preteklem letu dosegli svoj najvecji uspeh, saj so na držav- nem prvenstvu v motokrosu med ekipami dosegli odlično drugo mesto. Osvojili so 550 tbčk, kar je resda skoraj 150 točk manj kot prvouvrščeni Sitar pneumatic team iz Kamni- ka, ki ima več kot dvajset čla- nov, vendar sta te točke zbrala le dva tekmovalca - Damjan Pa- vkovič in Matej Žvan. Fanovci namreč niso imeli nobenega tekmovalca v kategoriji z mo- torji do 125 ccm. Uspeh motokrosistov Fun špor- ta je seveda svojevrstno prese- nečenje, saj so leta 97, ko so za- čeli tekmovati, osvojili 14. mes- to, za njimi pa je šele druga se- zona v tej panogi. Poleg tega ne premorejo svoje proge, razen redkih izjem, ki so podprli ne- katere tekmovalce, pa morajo vse stroške nositi sami člani oziroma njihovi starši. Stroškov seveda ni malo, za nastope na ditkah je treba opraviti precej treningov, na vsaki dirki je po- trebno plačati štartnino, tu so še prevozni stroški, da motor- jev, rezervnih delov, gum in go- riva niti ne omenjamo. Zato so hvaležni, da so jim že lani zau- pali nekateri sponzorji. Teh je bilo kar nekaj, zato jih ne more- mo posebej omenjati, vsem pa se seveda za zaupanje in njiho- vo pomoč zahvaljujejo in želi- jo, da bi z njimi sodelovali tudi letos. Iščejo pa tudi nove spon- zorje, ki bi jim bili pripravljeni pomagati. Najuspešnejši Matej Žvan je k uspehu kluba sam prispeval 370 točk, s katerimi je suvereno osvojil naslov državnega prva- ka v kategoriji članov do 80 ccm, osvojil je tudi drugo me- sto na Odprtem prvenstvu Slo- venije v stadionskem motokro- su, postal zmagovalec pokala Alpe Adria, uspešno pa je nasto- pil tudi na evropskem prvenst- vu mladih upov, kjer je bil na dirki v Franciji celo tretji, na koncu pa je osvojil odlično peto mesto. Njegov klubski kolega Damjan Pavkovič je imel lani veliko pri- ložnost, da v četrtliterskem raz- redu stopi na koncu sezone na zmagovalne stopničke, vendar je imel težave z motorjem, tako da je na koncu pristal na petem mestu. Osvojil je 180 tock, le točko manj kot četrto uvrščeni Peršoh in sedem manj kot tret- jeuvrščeni Kampuš. Veliko je pričakoval tudi od nastopa na stadionskem motokrosu, ven- dar tekmovanja ni končal, saj se je na treningu pred dirko v Semiču na skoku hudo poško- doval, tako da so ga morali od- peljati v novomeško bolnišnico, kjer je bil več tednov v komi, po dobrem mesecu in pol pa je toliko okreval, da je zdaj doma in čaka na sprejem v rehabili- tacijski center Soča v Ljubljani. Tudi Nik Rovan zaradi poškod- be ni nastopil na treh dirkah podmladka v razredu 1, kjer tekmujejo mladi motokrosisti stari od osem do deset let z motorji do 60 ccm. Kljub temu je osvojil četrto mesto, njegov klubski tovariš Denis Dolinšek je bil peti, Tomaž Salobir pa osmi,vendar , tudi on ni nas- J topil na štirih W dirkah zaradi \ poškodbe in bo- 1 lezni. Nik je us- " pešno nastopal tudi v Avstriji na pokalu McDon- ald's in dru- gih poziv- nih dirkah, jeseni pa je že pos- j kusil tudi z v višji ka- tegoriji, saj bosta z Denisom prihodnje leto tekmovala z močnejšimi mo- torji. Poškodovan je bil tudi Boštjan Ocvirk, ki je lani nastopal v ka- tegoriji podmladka v razredu 2 z motorji do 80 ccm. Na koncu je bil 13., njegov kolega v isti kategoriji Niko Hrstič pa je bil deveti. Oba letos prestopata v člansko kategorijo. V tern raz- redu je lani nastopil tudi Blaž Germšek, ki je bil po poško- u dbi, zaradi Cesar je zamu- ^ dil dve dirki, na koncu I 22 februar 1999 ObzorniK V Sport in rekreacija deseti, v pokalu Alpe Adria pa je končal kot deveti. Predsednik Fun športa Goran Rovan je z rezultati članov klu- ba seveda zadovoljen. Manj se veda s tem, da zanje niso uspeli pridobiti sponzorjev, ki bi lah- ko pomagali kriti njihovih vse večjih potreb. Zato bosta kar dva tekmovalca odšla drugam, kjer bosta seveda deležna bolj ših pogojev. Odhajata Matej Žvan in Blaž Germšek, s tekmo- vanjem bo prenehal tudi poško- dovani Damjan Pavkovič. V klub pa prihajata brata Oprešnik. Starejši Gorazd je bil lani med člani z 80 ccm motorji peti na državnem prvenstvu v klasič- nem in šesti v stadionskem mo tokrosu. Mlajši Iztok pa je bil deseti med podmladkom. Za vstop v klub pa se zanima tudi nekaj drugih mladih motokro sistov. V klubu si seveda želijo, da bi čimprej prišli do svoje proge. Zanjo si prizadevajo že dve leti, kot kaže, pa bodo morda letos le našli skupni jezik z rudni- kom Senovo v zapiranju in krš ko občino. Tako bodo člani ime li seveda boljše pogoje za vad- bo, možno pa bo organizirati tudi dirke, s čimer bi lahko pridobili tudi sponzorje in del denarja za razvoj tega športa. V svojih vrstah imajo tudi več rekreativcev, opažajo pa, da je med mladimi za ta šport vse več interesa. Poleg uspehov v lanski sezoni, katere bodo letos seveda zelo težko ponovili, pa se člani Fun športa lahko pohvalijo še z nečim. Kot prvi in edini v Slove- niji imajo namreč svoje zelo bogate spletne strani na Inter- netu. To jim je omogočila Ra čunalniška hiša podjetja Car iz Krškega. Njihove strani si lahko ogledate na naslovu Napaka! Zaznamek ni določen. Sicer pa Fanovci pravijo, da za gotovo še niso rekli zadnje be sede. O njih, njihovem delu in uspehih bo verjetno potrebno še marsikaj zapisati. ObzorniK Šah REGIJSKO MEDŠOLSKO PRVENSTVO Na osnovni šoli Krško so se 18. januarja pomerile ekipe po- savskih osnovnih šol in dosegle naslednje ekipne rezultate: Deklice: l.mesto: OŠ Krško, 2. OS Leskovec I, 3. OS Bianca, 4. OS Leskovec II, 5. OŠ Tržišče. Dečki: 1. mesto: OŠ Krško, 2. OS Kostanjevica, 3. OS Kopriv- nica, 4. OS Boštanj, 5. OS Bianca, 6. OS Leskovec itd. PRIZNANJE TUDI TELOVADKI GIMNASTIČNEGA DRUŠTVA RAIN KRŠKO V Kulturnem domu Krško je v organizaciji Občine Krško, Športne zveze Krško in ČASo- pisa za šport v petek, 22. janu- arja, potekal sprejem za špor- tnike krške občine pod naslo- vom "Sport v letu 1998", kjer so športnike nagovorili župan Ob- cine Krško Franc Bogovič, ured- nik glasila ČASopis za sport Živko Šebek in predsednik Športne zveze Krško Andrej Romih. Priznanje ČASopisa za sport za portne dosežke je prejela tudi telovadka Maja Oljačič iz Gim- nastičnega društva RAIN Krško, ki je v tekmovalni sezoni 97/98 nastopila v kategoriji članic "B" programa Gimnastične zveze Slovenije. Na vseh štirih kva- lifikacijskih selekcijskih tekmah Gimnastične zveze Slovenije je v kategoriji članice "B" progra- ma osvojila posamezno 3. mes- to, uspešno sezono pa potrdila prav tako s 3. mestom na držav- nem prvenstvu '98. Tudi v tekoči tekmovalni sezoni je z nastopi pričela uspešno, saj je v kvali- fikacijski tekmi za nastop na DP '99 osvojila 5. mesto in v seštev- ku mogoboja že dosegla normo za nastop na DP '99. Samoobramba EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V JU JITSU V soboto, 23.01.1999, je Dru- štvo borilnih veščin IPPON RUCANOR Sevnica v telovadnici OS v Boštanju organiziralo Ekip- no prvenstvo Slovenije v ju- jitsu. Tekmovanja so se udele- žili trenutno najuspešnejši slo- venski klubi in vsi slovenski re- prezentantje, ki so bili udele- ženci zadnjega SP v ju-jitsu v Berlinu. Na tekmovanju je Po- savsko in Dolenjsko regijo zas- topalo Društvo borilnih veščin IPPON RUCANOR iz Sevnice, ki je kljub prvemu letu nastopa na državnih tekmovanjih in dvo- mljivi sodniški odločitvi v borbi za vstop v veliki finale osvojilo 3.mesto. Uvrstitve: l.mesto: JU- JITSU klub Tacen, 2.mesto: JU- JlTSU klub Gornji Grad, 3.mesto sta si delila DBV IPPON RU- CANOR Sevnica in PKBV Celje, dve 5.mesto pa sta osvojila JU- JITSU klub Maribor in ŠD Dojo iz Nove Gorice. (lppon) Plavanje MEDNARODNI PLAVALNI MITING RAVNE 1999 16. in 17. januarja je v Ravnah na Koroškem potekal medna- rodni plavalni miting. Nastopili so klubi iz štirih držav Avstrije, Nemčije, Madžarske in Sloveni je.Tekmovalci so se pomerili v kategorijah mladincev, kadetov in dečki-deklice. Enajst plaval- cev domačega Celulozarja je os- vojilo deset medalj. V kategoriji dečki-deklice je Sara Hojski na 200 mešano in 100 delfin dose- gla 3. mesto, Petra Rostohar 2. mesto na 200 mešano, 3. mesto na 100 hrbtno in 4. mesto na 100 delfin, Mitja Fuirst 3. mesto na 50 delfin in prav tako 3. mes- to na 100 prostq. V kategoriji kadetov je Rok Kerin na 200 mešano dosegel 2. mesto, na 200 prsno 3. in tudi na 100 hrb- tno 3. mesto. Jaka Marušič je na 50 prsno osvojil 2. mesto, na 100 prsno 4. mesto in tudi na 200 prsno 4. Mesto, Tomaž Jevnik na 200 mešano 4. mesto, Dimitrij Sobotič pa na 100 hrbtno 4. mesto. Plavanje MEDNARODNI MITING V NEMČUI Na mednarodnem mitingu v nemškem Bad Reincehalle je sodelovalo 45 klubov iz deve- tih držav. Dvanajstčlanska ekipa plavalnega kluba Celu- lozar je zopet dosegla odlične rezultate. Najbolj se je izkazala mlada Nika Jevnik, ki je zasedla dve prvi (100 prsno in 100 delfin) in eno drugo mesto (100 prosto). Ostali rezultati: Sara Hojski 2. mesto na 100 prosto. 3. mesto na 100 delfin ter 5. mesto na 100 prsno, Primož Hribšek - 2. mesto na 100 hrbtno, 3. mesto na 100 delfin, 6. mesto na 100 prosto, Nina Andrijaševič - 2. mesto na 100 hrbtno, 5. mesto na 100 prosto, Franci Pavlič - 2. mesto na 400 prosto, Jaro Kovačič - 3. mesto na 400 kravl, 6. mesto na 100 kravl, Rok Keri - 4. mesto na 200 mešano, 4. mesto na 100 hrbtno, Vedrana Sember - 4. me- sto na 100 hrbtno, 5. mesto na 100 delfin, Petra Rostohar - 4. mesto na 100 delfin, Tomaž Jevnik - 5. mesto na 100 prosto, Maja Tomič - 5. mesto na 100 hrbtno, 5. mesto na 100 kravl. februar 1999 23 PlSMÄ ObzorniK MLADI DOPISNIKI DEDEK MRAZ To leto se je res izkazal. Pa ne samo zaradi daril. (Ta so bila bolj skromna.) Ampak enostavno zato, ker je pač prišel. In to ne samo k mlajšim učencem. Z velikimi je imel zelo dolge in zaupne po- govore. Tisti rek, da le majhni otroci verjamejo v dedka Mraza ne velja. Moral se bi glasiti takole: "Majhni otroci verjamejo v dedka Mraza, veliki pa še bolj." Novinarski krožek OŠ Dobova ŽUR LETA S sestro Majo sva očeta le pre pričali, da naju pelje na koncert v Ljubljano. Tisti dan so ure v šoli lezle kot polži, moje misli pa so že bile v velikem pričako- vanju koncerta. Z nami je šla še Majina prijateljica. Pred Halo Tivoli je bila že prava gneča, ki se je iz minute v minu- to večala. Veliko je bilo mladih in malo manj mladih. S težavo smo se prerinile skozi vhod, vendar se je prerivanje izplača- lo, saj smo si näsle dobro mesto v dvorani. Na oder je stopila Katarina Čas in temperatura v dvorani je hit- ro naraščala. Za to so poskrbeli Six Pacs, Toni Cetinski in Boris Novkovič. Razgreto občinstvo so malo pomirili Ritmo Loco, ozračje pa so zopet ogreli Fara- oni, še bolj pa D.M. P., Leteči odred, Crvena jabuka in Parni Valjak. Za vrhunec koncerta pa so pos- krbeli skupina leta Plavi orke star, Rock'n'band, Magnifico in na koncu še naj skupina BIG FOOT MAMA. Vsa utrujena od petja, plesa, navdušenja sem se zgrudila na sedež v avtomobilu. To je bil res nepozaben ŽUR LETA (vsaj za me). Anja Molan, novinarski krožek, OŠ Dobova ZIMA ODHAJA Že odhaja zima bela, že topi se beli sneg. Sanke že pospravljamo v garaže, smučke pa v stalaže. Vsi ponosni prvi zvončki so pokukali na dan, da iz sna prebudili bi pomlad. In trobentice rumene se razkazujejo po travniku zelenem. Gozd že zeleni, potočki žuborijo in drevesa ponosno veje v zrak molijo. Eva Planinc, 4. b, OS Jurija Dalmatina Krško VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V SLIKI IN BESEDI Na upravi za obrambo v Krškem so ob koncu minulega leta pod okriljem Ministrstva za obrambo Republike Slo- venije razpisali natečaj za literarna in slikovna dela na temo varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami, ki je bil poslan vsem izobraževalnim ustanovam v Posavju. "Javni natečaj za likovna in pisna dela poteka v sklopu priprav izobraževanja mladi ne oziroma z namenom, da se to ohrani in izvaja kot oblika samozaščitnega usposab- ljanja mladih", je ob podelitvi priznanj 19.januarja 1999 vsem nagrajencem iz osnov- nih šol in vzgojno varstvenih organizacij dejal Damjan Lab, direktor Uprave za ob rambo Krško. Tričlanska ko- misija je pri izboru najboljših izdelkov upoštevala pred- vsem razpisano temo in poz- navanje tega podrocja, izvir- nost in lastna videnja glede na starost otrok. Tako najmlaj- Jšim, se pravi otrokom iz VVZ, ni bila določena specifična te- ma, osnovnošolci so svojo us- tvarjalnost izkazovali na temo "poplave", srednješolci pa se na razpis s svojimi prispevki niso odzvali. Najboljše risbe in spisi na regijskem izboru so že poslani na izbor najboljših risb in spisov v državi. Priznanja za likovna dela so prejeli: Anja Kranjc (WZ Bres- tanica), Eva Radej (VVZ Krško), Mario Dražetič, 4.r in Dorijan Pajk, 4.r (oba OS Savo Kladnik Sevnica) ter Irma Bajrektarevič, 5.r (OS Globoko). Nagrajeni spisi: Mojca Mia kar, 8.r (OŠ Boštanj), Aljaž Ko stanjevec, 4.r, Aleš Maver, 8.r (oba OS Savo Kladnik Sevnica), Valerija Povše, 3.r (OŠ Tržišče) in Ana Radanovič, 6.r (OŠ Glo- boko). (B.M.) PREBUJANJE POMLADI NAJLEPŠA PESEM Počasi se prebuja pomlad in zi- ma izginja. Nekaj dni je bilo ta ko lepih, da se jih kar nagledati nismo mogli. Ostali dnevi pa so bili ledeno hladni. Res je, da drevesa še nimajo listov, a vseeno je že lepo. Pred kratkim, ko sem bila na Sremiču, so se drevesa kopala v ivju. Izza ob- lakov je čisto rahlo svetilo son- ce. Bilo je čudovito. Pomlad je čudovita. Vsa je obdana s cvet- jem. Ptički bodo žvrgoleli in vse bo zeleno. Komaj jo čakam. Nika Šušteršič, 4. b, OS Jurija Dalmatina Krško Najlepša pesem je pesem, ki seže ti v srce, ki seže ti v dušo. Najlepša pesem je pesem, ki od zunaj te nasmeje, ki od znotraj te pogreje. Najlepša pesem je pesem, ki dušo ti nahrani in nasmeje ti srce. Najlepša pesem je pesem, ki ti smisel da v življenju in smisel da v trpljenju. Mateja Krajnc, 7.b novinarski krožek OŠ Dobova 24 februar 1999 ObzorniK Kronika „,5POR1.T, QbzorniK Športno plezanje MLADI POSAVSKI ŠPORTNI PLEZALCI V soboto, 6.2.1999, je v Laškem potekala prva tekma za Prvenstvo osnovnošolcev vzhodne Slovenije v športnem plezanju. Na umetni plezalni steni so tekmovali v treh kratkih smereh, ki so bile zelo težke (t.i. boulder tekma), tekmovalci pa so imeli na voljo za vsako smer le tri minute in največ tri poizkuse. Na tekmi so po najvišjih mestih posegli tudi trije mladi plezalci Posavskega alpinističnega kluba, in sicer je I. mesto osvojila v kategoriji starejših deklic Tjaša Zakšek, I. mesto v kategoriji starejši dečki je osvojil tudi Matej Radojčič (oba sta preplezala vse tri smeri v prvem poizkusu), odlično 3. mesto pa je zasedel tudi Nejc Pozvek, kljub temu, da je bil mlajši od večine svojih tekmecev za dve let,. O končnem zmagovalcu Prvenstva bodo odločale naslednje tri tekme, ki se bodo zvrstile v Slovenski Bistrici, v Celju in tudi na domači steni v Brestanici. Zato Alpinistični klub že sedaj vabi vse, ki bi si želeli ogledati tekmo, da se jim pridružite na tekmi v Brestanici, 3. aprila ob 10.00 uri. Plavanje ABSOLUTNO DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Od 5.2 do 7.2.1999 je v Kranju potekalo zimsko Absolutno driavno prvenstvo v plavanju v 25 metrskih bazenih. Sodelovalo je več kot 200 plavalcev iz 14 slovenskih klubov. Domači Celulozar se je tekmovanja udeležil s šestimi plavalci in eno plavalko. Najbolje se je uvrstil Rok Kerin, ki je v disciplini 400 m. mešano dosegel 4. mesto v državi, v disciplini 200 m. mešano pa je zasedel 6. mesto. Nika Jevnik se je trikrat uvrstila v B finale in izboljšala svoje case, prav tako pa so se v B finale uvrstili tudi Jarko Kovačič na 200 m. prosto in 200 m. delfin, Jevnik Tomaž in Pavlič Franci pa v disciplini 400 m. prosto. Kadetska štafeta, ki so jo sestavljali JevnikTomaž, Kerin Rok, Pavlič Franci in Jaro Kovačič in, ki je tekmovala z dosti starejšimi tekmovalci, je osvojila tudi odlično 5. mesto v disciplini 4 x 200 metrov. Ob tern pa lahko tudi povemo, da je Urška Slapšak, domačinka iz Krškega, ki sicer plava za radovljiški plavalni klub, dosegla na Aboslutnem državnem prvenstvu 5 zlatih in I srebrno medaljo. S tiskovne konference UNZ Krško TUDI V LETU 1998 RAST KAZNIVIH DEJANJ Statistični podatki uvrščajo Posavje v slovenskem merilu na drugo mesto. Žal se ti podatki ne dvigujejo zaradi naraščajočih gospodarskih rezultatov ali drugih vidnejših uspehov v našem prostoru, pač pa smo v letu 1998 beležili drugo najvišjo rast kaznivih dejanj v državi. Na območju UNZ Krško se je v minulem letu pripetilo 1067 prometnih nesreč, 36 nesreč več kot v letu 1997. Posledice teh prometnih nesreč pa so bile vendarle "ugodnejše" kakor leto popreje, če lahko te tako poime nujemo: 11 oseb je izgubilo ži vljenje ('97 - 15 oseb), 52 oseb je bilo huje telesno poškodo- vanih ('97 - 90 oseb), lahko te- lesne poškodbe je v nesrečah zadobilo 137 oseb ('97 - 193 oseb), v 909 nesrečah pa je na- stala samo materialna škoda. Na UNZ Krško ocenjujejo, da je upad hujših prometnih nesreč pripisati tudi uveljavitvi nove- ga Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je stopil v veljavo 1.5.1998. Ta je vendarle prispe- val k vecji discipliniranosti voz nikov, ki se odraža z uporabo varnostnih pasov, čelad, manj je bilo pobegov s kraja nesreče, upadlo je tudi število nesreč povzročenih pod vplivom alko hola in zaradi neprilagojene hi trosti. Kot najpogostejši vzrok nesreč na UNZ navajajo nepra vilno stran oz. smer vožnje v 261 primerih ('97 - 212). Porast nesreč so beležili na magistral- nih in regionalnih cestah, pred- vsem na odsekih, kjer so se op ravljala rekonstrukcijska dela in kjer je prihajalo zaradi ne- pazljivosti voznikov do pogo- stejših naletov vozil. Na obmocju PP Brežice je bilo zabeleženo 858 kaznivih dejanj ('97 324), na območju PP Kr- ško je bilo storjenih 525 kazni- vih dejanj ('97 - 319) in na ob- mocju PP Sevnica 279 kaznivih dejanj ('97 - 217). Tako se je 860 kaznivih dejanj v letu 97, povečalo na 1667 kaznivih de- janj, storjenih v letu 1998. Na visoko porast so vplivale tatvi ne, ki so v primerjavi z letom 1997 narastle za 129 odstotkov. V letu 97 so beležili 224 tatvin, v letu 98 pa kar 513. Tern se pri družujejo tudi kazniva dejanja velike tatvine, ki so se povečale s 117 na 186. Povečalo se je tudi število vlomov v stanovanja, stanovanjske hiše in avtomo bile (predvsem na območju po licijske postaje Sevnica). V os mih primerih so obravnavali posilstvo ('97 4 posilstva), spolni napad na otroka v 7 pri merih ('97 - 2 primera) in pri mer detomora, ko je mati od- vrgla novorojenčka v kontejner za smeti. V lanskem letu so ob- ravnavali in raziskali 1 umor in 3 poskuse umora (enega med njimi je zakrivila mladoletnica iz Krškega). V sam slovenski vrh pa posegamo tudi s števi- lom samomorov. V minulem le- tu si je v Posavju odvzelo življe- nje 33 ljudi, največ z obeša- njem (20 primerov), v 24 prime- rih pa je šlo za poskus samomo- ra. (B.M.) NAPOMOČ! 20.01. ob 20.35 urije zagorelo na stanovanjski nisi v Kostanjevici na Krki, last Josipa J. Požarje ob 19. 45 uri zaznal vnuk lastnika M.L.,koje zapustil spodnje prostore hiše in odšel po stopnicah v gornjo etažo. Koje prišel do vrat sobe, je opazil močan in gost dint, ki mu je preprečil vstop. O tern je takoj obvestil domače, ki so videli, da v sobi ob dimniku gori leseni strop sobe. Pri gašenju požara je sodelovalo skupaj 29 gasHcev iz GD Kostanjevica, GD Prekopa ter iz Poklicne gasilske enote Krško.Vzrok polar a se ni ugotovljen, policisti še zbirajo obvestila. februar 1999 25 Ubvestila ObzorniK IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE ROJSTVAVJANUARIU Deldice so rodite: Nataša Šterban - Bezjak s Senovega, Darja Ivačič s Sremiča, Marija Pavkovič iz Arta, Mojca Savinc z Loga, Marjetka Podpadec iz Leskovca, Špela Krulc iz Starega Grada, Drita Morina iz Sevnice, LJdija Kosec iz Gazic, Snježana Pavkovič z Obrežja, Simona Požun z Dobrove, Anica Šoštarič iz Spodnje Pohance, MatejaVajdič iz Krškega, Silva Rostohar iz Velike Doline, Melita Brili z Velikega Obreža, Bernarda Hauptman iz Krškega.Brigita Mlakar iz Globočic, Antonija Šoln s Senovega, Sonja Debogovič iz Brežic, Ivanka Gajer iz Zagaja, Vesna Kolarič iz Kapel.Vida Savnik iz Brežic in Terezija Humski iz Lesičnega. Dečke so rodile: Martina Span iz Sevnice, Renata Volavšek s Senovega, Rebeka Gašparin iz Breiic, Irena Predanič iz Krškega, Martina Ban iz Spodnjega Starega Grada, Andrejka Rihter iz Brežic, Simona Zupančič iz Breiic, Karmen Simončič s Senovega, Darja Žmavc z Bizeljskega Andreja Šitnik iz KapelAnita Vardič iz Krškegajožica Godler iz Pečic, Biserka Kovačič iz Velikega Podloga, Vesna Bukovinski iz Breiic. Sevnica IZGNANCI UPAJO, DA BODO DOČAKALI SVOJE PRAVICE Kljub slabemu vremenu se je zbralo kar 139 članov od 258- ih, kolikor jih šteje Društvo izgnancev Sevnica, na svojem letnem zboru, ki so ga imeli 5.februarja v prostorih sevniške Lisce. Sprejeli so sklep, da bo- do, v kolikor Vlada RS ne bo ta koj aktivno pristopila k preu- čevanju in reševanju njihovih zadev oz., če zakon še ne bo v parlamentarni proceduri, sku- paj z ostalimi 71 -mi krajevnimi odbori DIZ, 6.aprila organizirali protestni shod pred parlamen- tom v Ljubljani. Po sklepu odbora DZ za zdrav- stvo, delo, družino in socialno politiko, naj bi namreč predlog zakona o spremembah in do- polnitvah Zakona o žrtvah voj- nega nasilja, ki je v drugi ob- ravnavi, vrnili nazaj v prvo ob- ravnavo. Izgnanci so tudi za dolžili Vlada Deržiča, da kot predsednik Slovenskega dru- štva izgnancev, apelira na vse tri posavske poslance v Dr- žavnem zboru, Branka Kele mino, Braneta Janca in Jožeta Avšiča, da se ti v parlamentu zavzamejo za njihove pravi ce, ali kakor so dejali: "Na vo litvah so namreč vsi obljub- ljali pomoč, sedaj pa so nanjo očitno vsi pozabili." Vsako leto je manj izgnancev in čas ni njihov zaveznik, temveč sovražnik. Povprečna starost izgnancev je 72 let, letno umre povprečno osem odstotkov članstva ( v obdobju 97/98 jih je samo v vrstah KO DIS Sevnica 13 manj). (B.M.) "Nič še ni izgubljenega ali zamujenega", je dejal prisotnim prof. Jože Bogovič, član izvršnega odbora Društva izgnancev Slovenije, "razen za tiste, ki jih smrt prehiti." PUSTNI UTRINEK IZ DOLENJEVASI PRI KRŠKEM Akdja Posavskcga obzomika v letu 1999 OSEBNOST POSAVJA OBVESTILO RTV Slovenija, Radio Posavje - Dopisništvo Posavja obvešča vse pravne in fizične osebe, da so preselili sedež dopisništva na nov naslov: Ulica Stanka Škalerja 21 v Brežicah. Na tern naslovu je dosegljiva Irena Majce, novinarka dopisništva za Posavje, z njo pa lahko kontaktirate na navedenem naslovu ali jo dobite na telefonski številki: 0608/66-566, obvestila pa jim lahko pošiljate po faksu ali pustite na telefonskem odzivniku na številki: 0608/66 - 560. oglasi Novo stanovanjsko hišo v Krš kern, 202 m', z razgledom na Krško polje, ugodno prodam. Tel: 21-522, 22-906 Prodam novo stanovanjsko hišo z vrtom v bližini Mokric, takoj vseljiva. Tel: 21-522, 22- 906 Ugodno prodam novejše pisar- niško pohištvo s pisarniškim pultom. Tel: 31-708 Duo Fantasy izvaja kvalitetno glasbo za poroke in druge zaba- ve. Tel: (0608)/22-267, GSM: 041/745-404 Prodam Renault 4 (katrco), letnik 86, 130.000 km, registri- rano do maja, rjave barve. Cena 70.000 SIT. Tel: 21-514 (zve- čer) ali 041/404 380. Prodam dobro ohranjen Ford escort, letnik 87, garažiran. Tel: 31-036 y"\"| POSAVSKI *T7* ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško. Glavni in odgovorni urednik Silvester Mavsar. Prelom strani: Dlan design, Krško. Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo Valvasorjevo nab- režje 5, Krško. Telefon in fax: 0608/20-320. Naročnina: cena posameznega izvoda v prosti prodaji - 200 to- larjev, naročnina za 12 številk (polletna) z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600-678- 72359. Posavski obzornik je vpisan v evi- dencojavnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. številko 1500, je proizvod insormativne narave in se zanj plačuje 5- odstotni prometni davek na po- dlagi odločbe 415-41/98. 26 februar 1999 (gsž||siJlii^Cjsfi telefon 068 342 009 068 341 530 MäzM I N0V0 MESTO 'žtmftmtijfci sfipvte hmhÜmmi V KRŠKEM OD 1. MARCA NA NOVI LOKACUI! CKŽ 23, 8270 KRŠKO ^ TEL: 21-980, 232-640 IN 232-641 POSLOVALHICA BREŽ1CE, CPB 41, TEL: 68-168 Kamnoseštvo \jj) Jakša CKZ65/8270KI^/TH,:0608^H)98/FA^ LJÜDSKA ONIVERZA KRŠKO uflfrnoMJHJtogtaqJfc 8270 KRŠKO, Daknatinova uHca 8, tel: 060822677,22 811, «wc 060822482 Ypisuje y ftplskem letn 1999/2000 v na8lednje izobražcvalne programe Ekonomske fakoltete Ljubljana l.letnik, 3. letnik, 50 vpisnih mest VUŠ Lljabjljana l.letnik, 3. letnik, 70 vpisnih mest 3.1etnik, 30 vpisnih mest 1. letnik, 40 vpisnih mest 's 7., 8. razred, 16 vpisnih mest Prliave sprejemamo do 5. marca 1999 osebno ali po telefonn 0608 22 811. €t& EkoiKMuko - podoMM sImIIm Etos do.0. aaftiaatiprffthaJk y> ^^^^kW^^^H^^ |^^^^J^H^M|^^^L |^^&^^|^^»|U ! "MMH mOATRŽA, MŽCniRMG, TR6OYMA I Poslovnl prostor: NEK,Vrbina 12, SI-8270 Krško Tel.: ++386(0)608/242-353 « Elmont d.0.0. CKŽ l35e,SI-8270Krško Tel.: ++386(0)608/232 251 4 Fax:++386(0)608/232 252 1