Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din. za inozematvol20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111
VENEC
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2991
Telefoni aredništva: dnevna služba 20$« — nočna 2996, 2994 in 20M
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Izpred Državnega sodišča za zaščito države
Citanje zapisnikov o izpovedi prič
Važen sklep
Zveza narodov je po poldrugo leto z večjimi ali manjšimi presledki trajajočih razpravah soglasno obrodila postopanje Japonske v sporu s Kitajem. V najkonkretnejši diploma-tični obliki so članice Zveze narodov izjavile, da je Mandžurija integralen del Kitaja, ki ima nad njo nesporno suvereniteto, da je Jaiponska prekršila določbe mednarodnega prava, ko je svoj spor s Kitajsko, ki se nanaša na gotove pogodbeno določene predpravice Japonske v Mandžuriji, skušala rešiti z vojaško okupacijo te dežele, in da se v smislu mednarodnega prava in obstoječih pogodb med Japonsko in 'Kitajsko ter drugimi velesilami Mandžuko ne more priznati kot neodvisna država. Iz tega sledi za Japonsko, ki je članica ZN, da mora prekršitev mednarodnega prava, ki jo je za«-grešila v Mandžuriji, brezpogojno popraviti in svojo armado odpoklicati iz Mandžurije, nakar bo spor med Japonsko in Kitajsko poravnala Zveza narodov na podlagi načela suverenitete Kitaja.
Do sem je vise jasno in neizpodbitno. ZN je storila svojo dolžnost, kakor to sledi iz namena, zaradi katerega je bila ustanovljena, in Japonska je absoluno obvezana, da ta sklep spoštuje. Načelo pravice in spoštovanja mednarodnih pogodb ter pakta ZN je dobilo slovesno potrdilo in svet more z zaupanjem gledati v Zvezi narodov najvišjega varuha miru in obvez, ki so jih prevzele države, da se mir ohrani, kakor tudi garantira za to, da se nihče ne bo predrzni! ta mir samovoljno kršiti v prilog svojih interesov. Po pravici je zato V6e kulturno človeštvo z velikim zadovoljstvom sprejelo sklep ZN v ki tajsko-japonskem sporu, ker se je s tem zopet v postavila avtoriteta ženevskega areopaga, ki je bila zadnje čase precej omajana, bodisi da je bila tega Zveza narodov sama kriva radi omahovanja in odlašanja ter bojazni v zadevah, ki so terjale čimprejšnjo nedvoumno odločitev — bodisi da so to avtoriteto namenoma izpodkopavali mnogoštevilni odkriti in skrivni nasprotniki toga najvišjega tri-bunala sveta v mednarodnih vprašanjih^ S tega stališča je tudi čisto irelevantoo, da so zastopniki Japonske proti sklepu Zveze protestirali in ta svoj protest utemeljevali z že itak znanim stališčem Japonske v mandžurski zadevi. Saj to stališče ne pomeni ničesar drugega, kakor »juridično« utemeljevanje, o katerem je nekoč nek velik strateg 18. stoletja dejal, da bo on mirno anektiral dalje tuje dežele, juristi, ki bodo to potem opravičili, se bodo že našli... Razlika je le v tem, da si je Japonska tako »ju-ridičnoc utemeljitev pred svetom prikrojila, še preden je Mandžurijo anektirala. Kolika je stvarna vrednost te »moralne« ali »juridične« opravičitve, o tem pa si je itak ves svet na jasnem. Japonci se seveda tudi ne smejo izgovarjati s tem, da se je njihovo postopanje v Mandžuriji izvršilo čisto po zgledih, katere so ■posneli iz zgodovine raznih aneksij, »pacifi-kacij« in »mirnih penetracij«, s katerimi so si velesile svojčas prisvojile svoje kolonije. Zakaj od 1. 1918 dalje so vse te velesile, vklju-čivši Japonsko, članice Zveze narodov, ki od tega časa dalje niso kršile nobenih mednarodnih pogodb in so se striktno držale pakta Zveze narodov v vseh svojih spornih zadevah.
Seveda dejansko sklep Zveze narodov še ne pomeni končne rešitve spornega vprašanja. Dejstvo, da Japonska sklepa Zveze narodov ni priznala in da je japonska delegacija zapustila Ženevo, je ustvarilo izredno resen in težak položaj, ker gre sedaj za to, da se spoštovanje sklepa, če treba, izsili z vsecni sredstvi, ki so za to članicam Zveze na razpolago. In tukaj se takoj jasno vidi, da je sklep Zveze bil storjen veliko prekasno, to se pravi, v času, ko bo izvršitev tega sklepa morala nujno privesti do najusodnejših komplikacij v mednarodnem položaju. Ako je danes japonska diplomacija doživela eklatanten poraz, tako da je njeno postopanje od vsega kulturnega sveta moralično najodločneje obsojeno, pa to ne more spraviti e 6veta tistega tuspeha, ki ga je Japonska že dosegla s tem, da se ji je posrečilo to moralično obsodbo zavleči celo poldrugo leto. tako oa je □led tem časom mogla nemoteno izvršiti vojaško okupacijo Mandžurije, kar je bila jako težavna in v zgodovini vojaških okupacij vsekakor z velikim mojstrstvom izvršena naloga. Če bi bila Zveza narodov pravočasno izrekla svoj odločilni: ne, namesto, da je izgubila toliko časa za konstatacijo, da se je v Mandžuriji izvršila očividna kršitev mednarodnega prava, bi se bila izognila vsem komplikacijam, pred katere so sedaj postavljene velesile, ali bi jim bila vsaj prihranila ogromen del težkoč, ki jih bodo sedaj prfenorane premagati.
Sploh je danes še popolnoma nejasno, kaj bo sklepu Zveze narodov sledilo. Odbor devetnajstorice, ki je ta sklep redigiral, se je sedaj po sklepu ZN spremenil v odsek ena-indvajsetorice s tem, da sta se sprejela v ta odbor še zastopnika Kanade in Nizozemske. Ta odbor naj bi se, kakor želi Zveza, razširil še z zastopnikoma Združenih ameriških držav in Sovjetske unije. Treba je torej še počakati, da-li bosta ti dve državi povabilo sprejeli ali pa bo moral odsek enaindvajsetorice sklepati brez njih. Pa četudi bi za tem odborom stala glasova Amerike in Rusije, je danes še čisto neizves-tno, kakšno stališče bodo velesile zavzele, ko bo treba sklep Zveze narodov praktično izvajati. To se pravi z drugimi besedami: al? bodo velesile pripravljene, če bi se Jaiponska soglasnemu mnenja ženevskega areopaga uprla in vztrajala na
Belgrad, 27. febr. 1. Danes dopoldne ob 9 se je nadaljevala pred drž. sodiščem za zaščito države razprava proti Brodarju in tovarišem. Predsednik senata dr. Bubanj je pričel s čitanjem aktov o izpovedi številnih prič, ki so bile zaslišane bodisi po orožništvu ali pa pri okrajnem sodišču v Kranju in deželnem sodišču v Ljubljani.
Priča Zupančič Marna
Priča Zupančič Marija, bivša poštna uradnica v Šenčurju, je izpovedala o šenčurskih dogodkih tako-le:
»Ko se je pričelo zbiranje množice, sem bila na cesti. Tedaj me je poklicala k sebi Marica Urn-nikova, češ da se iz njegove hiše boljše vidi. Tam sem stala poleg Umnikove okrog dve uri. Skozi okno sem videla, da se je metalo kamenje izza cerkve, pa tudi z Umnikovega dvorišča, kjer je bilo mnogo meni nepoznanih ljudi. Od tam so metali kamenje in polena. Kdo je metal, ne vem. Tudi strel je počil. Ko sem pogledala skozi okno, nisem videla strelca. Umnikova je sicer vpila: Živio Korošec! Dol Barle! Ni pa vpila: Živio republika! Pač pa je to zaklical nekdo iz množice.«
Pri drugem zasliševanju je izpovedala ista priča, da je za vpila Marica Umnikova: Živio republika!, toda pravi, da »amo enkrat. To svoje pri. čevanje podpre z izjavo, da je pripravljena priseči.
Gašperlin Katarina
Priča Gašperlin Katarina je pri prvem zasliševanju izpovedala sledeče:
»Ves čas sem se zadrževala v gostilniških prostorih, ki mejijo na cesto. Za trenutek sem stopila pred hišo. Vse, kar sem opazila, je bilo to, da je kaplan Vavpotič stal pri cerkvi blizu župnišča in da se je okoli njega zbirala gruča ljudi. Videlo se je, da jih vzpodbuja, ker so ljudje nato, ko je odšel, še bolj vpili. Iz teh družb so se čuli sledeči vzkliki: Dol z Barletom! Živio Korošec! Živio republika! Živela svoboda! im drugi nedovoljeni vzkliki. Kdo je te posamezne vzklike izustil, ne morem reči. Umnik je stal poleg ogla svoje hiše. Stal je prekrižanih rok ter se je videlo, da vzpodbuja okrog njega se nahajajooo množico, kajti začel jo je z vzpodbujevalnimi kretnjami rok nagovarjati. Na oglu njegove hiše sem opazila Marico Um-nikovo in poštno pripravnico Župančičevo. Prva se je močno sklanjala z okna, dočim je bila druga bolj v ozadju. Ker se je Marioa Umnikova z raznimi vzkliki udeleževala demonstracij, sem jo vzela posebej na oko ter sem se radi tega podala v svojo jedilnico v prvo nadstropje, od koder sem jo potem tem bolje opazovala in sem slišala, kako je vpila: Dol Barle! Živio Korošec! Živio svoboda! Živio republika! To je delala neprenehoma. Videla sem tudi, kako so ljudje Antona Umnika dvignili, in sicer sta ga držala dva na rokah, množica okoli njega pa je vpila: Živio Umnik! Dol z Barletom! Živio Korošec! Živio svoboda! Živio samostojna Slovenija! Živio republika! in druge nedovoljene vzklike. Kdo je bil v tej gruči okoli Umnika, kdo je posamezne klice izustil, ne morem reči. Z našega dvorišča sem tudi videla, kako so pri okencih štiri Brodarjeve dekle, vse oblečene v rdečih oblačilih, vpile: Dol z Barletom! Živio Korošec! Živio republika! Dol z vlado! Teh dekel nisem videla, da bi hile metale kamenje ali polena. Da so pa kričale. to lahko mirno potrdim.«
Predsednik senata g. Dragutin Bubanj.
Pri drugem zasliševanju je izjavila priča sle deče: »Zapisnik, ki mi je bil sedaj vnovič prečitan, potrjujem v vsem obsegu. V pogledu kaplana Vavpotiča izjavljam, da sem opazovala početje ljudstva skozi steklena vrata naše gostilne, ki so precej široka in se odpirajo na obe strani. Kaplana Vavpotiča sem opazila po streljanju na prostoru ined cerkvijo in župniščem. Opazila sem, da se je večkrat smejal, ko so padali iz množice zgoraj navedeni vzkliki proti državi, in sicer se je smejal tako škodoželjno in izzivalno, dn je bilo jasno, da ima dopadenje nad tem početjem množice in nad tem vpitjem. Od časa do časa so prihajali k njemu iz množice fantje in videlo se je, da jim je nekaj govoril. Množica je popevala tudi pesem »Hej Slovenci!«. Ko so fantje odšli od njega, so začeli na
dosedanji «voji aneksijski politiki na Daljnem vzhodu. Japonsko prisiliti k spoštovanju mednarodnega sklepa? Treba je pomisliti, da je Japonska istega dne, ko je Zveza narodov izrekla svojo moralno obsodbo nad njenim postopanjem v Mandžuriji, vrgla v kitajsko provinco Džehol armado 100.000 mož. ki v 450 km široki fronti prodira v notranjost dežele in ki utegne, če bo japonskemu orožju sreča mila, biti že v kratkem času pred vratmi Pekinga. Nadvse sumjiva je tudi diplomatična taktika Japoncev, koje delegati so sicer zapustili Ženevo, niso pa podali izjave, da Japonska iz Zveze narodov izstopa. Čudne je tudi, ds hočejo japonski delegati delovati naprej pri razorožit-veni konferenci tudi v slučaju, če bi Japonska
vso moč vpiti: Dol z Barletom! Dol i vlado! To ni vpil samo eden in drugi za njim samo: živio! ali Dol!, ampak so vsi ponavljali te vzklike. Na naslov g. Barieta so padale neverjetno grde in sramotilne besede, ki jih nerada ponavljam in jih navajam samo zato, ker sem pozvana, da moram vse povedati. Ljudje so vpili: Vampe mu prerežite! Izdajalec! Dol z izdajalcem! Prcšič! Svinja! Fuj! Vse te medklice bi bil kaplan lahko preprečil, ker ima velik vpliv na ljudi in je tudi kapelnik tako-zvane farne godbe, katero je ustanovil kot konkurenčno godbo gasilski, ki se rekrutira iz naprednih krogov ter se udeležuje tudi sokolskih prireditev. Stalno je bil v družbi Antona Umnika in pismonoše Ccrarja. Lahko se reče, da so ti trije glavni funkcionarji vseh njihovih društev. Znano mi je tudi, da je agitiral proti Sokolu, in sicer pri šolskih otrocih. Tako je n. pr. Mariji Gerbičevi prepovedal nastop pri igrah v Ljudskem domu, zato ker ie Sokolica.c
Gašperlin Ivan
Priča Gašperlin Ivan je bil sklicatelj in predsednik shoda JRKD v Šenčurju. Izpovedal je, da je prišlo nekako eno uro pred pričetkom shoda mnogo ljudi, ki so kričali: Živio Korošec! Dol z Barletom! in na njegov račun še kaj drugega. »Potem sem bil na shodu. Tam te gruče nisem dalje opazoval. Pač pa moram glede ostalega navesti, da se je na cesti vzklikalo: Živio Korošec! Živio svoboda! Dol z vlado! Dol z Barletom! Radi množice, v kateri je bilo 4000 do 5000 ljudi, nisem mogel ugotoviti, kdo je to kričal. Janez Brodar in Anton Umnik sta se kretala med množico, župnika Šker-beca sem videl pred župniščem, kako je množici nekaj govoril, in videl sem, kako je na njegove besede množica, očitno vzpodbujana, vpila: Živio Korošec! Dol Barle! Dol z vlado! Živio republika! Tega pa po mojem mnenju množica nc bi bila storila, če bi Škerbec vplival pomirjevalno. Iz Kranja je pridrvel v Šenčur tudi avtomobil, ki je last Jožeta Zabreta. Govorilo sc je, da je po minulih dogodkih plačeval v gostilnah za vino Mejač mlajši, nekaj Brodar in nekaj Alojz Zabret. Obenem, ko se je vršil shod, sem videl in slišal, kako so skozi okno sosedne Grajzerjcve hiše vpili ljudje, med katerimi so gotovo tudi bile Brodarjeve čil poslanec Barle shod, so ljudje še nadalje razgrajali in vpili. — Kdo je vpil, ne vem. Po končanih dogodkih sem stal z drugimi pred svojo hišo. Prišel je niimo z Brodarjem Anton Umnik in iz župnišča zavpil na nas: Zmaga je naša! Kaplana Vavpotiča sem videl, kako je stal med župniščem in cerkvijo. To je bilo po streljanju.«
Pri ponovnem zasliševanju je izjavil, da Bro-darjevih dekel ne pozna. Rekel je samo, da so bile na oglu Grajzerjeve hiše ženske, med njimi nekatere oblečene v rdeče bluze. »Od drugiji som slišal, da s« bile tiste rdeče Brodarjeve dekle. Slišal sem, da so te ženske vpile inkriminirane, zgoraj navedene vzklike.«
Sušnih Martin
Priča Sušnik Martin izjavlja, da se je shoda poslanca Barieta v Šenčurju udeležil kot reditelj. »0 dogodkih na cesti tedaj ne vem drugega kakor 1 to, da sem videl kaplana Vavpotiča stati v gruči ljudi pred cerkvijo. Dalje sem videl tndi župnika škerbeca, kako je z viška govoril nekaj množici, ki je nato vpila: Dol i Barletom! Dol s Pibroin, našim župnikom! Živijo kaplan Vavpotič! Dol s kaplanom Va v poti čem! Živela republika! pa tudi drugo. Kdo je vpil, tega nc morem reci. Tudi Umnika in Brodarja sem videl mod množico. Oba sta največja zagrizene« in sem videl, da vodita množico. Vavpotič je oster nasprotnik naprednih organizacij. Za svojega bivanja v našem kraju je ustanovil protiorganizacije. Videl som tudi, da je letelo s ceste preko Gašperlinove hiše na dvorišče kamenje in
iz Zveze narodov res izstopila. Iz tega čisto oči-vidno sledi, da hoče Japonska nadaljevati svojo staro diplomatično igro v Ženevi, čeprav ne v Zvezi narodov, da svoje stališče uveljavi kot ceno za svojo gotovo zelo dragoceno pomoč v razorožitveneai vprašanju, v katerem obstojajo med velesilami velikanska nasprotstva, vsled česar bo Japonska z lahkoto izigravala eno proti drugi. Med tem pa — tako računajo ja|x>nski diplomati — bodo japonski generali na kitajskih tleh ustvarili položaj, ki ga bo moral svet sprejeti, ako nočr riskirati splošne vojne katastrofe.
Moralna avtoriteta ZN je rešc-n«. še vedno pa je odprto vprašanje, dali se bo nuigla njena avtoriteta uveljavljati tudi dejansko.
bi bil eden gotovo zadel poslanca Barieta, da se ni umaknil. Pozneje, ko je bil ie poslanec Barle misel v župnišče, se je poslavljal tudi poslanec Kape, in ko je s svojim avtomobilom s shoda na Gašperlino-vem dvorišču zavil pro;i Kranju, je priletel iz Umnikove hiše kamen proti Kape t a. zadel na rob njegovega avtomobila, naredil pa ni nobene škode. Brodarjeve dekle v rdečih oblekah so metale z oken Grajzerjeve hiše kamenje in polena. Od tam so tudi vpile: Dol s svinjo Barletom! S Korošcem pa gor! Res je tudi, da so vpile na Barletove besede, s katerimi je zaključil shod. Na cesti sem videl med množico bolj malo slovensko zastavico. Kdo jo je nosil, ne vem. V največji zmešnjavi se je posrečijo gruči kakih 15 oseh priti na dvorišče, in eden je začel z besedami: Tukaj lx>mo pa lahko razbijali, ker ni orožnikov! Ker jc še nekaj kričal, sem ga prijel za ovratnik in ga sunil z dvorišča, nakar so za njim odšli tudi dragi. Množica je zunaj vpila nemogoče vzklike. Kdo je vpil, nc vem.«
Pri drugem zasliševanju je Martin Sušnik izjavil, da zapisnik prejšnjega zasliševanja lahko potrdi tudi s prisego. Glede kaplana Vavpotiča znova izjavlja, da jc bilo videti, da je zadovoljen s tem, kar uganjajo demonstranti. »Tedaj je bilo vpitje najhujše, šc hujše kakor prej pred shodom. Vpili so: Živijo dr. Korošec! Dol z Barletom! Dol z vlar do! Dol z režimom! Živijo republika! Tedaj je bil Vavpotič tam. Če je kdo prihajal k njemu in se i njim pogovarjal, ne vem. .škerbeca sem videl, kako je stal pred župniščem in nekaj govoril, ko je poslanec Barle stopil v župnišče. Kaj jc govoril, nisem slišal.« Glede Brodarjevih dekel izjavlja, da svojo prejšnjo izjavo pojasnjuje v toliko, da sploh ni videl, kdo je metal kamenje in polena ter vpil: Dol s svinjo in na Barletove besede ob koncu shoda razgrajali.
PotJfpl A«»on
Priča An on Ropret je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal sledeče: »Pred pričetkom shoda sem se nahajal na svojem vrtu. Tedaj je prišla mirna iz smeri Visoko proti Šenčurju večja množica ljudi. Pred njo so prihajale manjše gruče, deloma na kolesih, deloma peš, in slišal sem, kako se je iz take gruče govorilo, da se ne sme nobeden oddaljiti sam, ampak da ostanejo skupaj, ker morajo orožnike obkoliti. Kdo jc bil v tej gruči, ne vem.f
To svojo izjavo potrjuje tudi pri drugem zasliševanju.
Jera» Edvard
Jeraj Edvard iz Smlednika je izpovedal sledeče: »Bil sem na shodu v dražbi Si. Oblaka in setm se nato še z drugimi smtledniškimo fanti vračal domov. Nekako med Grajzerjevim hlevom in znamenjem je stala gruča ljudi z zelenimi kravatami, od katerih sem poznal samo Antona Uinnika. Prišedši mimo, je eden iz gruče vprašal Oblaka: »Kaj pa se to za eni?« Oblak mu je odgovoril: »Če ste kaka uradna oseba, se vam legitimiram!«, nakar je zavpil Umnik: »Ubijte izdajalce! Dol z njimi!« Kakor bi trenil, »o padli nato njegovi ljudje na nas. Začelo je padati tudi kamenje. Meni se je posrečilo, sesti hitro na kolo in se odpeljati. Za menoj so leteli trije, vendar sem jim ušel. Oblaka sem videl, kako se je z drugimi ruval. Prešerna pa, kn.ko so ga pobili na tla v jarek. Vrnil sem sc nazaj v Šenčur, da pogledam, kaj se je zgodilo s Prešernom. Ta je stvar ovadil orožnikom. Imel je vse raztrgane hlače in tudi klobuka ni več našej. Še potem v zaščiti orožnikov, ko sva bila zopot v Šenčurju, je isti Umnik vpričo orožnikov pozval svoje ljudi glede Prešerna in rekel: »Kar ubijte ga izdajalca! In če bi ne bilo orožnikov, bi se to tudi zgodilo. Videl sem, kako je z Umnikovega dvorišča priletelo poleno v hrbet podporočnika Rakiča. Ta jc dal potem povelje za streljanje. Tudi sem videl na oknu Grajzerjeve hišo ženske, ki sn vpile: Živijo dr. Korošec, dol z vlado, dol z Barletom, živijo republika! Tudi teh žensk nisem spoznal Tudi se ne spominjam, da bi imele rdeče bluze. Umnika prej nisem poznal. šele pred shodom so mi pokazali Umnika. ki jc bil v družbi Brodarja. Takrat ko je zavpil Umnik: »IJhijte izdajalca!« sem dobro vedel, kdo je on.
Po preči tanin se je dvignil LTmnik in rekel: »Gospod predsednik, zlagano je. jaz nise.m bil takrat pri njem. Ves čas. zlasti pa takrat, sem stal pri okrajnem načelniku dr. Ogrinu in radi tega je ta navedba izmišljena.
Stanko Obtak
Priča Stanko Oblnk iz Smlednika je izjavili sledeče:
Po končanem shodu sem sc podal z drugimi smledniškimi fanti proti domu. Prišli smo nekako do znamenja in nekako med Grajzer-j jevim hlevom in znamenjem je stala gruča ljudi, kakih 150 po številu, ki jc nosila zelene kravate. Eden izmed gruče je stal na nekem višjem prostoru. Ta gruča je venomer vpila: »Dol z vlado«. Ko smo prišli do te skupine, bi jo lahko tudi nemoteno prešli, da ni Anton llmnik, potem ko so nas zagledali, zavpil proti svoiim ljudem: »Po njih, ubijte jih izdajalce.« In kakor hitro je on to izustil, se je tn gruča zaletela v nas in proti nam je pričelo leteti kamenje. Tudi jaz sem dobil kamenje v hrbet, koliko, tega ne morem reči. Nekdo izmed sku-
Cine se je zakadil v mene in me zgrabil za ravnto. Meni se je posrečilo vreči ga nn tla, in zbežati. Josip Prešeren je bil tudi v moji družbi. Kaj se je z njim zgodilo, iz lastnega opazovanja nisem videl, todn neposredno po nn padu sem ga slišal, da so mu razbili kolo. rnzrezali klobuk in raztrgali hlače. Kdo je bil direkten napadalec, ne morem reči. ker so bili meni to samo tuji obrazi. Samo Antona Umnika sem s|M)7.nal s sigurnostjo in če bi on nr Izustil poziva naj nas pobijejo, hi lahko predli mimo gruče, kakor sem že povedal. Jnz sem bil na shodu ter sem videl, da so neke ženske me-tale skozi okno Grajzerjeve hiše na Gašperli-novo dvorišče kamenje in noloiin ter vpile: Ži-I vin Korošee. dol Bnrle. živio republika«. Drugih I klicev nisem slišni, lahko pa tudi, da sem jih I preslikal. Videl s<un tudi, kako se je Janez Oko-
ren zagnal v nekega orožnika in ma hotel iztrgati puško, tako da je bil ta prisiljen uporabiti proti njemu hladno orožje.
Takoj, ko je padel prvi strel z Umnikovega
dvorišča, je podporočnik Rakič stal v bližini Umnikove hiše. Tedaj je nekdo izza tega zida vrgel podporočniku Riikiču poleno v hrbet, nakar se jc isti obrnil tja. Potem je dobil kamen \ prsi in šele nato je dal svojim orožnikom ukaz zn streljanje. Preden je priletelo tisto poleno na podporočnika Rukiča, je padujo kamenje na orožnike iz vseh strani, zlasti iz onega prostor« pred cerkvijo. Tam je stala posebno gosta množica ljudi. To ni bila samo gruča, ampak glava pri glavi. Vsa ta množica je vpila in demonstrirala. Točno se spominjam, da sem slišal te-lc vzklike: Dol z vlado! Dol z Jugoslavijo! Živio republiko! Pruv dobro sem razločil, da je padel prvi strel iz Umnikovega dvorišča, oziroma iz tiste strani, kjer stoji Umnikova hišn. Podporočnik Rakič je oddal prvi strel iz revolverja šele tedaj, ko je padci strel iz Umnikovega dvorišča in gn je zndelo več kamnov, še preje je dal orožnikom povelje za streljanje: »Puljba!« Nato jc izstrelil proti Umnikovemu dvorišču štirikrat zaporedoma. Obenem so padli streli tudi iz pušk orožnikov. Zn Umnika trdi, da je točno slišal, kako je zavpil: »Po njih! Ubijte jih izdajalce!« Istotnko je videl tudi Janeza Brodarju, kako se je gibal med množico ter ni ničesar storil, da bi ljudstvo pomiril. Tedaj, ko je govoril z okrajnim načel- | nikom, mu je rekel: ;Saj vidite, ljudstvo je nezadovoljno!« Ko sem se potem podal med rano- j žico, se jc sukal samo med tistimi, ki so naj- ; huje rjoveli: Dol Jugoslavija! Živio republika! Dol z vlado! Po vsem njegovem obnašanju jc bilo videti, da s tem soglaša in dn mu jc to početje prav. Da hi bil opominjal ljudi ali jih miril, nisem opazil.«
Predsednik senata stavi r.ato Brodarju vprašanje: »Ali ste čuli gospod Brodar?«
Brodar vstane in odločno izjavi, da jc miril ljudi in da v Šenčurju sp.'oh ni napravil nobenega vzklika.
Murnih Franc
Priča Franc Mi.rnik iz Velesovega je izjavil, da pozna Franca Grilca in Franca Eoglja ter Pavca Mihaela in Franca Osla. Videl jih je, kako so se držali skupaj in vpili: »Živio! ia Živio Korošec!« Da bi bili vpil: tudi: »Živio samostojna in svobodna Slovenija! Živio republika!«, jih ni slišal. Tudi ni videl, da bi bil Grilc nosil zastavo, ker je bil na shodu. Kakor sem videl, drugega niso ničesar storili. Zlasti jih tudi nisem videl metati kamenje. Sploh pa ue morem povedati o nikomur, da bi bil kaj nedovoljenega vpil ali govoril. Da bi b!I kdo prej kaj takega vpil, mi tudi ni znano.
Kiissei Danie'a
Naslednja priča Daniela Kiissel je izpovedala, da jc uslužbena kot trgovska vaje;>xa v trgovini žc omenjenega Gašpcrlina Ivana. Pravi sledeče:
»Opazovala sem, stoječ na terasi GaJperlinove bile, kako so Brodarjeva dekleta oblečena v rdeče In kako so okrog Grajzerjcve hiše vpila: Dol z Barletom! Dol z izdajalci! Živio dr. Korolec! in Živio republika! Tudi sem slUala, kako ao razgrajale, ko |e Barle zaključil shod. Tudi so Bro-darjeva dekleta metala proti poslancu polena skozi okna. Katera pa je ravno zagnala, ne vem, lahko pa rečem, da so vse štiri metale.«
Pri drugem zaslišanju pravi ista priča, da žensk v rdečih oblekah ni poznala i« da jih je tedaj šele prvič videla. »Nisem torej vedela, da so to Brodarjeve dekle. Sicer pa sem jih videla in vem, da so bile tam ravno take, po obrazu pa jih vendar ne morem spoznati, ker sem jih videla samo tisti hip. Tisti vzkliki niso padali samo iz enih ust, ampak so vse štiri vpile. Metale so tudi polena, in sicer vse itiri. Naša gospa Katarina Ga-šperlin (tudi priča na procesu) je pobrala polena, katerih je bilo okrog dvajset komadov. Prav dobro se spominjam, da so te ženske vpile tudi: Živio Mussolini! in lahko nn to prisežem. Res je, da tega nisem izpovedala pred deželnim sodiščem v Ljubljani, ker sem bila tedaj malo razburjcr.a in ker sem bila prvič na sodniji, sem na to pozabila. Množica, ki je bila na tistem prostoru pred cerkvijo, je vpila: Živio Korošec! Živio Umnik! Živio svoboda! Živio republika! Živio Mussolini! Btol z vlado!«
Orožniki
Nato prečita predsednik izpovedbe orožnikov, ki so imeli tedaj nalog, da vzpostavijo red. Ti orožniki so bili mod drugimi: Milan Milič z Jesenic, Mate Sauer iz Šenčurja, Stojan Narančič z Jc. senic, Alojzij Kostigar iz Šenčurja, Franc Rehar iz Škofje Loke, Jože Berendijaš iz Radovljice, Ivan Javornik iz Kranja, Dobrovoj Vnkosavljevič iz Smlednika, Ivan Žbogar iz Radovljice, Alojzij Či-roc iz Fužin pri škofji Loki in Josip Cehner iz Kranja.
Mili® pravi, da jo videl reč deklet v rdečih bluzah. Od tam, kjer so stale, jc padalo kamenje. Kamonje je padalo kakor dož.
Mate Sauer
Mato Sauer izpovoduje, da so bili oni tisti, ki so potisnili množico nazaj. Kot njen voditelj je bil Matija Gašperlin, ki je vpil: Živio Korošec! Dol z Barletom! Dol z vlado! Poslanca Barleta smo spremljali, ko je odhajal proti župnišču. Proti njemu sta priletela dva kamna, in sicer eden k nogam, drugi proti glavi. Sauer trdi, da Brodar in Umnik nista mirila. Ta izgovor je neresničen. Pre. rekala sta se z glavarjem, namesto da bi mirila. Umnik jo Rakiču vpil: »Ti si svinja! »Taksnih nc rabimo! ... majčina, pojdi nazaj v Srbijo!« Brodarja pa nisem slišal, da bi govoril in žalil Rakiča.
Predsednik senata Umniku: »Sto slišali, gospod Umm's?«
Umnik: »Vidite, da je ta izjava neresnična! Poročnik Rakič je sam izpovedal (ukaj. ko ste ga zaslišali, da ga nisem žalil. Tiste srbske žaljivke pa nisem izrekel, ker sem komaj v Belgradu v zaporu izvedel, kaj pomeni.«
mojemu sorodniku Petrove«, s katerim je bil Brodar sicer v prijateljskih stikih. Tam so grajali njegovo postopanje iu se je baje Brodar izustil tako. da so bili vedno prijatelji iu da naj prijatelji tudi ostanejo. Kar se tiče posebej še župnika Škerbca, opomnim, da sem se dopoldne peljal skozi Primskovo v Preddvor, morda okoli pol 11. Tega dopoldneva bi moral biti shod poslanca Mravljeta na Primskovem. Ko sem so ravno peljal skozi vas mimo Gasilskega doma, kjer bi se moralo vršiti zborovanje, som videl pred Gasilskim domom večjo množico, ponajveč kolesarjev, in med njimi je bil župnik Škerbec. Pred vhodom na zhorovališče geni videl stati dva orožnika, in sem iz toga sklepal, da jo bil shod že pri kraju, ali da sc vrši in so nasprotnike potisnili z zborovališča. Vsekakor posebnega ponašanja župnika Škerbca tam nisem videl.
S kakimi sredstvi so delali proli moji osebi, som slišal govoriti od ljudi, ki so mi pravili, da se je agitiralo proti meni s tom, da bom prodal Slovence Srbom, da nam bodo vzeli Marijo in vpeljali t Sloveniji pravoslavno vero, s čimer so posebno razburjali ženske. Ne morem pa povedati o nikomur kaj konkretnega v tom smislu.
Kdo jo vpil, kdo jo metal kamenje proti orožnikom, tega ne vem, ker som bil zaposlen sam s seboj in s poslušalci.«
Poslanoc Barlo izjavlja nadalje, da je baje Jane« Brodar pravil njegovemu sorodniku Alešu Sta-retu. da 1h> preprečil shod župnika Barleta, kar da mu je naročil dr. Korošec, katerega je po lastni navedbi šol vprašat, kaj naj stori z ozirom ua to, da ima Barle napovedan shod.
V naslednjem zasliševanju je Barle vsa svoja prejšnja izvajanja potrdil. Popravil jih je samo v nebistvenih podrobnostih. »Dopolniti pa moram svoje zasliševanje, kar se tiče govorjenju Janeza Brodarja v hiši mojega nečaka Aleša Storeta. Moj nečak Aleš Stare ima šest sester, od katerih sta dve poročeni v Vogljah in ena pod Šmarno goro v Za-vrhu. Za njen priimek trenutno ne vem. Splošno jim pravijo pri Matjažu. Ta jo bila na shodu ▼ Šenčurju, prav tako tudi ona druga is Vogelj. Po shodu v Šenčurju so mi pripovedovali Slava Amškovn, Aleš Stare iz Vogelj in ta Jožo, vulgo Matjaž iz Za-v iha, da je prišel dane« Brodar takoj po shodu v Hrastje r Aleševo hišo in da je tu vpričo njih opravičeval svoje obnašanje na shodu, reko?, da mu je tako naročil dr. Korošec.
Prepričan sem, da jo.bila udoležba nasprotnikov za shod v Šenčurju dobro pripravljena in organizirana, in sicer z namenom, da sc shod razbije. To sklepam že iz sledečih okolnosti: Shod ni bil nikjer drugod jarno razglašen, kakor v Šenčurju pred cerkvijo. Prišli pa so ljudje iz kamniškega okraja, ljubljanskega in menda celo radovljiškega. Iz tujih krajev so prišli kolesarji v velikih gručah korporativno. Da so bili ti Ijndje nahujskanl ali naravnost zastrupljeni, se vidi že iz obnašanja, ki ga je pokazalo nasproti meni IjudstTo iz nasprotnega tabora na tem shodu v Šenčurju. V zgodovini slovenskega naroda nimamo primera, da bi kdaj slovensko katoliško ljudstvo v masah metalo kamenje na katoliškega duhovnika ali ga javno zasra-movalo in pljuvalo proti njemu. Če se je to vendar zgodilo, se je moglo to zgoditi s strašnimi lažmi, z obrekovanjem in hujskanjem.«
Or9 Franc Ogrin
Gospo d župnik Janko Barle
Narodni poslanec Janko Barle je izjavil sledeče: »V glavnem gre za shode v Hrastju dne 10. maja in v Preddvoru dno 22. maja dopoldne ter v Šenčurju istega dne popoldne. V Hrastjc sem se pripeljal nekako ob 15 z vozom. Prišedši tja, sem zagledal sredi vasi veliko množico ljudi, povečini fantov, deklet in otrok. Sredi med to množieo sc je nahajal Janez Brodar. Ko som se približal tej množici, ki je bila zbrana, je začela klicati: Živijo Korošec! Nagovoril sem množico, čc kočo poslušati resnico, naj miruje, da bomo v miru in lepo zborovali. Množica mi je odgovorila z vikliki: Živio Korošec! in začela peti »Hej Slovani!« Medtem je nekdo pokazal na slovensko plemensko zastavo, ki je bila že pritrjena na nekem drevesu, rekoč: »Glejte, slovensko zastavo so izdali!« Te besede so bile namenjene meni. Nato sem stopil do Brodarja, ki je stal sredi ljudi, in ga nagovoril v tem smislu, da se ljudje pritožujejo, da ni svobode, da naj napravi red, da bomo lahko svobodno govorili. Začel je nekaj govoriti o tom, kaMna svoboda jo bila pri volitvah, ko so ljudi motali v ječe. Tedaj sem pogovor prekinil s tem, da nisem jaz ničesar zakrivil, opazil pa sem. da so se nahajali r ozadju Rtarcjši možje, ki so bili nejevoljni nad tem obnašanjem Brodarja. Zato sem so obrnil proti njim in jih pozval, da če Itočojo sedaj slišati, kaj se godi v državi in kakšna jc situacija, naj sc podajo z menoj k Petroveu, to je k Jožetu Staretu. kjer da bomo zborovati. Dejansko so šli vsi starejši ljudje za menoj na dvorišče k imenovanemu posestniku, kjer sem začel govoriti. To jo bilo v Hrastju.
Komaj pa sem začel govoriti, je pričelo zvoniti in pritrkavati, da bi s tem onemogočili moj govor. Jaz sem radi tega odnehal. Nato je tudi čez nekaj časa nehalo zvoniti. Čez nekaj časa je prišel Brodar s svojo množico, obstoječo iz večine iz fantov, žensk in otrok, pred vra'a, ki dvorijo na dvorišče Petrovčeve hiše, ki je bilo obenem tudi zborovali šče, ter so začeli vpiti: živio Korošec! To me ni motilo in shod se je nadaljeval In tudi zaključil r manifestacijo za kralja in državo, na katero so zborovalci odgovarjali z navdušenimi vzkliki na kralja in državo, Brodarjevi pristaši pa z: Živio Korošec. Naročil sem še zborovaleem. naj se mirno razidejo, ne da bi sc spustili v prerekanje z nasprotniki, da nc bi prišlo do sovraštev.
22. maja 1932 scin imel shod v Preddvoru. Tam Je bilo veliko ljudi, in ko sem pričel na shodu go-roriti. je prišel na zborovnlišče domači preddvor-ski kaplan in začel vpiti nad menoj proti ljudstvu: »To je ta župnik, ki smo ga žc za časa volitev v radiu poslušali, potom pa ni več odprl nst v parlamentu. No vemo praT, kaj jc tam sploh napravil, kaj je delal in govoril v parlamontn.« Zavrnil sem sa s tem, da sem mu rekel, kaj da laže, da sem večkrat stvarno govoril v parlamentu in da bom takoj začel gicer govoriti, kaj sem v parlamentu delal. Nato jo začel kaplan nagovarjati ljndi, naj gredo stran in dejansko »e jc veliko ljudi odstranilo. Shod se je potem vršil nemoteno in tudi zaključil z zopetno manifestacijo za kralja in domovino.
Istoga dne sem r Šenčurju opazoval sledeče: Že v Kranju sem bil zvedel od okrajnega načelnika, da sc nekaj pripravlja proti temu sliodn. Pripeljal sem se bil v Šenčur okrog poldneva in sem bil tam gost domačega župnika Pibra. Med pogovorom sem ga vprašal, kako da stojijo stvari, in žtipnik mi je rekel, da je v Šenčurju vse mirno in da mu ni nič znano, da bi se kaj pripravljalo proti mojemu shodu. Toda okoli 14 sem opazil, gledajoč skozi okno, da se zbirajo kolesarji, očitno tuji ljudje, v večji množini, katere jc orožništvo zavračalo. Ob 15, to je po končanem nauku, Rem se podal na zborovali! i prostor, kjer sem našel kakih 200 »boroval-cev. Zunaj pred zborovališčem pa je bila zbrana velika mnotica ljudi, deloma tudi dobrih ljudi, ki radi tega, ker je orožništvo zaprlo vhod. niso mogli več nn zborovališče, po veliki večini pa iz nahnj-»kanih nasprotnikov. Nn shodu sem jai govoril kot prvi in dr. Slane Rapo kot drugi. Shod «e je v glavnem vršil mirno in dostojno in ga je motile le kli-
canje od zunaj ter metanje kamnov čez streho. Že tukaj omenjam, da nisem opazil, da bi se metalo kamenje ali polena z oken tako imenovane Graj-zerjove hiše, ki je obrnjena ua Gašperlinovo dvorišče, to pa zato ne, ker sem bil s svojimi mislitili konecniriran na svoj govor in na poslušalce. Tudi tukaj sem po končanem shodu pozval ljudi, naj se razidejo in ne spuščajo v prerekanja, da sc na ta način prepreči nepotrebno razgrajanje.
Zapustil sem zborovalni prostor in sc podal naravnost skozi vso zunaj stoječo množico proti župnišču. Blizu njega sem zagledal v množici Ja-noza Brodarja in Antona Umnika. Pogledal sem ju resno in izrekel besede: »Kaj delata?« Čc sta te mojo besede razumela, nc vem, vsekakor sta po-besila pred menoj oči, nakar jc edcu iz njegove okolice zavpil besede: »Dol z Barletom!«, kateremu sem odgovoril: »Veš, Barle stoji tako, da ga nobeden ne bo dol spravil.« Množica so je začela zaganjati in nekdo jo zavpil: »Dol z izdajalcem! Stopil sem proti dotičncinu in ga vprašal, kdo da je, on pa se jc umaknil in skril med množico. Opozoril som takoj orožnika, naj si ga dobro zapomni, in orožnik mi je rekel, ua ga žc pozna.
Toda to jo bilo tudi žc v Hrastju, ker jc baš -isto besedo zaklical proti meni v Hrastju in sem ga kot takega pokazal tam službujočemu uradniku, in ta človek se imonujo po domače Šimnov, kot so mi drugi ljudje povedali (Jernej Vchovc). In ta jc bil tudi eden izmed največjih kričačev, tako so sc mu v Šenčurju naravnost pene delale na ustih. Ta na slovensko zastavo klical meni, da som jo izdal, ua slovensko zastavo klical meni dn sem jo izdal. Nadaljeval sem korake proti župnišču. Množica okrog meue je vpila: Živio Korošec! Klicev
£ivio republika! nisem slišal. Ko sem prišel do vhodnih vrat župnišča, kjer me jc že pričakoval domači župnik Piber, in hil na tem, da vstopim, jo priletel iz množice proti meni kamen, ki je zadel ob vratni podboj in se tam zdrobil, kar jo znak, da je bil vržen z veliko silo. Nisem pa bil zadet. Ko sem bil v župnišču, je prispel tja čez nekaj časa župnik Škerbec in v njegovem spremstvu dr. Ogrin. Župnik Škerbec mi je prigovarjal tako-le: »Glej ljudje so razburjeni, in čo odideš, se bo razburjenje preje poleglo.« Odvrnil sem mu: »Kdo je kriv tega razburjenja? Morda jaz?«, na katero vprašanje mi ni dal odgovora. Dejal mi je, da imam na razpolago avto in da sc v njem lahko odpeljem z njim v Kranj.
To ponudbo sem odklonil, češ, da jc ne sprejmem, ker bi to izgledalo, kakor da sc pred druhaljo bojim, da kapituliram pred njo od strahu in zbeži m. Povdnr.jnl sem, da sem v urejeni državi, kjer mora biti zagotovljena varnost življenja vsakega državljana, in da je dolžnost oblasti, dn poskrbi zu to. dn varno odidem. Nato je okrajni načelnik dr. Ogrin izjavil, da lahko odidem, kadar želim, in sc odpeljem ali z njim ali pn tudi s škrbeem. Pofcm mi jc izjavil dr. Ogrin, dn bo sedaj šel in nknzal orožnikom, nnj množico rnzžcncjo, in ker so se mi rodili pomisleki, dn bi prišlo lahko do karkoli, sem prosil načelnika Ogrinn, dn še nekoliko počaka, obenem pn sem sc obrnil do Skerbcn in mu rekel: »Ker se mi mudi domov, se odpeljem z brzovlnkom v Ljubljano. Ker ste bili vi tnko prijazni, dn ste ponudili svoj voz, sedaj sprejmem to ponudbo!« Izjavil je, dn ho ljudem povedni, dn lnhko odidem. Rekel sem mu, nnj ljudstvu pove soino sledeče: da jc on ponudil, dn se lnhko z njim odpeljem v avtu v Krnnj, in ker sc mi mudi domov, dn sem to njegovo ponudbo sprejel in dn se bom odpeljal.«
Nato se je župnik Škerbec odstranil, očitno, da to Ijudstvii pove, ter se takoj zopet vrnil nazaj, nakar sem zapustil župnišče, sedel z njim v avlo. ki je stal ua dvorišču. Id meji na žiipni.isko poslopje. ter se nemoteno odpeljal v Kranj. Od svoje nečakinjo Slavo Amškove, žene trgovca t Kranju, sam zvodeL, d« je baje prišel RrnrUr kasneje k
Naslednja priča okrajni načelnik dr. Frane Ogrin izjavlja, da je bilo 22. maja 1932 napovedanih več shodov JRKD, med njimi tudi v Šenčurju ob 15 popoldne na dvorišču g. Gašpcrlina. »Ker jo okrajno načelstvo že tekom tedna, posebno pa še dopoldne 22. maja bilo po nekom kurirju obveščeno, da so pripravlja motenje javnega shoda v Šenčurju, oziroma, da jo tam pričakovati več izgredov, som odredil za Šenčur večje število orožnikov — bilo jih je 19.
Orožniški oddelek je imel predvsem nalogo, da zabrani kolesarjem, ki so bili najavljeni zlasti iz Zaloga pri Komendi, dostop v Šenčur. To se jc radi številnih poti, ki vodijo skozi polja in vrtove v ta kraj, le deloma posrečilo. Glavna masa ljudstva, ki se jo udeleževala demonstracij, je prišla na trg med Gašperlinovo hišo in corkvijo, iz slednje po končanih vcčornieah.
Tako jo bilo zbrano skupno s kolesarji iz raznih krajev _ kakih 200 ljudi — na označenem
prostoru kakih 1500 ljudi. Med tem se je pričel kmalu po 15. uri napovedan shod ob navzočnosti narodnega poslanca Janka Barleta in dr. Stane Kapela. Na dvorišču je bilo zbranih okoli 120 oseb. Dočim so ti izvajanja govornikov mirno in odobru-joče poslušali, so mlajši in starejši Ijndje, zakle. njeni v oni hiši Antona Umnika, ki se drži neposredno Gašperlinove hišo, motiti shod z neprestanimi vzkliki: Živio Korošec! Dol z Barletom! Dol z izdajalcem!
Shod se jo navzlic temo vršil in sem mu prisostvoval kot oblastveni zastopnik tudi jaz. Na. enkrat zaslišim raztrgan močan vrisk in kmalu nato streljanje. Takoj stečem z dvorišča na trg, da pregledam situacijo in ukrenem potrebno. Videl sem, da se je med tom trg izpraznil, za cerkvijo in vogalom gospodarskega poslopja druge hišo Antona Umnika pa so se parkrat še pokazale razno osebe in vrglo proti orožniškonm kordonu kamenje in polena. Ob tej situaciji sem takoj dal ustaviti streljanje in so informiral, kako jo do tega prišlo. Ko so demonstranti opazili, da orožniki no streljajo reč, se jo trg v kratkem času zopet napolnil.
Kmalu je prišel Brodar Janez, bivši narodni poslance, in se pritožil radi rabe orožja. Umnik Anton, bivši oblastni poslanoc, pa je zatrjeval, da umira ona oseba, ki je bila ranjena od orožnika z bajonetom. Kmalu nato som se prepričal, da to ni res iu da jc dotična oseba potem, ko je bila obvezana, odšla oz. se jo odpeljala domov. Seveda som Brodarju in Umniku z ozirom na njune pri. tožbe dal primeren odgovor. Mod tem jc bil shod i zaključen in narodni poslanec se jc podal preko trga v župnišče, pri čemer sem ga varoval s par i orožniki. Ta čas so padali ponovno vzkliki iz muo-! žice: Dol z Barletom! Dol izdajalec! Živio dr. Ko-! rošec! Ali so padali pri tej priliki oz. prejo in i pozneje — vpitje množice je trajalo z enkratno i prekinitvijo poldrugo nro — tndi kaki drugi nc-| dopustni vzkliki, kakor: Živio republika! Živio | svobodna Slovenija!, nisem opazil, oziroma sc tega ne spominjam, ker sem bil v svojem intervencijskem poslu preveč vsestransko zaposlen. Videl sem med tem, ko jo bil poslanec Barle v župnišču, kako je priletelo nanj dvakrat kamenje, ki ga pa ni zadelo. Kot oblastvenemu zastopniku, mi jc bilo sedaj dolžnost, spraviti ljudstvo iz Šenčurja. Zato sem odredil, da so udeleženci shoda odstranijo iz Šenčurja, ter pozval navzoča reditelja Brodarja in Umnika, naj enako vplivata na svoje ljudi, da zapustijo trg pred cerkvijo.
Udeleženci shoda, razen nekaterih radovednežev, v kolikor sem mogel ugotoviti, so so razšli, ne pa tudi opozicija. Na ponovno opozoritev, sta se Brodar in Unmik izgovarjala: »Saj nočejo iti. saj naju nočejo poslušati.« Pri tem stanju stvari se je pripeljal na avtomobilu Alojzija Zabrcta kranjski župnik in duhovni svetnik Matija Škrbec z onim drugim duhovnikom, mislim iz Kranja in par gospodi. Prihod teh oseb jc bil od množice burno pozdravljen in jo ta s tem dobila vzpodbudo za vztrajanje. OdloČiti se mi je bilo sieer za izpraznitev trga pri Šenčurju od vseh demonstrantov, bodisi z oboroženo silo, bodisi mirnim potom. Ker jo postal vsak poskns. da sc demonstranti razidejo, brez uspeha, sem bil žc na tem, da dam povelje, da orožništvo s silo in bajoneti razžene množico.
Tu je pristopil k meni žtipnik škrbec in rekel: »Gospod svetnik, nlkarte, ljudje pravijo, da se bodo mirno razšli, če odide poslanec Barle«. Tem besedam so izročno aH molče pritrjevali drugi duhovniki (dva, trije), med njimi tudi Vanpotič In mislim tudi Brodar in Umnik, ki so se vsi zbrali t moji bližini. Nato sem odgovoril: »To bi bila kapitulacija.« Brodarju pa. sem rekel, da se nahaja množica že v takem stanju razdraženosti In fanati-ziranju, da bo prišlo oh nastopu orožnikov nedvomno do velikega prelivanja krvi. Zato sem stopil, da v župnišču pojasnim položaj poslancu Barlfltu in vpričo župnika Pibra, pr! čemer sem izrerno rekel: »Jaz imam moč, da s silo razženeni v naskoku demonstrante, prosin\ pa vašega odgovora, čo morda prostovoljno pristaneta na to, da se že sedaj podate iz Šenčurja. Nnto je poslance Barlo po kratkem pojasnilu odgovoril: »Pristanem, čimprej sem v Ljubljani, (cm bolje.« Tu je prišol v župnišče še župnik Škerbec, in prigovarjal poslancu Barlefli, da prostovoljno gro takoj iz Šenčurja. Prišedši iz župnišča skupno z župnikom škerbeom. sem tam dovolil, da kratko nagovori ljudstvo. Ta se je povzpel na stol in spregovoril sesaj stavkov, • katerimi jo irumirjcvaino rpiivai
na ljudi, da se mirno razidejo, ker bo narodni poslanec Barle takoj sedaj odšel iz Šenčurja. Ljudje, ki so tudi ob odhodu Barletovem hudo rjoveli, se pa po veliki večini prostovoljno niso razšli. Moral sem dati ukaz za energično razkropitev demon, strantov, in sieer na dve strani, pri čemer sem na oni strani vodil akcijo sam, na drugi strani pa iz Cerkelj med tem prišedši okrajni podnačelnik dr. Ivan Zobee. Tako sem izsilil na obeh stTaneb, energično pozivajoc k odhodu, ob sodelovanju orožništva, da so se ljudje razpršili in da se je Šenčur izpraznil vseh demonstrantov.
Ako pregledam ves potek dogodkov v Šenčurju, pridem do zaključka, da so bile demonstracijo pri-I pravljene. Vsekakor se jc hotelo razbiti legalni j shod, toda množica jo bila pu orožništvu končno ob 1 napadu vržena nazaj, čo bi bilo razbitje shoda uspe-i lo, bi gotovo opozicija imela svoj shod. Če so je nameravalo še kaj drugega, tega od prič nisem zvedel, odnosno podajam tu potok cele predstave o dogodkih 22. maja v okraju. Med demonstranti v Šenčurju so bili inorda pomešani pristaši nasprotnih (naprednih) strank, pretežno pa jc razgrajajoča masa izhajala iz vrst bivših eselesarjev. če jc nastopil kak provokater izmed naprednih ljudi, ne morem reči.
Slednjič izpovedujem, v kolikor sem mogel opaziti, da kolesarji, ki jih ,ie stalo cele vrste po cesti v vzhodnem delu Šenčurja, pretežno niso imeti zelenih kravat. Ob razhodu množice pa je nastopila šončurska godba pod vodstvom kaplana g. Vavpa-tiča. Ali jo pri tom godba res spremljala demonstrante, ali pa je šla Ie na dozdevno vajo v gozd, toga ne vem. Pri zasliševanju Umnik Marice dne 28. maja nisem seveda vršil nobenega pritiska in se je to zasliševanje vršilo v navzočnosti o potniškega komandirja v Šenčurja in tukajšnje dnevni-čarke Hildo Dolenc. Kar so tiče Brodarja in Umnika, moram povedati, da so nisem obrnil nunjn samo enkrat, ampak večkrat s pozivom, da ljudstvo pomirita, oziroma vplivata na množico, da se raz-ide. Vsi ti mirni pozivi niso imeli nobenega uspeha in reči moram, da nisem opazil, da bi bil eden ali drugi od njih po-kazal z besedo ali dejanjem, da izvršuje ta moj poziv. Njuno nhnašaujc je bilo več ali manj pasivno, in če sinem dali izraza tudi svojemu subjektivnemu vtisu, moram reči, da jo bila baš ta njuna pasivnost nekaka vzpodbuda množici za vztrajen odpor. Množica jc morala vsekakor opaziti, ko sem se obračal do euega in drugega, in je morala opaziti tudi, da ni nihče ničesar ukrenil. Lahko je torej vedela, kaj pomeni to pasivno zadržanje Brodarja in Umnika, in bržčas radi tega vztrajala na mostu. Podčrtati moram ravno to vztrajanje mase, ki jc bilo za take demonstracijo neobičajno. in takoj na drugi strani dopušča zaključek, da jo bilo vse dobro organizirano in pripravljeno. Osupnilo me jo namreč, da so je tudi po uporabi orožja, (o je tudi potem, ko so oddali orožniki več strelov proti množici, tisti trg pred cerkvijo, ki se jo za hip izpraznil, takoj nato zopet napolnil, in sicer no samo z moškimi, ampak tudi z ženskami. Vse to je kazalo na neko odpornost, ki ui bila samo slučajna, ampak gotovo že vnaprej odrejena ali določena. Po predoeitvi pričevanja poslanca dr. Rapeta glede Brodarja. izjavljam, da s« nc spominjam, da mi jo dal Brodar odgovor v tej obliki, to je, da ne bo svojim ničesar rekel, ali izključiti tega ne morem.«
Predsednik vpraša Brodarja: »Ali ste slišali?«
Brodar: »Z načelnikom Ogrinom sva se lepo razgovarjala. Pozval sem ga samo, da naj poročnik Rakič spravi napeti revolver.«
Zagovornik Prodanovič: »Rakič bi tisto žalitev gotovo razumel, če bi jo Umnik izgovoril, saj so pravi vendar svinja v slovenskem in srbskem jeziku enako.«
Priča Stojan Narančič: »Nikogar nisem poznal, ki bi metal drva in kamenje proti orožnikom. Videl sem samo. kako jo neka deklica v rdeči bluzi metala kamenje. Drugih nedovoljenih vzklikov nisem slišal.«
Kflsl^nr Alofzii
Priča Kastigar Alojzij je izpovedal, (la tudi on ni slišal vzklikov »Dol s kraljem«, pač pa pravi, da je po tistem streljanju videl Brodarja in Umnika in po njunem obnašanju čutil, da sta narod le So podpihovala.
Rehar Franio
Priča Rohar Franjo izpoveduje, da ne pozna ljudi in ne razmer in da zato ne ve, kdo jc izmed množico vpil, oziroma meta! kamenje. Pravi le, da 'e jc vpilo vsevprek in zmerjalo orožnike. Slišal je, kako se je tam proti Umnikorj hiši sprožil strel in kako sc je streljalo. Pozneje pa je nnčeloval kordonu.
Herendifaš Josin
Priča Berendijaš Josip jc slišal vzklike: »Zivio republika!« Metali so polena in jaz sam sem bil zadet v levo nogo. Bil sem v kordonu pred Gašperlinovo hišo ter opozoril Umnik«, naj so odstrani. Umnik pa je rekel, da stoji nu svojem svetu in da ga to nič ne briga, šele po sliki pozneje sem zvedel, da jo bil i o Umnik, ker ga prej nisem poznal.
Javornik Ivan
Priča Javornik Ivan izpoveduje, da se jc gibal sem in tja in da je videl, kako je Križnnr Marija vrgla kamen proti orožnikom. Slišal je množico, ki je vzklikala: »Dajte nam dela, dajte nam kruha!« Nadaljevanja procesa in politične vesti na (5. strani
Prostozidarska prisega
Ljubljana, 27. februarja.
Pretekli teden smo poročali, da je nekaj poslancev, med drugimi poslanec dr. Gavrančič, predložilo narodni skupščini zakonski predlog, naj se izženo iz Jugoslavije jezuitje. Ta predlog je utemeljen med drugim tudi s temile stavki: Ne more biti dober državljan ali nacionalist tisti, ki je vezan s kako posebno zavezo, prisego ali obljubo osebi ali ustanovi, ki je izven države ali na-cije, ker bo tak državljan v odločilnem trenotku vedno dal prednost zahtevam in koristim tiste oblasti, s katero je močneje zvezan.
Z ozirom na to trditev prinaša nedeljska »Hrvatska Straža« dalj&i članek o framasonski prisegi ter pravi:
»Dr. Gavrančič in tovariši so začeli najprvo obračunavati z jezuiti, češ, da moTa jezuit po svoji obljubi ubogati najprvo papeža ali jezuitskega generala, kateri lahko naloži kaj takega, kar je v nasprotju z državnimi ali narodnimi interesi. Čudimo ee, da je ravno dr. Gavrančič postavil to trditev ter hoče najprvo pričeti izganjati jezuite! Jezusova družba je red, čigar članstvo in delovanje je javno, da ga lahko celo dr. Gavrančič kontrolira. Imamo pa v Jugoslaviji organizacije, katerih javnost ne more kontrolirati. Ta organiza-in so obveze njenih članov mnogo večje in težje, ni so obveze njenih članov mnogo večje in težje, kakor pa obveze članov družbe Jezusove. Če že gre za to, da je treba prepovedati organizacije, ki imajo mednarodne zveze, bi bilo treba najprvo začeti z družbo, ki je v resnici pogubna za javni red in za narodne interese. Mislimo na svobodno zidarstvo.
Framasomska miselnost v prvi vrsti temelji na internacionalizmu, poudarja in razširja vse tisto, kar je ljudem, veram, rasam, narodom in državam skupnega. Vse posebnosti človeštva in ločitev na posamezne organizme, kakor so n. pr. cerkve, države, narodnost, smatrajo framasoni za postransko stvaT. Framazoni so po svojem prepričanju kozmopoliti. Pravemu masonu je domovina ves svet, in on sam čisto slučajno pripada temu narodu ali oni državi. Vsak član pravilne framason-ske lože sam po sebi postane član svetovne framasonske zveze ali »masonske bratske verige«. Ta framasonska bratska zveza je po vsem svetu enotna. Na primer Veliki Orijent Francoski ali Velika Loža Angleška sprejema za svoje goste in člane vse framasonske brate, ki so organizirani kjerkoli po svetu.
Posamezme framasonske »delavnice« delujejo pod varstvom framasonskih zveznih oblasti, ki pripadajo tujim, da celo sovražnim državam ako same doma nimajo svojih višjih oblasti. Vsako prvotno celico v framasonski organizaciji, ki se imenuje »prva luč«, more prižgati le dekret kake masonske velike oblasti. Če take v državi Ai, jo prižge kaka druga vrhovna oblast izven države. Tako so prižgali »prvo luč« v Srbiji (ustanovili framasonsko delavnico) italiianski Garibaldinci 1. 1875 s posredovanjem tedanjega italijanskega konzula. Leto dni kasneje so Garibaldinci ustanovili prvo srbsko ložo pod imenom »Luč Balkana«, ki je delovala pod vrhovnim varstvom italijanskega Velikega Orijenta. Pod italijanskim varstvom so srbske lože delovale do 1. 1912. Suverena velika loža Madjarska je 1. 1890 »prižgala luč« v belgraj-ski delavnici »Pobratim«.
n Velika loža madjarska je 1872 ustanovila »de-iavnico« v Sisku, katero so 20 let kasneje prenesli v Zagreb pod imenom »Hrvatska vila«. Voditelj je bil madžaroraski prvak dr. pl. Bojničič od Plavna. Pod zaščito madjanskih lož so delovale lože na Hrvatskem do 1. 1918. L. 1919 se je ustanovila velika loia Srbov, Hrvatov in Slovencev z imenom »Jugoslavija« s sedežem v Belgradu, kjer pa še danes deluje druga loža z imenom »Ujedi-njenje« pod varstvom francoskega Velikega Orijenta.
Framasonsko članstvo je razdeljeno na več redov. Voditelje imenujejo višje organizacije od zgoraj. Tako je leta 1912 grški Veliki svet ustanovil Vrhovni svet Srbije na ta način, da je vrhovni veliki komand er Velikega sveta Grške po svojih delegatih z dekretom postavil in slovesno instaliral »prevzvišonega« vrhovnega velikega komande-ra Velikega sveta Srbije, brata G. W., sedanjega vzvišenega velikega komanderja Velikega sveta Jugoslavije in istočasno velikega mojstra Velike lože »Jugoslavija« v Belgradu. (Te podatke črpa »Hrvatska Straža« iz knjige »Slobodno zidarstvo, njegov cilj i principi, njegova prošlost i sadašnjost, pisma brata Sr. J. Stojkoviča jednom neposveče-nam prijatelju«).
Če je tedaj kaka organizacija že po svoji ideologiji in po svoji organizaciji bolj mednarodna a manj narodna, je gotovo masonerija, ki ne pozna ne domovine, ne države, ne nacionalne pripadnosti, ampak ji je domovina v praksi tam, kjer se »bratom« godi najbolje. (Masonsko geslo se glasi: Dbi bene, ibi patria — kjer je dobro, tam je moja domovina.)
Framasonski člani očitajo jezuitom slepo pokorščino generalom njihovega reda in sv. Očetu. Mišljena je tukaj četrta obljuba jezuitov, ki pa se nanaša na to, da je jezuit po njej dolžan iti v misijone med vernike ali nevernike, kamorkoli ga
hočejo. Ta obljuba ni prav nič v primeri s tako zvano 6trašno prisego, ki jo mora napraviti fra-masanski kandidat predno ga sprejmejo v framasonsko bratstvo. »Hrvatska Straža« popisuje, med kakšnimi fantastičnimi ceremonijami mora framasonski kandidat dati prisego, ki bi bila res strašna, ko bi ne bila obenem tudi smešna. Ta prisega se glasi:
»Prisegam pri imenu najvišjega vseh svetov, da ne bom nikdar izdal skrivnosti znakov, namenov, naukov in navad prostozidarskih in da bom o tem vedno molčal. Obljubljam in prisegam pri Bogu, da ne bom o tem nikdar nič izdal, niti v pismu, niti z znakom, niti z besedo, niti z namiga-vanjem, da ne bom o tem nikdar nič pisal, dal tiskati, da ne bom nikdar razglasil nič tega, kar mi je bilo doslej zaupanega in kar mi bo še zaupano. Obvezujem se in sprejemam to kazen, ako kdaj prelomim besedo: Naj mi žgo ustnice z razbeljenim železom, naj mi odsekajo roke, naj mi odsekajo glavo, a truplo obesijo v loži, ko se bo sprejemal drugi brat, na sramoto moje nezvestobe in za vzgled drugim. Potem naj mi sežgo truplo, a pepel vržejo v veter, da ne ostane sledu spomina na mojo izdajo.«
Tedai tako prisego napravljajo framasoni. Če upoštevmo, da je za javnost framasonska organizacija tajna, in ne le zaključena, kakor trde sami, da javnost ne sme vedeti ne za člane, ne za delovanje lože, tedaj je jasno, da je framasonstvo strašna in pogubna organizacija za državo, narod
in družbo. Za jezuitski red pa lahko vsakdo ve, kdo je njegov član, ker se ti člani ne skrivajo, am- I pak v redovni obleki javno nastopajo, delujejo in pridigajo ob belem dnevu ter jih po njihovih delih j more vsakdo kontrolirati, kaj delajo. Kdo pa more vedeti, kaj lože delajo v svojem brezdomovinskem kozmopolitizmu in v svoji breznarodni in proti-narodni organizacijski odvisnosti?
Dr. Gavrančič se sklicuje na to, da je škof Strossmayer v svojih zaupnih pismih Račkemu imel pomisleke proti jezuitom. Naj se še mi sklicujemo na Strossinayerja ter povemo, da je Stross-mayer o framasonih imel najslabše mnenje ter je zahteval, da je framasone treba iztrebiti. Prosto-zidarstvo je imenoval Strossmayer »sekto brez-umnikov in oholežev«. Proti tej mafiji se ie Stre mayer javno boril in klical vlado in škofe, naj pre-ženo z njegovega vseučilišča »brezbožnike in svobodne zidarje«. Proti framasonom Strossmayer ni grmel v kakem zaupnem pismu svojemu prijatelju, j ampak je organiziral proti njim javen boj, javno obrambno akcijo in proti njim izdajal javna pastirska pisma.
»Hrvatska Straža« zaključuje svoj članek takole: »Ako je gospodom Gavrančiču in tovarišem kaj do spomina ustanvitelja hrvatskega vseučili- ! šča, ne bodo z nobenim zakonskim predlogom ; bolj počastili spornima velikega škofa kakor s tem, i da v prvi vrsti izženo iz države tiste, katere je ' Strossmayer smatra! za zaklete sovražnike svojega dela, kateri pa so v boju proti Stros6mayerju in njegovi duhovni dediščini bili sluge Khuena in vsake protinarodne politike, kateri pa so pozneje onečastili spomin velikega škofa s ponesrečenim poskusom monopolizirati njegov nauk.«
Šolstvo na Slovenskem
Iz poročna g. dr. Matija na banovinskem sveta
V Sloveniji je sedaj skupno 3783 učiteljskih moči, in sicer 1414 učiteljev in 2309 učiteljic. Razredov je 3505. Razrednih učiteljsv, med katere so všteti tudi kontraktualci in dnevničarji, pa je 3384. Manjka torej 121 učiteljev, to pa zato, ker so mnogi učitelji dodeljeni raznim prosvetnim uradom, meščanskim šolam, so na višji pedagoški šoli, mnogi učitelji pa so po zakonu oproščeni pouka. Državni proračun ne vpošteva v zadostni meri šolskih potreb naše banovine. Ban ima pravico postavljati dnevničarjs in jih je v tekočem proračunu 56. Načelnik Mazi je dalje poročal o izvenšolskem delu učiteljstva. Poudarjal je potrebo, da nam moški naraščaj vzgajajo moške učne osebe, in zato razmerje med učitelji in učiteljicami nikakor ni sorazmerno. Iz Slovenije je bilo v prosvetno ministrstvo poslanih 350 prošenj za nove službe. Ni zdravo, da so v službi šs učiteljice, ki so poročene z odvetniki, sodniki. zdravniki, uradniki itd. Učitelji se bolezenskih dopustov poslužujejo v manjši meri, učiteljice | pa prav pogosto.
Govoreč o srednjih, učiteljskih in meščanskih ; šolah je načelnik Mazi omenjal, da je bila lani ukinjena III. državna gimnazija v Ljubljani in da so se , učiteljišča v Ljubljani in Mariboru združila v dve ; učiteljski šoli. Reducirana gimnazija v Ptuju se je j že po nekaj tednih zopet spremenila v popolno re-! alno gimnazijo. Lani je bilo na srednjih šolah upo-; kojenih 32 profesorjev, med temi 5 ravnateljev, odpuščenih pa je bilo 23 profesorjev. Na učiteljskih šolah je bilo upokojenih 7 profesorjev, med temi 3 ravnatelji, odpuščena pa sta bila 2 profesorja. 8 srednješolskih profasorjev je bilo premeščenih iz naše banovine na jug. Število srednješolskega di-jaštva pa se je povečalo za 400 proti prejšnjemu letu, tako da je manjkalo na srednjih šolah ob skrajni obremenitvi učiteljstva 50 profesorjev. Razredi so povečini močno prenapolnjeni. Imamo 64 razredov, ki štsjejo nad 50 učencev. Na srednjih šolah je skupno 1373 tedenskih ur nad učno obveznost učiteljstva. Pouk je zelo trpel. V velikem delu je bil pouk reduciran, nekaj predmetov se v posameznih razredih sploh ni poučevalo. Govornik izreka zahvalo učiteljstvu za prostovoljno prenaporno delo. Proti koncu semestra je bilo nastavljenih 17 diplomiranih filozofov, in ko narodna skupščina odobri kredite, bi se dalo v najkrajšem času postaviti vsaj minimalno število učiteljev na srednjih šolah z reaktivacijo upokojenih in odpuščenih in z imenovanjem diplomiranih filozofov za su-plente.
Stanje na srednjih šolah je naslednje: Imamo dve državni klasični gimnaziji, eno nepopolno in ossm popolnih realnih gimnazij, od katerih imata dve reaTčne oddelke v višjih razredih. Skupno je 11 državnih srednjih šol s 84 razredi in 188 oddelki. Na srednjih šolah je nameščenih 220 profesorjev in suplentov z ravnatelji vred in 23 učiteljev veščin.
Radi ukinitve III. realne gimnazije v Ljubljani 1 ima I. realna gimnazija 35 oddsikov in je nastanjena v dveh poslopjih. Na državne srednje šole se je vpisalo 5860 učencev in 2290 učenk, skupno 8150. Na drugi realni gimnaziji je v sedmih oddelkih pouk le popoldne, enako v Mariboru v 10 oddelkih, ker manjka prostora. V Sloveniji so tri srednje šole, ki niso državne, in sicer dva popolni in ena nepopolna. Na nedržavnih srednjih šolah je v 20 oddelkih 337 učencev in 836 učenk, skupno 1173.
Učiteljski šoli sta dve. in sicer v Ljubljani in
Mariboru ter imata moške in ženske oddelke. Vsak zavod ima po pet razredov in pa 12 oddelkov. Štirje oddelki so manj kot lani, učsncev in učenk je pa 183 manj. Vpisalo se j<? v državnih učiteljskih šolah Skupno 322 učencev in 534 učenk. V smislu finančnega zakona je ministrstvo predpisalo dopustno število učencev in učenk za sprejem v prvi razred, in sicer skupno 100 Dejansko pa se je vpisalo ls 57 učencev in učenk. Absolventje meščanskih šol 6e v smislu zakona niso več sprejemali, pa tudi je naval na učiteljske šole povsem ponehal zaradi petletnega študija in slabih izgledov na službe.
Na zasebnih učiteljskih šolah (popolna je v Mariboru, v eno se spopolnjujoči pa sta v Ljubljani in Škof ji loki) se je vpisalo 199 učenk v devetih oddelkih. Prvi razred ss je olvoril le v Mariboru in ima 4 gojeuke. Na zasebnih učiteljskih šolah se letos prvič ni dovolil pouk učiteljicam, ki so izprašane le za meščanske šole. Radi tega si morajo ti zavodi preskrbeti predpisane usposobljene učne moči.
Letos imamo 30 državnih meščanskih šol, 1 z 1 razredom v škofji loiki posluje letos prvič. V 170 odd sikov na teli šolah se je vpisalo 2966 dečkov in 2831 deklic, skupno 5797. Porast v primeri z lani znaša 350 učencev in učenk in 11 oddelkov.
Na osmih zasebnih meščanskih šolah (notranja uršulinska v Ljubljani je letos postopoma odpadla) se je vpisalo 1240 učenk v 35 oddelkov. En oddelek je manj kot lani, število učenk pa je skoraj nespremenjeno.
Učitelji na meščanskih šolah poučujejo povprečno 24 do 25 ur tedensko. Ministrstvo je zahtevalo 3(1 usposobljenih učiteljev na meščanske šole v donavski banovini, pa je zahtevo znižalo na 14 ki so bili dodeljeni v mesla donavske banovine. Te učitelje so pa nadomestili učitelji z osnovnih šol, čeprav jih tudi na osnovnih šolah manjka. Tudi meščansko.šolsko učiteljstvo je preobremenjs-no in mu gre vsa zahvala.
Letos se je prvič plačevala šolnina, vendar pa obisk ni padel. Na srednjih in učiteljskih šolah so učenci plačali 1,086.000 Din šolnine, na meščanskih šolali pa 170.000 Din. Uvedba šolnine je močno prizadela zlasti uradnike in delavce.
V Sloveniji je skupno 149.296 šoloobvsznih otrok in 840 šolskih poslopij z 2659 učilnicami. Povprečno pride 56 otrok ua eno učno sobo. Temeljnih razredov in vzporednic je 3470, torej manjka 811 učnih sob. Med šolskimi poslopji jih je 306 prav dobrih, 345 dobrih, 143 slabih in 53 neprimernih. Manjka naturalnih stanovanj za učitelje. Za 3676 učiteljev je na razpolago le 1330 naturalnih stanovanj. Mnogo je pritožb proti uvedbi stanarine in kurjave, kar morajo plačevati občine za učitslje. Zaradi krize so morali ustaviti delo na štirih začetih novih šolskih stavbah. Dogradilo pa se je troje novih šolskih poslopij, prezidalo in adaptiralo pa osem. V tekočem letu je bilo ustanovljenih šest novih enorazrednih in dvorazrednih šol.
Šolski vrtovi obsegajo skupaj 69 ha in 38 arov. Nad 100 šol je brez šolskih vrtov. Enako število šo! pa ima premajhne vrtove. Poročevalec je še obširno poročal o izobražsvalni akciji učiteljstva, o izvenšolskem delu učiteljstva, o banovinskih zavodih za slepo, gluho in pohabljeno mladino. Dalje je poročal o podpiranju dijaštva in o prosvetnem gibanju v Sloveniji.
Kakrajnlkov:
Pustna reberca
V	Bohinju, to morda še marsikje drugje, je taka navada, da brez suhih prašičjih reberc na mizi ni pravega pusta. Nekateri jih jedo kar s kruhom, drugi imajo radi zraven še malo zelja, tretji pa bolj obrajtajo kislo repo.
Pa je v Bohinju, in kolikor jaz morem vedeti, tod i kar povsod drugje tako, da mora za konje in vole skrbeti gospodar, za prašiče in kuretnino gospodinja, za krave in drobnico pa vsak malo. In kakor se gospodar rad postavi z lepimi in močnimi konji, ali s težkimi voli, tako se kakšni gospodinji skoraj bolj prikupiš, ie ji pohvališ prašiče, kakor če ji pohvališ otroke.
V	Bohinju io če prav znam brati časopise, tudi drugje marsikje, zadnja leta sein gospodinje ostro tekmujejo med sabo, katera bo zredila lepše prašiče.
S prašiči pa ni tako lahko, kakor z otroki. Otroci kar nekako sami zrastejo. S prašiči je pa dokaj opraviti, stanejo, in še skrbi vedno, kdaj jih bo rdečica ali kuga pobrala. Pa kdo bi mislil na vse to, če gre pa za to, katera gospodinja bo več prašičev redila in katera jih bo bolj odebelila.
V	Bohinju, kjer ne pridelajo žita ravno na ostajanje. kakor marsikje drugje tudi ne, pa pri taki prašičji t okni i kaj kmalu začnejo kašče votlo bobneti, posebno še, 6e je gospodarju dokaj na tem ležeče, da se mu tudi konji svetijo. Konji so namreč še vedno tako starokopihii, da se nočejo svetiti prav po nobene sorte »sidolu« — kakor se po »sidolu« posvetijo kljuke — ampak samo po žitu.
Škantar s Pokrovca je imel tistega let« takral mi res l^pe kon.fo. ftknntsrjl so prav 7„i prnr godci, ker so dobili ione od škanta. Škant so pa ta k v suric
gosli. — Škantar je imel lepe konje, Škantarica je pa prašiče tako zredila, kakor jih do takrat še nobeno leto ni.
Zavoljo prašičev Škantarica nič kaj rada ni videla, če je mož zavoljo konj s peharom šaril okrog žita. Škantarju je bilo pa zavoljo konj še manj všeč. ker je žena tako pogosto dajala v mita prašičem za oblojo.
Kar nič več ni bilo fletno pri hiši. Tako je bilo, kakor bi se prav natihem pripravljalo k hudi uri.
Nekako tri tedne pred pustom je pa zagrmelo.
»Tiii 1« je nagovorila na hišnem pragu Škantar-ja Škantarica, ki je prišla s praznim pomijnikom od prašičev.
»K6ga voč?< je pobaral Škantarico Škantar, ki je prišel s praznim peharom od konj. — »Koga voč?« se pravi po bohinjsko »kaj hočeš?« —
Škantarica se je pa prav narejeno nasmejala in rekla: »Tako lepo se rede prašiči, da bo svinjak treba pridelati.«
Škantar je najprej široko zazijal, kakor bi mu bilo sape zmanjkalo. Več kakor do pel bi bil lahko naštel, preden je Škantar zarohnel: »Kaj si na glavo padla? Zaseke je komaj še za dobro žlico pri hiši, in zadnje čase nam kuhaš tako nezabeljeno, da bi človek skoraj lažje žaganje jedel, kakor žgance. Prašiči so pa že tako preklicano debeli, da se bojim, da se bodo v lastni masti zadušili. Ti pa pride na misel: Svinjak pridelati. Kar zgubi se!«
Jezno je Škantar odštorkljal po nov pehar žita za konje.
Škantarica se je pa zgubila v kuhinjo in ni rekla ne bev ne mev. Čudno!
Nič ni bilo čudno. Vsa dolga leta. odkar sta bila poročena, še nikoli ni videla svojega moža la koga. kakor takrat, nekako tri tedne pred pustom.
žlk^utarjevi prxiiui so bih tisto leto k« talko
debeli, da takrat, ko so jih za ušesa vlekli iz svinjaka. še cviliti niso mogli tako glasno, kakor cvi-lijo navadni prašiči.
Proti koncu predpusta je bilo tisto leto pri Škantarju prav fletno. Le na pustni torek je bil gospodar spet precej nasajen. Kako bi ne bil! Namesto suhih reberc, so imeli na mizi kar taka iz solamurje vzeta reberca. Ker pa Škantar ni vedel, ali bi se nad ženo znosil, ki je predolgo prašiče pitala. al,i sam nad seboj, ki jo je prepozno ženi zagodel, je bil pa rajši kar tiho. No. pa saj! Če reberca niso bila prav po godi. je bilo pa zelje zato bolj zabeljeno.
Od tistega predpusta naprej pri škantarju na Pokrovcu vsako leto o pravem času potegnejo prašiče iz svinjaka in vsak pust jedo lepo posušena prašičja reberca.
Zaseke imajo pa od takrat naprej toliko, da jo dedci kar na kruhu jedo. kadar s konji po njivah fn planinah garajo.
Pa čeprav še do danes niso pridelali svinjaka.
Sv. zahon-vrdec livlfcnta
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Nioman. Din 20-—
V spomin!
-j- Gospej Katarini Zaje.
»Mulierem fortem quis inveniet?« močno-dušno, krepko ženo, kdo jo najde (Preg. 31. 10. 0)? Se, še jih najdeš, posebno v naši mili slovensk' domovini. Taka je bila brez dvojbe pok. gospa Katarina a j c , roj. Ribič, vdova finančnega svetnika Franca. V javnosti ni nastopala, vendar je ne smemo nikakor zdaj prezreti, ko nas je zapustila in odšla po večno plačilo. Vzorno je blaga pokojnica vršda svoje dolžnosti kot krščanska žema in mati. Imela je celo kopico otrok. 9 jih je bilo, od katerih žive še vsi, razun prve: Emice, umrle v najnežnejši dobi na največjo žalosl materino. Koliko truda, skrbi in trpljenja prizadeva tolika družina materi, posebno, ko se je morala obenem boriti s pomanjkanjem pri pičlih tedanjih dohodkih skrbnega soproga.
Od živih njenih otrok sta 2 mašnika, in sicer prvi najstarejši, p. Ferdinand, je frančiškan, orga-nist in slikar, drugi pa je voiaški duhovn;k mon-sinjor Rihard v Valjevu. Tretji sin je Emil, polkovnik v pokoju, najmlajši pa je kartuzijiinski kle-rik v Pleterjah: fr. Janez Vianej. Hčeie so tudi štiri: Zofija, omožena z inženirjem J. Klinarjem v daljnem Mostu na Češkem; druga Adela, vpok. profesorica učiteljišča, je omožena z olj. sodnikom Ročnikom v Sevnici; tretja, Milka, iin četrta, Anica, sta bili uradnici. Poslednja je tudi omožena s P. Bagrovom v Zemunu.
Vso to obilno družino vzgojiti — kolika naloga! Vse pa je šlo z božjo pomočjo in blagoslovom. Molitve namreč blaga rajnica ni zanemarjala, ampak nasprotno: z njeno pomočjo je zmagala vse težave. Kakor v vseh dobrih krščanskih družinah se je dam začel z Bogom in tudi končal. Od leta 1905 (25. 6.) je bila pokojnica članica III. reda 6v. Frančiška z imenom sv. Elizabete, grofice turinške. Zalo je umljivo, da je bila na dolgotrajni bolniški postelji molitev serafinskega rož. venca njena najljubša tolažba. Prejemala je tudi večkrat sv. obhajilo, zadnja leta na prve petke. Ravnotako ie prejela tudi sv. poslednje olje že več tednov pred smrtjo, katera je bila 23. febr. ob 1 popoldne v visoki starosti 82 let. Vzel jo je večni plačnik k sebi, da se ji ni treba več truditi na tem svetu, kakor trdno upamo, v nebesa. Na dan pogreba sta maševala oba sinova zanjo v župni cerkvi sevniški. Slovesni requiem je imel g. župnik, orgljal in pel je pa najstarejši sin pokojnice. V njeni bolezni ji je požrtvovalno stregla hčerka gospa Adela v Sevnici. Ona ji je tudi oskrbela pogreb in prepeljavo v rodbinsko grobnico v I jubljani. Tam sedaj počiva njeno izmučeno telo poleg rainega soproga fin, svetnika, njegovega brata Alojzija — hotelirja in veletrgovca z vinom in soproge slednjega Ane. Mati božja brezjanska pa jo varuje. Njen relief je namreč lepo vdolben inad grobnico. Naj tedaj mirno v Gospodu počiva, objokovana od vseh ljubečih otrok. Priporočamo jo pa tudi vsem številnim znancem, ako bi še kaj potrebovala pomoči molitve!
f Ivan R$g!er
Semič, 26. februarja.
Ivana Riglarja ni več. Kljub temu, da smo vsi, ki smo poznali njegovo bolezen, dobro vedeli, da ga bo smrt kmalu iztrgala iz naše srede, vendar nas je prevzelo, ko smo v soboto zjutraj slišali
mrtvaški zvonček, ki je oznanjal, da se je njegovo res blaga duša preselila v boljšo domovino, potem, ko je bil pokrepčan s tolažili sv. vere.
Kdo je bil pokojni? Šolski upravitelj petraz-redne osnovne šole v Semiču. Rojen je bil 1. 1878. v Velikih Poljanah pri Ribnici. V Semič je prišel kot učitelj 1. 1910. Svetovna vojna je tudi njemu, kot marsikomu, pustila težke posledice. Od 1914 do 1920 je bil v ruskem ujetništvu v raznih krajih Sibirije in delil z revnimi slovenskimi ujetniki v6< bedo in gorje ter si nakopal bolezen, za katero je dolga leta hiral in umrl. Ko se je vrnil iz ujetništva, je bil nekaj let šol. upravitelj na Štrekljevcu. Po smrti šol. upravitelja g. Matkota Bartla, ki ga naše semiško ljudstvo še danes ni pozabilo, je prišel v Semič kot upravitelj šole. Veliko si je prizadeval, da se je zgradila v Semiču nova šola 11931), ki je morda ena najlepših in najmodernejših šolskih poslopij v dravski banovini. Ni mu bilo dano, d» bi dolgo užival s>ad svojega truda.
Ena stvar je, ki nam posebno lepo kaže pokojnikov blagi značaj. Skrb in nežna ljubezen do njegove matere. Kako lepo je znal govoriti o svoj' materi, često s solzo v očeh. In ljubezen, ki sta jo gojila drug do drugega s tako inežnostjo v življenju, ju je združila tudi v smrti. Oba sta se ločila s sveta isti dan. Ivan v Semiču zjutraj, mati v Vel Poljanah popoldne.
Ivan, če ne bi storil za našo deco drugega kot to, da si ji ucepljal v njeno mlado dušo ljubezen do naših mater, dostikrat tako žaljenih in prezi-ranih, storil so dosti. Bog naj Ti bo obilni plačnik1
Žalujoči gospe Pavli in preostalim sorodnikon najše iskreno sožalje! Semiški šoli pa želimo v teh tako razruvanih časih dobrega upravitelja!
Movo mesto
Gostovanje članov ljubljanske drame v Prosvetnem domu. V petek, dne 3. marca 1033 vpri-zore člani ljubljanske drame velezabavno Barrj Connersovo veseloigro »Roksi«, ki je doživela v Ljubljani zelo velik uspeti. Igra vsebuje polno zdravega humorja. Pri tej igri sodelujejo najboljšo moči. Ne pozabite NovomešČani. da nastopita pri snann umetnika, naša rojaka, ga. Medvedova in f Cesar, ki ravno v tej igri žanjeta velike uspehi Predprodaja vstopnic v trgovini Košir. Ker pri zadnjem gostovanju igra »X. Y. Z.< ni bila dobro obiskana in se stroški niso mogli kriti, se ognjeno občinstvo opozarja, d« si preskrbi vstopnice Že v predprodaji. ker se v slučaju »Labe predprodaje
k., —i iKlll<fc
Ljubljanske vesti:
Kiavern predpust
Maribor
LJubljana, 27, febr. Letos res ne gre bujno t klasje pšenica raznim ljudem, ki pod tem ali onim naslovom prirejajo veselice ljudem v zabavo in v škodo. Kriza, ta strašna izmodrejevalka ljudi, ki ne obstoja samo v besedah, temveč še bolj v kruti resnici, je dosedaj že preprečila mnogo veselic v mestu in na deželi. Mnogo veselic, ki se vršc sicer vsako leto v p.-ed-puetu, je letos odpadlo in sicer ne zaradi kakšne obzirnosti prirediteljev do bednih množic, marveč le u: čistega računa — ker se ne bi splačale. Druge veselice, ki so se sedaj vršile, pa mikakor niso izpadle tako, kakor so prireditelji računali. Največ veselic se je dosedaj zaključilo s finančnim fiaskom — o kakšnih moralnih uspehih ali neuspehih pri veselicah govoriti ni umestno, Nekoč sijajne veselice in štimne prireditve, pri katerih so se siti im. zabave željni ljudje kar gnetli v najlepših oblekah, so letos nudile prav klavrno sliko. O i gneči sploh ni govoriti niti pri eni, prireditelji so | bili veseli, če so se sploh pari vrteli. Niti govora i pa ni o kakšnem zapravljanju, popivanju in celo o '
Ka? bo rfiuitps?
Drama: »Voda«. Izven. Znižane cene.
Opera: >Pri belem konjičku«. Izven. Znižane
cene.
Kino Kodeljevo: >2enski vse odpustil« in 5 pustnih smešnic. Ob pol 4 in 8.
Nočno službo imata lekarni: mr. Snšnik, Marijin trg; 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
Tralala, holadri. pa /e tu pustni dan' ffe/, nocoj gremo vsi v S/amičev restoranl
© Starši! Dr. Franta M is predava v četrtek, dne 2. marca, ob 8 zvečer na državni učiteljski šoli v risalnici o vzgojni higijeni. Ker je predavanje aktualno za vse, ki imajo otroke v šolah, vabi društvo »Šola in dom« vse svoje člane in one, ki se žele včlaniti, da se predavanja udeleže.
0 Napravite ograjo ob Ljubljanici. Na notico pod tem naslovom, objavljeno dne 21. februarja, smo prejeli sledeči popravek: >V smislu zakonitih predpisov in tozadevnih obvc ti je za varnost prometa in ljudi ob strugi Ljubljanice za časa re-gulačnih del dolžan skrbeti koncesijonar, to pa je Glavni odbor za osuševanje barja. Mestne občine ljubljanske zato za razne nesreče, ki bi s tem v zvezi nastale, ne zadene nikaka krivda, zlasti pa ai ona dolžna napraviti kake ograje, dokler dovršenih in kolavdiranih del v in ob Ljubljanici ne prevzame v svojo oskrbo. Z odličnim spoštovanjem! Dr, Dinko^Puc, župan in mostni načelnik.
© V Ljubljanici pri šentpeterskemu mostu se pripravljalna dela za poglobitev pridno nadaljujejo. Zaposlenih je zdaj okrog 30 delavcev. Železniški tir za izvoz blata iz Ljubljanice je že položen iz struge na obrežje in dalje po Lipičevi cesti proti železniškemu podvozu na Martinovi cesti. Delavci kopljejo zdaj glavni odvodni jarek, po katerem se bodo med poglobljevanjem odtekale fekalije, ki pritakajo v strugo po kanalu iz vzhodnega dela Ljubljane. Jarek je približno poldrug meter giobok tci dobra dva metra .s.rok. Jarek bo speljan od izliva kanala v strugo po sredini Ljubljanice od mostu do tam, kjer lani slal začasni betonski oporni zid pri stari cukrarni.
© Nesrečen padec na cesti. Včeraj dopoldne je padel na Tržaški cesti 51 letni delavec Franc Janežič iz štiice pri Dobrovi ter si r.iornil levo no-
šampanjiziranju. Tisti namreč, ki imajo, so toliko previdni, da svojega blagostanja ne kažejo, povoda za baharijo tudi ne išče nihče — tako, da prireditelji niti na svoj račun ne pridejo, ker nihče ne zapravlja. Še zadovoljni so, če pri teh prireditvah vstopnina krije dvorano.
Prav tako je bilo videti v letošnjem predpustu prav malo mask in pustnih oblek. Seveda — v žepih je kača, maske in kostumi pa veljajo. Tudi po gostilnah je prav malo prireditev in mora biti že kar korajžen gostilničar, čc si upa naročiti godbo za ples.
Prav je tako. Ne glede na nemoralno stran bi pomenjalo skrajno izzivanje, če bi del prebivalstva veseljačil in norel, na drugi strani pa bi množice gladovale in zmrzovale v najhujši rimi.
Pač pa moremo zagotovili, da kriza ni vzela ljudem volje in upanja v bodočnost. V letošnjem predpustu so se ljudje prav pridno poročali in samo v nedeljo se je v ljubljanskih cerkvah poročilo nad 30 novih parov. Kriza mladim ljudem torej res ni vzela poguma,
go. — Pri smučanju se je v nedeljo ponesrečil 18letni ključavničarski vajenec Silvester Jurman e Celovške ee.ste 23. Zlomil si je levo roko. — Na cesti med Hrastjem in Kranjem je uekdo napadel 51 letnega delavca Matevža Subica in ga z nožem sunil v leva rebra. Vsi trije ranjenci se zdravijo
0 Modne hlače — pumpnrce dobite uaj-ceneje pri Preskerju. Sv. Petra ccsta 14.
Jezica
Koliko smo porabili električnega toka. Naša	j občina dobiva električni tok iz mestne elektrarne	I v Ljubljani, in sicer vasi Jezica, Malavas, Stožice,	j Tomačevo in Jarše. Ostali dve vasi Savlje in Kleče	j pa dobivata električni tok iz Česnjeve elektrarne na Brodu pod Šmarno goro. Popolna elektrifikacija	; naše občine se je izvršila v letu 1927. pod vodstvom bivšega župana Severja. V navedenih petih	I vaseh je nekaj nad 500 električnih priključkov,	j Med temi je 21 motorjev, 31 obrtnih lokalov, ostali	] so pa stanovaniski prostori. V letu 1931. se fe	j porabilo v navedenih vaseh nekaj nad 40.000 KW	i ur električnega toka. V letu 1932. pa se je porabilo	I že nad 50.000 KW ur električnega toka. Za osvet-	j Ijevanje stanovanjskih prostorov se je porabilo nad 19.000 KW, za obratovanje motoriev nad 21 000 KW	; ur in za obrtne lokale nad 10.000 ICW ur. Cena	; toku je danes brez trošarine za stanovanjske pro-	i store po 5 Din, za obrtne lokale do 6 Din in za pogon motorjev po 3 Din za 1 KW uro. Vse to	j bi skupaj znašalo nad 200 000 Din. Poleg tega pa	| plačujejo vsi odjemalci električnega toka še elek-	i troštevnino, ki znaša za števce od razsvetljave po	! 4-50 Din mesečno. So pač leoe številke in zneski,	j katere moraio plačati naši občani za električni tok.	; Je pa na drugi strani gotovo tudi velika korist	! za naše občane, kajti danes bi gotovo nihče ne	i zamenjal električne razsvetljave za petrolejke, ka-	; tere smo včasih kurili. Priznati pa moramo, da	: mestna elektrarna budno pazi, da ni kakih nedo-	: statkov pri električni napeljavi, tako da v dobi	; 5 let še nismo bili nikdar brez luči več kot par	j ur ali pa še ne.
Domače klanje še vedno dobro uspeva. Po-; sebno se obnese klanje telet. Danes naši mesarji plačujeio teleta po 4 do 4-50 Din za kilogram žlvfe teže. Vsak, kdor je danes sam zaklal tele, ima čistega dobička gotovo nad 100 Din, poleg tega mu pa ostane še nekaj za dom. Pa tudi klanje krav se prav dobro obnese. Te dni so zaklali dve teleti in dve kravi, kar je bilo premalo za to soboto.
	S s	iH. S	WM f
			. ......_ m 1
m m m SSCS H H m			
Palača trgovske akademije — fasada na Bleiwei sovi cesti. Uradbo palače je prevzela Ljubljanska
gradbena družba, ki je že pričela z delom.
Kulturni obzornik
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Schalom Asch: Bog maščevanja.
židovska stvar, židovski ljudje, židovski svet, židovska literatura. Zakaj bi ne bilo primerno, da pride tudi nekaj iz židovske dramske literature na mariborski oder? Saj ni nazadnje potrebno, da zagleda luč slovenskega gledališkega sveta ravno nesporno najboljše odersko delo iz tega področja. Ljudje naj pač nekaj vidijo in naj se ob tem poučijo. To je bil morda vodilni nagib, ko se jc sprožila misel o uprizoritvi tega dela. Če je kaj pouka, je; čc ga ni, ni. Naneslo jc pač, da so izbrali in uprizorili znano trodejausko dramo »Bog maščevanja od Schaloma Ascha, ki je ob Jakobu Pcrezu najznačilnejši predstavnik vzhodnožidovskega tea-Ira, ki je imel v Abrahamu Goldfadenu svojega odličnega utemeljitelja. Avtorja navedene trodejan-ke odlikuje ostra dognanost v podajanju in tipizi-ranju nastopajočih oseb, ki jih obdaja in prešinja označje strogo realističnega, židovskega okolja. Obdelava te drame, ki se je prvokrat uprizorila preteklo soboto na mariborskem in hkrati slovenskem od ru ter v K. Kocjančičevem prevodu, jc označena po dokajšnji zgoščenosti dogajanja in pretehtani učinkovitosti in dinamiki, ki gre sporedno z gradnjo drame: ob zaključku prvega dejanja je nakazana Rifkelina nravna obtežba po starlih; ob zaključku drugega defanja sledi njen nesporen padec, in v koncu drame je zapečatena njena usoda; pot za starši v nravno zablodo. Zaman je dal njen oče Jankel Šepšovič, ki obrtuje r. nravnostjo mladih deklet, spisati po starem židovakam običaju sveto
toro, da bi vsaj hčerki edinki ostala prihranjena teža pogubnega javnohišnega življenja in da bi ne sledila na opolzlo stezo očetovega in materinega zgleda... Gon, ki priteguje mlado in deviško Rifkelo do zvodnice in blodnice Manjke, jc močnejši nego ljubezen do očeta in matere. Izpolni se nad grešnikom Jankelom izrek spisovalca tore Arona: »Naš Bog je Bog usmiljenja in odpuščanja, pa tudi jeze in maščevanja.« Padec vscljubljene hčerke Rifkele je kazen za grešno življenje očeta Jankela in matere Sare, zadostitev načelu pokore. Takšnega udarca pa Jankel ne prenese in vrne sveto toro, ki mu ni pomagala. Rifkelin delež pa so »spodnji prostori«, kjer se razteza področje nravno obtežljive očetove obrti.
Sobotna predstava je v tehnično izvedbenem oziru povsem ustrezala. Režiser V. Skrbinšek je imel veliko truda, pa tudi skrbi, sai se je stvar ob zaporedoma ponavljajočih se obolelostih posameznih nastopajočih porajala v občutnih »porodnih bolečinah«. Prevzel je tudi izredno naporno in ne baš lahko obvladljivo glavno vlogo Jankela Sepšo-viča, ki ga je proli koncu vse krepkeje in določneje podajal in podoživljal. Rifkelo je oblikovala kot debitantka gdč. Marija Mlekuševa iz Ljubliane, ki se ji jc v lahkotno nežni igri po prestanih začetnih nervoznih drgetljajih poznala temeljita in odličnn šola režiserja Milana Skrbinška. V smislu pridobljenega slovesa se je Zakrajškova kot Jan-kelova žena Sara prav dobro in uspelo uveljavila. S svojo tipično mešetarsko zgovornostjo je pred-njačil P. Kovičev zakonski posredovalec in Jan-kelov sosed Reb Elje, njemu ob strani majeste-tično resnobni spisovalec tore Reb Aron v Gromov! odrski podobi. Postaven in vehementen je bal Furijanov mWi imun Sloim«. Udovičmv« o«
□	Srebrn jubilej dela. To dni je obhajal vri mariborski reševalec in požarnik Štefan šorkalovie v krogu svojih stauovskih tovarišev 25 letnico dela in odgovornega posla pri tukajšnji tvrdki K. Hitel, delavnici železnih konstrukcij. Bil jc vsa leta vesten in zgleden v svojem poklicu, dober napram svojim stanovskim tovarišem, zvest in vdan svojemu gospodarju. Od tvrdke in sotovarišev je preje! ob lepem jubileju čedna darila. Delu slava, delu čast!
□	Zborovanje gostilničarjev. V hotelu Orel so se.zbrali včeraj dopoldne gostilničarji iz Maribora in okolice ter delegati gostilničarskih zadrug iz ostalih krajev področja Zveze gostilničarskih zadrug k občnemu zboru. Na dnevnem redu je bilo samo vprašanje likvidacije mariborske Zveze gostilničar-skih zadrug, ki obsega zadruge s področja bivše mariborske oblasti. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru je bila dolgo vrsto let ena najbolje organiziranih tovrstnih gospodarskih organizacij v naši državi ter je stala vedno v ospredju vsega iniciativnega in intervencijskega dela za prospeh gostilni-carstva, hotelirstva in tujskega prometa. Ker pa se je pokazala potreba vso Slovenijo obsegajoče gostil-ničarske organizacije, sta se ljubljanska in mariborska Zveza gostilničarskih zadrug združili v enotno zvezo s sedežem v Ljubljani. Ravnatelj nove enotne organizacije je postal bivši tajnik mariborske Zveze Peteln. Ker je z ustanovitvijo skupne zveze postal šc nadaljnji obstoj mariborske zveze nepotreben. so se sestali včeraj delegati včlanjenih zadrug, da sklepajo o likvidaciji. Dasi se je zdelo, da so vse zadruge sporazumne z likvidacijo Zveze, se jo vendar pojavila precej močna opozicija, ki je bila proti razdružitvi Zveze in proti vclanjenju v enotno banovinsko organizacijo. V svojih razlogih utemeljujejo te zadruge svoje mnenje s tem, da je bilo delovanje mariborske Zveze zelo uspešno in da je radi tega nepotrebno včlanjevali se v novo organizacijo. Na občnem zboru, katerega je vodil predsednik hotelir Zemljič, je prišlo do razgibane in živahne debate, v katero so posegali tako pristaši enotne Zveze, kakor nasprotniki. Proti enotni zvezi so zadruge Mariborska okolica, Konjice, Št. Lenart, šeštanj, Kozje in še nekatere druge. Uspeh dolgotrajne debate, ki je trajala do 12.45, je bilo glasovanje: 18 zadrug se je izreklo za nadaljnji obstoj zveze v Mariboru, 17 pa proti. Pripomniti je. da so se baš največje zadruge včlanile v ljubljansko zvezo. Položaj jc smatrati za prehoden, dokler se ne skliče nanovo občni zbor, ki bo sklepal o usodi mariborske zveze šele potem, ko 6e bo videlo, če je banovina mariborsko zvezo potrdila ali odklonila.
□	Mariborsko gledališče. Na pustni torek in jutri, na pepelnico ostane gledališče zaprto. V četrtek se ponovi Ascheva drama »Bog maščevanja«. — Po enajstih letih bo vprizorilo mariborsko gledališče zopet Gounodovo opero »Faustc. V pri zorite v pripravlja kapelnik Lojze Herzog. Sodeloval bo pomnožen zbor in oja-čen orkester. Premiera bo v najkrajšem času.
□	Trgovska samopomoč. Te dni se je vršil občni zbor pomožne organizacije našega trgovstva v-Trgovske samopomoči«, ki ga je ob navzočnosti številnih članov in delegatov iz drugih mest vodil predsednik Weixl. Iz poslovnega poročila za minulo leto je bil razviden znaten napredek v porastu članstva v obeh kategorijah, dasi je zlasti iz prve kategorije radi gospodarskih razmer moralo izstopiti mnogo članov, druge pa je zopet vodstvo samo črtalo. Podporni sklad ima 717 članov, od tega v prvi kategoriji 487, v drugi pa 230. Skupno denarno slan,je obeh skladov znaša Din 109.226.82. —- V proračunu za leto 1933 znašajo predvideni stroški Din 17.4CO. Peslovnina v iznosu Din 20 oslane ludi v novem letu, za dostavo plačilnih nalogov se bo pa Se zaračunala dostavnina v znesku 1 Din. Pri volilvah je bilo v glavnem izvoljeno sedanje vodstvo z nekaterimi izpremembami pri predstavnikih iz drugih mest in krajev. Predsednik jc Vilko Weixl, podpredsednik Karel .Tančic. Iz Celja je v odboru Alojz Trofenik, iz Dravograda Alojzij Remic. Novoizvoljen je za namestnika Ivan Kvas iz Maribora. V nadzornem odboru so Milan Klemene, Lud. Krajnc, Franc Wei!er, kol namestnika Josip Steruian in Stanko Kocbek, vsi iz Maribora.
□	V konkurzu. Mariborsko okrožno sodišče izreka konkurziio postopanje o imovini Jerice Praprotmi;. posestnice in gostilničar!« v Marenbergu. Prvi zbor upnikov bo 4. marca pri okrajnem sodišču v Marenbergu, oglasitveni narok traja do dne 30. marca, ugotovitveni narok je SI. marca pri istem sodišču.
□	Svojevrstna razstava se bo vršila jutri, v sredo, v lovski sobi hotela Orel. G. Zemljič bo razstavil priznane proizvode in spccialitete svoje kuhinje. Razstava bo I rajala od 10 dopoldne do pol sedmih zvečer.
[1 Enodnevni tečaj o trsničarstvu in cepljenju vinske trle se vrši v soboto II. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18.
□	Nabavka kvasa. Poveljstvo mariborskega vojnega okrožja razglaša, da se bo vršila 10. marca ob 1.1 v pisarni garnizijskega intendantskega skladišča v Mariboru Ob železnici 16 prva ustmena licitacija glede nabavke potrebne količine kvasa za voješko pekarno za čas od 1. aprila do 30. septembra 1933.
neugnana nevesta-zasledovalka Hinda, ki kaže navzlic zavrženosti neke sorodne duševne poteze z Jankelom. Kontakt med občinstvom in odrom je bil izredno živahen, neprekinjen in konstanten, kar gre na rovaš stvari same, potem režiserja, pa tudi vseh sodelujočih, med katerimi so bili nadalje še Starčeva kol Manjka, SaVtnova kot Basja in Go-rinškova kot Zinka, potem Dragutinovičeva v vlogi enooke Židinje, Tovornikova v vlftgi Židinje, Tovornik, Gorinšek, Nakrst, Blaž in Crnobori pa kot židje.
Na pustno soboto bi se sicer spodobila ored-pustna šala in le žal, da se ni premijera, tolikrat preložena, preložila še enkrat in to na pustni torek, da bi bil poudarek potegavščine in karne-valščine tem vidnejši; vprašanje je le, ali je šala dopustna ob okolnosti, da je črno na belem stalo na programih opozorilo, da je predstava mladini neprimerna, in da sc takšna opozorila ponatisku-jejo samo radi lepšega. Zdi sc namreč sodeč po nežnih obrazih v zatišju dijaškega stojišča in težko prodirnih galerijskih temin, da je bil ta pristavek nemara zasnovan kot reklamen trik, ki se pa očividno na predpustno soboto in spričo dirindajske plesaželjnosti v poštev prihajajoče mladeži ni morda tako obnesel kakor bi se sicer.	-c.
»GEOGRAFSKI VESTNIK«
Te dni je Geografsko društvo na univerzi razposlalo na nekatere naslove vabilo na naročbo svoje revije »Geografskega vestnika« In jim dostavilo na ogled zadnji zvezek te revije. Iz vabila bodo naslovniki razvideli, kako pestra je vsebina reviie, kako najrazličnejši problemi slovenske zemlje in ostalih delov naše države se v »Geograf-*bem vestniku« obravnavalo tar koliko neorccen-
Natančnejši pogoji so interesentom na vpogled v pisarni navedenega skladišča.
□	Akademska kongregacija ima jutri v sredo zvečer cerkveni sestanek v Alojzijevi cerkvi ob 20, Sodali!
□	Mestni načelnik dr. Lipold ie zopet prevzel vodstvo poslov mariborske občine. Istota-ko se je vrnil tudi podžupan Rudolf Goloult.
V	odsotnosti obeh, ki sta se udeleževala zasedanja banovinskega 6veta, je vodil oiagjotratne posle mag. svetnik Rodošck.
□	Podravskn tiskarna naprodaj. Uprav« konkurzne mase Kmetijske eksportne zadrugo v Mariboru, ki jc prodala iz lastnine te zadrugo žc stanovanjsko in trgovsko hišo na Aleksandrovi cesti, nanierava sedaj prodati tudi Po-dravsko tiskarno v Gregorčičevi ulici. Baje sc zanima za tiskarno več interesentov. Tiskarno je baje kupila Kmetijska eksportna zadruga od prejšnjega lastnika, veleposestnika Pahcrntka, za [Kil milijona dinarjev.
□	Elektrarna so razdružila. »Zadružna elektrarna« v Slovenski Bistrici, zadruga z o. z., se jo razdružila ter prešla v likvidacijo.
□	Smrtna nesreča na Tržaški cesti pred sodiščem. V živem spominu je še vsem tragična smrtna nesreča na Tržaški cesli, ki se je dogodila lani 30. oktobra. Mladi sin mariborskega trgovca Kurt Kopic se je vozil na motornem kolesu s svojim prijateljem Bi soboto m, ki je sedel na zadnjem sedežu.
V	bližini Delavske pekarne na Tržaški cesti sta se zaletela z vso silo v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vodil 27 letni šofer Frauc Zupančič Iz Maribora. Udarec je bil usoden, Kopič si je razbil lobanjo ter je naslednjega dne po prevozu v graško bolnišnico umrl. Bischof je dobil tudi precej znatne poškodbe, ki pa so ostale brez posledic. Včeraj se je vršila pred sodnikom okrožnega sodišča vss. dr. Tombakom razprava proti šoferju smrtonosnega avtomobila, v katerega je Kopič tako nesrečno trčil s svojim vozilom. Ker je sodnik ugotovil, da je vozil Zupančič po levi, to je napačni strani ceste ter s preveliko brzino, je bil obsojen na štiri mesece zapora in na odškodnino 1000 Din ranjenemu Kopi-čevemu s o vozaču Bischofu. Obtožnico je zastopal pr: razpravi državni tožilec Sever.
□	Ilotel »Orel« v Mariboru. V petek od 9 naprej »vinski guljaž«, v sredo velika pojedina slanikov in zanimiva kuharska razstava v lovski sobi. Cene zmerne, iste v dvorani, kakor v točilnici. V sredo zgodaj odprto.	(2175)
□	Mozlavec, izborila kvaliteto, liter 8 Din. čez ulico 6 Din. A. Senica, Tattenbaliova. (2054)
□	Pekerski buketni rizling iz Scherbnu-rnovih goric in dišeči traminec iz Ritoznoja (Rittersberger), dobite Ic v Tattenbachovi restavracija Senica.	(2052)
O Boben v mariborski okolici. Dne 7. aprila bo na mariborskem okrajnem sodišču dražba nepremičnin zcm. knjiga k. o. Malcčnik. vi. št. 16. Cenilna vrednost je 7403.14 Din, najnižji poutidck 4936 Din. — Dne 10. aprila bo dražba nepremičnin zem. kn jiga k. o. Sv. Miklavž, vi. št. 15 ter 221 in k. o. Dogoše, vi. št. 438. Cenilna vrednost 50.111 Din,' 1510 Din in 467650 Din. Najnižji ponudek 37.531.66 Din.
□	Mlad po letih, star po grehih. V polici jskih zaporih imajo mladoletnega tapetniškega vajenca, katerega obremenjujejo policijsko poizvedbe s celo vrsto tatvin. Pripisu jejo mu med drugim tudi tatvino večjega števila čevlje«; jjj: , delavnico mojstra Krebsa na Meljski cesti in tatvino obleke pri zasebniku Golobu v Cvetlični ulici. Oddali ga bodo sodišču.
Ptuj
Proračun ptujske mestne občine za leto 1933 jc banska uprava v Ljubljani odobrila. Na intervencijo mestnega župana Jeršeta je zagotovljeno mestni občini tudi potrebno posojilo za izvedbo kanalizacije mesta in napravo vodovoda. Z delom se namerava pričeti že v letošnji spomladi.
Veterinarske odredbe. Da se odstrani nevarnost okuženja živine s slinavko in parkljevko ter raztresenje svinjske kuge, odreja meslno načelstvo sledeče: Vsa živina pripeljana v zakol v ptujsko mestno klavnico, se mora poklati najkasneje v 4S urah. — Vsi v zakol namenjeni prašiči, ki sc pripeljejo po železnici v Ptuj, se morajo prevoz.iti v klavnico na vozovih ali tovornih avtomobilih. — Vsa vozila morajo bili tako pripravljena, da ne more z njih padati blato in drugo ter se morajo po uporabi takoj razkužiti. — Odgon živine iz mestne klavnice je prepovedan. Prekršitve proti tej odredbi se bodo strogo kaznovale.
Volilni im«-.'ki. Volilne imenike za mesto Ptuj jc okrajno sodišče po izvršenih popravkih za tekoče leto potrdilo in so razgrnjeni na vpogled prebivalstvu pri mestnem magistratu. Vsakdo ima pravico volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo Oni, ki so vpisani v volilni imenik
Osebna vest, Ptujski mestni župan Jerše odpotuje službeno v Belgrad iji ne bo strank sprejemal od četrtka 2. do ponedeljka 6. marca.
(NSERIRAJTE V »SLOVEM liT?
Ijivega gradiva nudi revija vsakomur, ki se za te probleme zanima. Radi tega služi »Geografski vestnik« kot izboren učni pripomoček profesorjem in učiteljem, prav tako pa je tudi neobhodno potreben vsem šolskim knjižnicam, nadalje tudi raznim društvenim kniižnicam, čitalnicam itd.
»Geografski vestnik« izhaja zaenkrat v obliki zbornika enkrat na leto, kakor hitro pa sc bodo razmere izboljšale, se bo skušalo uvesti zopet stari način izhajanja po več zvezkov na leto, Letna naročnina znaša 50 Din, a se more poravnati v poljubnih obrokih, tako n. pr. v 5 obrokih a 10 Din. Tem potom ponovno vabimo na naročbo vse one, ki smo jim poslali list na ogled, ostale interesente pa, ki bi radi spoznali »Geografski vestnik«, oro-simo, da to javijo na naslov: Geografsko društvo, univerza, Ljubljana, Kdor bo prejel list na ogled, pa ga ne namerava obdržati, naj nam ga na isti naslov vrne.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Torek, 28. februarja: VODA. Izveu. Znižane cene. Sreda, 1. marca: ZADOŠČENJE. GOSPA CA
THLEENA. Red. B. Četrtek, 2. marca: SLAVA IN NJENI MEŠETARJI. Red A.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Torek, 28. febr.: PRI BELEM KONJIČKU. Izven
Znižane cene. Breda, L marca: BLEJSKI ZVON, opereta. Red Sreda.
Četrtek, 2. marca. BALETNI VEČER. Red C.
Dnevna
Koledar
Turek, 28. febr.: IPnst; Roman, opat; Antonija F. Dan je ta mesec narastel od 9 ur 20 minut za I uro 26 minut na 10 ur 52 minut.
Novi grobovi
■j- V škofji Loki jo umrla uršulinka sestra Helena Bizjak, hči Franceta Bizjaka v Vižmar-jih. Naj ji sveti večna luč t
Osebne vesli
— t/, vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo k upravi voj. tehničnega zavoda peh. podporočniki: Jernej Viser, Peter Hraste. Alojz Drame in Jožef Bajnik: za vršilca dolžnosti poveljnika I. čete 50. pcšpolka peh. poročnik Ferdinand Kondrat; za blagajnika Rat-niko v nastavnem oddelku glavnega generalnega štaba nižji voj. uradnik L razr. Viktor Bolim; na službo v poveljstvo Kumanovskega voj. okr. peh. poročnik Miroslav Štainpur; na službo v operativni oddelek glavnega generalnega štabu peh. poročnik Feliks Predan: za učitelja šole za rez. toipniške častnike topn. kap. I. razr. Fraujo Korda; zn vodnika 39. pešpolka peh. podporočnik Franjo Čipin; na službo v intendunco poveljstva šumadijske div. oblasti peli. kup. I. razr. Slavko Dujci na službo v inteudanco poveljstva moravske divizijske oblasti peh. kap. H. ruzr. Mario Rigi; na službo v intendunco poveljstva savske div. oblasti peli. kap. I. razr. Anton Vcr-iovšek; na službo v inteudanco poveljstva osješko div. oblasti peli. kap. I. razr. Avgust Pretnar; zn vršilca dolžnosti poveljnika 2. baterije 19. topn. polka topn. poročnik Božidar Okoru; za vršilca dolžnosti |>oveljnika t. bat. topn. polka V. arm. oblasti topn. poročnik Ivan štru-kljo; za poveljnika baterije topn. podčastniško šole topn. kap. II. razr. Gustav Bose«k; za poveljnika oddelka v t. polku frdnjavskega topništva topn. poročnik Antou Godce: /.a vršilcu dolžnosti pobočnikn topu. polku IV. arm. obl. topn. podporočnika Stanislav Čeh; nu službo v štab "5. samostojnega topn. divijoua topu. kap. T. razr. Branko llejdušek; uu službo v poveljstvo prizrenskega voj. okrožja topn. poročnik I.uka Pezelj in za vodnika bioškegu voda zet-skega orožniškega polka rez. peh. podporočnik Janez Bregar. — Za stalnega učitelja Vojaške akademije je imenovan uradnik Ivan Kovač, do sedaj na službi v Pomorski voj. akademiji.
Zborovanje slovenskih veterinariev v Ccffi«
Celje, 27. februarja 1933.
Včeraj se je vršil v Celjskem domu četrtletni sestanek veterinarjev dravske banovine, katerega se je udeležilo okrog 40 članov. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Veble, ki je pozdravil vse navzoče, ki so prišli iz vseh delov Slovenije. Nato se je prečital in odobril zapisnik zadnjega četrtletnega sestanka. Kot tretja točka je bilo na dnevnem redu predavanje g. Geca Milutiua, predsednika Združenja iz Belgrada, kateri referat je pa odpadel, ker predavatelj ni prišel na sestanek. Nato so posamezni funkcijonarji podali svoja poročila za zadnje poslovno leto. Iz tajniškega poročila g."dr. Kocjana razvidimo, da se organizacija veterinarjev zelo živahno gibljo in da skuša z vsemi sredstvi na merodajnih mestih vplivati na to, da se položaj veterinarjev izboljša. V tekoči poslovni dobi ima zabeležiti posebno dva uspeha, namreč reorganizacijo združeuja in nabiranje članstva. Posebno živahna je bila v zadnjem času društvena korespondenca. Glavno delo organizacije jc pa za sedaj, da organizira glavno skupščino jugoslovanskega veterinarskega združenja, ki se bo vršila za časa velesejma v Ljubljani, kakor tudi da pripravi vso potrebno za veterinarsko razstavo, ki se bo vršila ludi istočasno v Ljubljani in za kar je osnovanih 22 posebnih oddelkov. Nato jc poročal predsedoik razstavnega odbora dr. Kune o veterinarski razstavi. V imenu revizorjev jo podal svoje poročilo g. dr. Jedlička. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Nato se je sklenilo, da ostane članarina ista, kakor je bila dosedaj, namreč letno 75 Din. Sprejetih je bilo v organizacijo 5 novih članov. Nalo jo bil izvoljen pripravljalni odbor za organizacijo glavne skupščine. Pri slučajnostih so se obravnavale razne tekoče aktualne zadeve, ki zanimajo vse veterinarje. Zborovanje je bilo lepa manifestacija solidarnosti in stanovske zavednosti slovenskih veterinarjev.
Predrzen vlomilec na delu
Domžale, 26. febr.
V	soboto 25. februarja cned 21. in 22. uro je bilo vlomljeno v stanovanje vrvarnarja Josipa Adamiča v Domžalah, Ljubljanska' cesta št. 80. Vlomilec je. vlomil skozi straniščno okno ter odtod prišel v vežo in po vseh prostorih, razen v kuhinjo in jcdilnico kjer sta sc tedaj nahajali Adamičeva soproga in hčerka.
V	prvem nadstropju jo ukradel iz nočne omarice nabasan samokres, iz nezaklenjene omare pa železno, rumeno barvano ročno blagajno, v kateri so se nahajali sledeči predmeti: t zlata dvopokrovnu ura z arabskimi številkami, 1 zlata verižica s podolgovatimi členki in medalionom, v katerega je bil vdelan zelen kamen. Dalje si je vlomilec prisvojil iz ročne blagajne: 2 zlata prstana, katerih eden jc bil poročni, drugi pa je imel vdelan zelen kamen; 2 francoska uapolqondora, f srebrno uro z rimskimi številkami —• ta ura ima zadaj na pokrovu vgravirane cvetice. Vlomilcev plen sta postali tudi 2 odlikovanji (red Jugoslovanske krone IV. stopnje in zlata kolajna za državljanske zasluge; odnesel je dalje 5 obveznic »ratne štete«, hranilno knjižico Hranilnice in posojilnice v Domžalah za Din 9700, glasečo sc na ime Josipina Adamič, za Din 150 srebrnega denarja v sre.brnja.kih po 10 in 20 Din: za 2000 Din bankovcev po 100 Din. V spalnici hčerke je. r. omarice ukradel zlato damsko uro. V pritličju je v pisarni s ključem odprl pisalno mizo in i z njenega predala vzel za 100 Din enodinnr skih novcev in 4 srebrnjake po 20 Din ter električno svetiljko.
Vlomilec jo prišel nn dvorišče čez ograjo na vzhodni strani, kjer so bili v snegu sveži odtisi; odšel pa je skozi dvoriščna vrata trgovine, ki sc znotraj zaklepajo, kateri je pa odklenil. Nato je šel čez dvorišča, nu koncu katerega je nasilno odprl ročno blagajno, kar se vidi po rumenih lakovih odkruških, ki so jih našli nn tleh. Tu je vrgel proč tudi red Jugoslovanske krone, katerega so našli, dočim je tudi že vlomljeno blagajno odnesel s seboj.
Škoda, ki jo je prizadejal vlomilec, ir. ni ugotovljena, vendar pa je Kotovo, da znaša okoli
kronika
20.000 Din. Ukradeni predmeti so vredni temveč, ker so bili lastniku povečini dragi spoenini.
Orožništvo se je takoj lotilo preiskave, uvedlo neknj hišnih preiskav, ki pa niso bile uspešno ter je še nadalje na delu, da vlomilca dobe.
Ker je zelo verjetno, da bo vlomilec ukradeno predmete hotel vnoveiti. se opozarjajo ljudje, naj takega človeka izroee orožniški posta ji.
Ostale vesti
—	Likovnim umetnikom dravsko banovine! Na
podlagi prijavnic, na katerih se je ogromna večina likovnih umetnikov izrekla za stanovsko in strokovno organizacijo, sklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni zbor za soboto, 4. marca t. 1. ob 7 zvečer v vrtni dvorani Zvezde« v Ljubljani. Tovariši iz Ljubljane, Maribora, Celja in drugih mest naše banovine — potrdite z d e j a n j e m — kar ste zagotovili z besedo — pridite vsi! Za pravljalnl odbor: Saša šantel, Ivan Vavpotič, Božidar Jakac, Nikolaj Pirnat.
—	Vsem verončiteljem in dušnim pastirjem! Izšla je »Sveta maša šolske mladine« (s skupno molitvijo iu petjem) v II. povečuni izdaji na boljšem papirju. Cena izvodu 2 Din. Žc prej jc izšla »Sveta maša prvoobhnjaucevc (cena izvodu t Din). Naročilu sprejema župnijski urad Sv. Urban pri Ptuju.
—	5. znanstveni sestanek zdravnikov Dolenjske in Belekrajine.« Due 5. marcu 1933. ob 13 se vrši v dvorani vodstva javne ženske bolnišnice v Novem mestu ponovni sestanek zdravnikov. Predaval bo ob tej priliki prvič slovenskim zdravnikom naš roiuk. univerzitetni profesor dr. Frauc Kogoj, predsednik derinafološke klinike v Zagrebu o temi: :>Pota iu cilji v moderni der-niatologiji«. Nadalje sc bo udeležil sestanku predsednik Slovenskega zdravniškega društva-; g. primarij dr. Valentin Mer.šol, šef infekcijskega oddelka državne bolnišnico v Ljubljani, ki bo predaval o Problemu daviee pri nas in praktični zdravniki«. Končno bo razpravljal v zvezi z anketo kr. banske uprave O razmerju bolnišnic do bauovinskih in ostalih praktičnih zdravnikov« šef novomeške ženske bolnišnice g. dr. Milan Žiga ( ervinku.
—	Vlom v tovarno v Jaršah. V noči od 23. na 26. februarja je bilo vlomljeno v pisarno tovarne Industrija platnenih izdelkov v Jaršah. Vlom se je izvršil ua ta način, da jc vlomilec zagnal kamen v pisarniško okno iu ga ubil, nato je skozi nastalo odprtiuo segel / roko in zaokrenil ročaj, ki zapira okno. Pri tecn se jc obrezal na roki. kar potrjujejo sledovi krvi. Ko je prišel v pisarno, je prebrskal vse, kar jc dosegel. Denarju, ki jc bil v blagajni in blagajne sume sc ni lotil Pač pa so ga zanimala neodprta pismu, ki so v pisarni čakala povratka ravnatelja g. Šetinc. Ta pisma jo vlomilec ob kraju natrgal, iščoč morda v njih denarja. Nato ga je prepodil nočni čuvaj. Vlomilec ni odnesel ničesar razen štampiljke: »Industrija platnenih izdelkov ...«, s katerimi namerava morda kako goljufijo. Upajmo, da se mu to ne posreči.
—	Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josei« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Pokolj zaradi godčevega denarja. V vasici Smerjenje pri Pijavi gorici so imeli ua pustuo nedeljo veselo ohcet, ki pa se ie prav žalostno zaključila. Na ohcet so seveda prišli fantje in dekleta, prišel je tudi godec in je bilo dovolj ali 5c preveč muzike in plesa. Samo okoli polnoči je pričel godec godrnjati in zabavljat:, da dobi premalo od fantov, sploh, da se nc izplača gosti pri takih
skopuhih«:. Fantje so pa pričeli ogorčeno zagotavljati, da so dali dovolj in sploh, kako more godec toliko zahtevati, saj je žo dosti dobil. Godec je ; pokazal: »Toliko sem dobil!«- ;>Ni mogoče, saj je bilo dosti več na krožniku!« so se fantje čudili. »Ka- ■ ko je mogoče, da je denarja toliko zmanjkalo?-: Pričeli so sumničiti enega med seboj: »Kam si dal godčev denar?« Fant, neki J. B., pa pokoncu: »Kaj, ! .jaz sem ukradel godčev denar?*- Takoj je izvlekel j iz žepa nož in pričel divje mahati z njim po fantih. Ko so ga z največjo težavo ukrotili, so že ležali trije fantje hudo okiani v krvi na tleh. Vse tri ranjence so svatje s težavo odpravili do Škofljice, odkoder so telefonirali po reševalni avto v Ljubljano, ki je kmalu prišel in fante odpeljal v bolnišnico. Fanlje so 22 letni Albin Janinik in njegov 21 letni brat Anton, posestnikova sinova iz vasi Vrh, ter 24 letni Janez Primic, posestnikov sin iz Smerjenja. Vsi trije imajo hudo rano po telesu, po i rokah iu ua glavi, vendar pa kake smrtne nevar- • uosti k sreči ui. Po vročekrvnega napadalca so pri- i šli orožniki, sodišče pa bo zopet imelo eno pravdo i več zaradi težke telesne poškodbe.
—	Arctacija zloglasnega železniškega tatu. Železniški policiji se jc posrečilo prijeti nevarnega železniškega tatu, ki je bil znan pod imenom ■, prikazen spalnih vagon o ve. Že skozi več let so so dogajale v simplonexprcsu Belgrad—Pariz tatvine, ne da bi mogli priti na slod tatovom. Tako je bilo pred dvema letoma ukradenih ravnatelju neke zavarovalne družbe 20.000 dinarjev, nekemu poslancu 3000 dinarjev, nekomu ministru zlata cigaretna doza, ne da bi mogli izslediti lalu. Ko je pretekli čelrteik zvečer simplou-ekspres zapustil Belgrad. je spremljevalec vlaka Vlada šoprek, ko jc šel skozi vagone, zapazil, da so so odprla vrata vagona, v katerih sc je pojavila oseba, ki se mu je zdela sumljiva. Skrivnostni mož je takoj, ko je zagledal policijskega uradnika, zaprl vrata in splezaj med dvema vagonoma na streho. Vse to se je odigralo na progi med Rumo in Vinkovci, ko je vozil vlak z največjo hitrostjo. Policijski uradnik je tako.i ukrenil vse (»otrebno, da prime moža in res se inu je posrečilo, da ga je a- zadnjem vagonu iztaknil in aretiral. V Vinkovcih so moža izročili železniški policiji, kateri jo po daljšem tajenju in simuliranju priznal, da je že dolgo iskani in zasledovani Sve-lozar Grujič, ki je bil znan pod imenom »prikazen spalnih vagonov*. Grujiča, ki je star 35 let in rojen v vasi Mali Remeti v okraju Irig, so odpeljali v Belgrad.
. . — V Pjjanosti se je izdal. Iz Somborja poro- i cajo: Dva doslej nepojasnjena umora iz leta 1925 in 1930, Id sta bila izvršena v občini Popovac v Baranji, sta bila te dni pojasnjena. Zjutraj, dne 10. decembra 1925, so v Popovcu gostača Calia-rljo Bošnjaka dobili pred nejgovimi vrati mrtvega. Zdravniška preiskava je ugotovila, da jc bil ubit z dvema udarcema a topim predmetom. Poizvedo-
vanja po morilcu so ostala brezuspešna. Drugi umor ae je zgodil v noči od 15. na 16. marca 1930, ko so našli kmeta Luko Saviia s prerezanim grlom. Tudi v tem slučaju niso mogli izslediti morilca. Na oba umora so žc pozabiti, ko je bila nenadoma odkrita sled obeh umorov. Kmet Bogdan Bošnjak se je v pijanosti proti svojemu prijatelju zagovoril in dejal, da je svoje sovražnike spravil s poti. Prijatelj je o tem obvestil orožništvo, ki je uvedlo preiskavo in nato Bošnjaka aretiralo. Ko se je začelo zasliševanje prič, so sc različne osebe spomnile na nekatere dogodke. Tako je izpovedal občiaski notar, da mu je Bošnjak sporočil, da ga oba soseda neprestano ogrožata in se z njim prepirata, zato zahteva policijsko varstvo, ker bi se sjcer aam ščitil. Kmalu po tej izjavi so našli Caha-rijo Bošnjaka dobili pred njegovimi vrati mrtvega, pravdništvo uvedlo proti Bošnjaku preiskavo.
—	Dopisovali)i nemški tečnj. Brc/, velikih stroškov sc naučite nemščine doma. Pošitc na upravo ^Slovenca« pod >Nemščina f3c. Priložite znamko za odgovor!
—	Dopisornlna esperantska šola dajo informacije vsem. ki se zanimajo zn esperanto. Obrnite se. na »Dopisna esipcrantska šolac, Jesenice-
! Fužine (Gor.) Priložite znamko zu odgovor!
—	Župnim uradom in cerkvenim predstoj-ništvom! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je znižala ceno Lesarjevim Berilom in evangelijem za nedelje, praznike in imenil-nejše godove cerkvenega leta (z dodatkom; Berila in evangeliji na praznike in godove: sv. Petra Ka-nizija, presv. Srca Jc.-.usovega, sv. Terezije Delita Jezusa, sv. rožnega venca bi. Device Marije, Kristusa Kralja, sv. Stanislava Kostka, sv. Janeza Križevega) in sicer z rdečo obiezo od 60 na 40
, dinarjev in pri zlati obrezi od 70 ma 56 Din. Ker j ima večina cerkva to knjigo že precej raztrgano j ali že deloma nerabno, nove pa si pri tej krizi ! nc morcio kupiti, iim bo to znižanje dobrodošlo.
—	Odda se oskrbništvo Valvazorjevo koče pod Stolom. Ponudbe poslali do 5. marca na >Slov. planinsko društvo Krani«.
—	Zelo važno in koristno za vsakega, če v naprej ve, kakšno bo vreme jutri. Ne prezrite današnji oglas.
—	Že nekaj mesecev sem je ljudsko zdravje prav posebno izpostavljeno nevarnostim raznih
I prehladnih bolezni, llripa je letos zopet zelo raz-| Sirjena. Zato so ne smo pozabiti, da nudijo v takih i slučajih Aspirin.tablete vedno dobro pomoč. Aspi-i rin tableto »Baver« bi morale biti v vsaki hiši vedno na razpolago.
—	Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi sil -
' ne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. j ___
Kaj naj bo z občino Predoslje
Kranj, 18. febr.
Gibanje za delitev občin v kranjskem okraju, še ni končano. Tisto glasno, javno razpravljanje | je potihnilo, so pa še na delu bolj v ozadju podtalne struje in sile. Ker vemo, da končna beseda j glede preureditve in zložitve občin še ni izrečena, sc nam ne zdi odveč, ako pred nekaj tedni izišli • članek v »Slovencu« pod naslovom: »Zakaj se ' Kranj brani okoliških vasi?«, dopolnimo še z i druge strani.
Industrijsko mesto Kranj s svojo izrazito j kmetsko-delavsko okolico nudi prav neko izjemno ; sliko in zahteva zopet izjemno rešitev glede pri-klopitve sosednjih vasi. V kraniski industriji je zaposlenih kakih 4000 delavcev in kljub temu je Kranj pri štetiu 1. 1931. šte! komaj 5000 ljudi, to se pravi, da je radi industrijskega delavstv, le malo ali skoro nič narastel. (5—10%.) To delavstvo se rokrutira iz okoliških občin. Te občine pa nimajo od industrije nikakega dobička, ker je Krani znal vse tovarne in dobiček, ki ga ima od njih, prevzeti sam v svoje območje. Še bolj pa s' za bodoče skuiša zagotoviti ves upltv na oni teritorij, kier se že nahaja kaka tovarna, ki v po-merij Kranja doslej še ni spadala, ali kjer je pričakovati novih tovaren. — Delavstvo pa, ki polni kranjske tovarne, ki velik del zaslužka pušča v Kraaiju, je seveda opravičeno zahtevati od svoiih občin socialne pomoči. Tc socialne pomoči okoliške občine svojim delavcem-ofc-čanom ne bodo mogle dajati, ker nimajo sredstev, povrhu toga pa so upravičene take zahteve zavrniti z motivacijo, naj jim pomoč nudi ona občina, ki ima od tovaren in tedaj posredno od industrijskega delavstva največ dobička, to je v našem slučaju Kranj.
V bližnji kranjski okolici bi bila pri načrtu najbolj prizadela občina Predoslje. S tem da Kranj pritegne Huje in Klanec (s tovarno »Inteks« in vse gostilne) spravi finančno moč predoseljške občine popolnoma iz ravnotežja, ki se nikdar več ne bo dalo zadovoljivo uravnovesiti, Predoseljška občina bi z odcepitvijo omenjenega ozemlja izgubila približno 50% davčne moči, vsa bremena pa ji ostanejo neizpremenjena. Občina Predoslje mora ostati tedaj neokrnjena ako hoče živeti, in njeni gospodarski krogi si še danes niso na jasnem, kako usmeriti občinsko gospodarstvo, če se Huje in Klanec odcepita.
Ker pa spodnji del predoseljške občine, tako-zvana podobčina Priiuskovo vesdno Volj postaja nekaka četrt industrijskega delavstva, ki ima drugačne življenske pogoje in drugačen razvoj v vteh pogletLh, zgornji del predoseljške občine pa kljub nekaterim desetinam delavcev ostaja kraetski, poljedelski, naj se izvede ločitev na podlagi delitve industrijskega in kmetskega dela predoseljške občine.
Če smo že enkrat poudarili zahtevo im upravičenost te zahteve tudi dokazali, naj kranjska občina priklopi k mestu vso podobčino Primskovo, moramo danes to zahtevo še enkrat ponoviti Če sc ta priklopitev ne izvede, preostaja še en izhod: ustvari naj se nova okoliška občina, ki naj vsebuje okoliške vasi. Baje je v načrtu okoliška občina, ki bi se raztezala samo na levem bregu Kokre.
K podobčini Predoslje (to je vasi: Britof, Orc-liovlje, Predoslje, Kokrica, Mlaka, Srakovlje in Bobovek) ki bi bila kot samosto,na občina premajhna, naj se pa pritegne del preddvorske občine kot vasi: Goriče, Letence, Tenetiše, Trstenik, Povlje, Babin vrt, Čadovlje, Tatice, vse tri Bele in morda Preddvor. Sedež nove občine, ki bi bila kmetskega značaja, naj bi bila Kokrica. Vse navedene vasi v veliki večini močno gravitirajo proti Kranju in s tem tudi proti Kokrici. Mogoče je ta predlog nekoliko predirok in gre predaleč, ker bi bila s tem zopel močno okrajema občina Preddvor, zato pa naj se popravi na ta način, da vsaj nekaj teh vaai, če ne vse, stvori s podobčino Predoslje skupaj novo občino s sedežem na Kokrici. Kakor smo poučeni, se ta načrt dejansko že obravnava in razmotriva. Dodajamo le še pripombo, da je izvedljiv, možen in pravičen, da je tudi večina ljudstva naštetih vasi soglasna s tako razdelitvijo občinskega teritorija. Naš predlog ie le vodilna smernico, ker za podrobnejšo precizno izdelavo ia obja&oilev načrta tu ni Drostor«-
Celje
! Iz celjske občinske seje
Celje, dne 25. februarja 1933.
Snoči se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata redna seja občinskega sveta celjsnega. G. župan ie pričel takoj obravnavo o spremembi službene pragmatike. Pragmatika se izpremeni naslednje; ua podlagi čl. 9. splošnega dela A službeno pragmatike naj se črta: 1. v dodatku II, pravilnika za sprejemanje draginjskih doklad v jj 1. drugi, tretji in četrti odslavek, tako cla se konča la odslavek z izpremenjenim stavkom: draginjske doklade se dele na osebne in rodbinske, ker jih določa in izpreminja občinski svet; 2. v posebnem delu B v prvem poglavju o nameščanju mestnih uslužbencev, naj se glasi prvi odstavek S 2.: vsaka prva namestitev v službi je začasna. V službenih kategorijah, za katere ie predpisan praktični izpit, se sme uslužbenec stalno namestiti le tedaj, ako ie napravil izpit. Drugi in tretji odstavek ostaneta. 3. V smislu v današnjem sklepu izpremenjenega § 1. odstavka II. pravilnika za sprejemanje draginjskih doklad in na podlagi § 9, splošnega dela A službene pragmatike se odobri sklep občinskega sveta z dne 28. novembra 1932 glede redukcije draginjskih doklad. — Druga točka dnevnega reda so bile personalije. Več prošenj mestnih uslužbencev, da bi se opustilo znižanje dohodkov za 10%, je bilo iz načelnih razlogov odklonjenih. Do tu je trajala lajna seja.
Po statutih ie bilo treba izvoliti nov gradbeni odbor za leto 1933. Na predlog referenta ostane | tudi v bodoče dosedanji gradbeni odbor.
Ker so izpolnili vse pogoje, so bili sprejeti v domovinsko zvezo: Marčič Ferdinand, poslovodja; Šertel Franc, Svet Ferdinand, trg. sotrudnik; dr. Anton Ogrizek, odvetnik; Guido Schidlo, vodja tiskarne Celeja, če dobi državljanstvo. V isti zadevi so bile odklonjene 3 prošnje, ker prosilci niso izpolnili vseh pogojev. — Mestna občina celjska mora po pogodbi prispevati ekspozituri Borze deli. za stanarino. V letošnjem proračunu je bil ta znesek znižan; in dobi Borza dela mesečno v ta namen samo 500 Din. Sedaj je poslala dopis, da bi se ji izplačevalo kakor prej. Občinski svet pa to prošnjo odkloni z motivacijo, da preskrbi Borzi de'a druge prostore za 500 Din mesečno. Albert Okorn prosi, da se mu podaljša rok za zaridavo zemljišča. Prošnji se ugodi iu se rok podaljša do leta 1933. Nadalje je dobila mestna občina dopis banske uprave, naj zniža stanarino za prostore okrožnega in okrajnega sodišča za 20%, katero stanarino plačuje ministrstvo pravde, ki pa v prihodnjem proračunu nima na razpolago dovoljnih sredstev. Predlog referenta, da bi se ugodilo dopisu banske uprave, je bil odklonjen.
Nato jc prišla na dnevni red zadeva pomožne akcije za mesto Celie in okolico, ki ima okrog 89.000 Din primanjkljaja, in je zaradi teja ustavila delo. Finančni odsek je imej sejo s finančnim odsekom okoliške občine, ker je žele!, da bi za to akcijo prispevala tudi okoliška občina. Zato ie bil sprejet predlog, naj deluje Pomožna akcija napref samostojno, a iz občinskih sredstev sc ne sme dati ničesar. Da pa malo omili bedo in brezposelnost, ki vladata v Celju, zato bo mestna občina začela z javnimi deli. — Pri poročilu kulturnega referenta se je naklonilo muzejskemu društvu v Celju podpore 5000 Din. — Pri poročilu o tržnem nadzorstvu izvemo, da je bilo leta 1932. 6300 Din manj dohodkov, kakor leta 1931. — Mestna plinarna se ponovno zavaruje, in sicer za 1,130 700 dinarjev pri zavarovalnicah Slavija in Jugoslavija. Sprejela je bila ponudba Jugoslovanskega plinar-skega in vodovod ega združenja, ki se je ponudilo, da pregleda brezplačno plinarno. — Sprejet ie bil predlog, naj se uredi živinsko sejmišče. — Šolskemu in kulturnemu odseku je bil oddan predlog, naj se kak !rg ali ulica v Celju imenuje po dr. Štefanu Ko"evarju, zdravniku, ki ie umrl v Celju pred 50 leti in si je pridobil za Celie in slovenski narod veliko zaslug. Ker so se javili interesenti, ki bi biii pripravljeni prevzeti meslni kino, se pooblasti kino odsek, nai lo stvar uredi in poroča na
prihodnji seji, ki mora biti v 14 dneh.
*
-©" Poročili so so Leejak Juro, sodnik okrožnega sodišča v Celju in Rogelj Olga, zasebnica iz .-s mar t mi ob Paki. — Rojšek Jakob, posestnik iz Braslovč iu Cig.ile Auu, kmet. delavka iz Spodnjih Kraš. — Majhenič Ivan, podpreglednik fin. kontrole iz Mozirja in Ravtner Marija, trgovka, Šmartno ob Paki. — Nemec Gvidon, pos. sin iz Dobrave pri Celju in Vrunč Kunigunda, pos. hči iz Gaberja. — Zupane Alojzij, pos. sin iz Zg. Hudinje in Dorn Berta, poč. hči iz Zagrada pri Celju. — Laznik Ivan, rudar iz Gaberja in Flis Terezija, kuharica iz Gaberja. — Dr. Belle Ivan, odv. pripravnik v Celju in Božič Lasla, odv. pripravnica v Celju. — Savodnik Alojzij, mesar v Celju in Pfeifer Leo-poldiua. prodajalka v Celju. — Jakob Arnejc, pos. sin iz Grajske vasi pri Gomilskem in M. Ocvirk, pos. hči iz Št. Pavla pri Preboldu. — Bilo srečno.
0 Umrli so: V tuk. javni bolnišnici sta umrla: Drofenik Luka, 31-letni pos. sin. iz Gradišča pri Sv. Štefanu pri Šmarju iu Elizabeta Strasek, Pilotna hči zidarja s Ponikve ob j. ž. V Košnicj je umrl Žnider Franc, prevžitkar. V Zavodni št. 2 je untrla v 82. letu starosti Kuina Ivana, vdova po ravnatelju oljarne v Zid. mostu in tašča g. pošt. ravnatelja Antona Mimika v p. Naj počivajo v miru.
S! Novi občinski odborniki. Na mesto umrlega g. dr. \Volfa Kristijan, razrešenega dr. Ogrizka Antona in treh občinskih odbornikov, ki so bili te funkcije razrešeni na lastno prošnjo in sicer: direktorja Mastnaka Martina, direktorja v p., Zupana Antona in veletigovca Stermec.kega Rudolfa so bili imenovani v občinski svet celjski naslednji gg.: ing. Marek Ivan, gradbeni nadsvetnik. Burger Franc, notar, Rischner Ivan, prokurist, Kramar Josip, drogist in Pelikan Josip, fotograf.
& Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besedi Kristusovih na križu« namerava izvajati na Veliki teden Celjsko pevsko društvo.
& Dar državni krajevni zaščiti dece in mla-diuc v Celju. Državni krajevni zaščiti dece iu mladine je g. dr. A. Schvvab naklonil 200 Din, za kar mu izreka odbor v imenu uboge dece iskreno zahvalo.
& Uradni dan Zbornico ia TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, dne 7. marca t. 1. od 8—12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razln-gova ulica št. 8, pritličje, levo.
a Pregledovanje in žigosanje meril za ]>od ročje mesta Celja. Na oglasni deski mestnega ma. | gistrata je nabit tozadevni razglas tuk. »reškega načelstva, na katerega opozarjamo vse interesente, [»osebno trgovce, dalje branjevce mesarje, peke in tudi privatnike, ki e svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastni izdelek, odnosno uporabljajo v jav-i nem prometu Itakršnokoli merilo ali merilno pri 1 pravo.
Najden denar. Dne 28. t. m. okrog 4 popol. dne se je našla v Prešernovi ulici mata vsota ko vanflBa denaria. U m m ■aHajgJ v -seficL
Natančno vsegm poteka dogodkov ne morem predati, ker sem bil pozoren na prej omenjeno Kninar Marijo. Brodar in Umnik sta bila ves čas med množic« in sla ji tudi govorila. Kaj sta govorila, tega pa ne vem. Najbolj »o se drle ženske, drle so se na vso moč. Videl sem zlasti Štiri ienske, o katerih sem pozneje »vedel, da so bile Brodarjeve dekle.
Va?:osaoIi>t>!Č Dobroslav
Priča Dobrisla<v Vukosavljevič pravi, da je pa-truliral po istem prostoru pred cerkvijo in Gašper-linovo hišo, kjer je množica vzklikali: »Živio Korošec, živio svoboda, dol z Barletom, izdajalci slovenske zemlje, živio svoboda!« Drugih vzklikov nisem nič slišal. Tudi za prvi strel ne ve, od kje je prišel. P« tistem strelu so streljali orožniki in tudi podporočnik Rakič. Za Umnika izpoveduje, da je stopil ii župnišča in nekako bahavo mahal i rokami, rekoč, naj ga poslušajo, da bo nekaj povedal. Ko je s opil s stola, je potom proti okrajnemu načelniku, skomignil s rameni, kaikor da ničesar ne more storiti.	i
Priča Ivan Zbogar pravi, da je letelo na oroi-nike kamenje in opeka in to iz več smeri. V streljanju je ludi on oddal štiri strele. Vpitje je bilo veliko in je slišal klice: »Zivio Korošec! Živio svobodna slovenska republika!«
Cirec A O zii
Priča Čire« Alojzij je videl Umnika in Brodarja, bo sta bila mod ljudmi, toda vselej, ko jih je imel on pred očmi, ni niti eden niti drugi opor minjal ljuds va. Slišal je vzklike: »Živio Korošce, iivio svobod«, iivio republika!« Kamenja ni videl metati.
Cehner Josip
Priča Cehner Josip izpoveduje: »Kamenje je padalo iz oken hiše, ki je last Umnikova. Na oknih so bile samo ženske. Slišal sem. da so kričale: »Živio Korošec, dol s Barletom, iivio svoboda!« Drugih vzklikov nisem slišal
Maor Pavlov''c
Nato je sledilo čitamje izpovedbe orožniSkego majorja Pavloviča. Slednji izpoveduje, kako je prišel po dogodkih k njemu Jane« Brodar in zahteval od njega pojasnilo radi streljanja. On mu je odgovoril, da so orožniki pravilno ravnali, ko so streljali. Na vprašanje Brodarja, če bodo kaznovani, ma je oroiniški major odgovoril, da bi morali biti kaznovani kvečjemu zato, ker so streljali v zrak, kajti oroiniški naboj ne sme zgrešili, na kar mu j« "'.rodar odgovoril: »Pa vi s« torej strinjate g posipanjem orožnikov?«
V*?-?t>nife Adam
Priča Adam Vesovnik izjavlja, da je bil v tistem kordonu, ki je zapiral ceste iz Visokega in Spodnjega Brnika pri znamenju. Ker je bila masa tako nasilna, so orožniki morali imeti puške vedno v roki z nasajenim bajonetom. Masa je vedno silila v vas. Čul je vzklike: »Živijo Korošec, živela svoboda, živela republika.«
Volfi Laha
Priča Volk Luka izjavlja, da se je podal na shod poslanca Barieta kot njegov somišljenik. Ko sem prišel v Šenčur, sem našel pred Gašperlinovo hišo množico ljudi, ki je hotela vdreti na dvorjšče. Takoj po zaključku shoda sem odšel pred Gašperlinovo hišo ter sem opazil Janeza Brodarja, ki ga osebno dobro poznam, v razdalji kakih 5 m od sebe sredi ceste obdanega od trume ljudi. V tistem hipu Sem zaslišal in videl vpiti: »Dol z državo, če ne bomo dosegli z vpitjem, bomo pa z orožjem!« Priča z vso odločnostjo trdi, da je te besede iz njegovih ust dobro slišal in izključuje vsako pomoto. Brodar nato izjavi: »Trditve te priče odločno zavračam.«
Belihar Jože
Priča Belihar Jože iz Voklega izjavlja, da je bil v Šenčurju na cesti pred Gašperlinovo hišo že takrat, ko so se ljudje zbirali, da pojdejo na shod. Na cesti sem videl tudi Janeza Brodarja, ko je rekel nekaterim: »Kar na shod pojdite!« Jaz bi tudi rad šel na Gašperlinovo dvorišče, pa nisem mogel, ker je bila prevelika gneča. Ostal sem večkrat zunaj na cesti in sem videl Janeza Brodarja in Antona Umnika, ki sta hodila na cesti med množico vsak za sebe, včasih pa skupaj. Medtem ko se je vršil shod, je množica zunaj vpila: »Zivio Korošec!« Drugih vzklikov nisem slišal. Videl sem
{>a in slišal, da sta Umnik in Brodar večkrat rekla judem, naj nikar tako ne vpijejo in naj bodo mirni. Videl sem tudi, da je priletelo kamenje od tiste strani pred Umnikovo ograjo, a ne iz dvorišča. Ko so padli streli, sem se odstranil proti župnišču ter sem odšel v gostilno na Jami. Vrnil sem se Šele tedaj, ko je stal župnik Skrbeč pred župniščem ter poživljal ljudi naj bodo mirni. Povedal jim je tudi, da bo vzel poslanca Barieta s seboj. Množici je takrat mahal z rokami in dejal s tem znamenjem, naj bodo mirni in naj poslušajo. Nato sem ae odpeljal domov.
Gašperič Franc
Priča Franc Gašperič izjavlja, da je bfl kritičnega dne na shodu. V gneči sem videl blizu sebo tudi Brodarja, ko so pričele padati opeke. Obrnil sem se do njega in rekel: »Zakaj to mečete,« nakar mi je Brodar odvrnil: »Saj jim branim, pa jih ne morem umiriti.«
Dr. Ivan Zobec
Priča dr. Ivan Zobec, sreski podnačelnik iz Kranja izjavlja, da je bilo na dan 22. maja v kranjskem okraju napovedanih več shodov JRKD in da je bil on poslan v Cerklje, kjer naj bi se vršil velik nenapovedan shod pristašev bivše SLS. V Cerkljah pa ni bilo nobenega shoda, zato se je okoli 16. ure vrnil domov. V Šenčurju, kamor je prišel med 17. in 18. uro, je našel najprvo pred cerkvijo veliko množico ljudi in pred njo sreskega načelnika dr. Ogrina. Javil se je takoj sreskemu načelniku, ki je odredil, naj tudi on ostane tam. Množica je zahtevala, naj poslanec Barle, ki je bil v župnišču, zapusti Šenčur. Na poziv sreskega načelnika, naj se razide, je množica izjavila, da mora prej Barle iz Šenčurja, nakar se bodo tudi oni takoj razšli. Na intervencijo sreskega načelnika in duhovnega svetnika Škrbca, ki je med tem prišel tja, je Barle pristal na to, da odide. Ker pa je bila množica zelo razburjena, je duhovni svetnik Skrbeč poživljal množico, naj pusti Barieta na miru, da nemoteno odide. Množica je to obljubila.
V spremstvu Škrbca se je Barle nato odpeljal z avtomobilom iz Šenčurja. Po njegovem odhodu je bilo čuti samo par vzklikov. Po odhodu Barieta sva z g. sreskim načelnikom poživljala množico, da sn razide, kar se je tudi zgodilo v kratkem času. Nato opisuje dr. Zobec svoj prihod v Šenčur ter izjavljf: >Prišel sem torej zraven, ko sem med množico opa.nl tudi Brodarja in zdi se mi, da tudi Jinnika, toda glede tega nisem gotov. Jaz nisem obračal takrat svoje pozornosti na enega ali dru-} - m in tucii Brodarja nisem imel stalno pred očmi oziroma nisem pazil na njega. Zato ne vera, ali je on s besedami ali Imatalmi mlini na tladah« .
tem smislu, naj vpije ali razgraja. Tega nisem opazil. Ne spominjam se, da bi kedaj poslal Brodarja, da pomiri ljudstvo.
Dolinar Franc
Priča Dolinar Franc izpove, da je bil ta čas, ko je bil shod ▼ Šenčurju, v Cerkljah v neki gostilni. Čez čas je prišel v gostilno obtoženec Grilc in je izvlekel iz iep« zastavo, ki je bila v sredi modre barve, ne ve pa priča, ali jc bila to slovenska ali državna zastava. Samo to ve, da je bil Grilc tedaj pošteno vinjen.
Globočnih Ivan
Tudi Globočnik Ivan pravi, da je imel Grilc takrat zastavo v rokah, toda pripomni, da je bila po njegovem mnenju državna zastava.
Jagodic Jrtnbo
Jagodic Janko pravi v svoji izpovedbi, da je videl, kako so se vozili kolesarji v Šenčur. On je prišel z avtobusom. Ljudje so nosili zelene kravate Množica je sredi vasi vpila: »Živio Korošec!, Brodar in Umnik sta hodila med množico, ki jc j potem še bolj vpila. Priča pravi: »Zame ni nobe. nega dvoma, da sta oba muožico še hujskala«.
Gašpprižn Malita
Priča Gašperlin Matija izpove: Bil sem v gozdu dopoldne in šele popoldne som prišel v vas. Samo iz radovednosti sem šel proti prostoru, kjer je bil shod. Umnik je bil na vogalu svojega dvorišča. Bil sem več časa poleg njes/a.
Orožniki so streljali. Eden izmed njih je prišel
k Umniku in ga pozval, da se umakne, nakar m«
je Umnik odvrnil, da je to njegov s\et in da ne gre.
Z Umnikovega dvorišča niso metali kamenja niti polen. Da je to res, lahko prisežem. Na dvorišču so bile same ženske in tudi noben strel ni padel od tam. Ko je streljanje ponehalo, je skočil Umnik »a čas pogledat, kam je Rakič streljal, nakar se je vrnil. Potein sva skupaj z Umnikoin šla med množico in je Umnik rekel: »Nikar ne vpijte in se ne zbirajte!« Umnik je rekel okrajnemu načelniku Ogrinu, ko ga je ta pozval, naj narod pomiri, da množice ne more pomiriti.«
Piber Parln
Priča Piber Pavla izpoveduje, da je videla nn Umnikovem dvorišču maso ljudi, ki je vsevprek kričala. Slišala je, kako so kričali: »Barle dol in Škerbec gor! Vlada dol in Korošec gor!«
Piber Betka
Priča Pibor Betka, tarovška kuharica, izpoveduje, da je priletelo na dvorišče župnišča najmanj pet kamnov. K0 je šla v pritličje, je našla tam polno ljudi, katere je pošteno okrepala in jih pozvala, naj se odstranijo. Ljudje so odšli, po klo-poh pa jc dobila okoli dvajset kamnov.
Piber Ivan
Priča Piber Ivan, šenčurski župnik, izpove, dujc, da je bil shod razglašen v cerkvi. Nič ni vedel, da bi se proti shodu kaj pripravljalo. Po litani.iah je šel v župnišče in pogledal skozi okno. Videl jo množico, ki je vpila, in nato je slišal streljanje. Po strelih je bila trenutna tišina, nato
pa je začelo hnronsko vpitje. Barle je prišel pa shodu v župnišče in mu je glavar ponudil svoj voz. Za njim je prišel tudi iupnik Škerbec, ki je stavil Baletu svoj avto na razpolago ter mu rekel, naj i se i njim odpelje. Ko se je odpeljal, se je množica razšla. Pozneje je iupnik slišal od ljudi, da je bilo vse organizirano in da so se ljudje spoznali po kravatah. Vzklikov, ki so padali med množico, pa ni razločil.
Zupane Ivan
Priča Zupane Ivan, klobučar v Šenčurju, prav« med drugim, da je videl sprevod kakih 30 oseb, ki »o vpili: »Zivio Škerbec! Živio Korošec! Do! z Barletom!« Tudi prepevali so. Umnik pa dn je rekel ljudem: »Bodite tiho, če pa ne marate molčati, pa vsaj eno zapojle!«
Sfer Frarrj
Priča Šter Franc pravi, da je videl med nun*, žiro Brodarja in Umnika. Brez dvoma sta šantala. Podoba je bila taka.
Čolnar Jaiko
Zadnja priča Čolnar Janko, odpravnik pivovarne Union, je spremljal Rnpcta. Videl je veliko množico in tudi opazil, da prihajajo še vedno cele gruče ljudi. Množica je hotela prodreti orožniški kordon, nakar se je čuln streljanje iz pušk.
Vsi obtoženci so odločno zanikali vse, kar so priče izpovedale njim v kvar.
Potem je predsednik zaključil današnjo razpravo in napovedal nadaljevanje za jutri ijutrr' ob osmih.
Komunisti odgovarjajo Hitlerju
Nemški parlament gori!
t
Dunaj, 27. februarja, tg. Siidfunk poroča oh 11.15, da se nahaja berlinski parlament v plamenih. Od vseh krajev nemške prestolnice so bile poklicane požarne hrambe, da ogenj zauuše, predno ogenj zavzame nevarne dimeuzije. Ob tej uri izgleda, da se bo posrečilo ogenj omejiti, ampak del parlamenta bo brez dvoma postal irtev plamenov. Parlamentarna knjižnica in klubovi prostori so vsi v plamenih, ki pa še niso dosegli zbornične velike dvorane. Po vsem mestu vlada največje razburjenje, ker se je, kakor blisk raznesla med ljudstvo vest. da so bili komunisti, ki so parlament zažgali. Vojno ministrstvo je stavilo svoje vojaške oddelke na razpolago mestni policiji, da preprečijo mogoče izgrede ali nadaljnja požiganja, ker so od večih strani prejeli poročila o grozilnih pismih na vodilne politike, da se boi. zgodila še druga sabotažna dejanja.
Ob 11.20. Siidfunk poroča, da se bo naporom
Solarne hrambe posrečilo požar parlamenta omejiti, torilca je policija ie prijela in ga zaenkrat zaprla v ječo pri Brandenbnrg Toru. Pozigalee nosi s seboj holandski potni list in je izjavil, da je prepričan komunist in pristaš komunistične organizacije, ki mu je dala nalog, naj dejanje nocoj izvrši. Izrazil je svoje zadoščenje, da se mu je poiig posrečil.
Pruska vlada je ie nocoj izdala najstrožje izjemne odredbe, ki proglašajo pruktično obsedno stanje nad Berlinom ter nad vsemi večjimi industrijskimi mesti.
Ob 11.35. Berlinski gasilci so mobilizirani in so prihiteli z vsem orodjem in z vsemi možmi na pogorišče. Srednji del poslopja je eno samo goreče morje, ki sega od tal zborovalne dvorane pa do
steklene pozlačene kupole. Kuloarji okoli sejne dvorane so v tem času še nedotaknjeni. Sejna dvo. rana sama pa je vsokakor izgubljena Ii kupole švigujo plameni in z glasnim pokanjem pokajo velike šipe, kar se čuje kot streljanje s strojno puško. Visoka baklja požara sveti daleč nad središčem Berlina. Poslopje samo je kakor oblegana trdnjava. V nepreglednih vrstah so zbrani vozovi gasilcev, po cestah so napeljane neštevilne cevi in p-i vseh strani so razpete lestve, s katerih pošiljajo ae curke vode v goreče morje. Ogenj divja posebno v notranjih delih poslopja. Kupola se je nagnila in preti, da se vsak čas zruši.
Policija trdi, da je že dokazano, da je bilo poslopje zažgano, ker je ogenj nastal obenem na štirih krajih. Okoli H- ure ponoči je poslala poli. cija pred parlament ok lopne vozove in zaprla prostor skoro hormetično. Cestna železnica mora voziti po ovinkih in tudi ves drugi vozni promet je dirigiran na druge strani. Po U uri je še vedno videti veliko mnoiico napeljanih cevi. iz katerih mečejo neprestano vodo v goreče poslopje. Kot po-iigalec aretirani Holandec se je pri zaslišanju imenoval van der Llibbc, dvomijo pa, da je to nje. govo pravo ime. Tudi njegovo državljanstvo še ni točno dognano. Strokovnjaki izjavljajo, da je prava sroča, da je poslopje zidano solidno s kamenjem in da so vrata in stene napravljene it trdega lesa, ki lahko kljubuje ognju. S tem se je širjenje požara vsaj toliko ustavilo, da imajo gasilci čas za loka-lizacijo požara. Požar je v mestu povzročil seveda največje razburjenje. Uredništva listov so kar oblegana in telefon poje neprestano. Po eestah hitijo
neštovilni avtomobili proti Tiergartnu, kjer pa jih policija ustavlja in pošilja nazaj. Domnevajo, da bo požar trajal vsa noč in da bodo gasilci tudi še jutri zjutraj morali naporno delati, da lokalizirajo požar.
Na kraj požara so prihiteli razni ministri in poslanci s predsednikom Gohringom na čelu. Tudi Hitler in 1'apcn sta prišla v pozni nočni uri. Notranjost poslopja je popolnoma opustošena. Povsod je polno gorečih tramov in podrtin. Policija in gasilci delajo mrzlično. Ko je policija vdrla v poslopje, je našla v dvorani moškega, ki je bil oblečen samo v hlače. Priznal je, da je zanetil požar. Baje je to holandski komunist, ki je priznal, da je podtaknil požar na več krajih. Zažgal je preproge, zavese in končno še svojo sukno, da bi imel požar vrč netiva. Aretiranec tudi trdi, da se je ie popoldne splazil v sejno dvorano in čakal prilike, da zažge.
V sejni dvorani je vse zgorelo, vse klopi poslancev in vlade, leseni opaž sten, ki sega prav do izpod kupole. Uničene so tudi vse telefonske naprave. Rdeče preproge v stranskih hodnikih so popolnoma preplavljene z vodo. Od zunanjih stopnie skušajo priti do ognja v sobah. Z žarometi so pogorišče razsvetlili tako, da je svetlo kot podnevi. Od daleč nudi požar grozno lepo sliko. Posebno iz Tiergartna se vidijo nad črnim drevjem ogromni plameni, ki sikajo proti nebu. Gasilci si prizadevajo z vsemi silami, da bi ohranili kalikor mogoče ogromne vrednosti v parlamentarnem poslopju, tako posebuo knjižnico, ki je največja v Nemči/i in arhiv driavnega zbora z dragocenimi dokumenti iz zgodovine nemške politike.
Volitve ne bodo spremenile položaja v Nemčiji
Hitler na vladi za vsako ceno
Berlin, 27. febr. Samo Se ta teden traja volivna borba, ki se bo zaključila z nedeljskimi volitvami. Opozicija se skoraj ne more niti ganiti več, ker hit-lerjevci terorizirajo vso državo. Po prepovedi komunističnih zborovanj na prestem je vlada zdaj prepovedala tudi nastop železne fronte in socialnih demokratov. To prepoved je motivirala z izgovorom, da bi se komunisti utegnili pridružiti manifestaciji socialistov in ker že obstoji prepoved zborovanja proti komunistom, je morala vlada prepovedati tudi zborovanje železne fronte in sociaListovl Položaj opozicijskega tiska je danes takšen, v kakršnem se listi niso nahajali niti v vojnem času.
Hitier noče preiomiti s centrom
Pri vsem tem ostaja še vedno možnost parlamentarne rešitve iz sedanjega kaosa. Centrum namreč če do danes ni definitivno odklonil sodelovanje v morebitni narodni koaliciji, čeprav stavi za to sodelovanje določene pogoje. Dr. Brtining, prelat Kaas in drugi centrumaški govorniki sicer precej ostro nastopajo proti sedanji vladavini, proti omejevanju državljanske svobode in svobode tiska, ven-
dar iz njihovih govorov izzveni razpoloženje, da bi raje sodelovali z narodno koalicijo, kakor morebiti z marksisti. Značilno je tudi, da se Hitler pri vseh šikanah, ki jih dela centrumu v volivni borbi, ne mara spustiti - njim v boj do skrajnosti. Očividno še vedno upa, da bo centrum vsaj toleriral sedanji režim v bodočem parlamentu in da se bo zadovoljil v ta namen s koncesijami, na katere bo Hitler morda bolj pripravljen po volitvah, kakor je bil takoj po sestavi vlade.
Msgr. Kaas proti monopolizaciji državotvornosti
Prelat Kaas je v svojem volivnem govoru r Osnabrilcku odločno nastopil proti monopoliziranju državljanske zvestobe od strani narodnih socialistov. Ti bi si radi kratkomalo osvojili monopol na državotvornost, požrtvovanje za domovino in na domovinsko ljubezen. V gospodarstvu ie obstojijo no- ' nopoli, je dejal prelat Kaas, v političnem področju ! pa nikakor ne. Zagovarjal je zopet idejo končen- i tracije tistih, ki so dobre volje in dodal, da je cen-
trom tudi pripravljen žrtvovati nekaj za koncentracijo. Omenil je, da je poskus za snov;;;ije resnične narodne koncentracije propadel ne radi centru-ma, temveč radi drugih. Pri tem je mislil na Hitlerja in Hugenberga. Centrum je bil proti volitvam, ki niso samo odveč, temveč so tudi škodljive, čo kdo hoče vedeti za mnenje ljudstva, potem mu mora dovoliti, da lahko jasno in odkrito govori. V sedanjih razmerah je po Kaasovem mnenju normalna volivna borba nemogoča. Svoj govor je zaključil s svarilom pred državljansko vojno.
»Mnogo prepozno"
Pariz, 27. febr. ž. »Petjt Journal« objavlja današnji razgovor svojega sotruilnika g predsednikom nemških centrumašev prelatom Kaasom. ki j» med drugim rekel: Vse lepe geste Francije, ki jih je napravila v zadnjem času Nemčiji, so prišle prepozno. Leta 15)26. bi morala Francija izprazniti Porenje in saarsko področje in takoj, ko je postal Davvesov načrt neveljaven, bi moralo priti dO sporazuma po primeru Laussanea. Kakor Samson, ki je zbral zadnje moči, da maščuje svoje ponižanje, tako preživlja danes nemški narod perijodo resnega obupa Na koncu je prelat Kaas kritiziral ludi stališče francoske delegacije na razorožitve,)i konferenci v ZenevL
Kitajsko-japonska volna
Peking, 27. febr. ž. Kitajci priznavajo, da so bili prisiljeni zapustiti mesta Čaojang in Kailun. Kitajska vojska se je morala nmakniti v močno zgrajene položaje, ki se nahajajo zahodno od Čao-janga in Kailuna vse do južne meje dieholske pokrajine. Japonske vojne sile, ki nadaljujejo napad, obstojajo is približno 30.000 mož. Na kitajski strani se borijo samo dobrovoljci, med tem ko redna kitajska vojska staji v močnih rezervnih položajih in zaenkrat ne sodeluje v borbi. Včeraj so Kitajci zgubili okoli 500 mrtvih. Napadi japonskih čet pri klanca Pajišicu so ostali do sedaj brez nspeha. Japonska konjenica je sicer izvršila hud napad na kitajske položaje, pa je bila z velikimi izgubami odbita. Dopisnik Beuterjcvega urada čuje s japonske strani, da je konjeniška brigada
Osebne vesti
Belgrad, 27. febr. 1. Z uredbo prometnega ministra je bila premeščena Olga Pregelj, uradnica Poštne hranilnice v Belgradu, n« podružnico Poštne hranilnice v Ljubljani. S kraljevim ukazom ao premeščeni: Na poŠto in brzojav Belgrad 17 za poštnega uradnika 5. skup. Anka Rekar, dosedaj Belgrad 7, na pošto im brzojav v Kranj uradnica 7. skupine Marija Ažman, doslej v Tržiču, na poštni urad Ljubljana L je premeščena uradnica 7. sku. pine Marija Kolar, doslej v Kranju, na poštni urad v Maribor je premeščen uradnik 6. skupine Viljem Pupis, doslej v Ljubljani, na pošto in brzojav v Ptuj je premeščen uradnik 7. skup. Bernard Na-glič, doslej v Mariboru I., na pošto in brzojav Sla-tina-Radenci je premeščena uradnica 7. skupina Marija Verlič, postna uradnica r Moškanjcih.
generala Moglja prodrla južno od Kailuna in zasedla Namavaku. Kitajci so se morali umakniti proti Kienpingn. Japonska konjenica prodira zelo hitro proti Čiufungu, katerega brani general Tai-čnlin, med tem, ko se 30. japonska pehotna divizija približuje glavnemu položaja maršala Čansul-jana, ki brani Sljiran. Kitajski general Šivanho, ki brani Čifing, je stopil na stran mandžnrske vojske.
London, 27. febr. tg. Vesti is Tokia in Mandžurije javljajo, da Japonci prodirajo na vseh frontah v provinci Džehol in da se nahajajo ie v neposredni bližini važnega strategičnega prelaza pri Čifen-gu, katerega morajo Japonci zavzeti, da bodo deželo zasedli popolnoma. Govori se, da so japonske čete že popolnoma obkolile kitajske čete.
Narodna skupščine
Belgrad, 27. febr. 1. Danes dopoldne je bila seja narodne skupščine. Seja je bila zelo kratka in so na njej samo določili dnevni red za prihodnjo sejo. Ta bo v sredo 1. marca ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o poročilu odbora za proučevanje zakonskega predloga o paktu Male antante. — Skupščinski odbor za proučevanje zakonskega predloga o paktu Male antante je dokončal danes dopoldne svoje delo ter je pripravil tudi svoje tozadevno poročilo. Za poročevalca odbora je določen dr. Bogomil KujundiiČ. — Danes dopoldne je bila seja odbora za proučevanje zakonskega osnutka o spremembah in dopolnitvah posameznih odredb zakona o agrarni reformi. Seja je bila mestoma tako burna, da je bila dvakrat prekinjena.
Zagrebška vremenska napoved. Povečini jas-	uuna]„, vr^-ir.«
no, vendar pa ae bo nekoliko zoblačilo in bo po	„ . ..."
ifi-i-ig-	j as negotov, s^crž«
Dnnajsk« vrerr.ensk,- napoved. Značaj vreme- ' bo dosti i^remeeib*. j
Zborovanta jiicfosJ. škofov
Zagreb, 27. febr. i Od sobote zjutraj se vršijo v nadškofijskih dvorih pod predsedstvom dr. Bau-©rja seje poslovnega odbora katoliškega episikopat i Seje se vršijo dopoldne in popoldne. Snoči je prišel v Zagreb tudi splitski škof dr. Bonefačič, ki se zaradi ustavljenega prometa na liški progi ni mogel pravočasno udeložiti konference. Konferenca bo nocoj končan«, tako da bodo lahko nekateri udeležen ei ie ponoči odpotovali v svoje rezidence. Včeraj popoldne se je vrnil v Maribor pomožni Skof dr. Tomaži«, nocoj p« odpotujeta iz Zagreba dr. Mileta in dr. Šarič.
Kulturni boi v Spanij
Madrid, 27. febr. i. Razpoloženje za Kulturni boj t Španiji raste vedno bolj in bolj. Odkar kor-tesi razpravljajo o zakonskem predlogu o verskih redovih, je slasti v Bilbaa prišlo do hudih spopadov, ker je tamkajšnja mestna uprava sklenila, da se poru« stara zgodovinska cerkev, sv. Rešitelja. Kljub burnim protestom velikega dela meščanstva, je socialistična večina r občinskem svetu sklenila, da se cerkev odstrani. Tudi t Xeresu je prišlo do hudih izgredov, ker je občinska uprava dala nalog, da se poruši štiristo let stari zgodovinski kri i.
Se;a tarifnega odbora
Belgrad, 27. febr. 1. Danes dopoldne se jc sestala anketa tarifnega odbora, na kateri so pretresali projekt nove klasifikacije v pogledu rud, gradbenega materijala in keramičnih izdelkov. Na današnji dopoldanski seji je imel obširen ekspoze dr. Vrhunec, predsednik TPD, član upravnega odbora Zveze rudarskih :n topilniških podjetij. Dr. Vrhunec je v svojem govoru obširno poročal o izvozu domačega premoga na suhem in po morju. Za dr. Vrhuncem je (rov,»ril AdoM Milnch. ki je naplašst, da naš premog v Vojvodini ne more vzdržali konkurenco mad^uokt^a premoga Mtb |f ttiv nižjega
Spori
Pretekla nedelja je minula v znamenju belega »porta. Mariborski smučarji so imeli svoj veliki dan na Pohorju, kjer so so pomerili naši najboljši v vztrajnosti!em teku na 50 km. Zmagal je Bervar Stane (Sm. klub Ljubljana) v času 4:21.22 ter si jo priboril pokal mariborskega smučarskega kluba.
Popoldne pa je biki tekma v smuku ua 10 km dolgi progi, s 1000 m višinsko razlike. Zmagal je Zdravko Štangl (SK Maraton, Maribor) v času 24.42 min.
Drur\a večja prireditev se je vršila o priliki otvoritve ilirijanske skakalnice v dolini Mostec v neposredni bližini Ljubljane. Prireditev je pokazala, da je zanimanje za to lepo športno panogo vodno večje. Poleg naših najboljših, je skakal tudi Norvežan Guttormsen, tako, da je bilo vseh skakalcev 20. Najdaljši skok jo dosegel Guttormsen, ki je skočil 27 m. Med našimi je skočil najdlje Sramel in sicer 25 m. Skakalnica je pokazala, da najbrže ne bo dopuščala skokov nad 30 ni. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Jakopič Albin, (Dovje.Mojstrana) 139.9 točk (23.5, 23); 2. Palmo Franc (Sni. ki. Ljubljana) 139.4 (23.5, 22.5); S. Istemu Rado (Ilirija) 135. 1 (22.5, 22.5); 4. Bevc lido (Sm. ki. Ljubljana) 128.1 (21.5, 21); Šubic Milan (Ilirija) 119.9 (21. 21.5); 6. Polajnar Hinko (Sm. ki. Ljubljana 115.8 (19, 10.5); 7. Klančnik Karol (Dovje-Mojstrana) 113.9 (18.5. 18.5); S. Bra-čič Danilo (Ilirija) 113.1 (19, 21); 9. Šramel Bogo (Sm. ki. Ljubljana) 110.5 (25, 25 s padcem); 10. Lesjak Lado (Sm. ki. Ljubljana) 109.4 (16, 19).
Za zaključek so dodali najboljši še nekaj propagandnih skokov, Izmed katerih so uajbolj ugajali dvojni skoki, zlasti dvojice Palme-Jakopič, ki sta s krasnim skokom dosegla 22 m. Publika, katere je bilo nad 2000, je bila s prireditvijo zelo zadovoljna.
Tudi naši Gorenjci niso počivali. V Lescah so otvorili skakalnico, katero si je zgradil Sp. klub Lesce. Preteklo soboto so tekmovali v teku na 18 km. Tega teka se je udeležilo 32 tekmovalcev. Zmagal je Klančnik (Dovje-Mojstrana), kj je pre. vozil omenjeno progo v času 1:10,23.
V nedeljo so pa najpreje skakali za kombinacijo, popoldne pa so so vršili propagandni skoki, v katerih je zmagal Praček (Skala) z 141.1 točkami (91. 31.5); 2. Zupan Ivan (Bratstvo) 128.0 t. (27, 27.5); 3. Baebler (Sm. ki. Ljubljana) 127 t. (28, 28.5).'
Izven konkurence jo skakal tudi Norvežan Guttormsen ter dosegel 33 in 35 m.
Motoklub »Ilirija« pa je priredil v Kranju moto-skijdrlng tekme iu sicier na progi Kranj-Naklo, ki so prav dobro uspele. V kategoriji motorjev 350 ceni je zmagal Hiška Janko MK Iljrija v času 1,37.40. V kategori.il motorjev 500 ccm jp bil prvj Starič Ludvik MK »Ilirija« v času 1.38.40. V kategoriji prikolic oOOecm je zmagal Lcvifuik Milan MK »Ilirija« v času 2,3,20. V kategoriji pri-
Občni zbor stavbne zadruge »Akademski dom«, rog. zadruge z o. z... Ljubljana so bo vršil dne 7. marca 1083 v zadružnih prostorih na Miklošičevi iy?sll št. 5. Dnevni red: 1 poročilo načelstva in 'nadzorstva; 2. odobritev računskega zaključka za leto 1932 ; 3. čitanje revizijskega poročila; 4. slučajnosti. Ako občni zbor o določenem času no bi bil sklepčen, se vrši pol ure poznojo na istem kraju in z isrtim dnevnim rodom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsnki udeležbi.
Komorni koncert godalnega kvarteta. V petek, dne 3. t. m. zvečer ob 20 se vrši v Filharmonični dvorani komorni koncert godalnega kvarteta drž. konfiervatorija. Prvo točko sporeda tvori Beethovnov godalni kvartet op. 18, »t. 4. O/načko op. 18 je napisal nesmrtni Beethoven 6 godalnih kvartetov, izmed katerih je s štev. 4. označeni najbolj priljubljen, pa tudi najbolj znan. Napisan jo v c-duru, v ion oveni načinu, katerega se je Beethoven zelo pogostokrat posluževal. Prvi stavek Allegro ma non tanto ima krasne glavne tome, ki nam slikajo energijo pa tudi tolažeče upanje in so skoro dramatičnega značaja. Sledi Scherzo, lu jc v marsikaterem pogledu nasproten Andante stavku, njegove L simfonije. III. stavek; Menuetto ima zelo ostre akcente, delo pa zaključuje Allegro, ki sestoji iz celo vrsto kratkih stavkov, ki končujejo v zmagovitem Prestissimu. Godalni kvartet op. 1K šl. 4 je ena najbolj posrečenih Beethovnovih skladb. Poleg Beethovna se izvaja še Debussyjev kvartet op. 10 in Milojevičeva Sonata za violino in klavir. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni.
Slovensko plarinsko društvo priredi v torek 7. marca t. L svoje četrto predavanje v tej sezoni. Govorila bo odlična slovenska alpinistka ga. Mira Marko Debeljakova o »Plezalni tehniki«. Opozarjamo že danes ljubljanske alpiniste na ta zanimivi večer.
Jesenice
Poročila se je na pustno nedeljo gdčna. Jelca T o r k a r , hčerka livarskega mojstra g. Torkarja, z g. O. Kržišnikom, vrtnarjem na Bledu. Jelca Tor-karjeva je izšla iz vzorne krščanske družine in kot taka se je vseskozi od otroških let udejstvovala v našem dramskem odseku. Ni je bilo predstave komičnega značaja, v kateri Jelca ne bi bila sodelovala. In godilo je ji je nekako tako, kakor pred leti pokojnemu Verovšku v ljubljanskem gledališču. Četudi jc nastopila v resni vlogi ali celo tragediji, ko se je pojavila na odru, je završalo po dvorani in le s težavo si je bilo mislili Jelco v resni vlogi. Pogrešali jo bomo, zelo pogrešali. Vsi njeni bivši tovariši-igralci pa ji želimo v novem sianu obilo sreče. — V nedeljo se je poročil g. Jan. Pečar, skladiščnik deželnih elektrarn v Žirovnici, z gdčno. Angelo Pristov. Bilo srečno!
Umrl je Martin Bručan, tovarniški livar, svak bivšega gostilničarja v Krekovem domu, g. Rozmana. Samo štiri dni je bolehal. Naj počiva v miru! Sorodnikom naše sožalje!
Jugoslovanska strokovna zveza, skupina kovinarjev na Jesenicah, priredi danes na pustni torek v prostorih Krekovega doma zabavni večer z zelo pestrim sporedom. Kdor hoče, da se par uric pozabava v pošteni in veseli družbi, iskreno vabljen!
Predpustnih plesov je bilo letos precej man| kakor prejšnja leta, pa je bilo tudi teh še preveč.
Kinematografi v naši državi
kolač 1200 ccm je bil prvi Maček Pr. MK »Ilirija« v času 2,0.20.
Slalom tekma na Celjski koči. SPD v Celju ! je organiziralo za preteklo nedeljo pri Celjski koči . podzvezno slalom tekmo. Vreine jo bilo tn dan na- j ravnost izvrstno in zato se jo tekma mogla izvršiti I v najlepšem redu. Proga je bila dolga 1300 m, vi- j šinske razlike je 450 nt. Tekme se je udeležilo 27 | tekmovalcev in sicer čkinj SPI) Celje, SK Olimp, Celje, Smučarski klub Celje, ttPI) Maribor, SK Rapid Maribor, Smučarski klub Maribor tn Sokolsko društvo Celje. Rezultati so naslednji: Jelene Franc (Sm. klub Celje, 2:10,2); Mejavšek Mirko (SPD Celje 2:27,3); Mušič Ljuban (SPD Maribor 2:33,2);
4.	Križmanič Faust (SPD Celje 2:47,4); 5. Letuer Kvon (Rapid Maribor) 2:50,2); 0. Hilinger Ivan (SPD Celje 2:50,4 in 7. Ivan Kragelj (SPD Celje 2:51,4.)
Smučarsko tekme Športnega društva Vrhnika
bodo v nedeljo, dne 5. marca t. I. Start bo za mladinske in glavne tekme ob pol 13 pri Zellnger, restavracija Kolodvor. Nato bo zdravniški pregled smučarjev in start ob pol 14 istotam.
Za glavne smuške tekme je poslati prijave na društvo v roke predsednika g. Groma Jožeta in za mladinske ali pa v športni trgovini Franc Šu-steršič na Vrhniki št 97 do 5. marca opoldne proli prijavnini 1 Din zn mladinske, za glavne pa 3 Din; jKiznejše prijavo proti dvojni prijavnini.
Za tekmo so določena darila in diplome, ki se razdele po končanih tekmah v kolodvorski restavraciji. Istočasno prejemamo prijave za tekmo za vztrajnostni tek na G5 km proti prijavi 5 Din.
ŠK Triič razpisuje za nedeljo dne 5. marca medklubsko tekmo v smuku za prehodni pokal tvrdke Ed. Glanzmann & And. Gassner, Tržič. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani člani JZSS. Tekmuje so po pravilih JZSS, vsak na lastno odgovornost. Prijave sprejema do '"nkl. 4. marca t. 1. športna trgovina R. Stransky in predsednik g. Se-ljak Anton. Tržič. Žrebanje se vrši v nedeljo, dne
5.	maTCa t. 1. ob 10 30 v Zeleniškj koči. Prljavnlna 10 Din. Naknadne prijave pol ure pred žrebanjem proti dvojni prijavnini. Prvi trije tekmovalci prejmejo častna darila mestne občine. Moštvo kluba, ki doseže po treh tekmovalcih najboljši čas , prejme prehodni pokal. Start ob 12. tako da imajo tekmovalci ln gledalci še čas, tla prisostvujejo tekmi, ker bodo na postaji na razpolago prevozna sredstva. Oskrbništvo koče na Zelenici je dalo prednost za prenočišča v soboto 4. marca tekmovalcem In funkcijonarjeni ter zastopnikom Zveze oz. Podzveze. Klubi, ki pošljejo tekmovalce direktno na Zelenico (iz Žirovnice), naj to sporočo SKT. — Snežne razmere so zelo ugodne in je pričakovati rekordnega obiska in zelo napoto liorbo. — Vsa potrebna pojasnila daje radevoljo SKT. Tekmovalci vseli klubov iskreno vabljeni. — Smuk!
amortizacija in stroški posojil 79.500 Din. Skupaj 3,593.112 18 Din. Primanjkljaj v znesku 197.61114 Din se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne državne davke. Pri vzdrževanju cest in objektov so predvideni sledeči dohodki: Pri banovinskih cestah 25.700 Din; prispevki banovine za ban. ceste 1,640.746-90 Din; za dovozne ceste 22.666-67 Din; prispevek žel. uprave za vzdrževanfc dovoznih ces( 11.333.33 Din Nove zgradbe in preureditve: Dohodki pri njih (neizrabljen kredit) 180 000 Din; prispevki banovine 765.000 Din; najetje posojila 750 000 Din; primanjkljaj radi izravnave 54-14 Din. Skupaj: 3.395.501 04 Din. Proračun je razgrnjen in vsak, kdor se s proračunom ne strinja, lahko poda svoje mišljenje oziroma pritožbo na zapisnik v pisarni okrajnega cestnega odbora ali pa lo lahko stori ludi pismeno.
Madio
Preval ie
Proračun cestnega okra|a Prevalje za L 1933/34. Proračun je sestavljen in izkazuje pri potrebščinah sledeče postavke! (Naprava ban. cest in objektov) upravni stroški 16.480 Din; izdatki za pomožno osebje 197.860 Din; mat. izdatki za vzdrževanje banovinskih cest 1,452.106-90 Din; vzdrževanje dovoznih cest 34.000 Din; preureditev in obnovitev banovinskih cest 210000 Din; nove gradbe in preložitve ban. cest 1,500.000 Din. Okrajni cestni odbor. — Okrajna cestna uprava 12.400 Din; prispevki občinam za vzdrževanje obč. cosl 72.763 23 Din;
frogrami Kadio-Limbtlana t
Torek, 28. februarja: 11.15 Šolska ura; Povesti in šale (Manica Komanova). — 12.15 Radio-kvar-tel. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, radiokvartet, borza. — 17.30 Kuplcte poje gosp. Niko Slapar. — 18 Zabavni kotiček (St. Bifožnik). — 18.30 Nemščina 'dr. Grafeaauer). — 19 Polhov gradeč (dr. K. Andrejka). — 19.30 Junaki današnjega časa: Veliki letalec Alan Cobham (P. Kunaver). — 20 Harmonika solo (gosp. Stanko). — 20.30 Kuplete poje gosp. Reš. — 21.15 Citraški trio krožka »Vesna«. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet (lahka glasba). — 23.15 Plošče.
Sreda. L marca: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Čas, plošče, borca. 17.30 Otroški kotiček: Jezerka, pripovedka (J. Zupane). 18.30 Angleška glasba na ploščah. 18.30 Plošče. 19.00 Ruščina (dr. Preobraženstoij). 19.30 Literarna ura: Confessiones (Izpovedi) sv. Avguština (dr. Ježe Pogačnik). 20.00 Glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe II. (dr. A. Dolinar). 20.30 Samospevi g. Marjana Rusa, opernega basista. 21.00 Prenos iz kavarne Zvezda. 22.15 Čas, poročila.
Drugi programi t
Torek, 28. februarja.
Zagreb: 20 Veseli večer. — Milano: 20.30 »Potepuhi«, opereta. — Brno: 19.30 Saksofon koncert. — Barcelona: 21.10 Operni prenos. — London: 19.35 Pester vokalni koncert. — 22 Orkestralni ko-ncert. — Stutlgart: 19.30 »Cloclo-, opereta. — Leipzig: 19.30 Narodne pesmi, nato govor državnega kanclerja Hitlerja. — Suisse Romande: 20,35 Simfonični koncert. — Belgrad: 20,10 Klarinet-koncerl. — Rim: 20.45 »Arlesiana«, drama (Dati-det). — Beromiinster: 20.20 Vesela ura. — Praga: 19.25 Gledališki večer. — Dunaf; 20.45 Plesi in koračnice velikih mojstrov. — Budimpešta: 20 Karneval, pestra plesna glasba. — Varšava: 20 Lahka glasba.
Sreda, 1. marca.
Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Belgrada. — Milano: 20.30 Komedija - Radio orkester. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22.15 Instrumentalni koncert. — London: 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Koncert BBC orkestra. — Leipzig: 20.00 ->Čardaška kneginja . opereta. — Koissc Romund«1: 20.00 Pester konccrt švic. glasbe. 21.00 Instrumentalni koncert. — Belgrad: 20.00 Koncert godalnega kvarteta. 21.10 Koncert gospe Popove. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Langenber«: 20.00 Koncert k pepelnični sredi. — Praga: 20.05 Instrumentalni koncert. — Dunaj: 21.05 Povratek izgubljenega sina«, igra. — Mlinrhen: 20.05 Bavarska cerkvena kantata.
Foloamaterji!
Pnuprnup Va5iI' n(,?nfivot Vam
a	|P,U) j„ p0cen| napravi
fotooddelek Jug osiov. h nji (farne Ljubljana	Zahtevajte cenik!
Prejeli smo poročilo o poslovanju dri. filmske centrale v letu 1932. Iz poročila podajamo nasled-
nje zanimive podatke:
Lani je bilo uvoženih iz inozemstva 410 zvočnih filmov (nemih nismo uvažali) v dolžini 540.152 metrov, največ iz Nemčije 199 v dolžini 318.382 m in Amerike 227 •/. 201.782 m dolžine.
Nadalje je bilo v teku leta 1982 izdelanih 282 filmov v dolžini 61.726 m doma. Od tega jo bilo 265 nemih s 55 551 m in samo 17 zvočnih s <1175 m dolžine.
Skupno smo imeli lani v naši državi 888 kinematografov (od tega 184 zvočnih in 154 nemih), v katerih j« bilo 90.548 sedežev In I lc0 stojišč. Največ kinov odpade na donavsko banovino s 121
Davščina na vodne sile
Kakor smo že poročali, bo uvedena nova banovinska davščina na izkoriščanje vodni!-, sil. Znašala bo 30 Din od instalirane konjske silo na leto, oziroma pri elektrarnah, ki jim služi volna sila za pogon, 1.5 paro od vsako kilovatne uro, dokler ne doseže 30 Din na konjsko silo letno
Pri primitivnejših vodnih napravah pod 10 ks. (predvsem pri žugali in mlinih) se računa davščina pavšalno po številu rezil, ozir. kamnov. Plačalo sc bo za prvi list, ozir. tečaj 50 Din letno za vsak uadaljni pa 25 Din, kar velja največ za štiri tečaje, ozir. liste.
Oproščene pa so naslednjo naprave: sluleče zasebnemu kmetijskemu gospodarstvu, od katerega sc ne plačuje davek na podjetja, vodne napravo za proizvujaujo energije, ki je žo obremenjena z banovinsko trošarino v kolikor se tok nc oddaja •lrugim proti odškodnini in kočno vodne naprave, ki služijo za humanitarne, zdravstvene in melioracijske namene.
Obremenitev zavarovalnih premij.
Namesto banovinske takse za pritožbe iu vloge
bo uvedeno 1"' davščina na zavarovalno premije, pri čemer =o izvzeta javna in socialno zavarovanje.
Žrebanje vojne škode
Dne 23. t. m. smo objavili listo dobitkov vojne škode, ki so bili izžrebani dne 16. in 1«. februarja 1933. Ker so nastale tiskovne napake, jo v nas led n j kii popruvljamo v toliko, da jc dobitek V100 Din dobila srečka št. 92(1 (ue 290) .^cr. 510, nadalje MUHK) Din srečka št. 666 (ne '566) ser. 656. nndnlje jo zadela srečka št. 554 ser. 802 tO.oiflt Din (jo ni v seznamu), odpudo nadalje tudi srečka št. S95 ser. 246S. ki da jc zadela tO.OOO Din, nadalje odpade srečka št. 671 ser. 1564. srečkn št. 180 ser. 22">l: 5non Din je zadela srečka št. «>■*) (nc 960) ser. Wt8 in 5.000 Din jo zadela srečka št. 602 ser 4435 (ne ser. 4436). .Nadalje sto zadeli po *5'MK> Din srečki št. 649 ser. 3233 in št. 5tO ser. "242.
Pri naknadnem žrebanju 20. februarja so zadele:
serija	številka	Din
905	*6T	25.000
2929	3<54	tn.OOO
5267	926	5.000
SJiagainičkj zapisi
V postavki rednih izkazov Narodne banke, katere tudi mi objavljamo, so obsežene tele transakcije, odnosno njili saldo:
t. To so izdani blagajniški zapisi,
2. <!cvi/.ni krediti banki i/, inozemstva in
5. svote. ki jih polaga državi, odnosno njene ustanove /n obveznosti do inozemstva. To /adnje »o izvršuje šele'nI oktobra lanskega letu, ko Narodna hauku ne vrši t ran Tor« teh dinarskih zneskov v inozemsko devize.
Konec leta 1931 so znašale obveznosti /. rokom 681.1 milj. Din. od tega jc bilo blagajniških zapisov 61 .T milj. Din, dolgovnnj inozemstvu zu devizno in drugo kredite pa 619.4 milj. V toku leta 1932 jo postavka blagajniških za-liisov narasla dne 8. januarja 1953 66.7 milj. in <lo 27. marcu nn 296.96 milj. Din. V prvih treh nesecih lanskega let ti jc kazalo, dn so bodo ruizuiert- ua denarnem trgu izboljšale in smo tedaj zabeležili zuaten dvig vlog. Kasneje v apriiu jc nastal zastoj, toda že v maju je obtok zapisov začel naraščati in dosegel dne 3t. julija višek s 504.925 milj. Din. Nato je zopet nastopil padec do začetka novembra na 212 milj. Din. V zadnjih dveh mesecih pa so začeli ponovno naraščati in dosegli konec leta 236.27 milj. Din, dočim so znašale skupno obveznosti 1.459.3 milj. Na devizne kredite, odnosno dolgove države in njenih ustanov odpada torej 1.223 milj. Din. Če vzamemo, da so se devizni krediti banki v letu 1932 povečali, kolikor nam je znnno zn približno 3 milj. dolarjev, torej po pariteti ca. 200—300 milj. Din. prihajamo do skupne svote deviznih kreditov približno 800 milj. Din in tako odpade torej na polaganje države in njenih ustanov svota okoli 400 milj. Din.
Kllring z Belgijo. Kakor znuuo imamo sporazum o plačilnem prometu z bclgijsko-luksem-burško unijo že od 7 julija lani, vendar ta sporazum še ni stopil v veljavo. Kot sedaj poročajo iz Belgrada. je belgijsko poslaništvo sporočilo dn je sedaj podpisan tudi dopolnilni sporazum k konvenciji o ureditvi plačilnega prometi. ki stopi v veljavo dne 4. marca t. 1.
Vinska razstava v Ljutomeru. Za posetnikc vinske razstave in sejma v Ljutomeru, dne 7. in S. marca t. 1. je dovoljena vozna olajšava do od 5. do 10. III. t. L Osebe. Iti potujejo na vin: sko razstavo, kupijo na odhodni ]x>staji vozni vinsko razstavo kupijo na odhodni postaji vozni listek, katerega pn ne oddajo na dohodni postaji v Ljutomeru, marveč ga obdrže in jiorabijo za brezplačno vožnjo nazaj. Na razstavi si morajo preskrbeti potrdilo, da so sc vinske rnzstnve udeležili. Zn cenen« prenočišča je preskrbljeno. — Vinogradniki, kateri svojih vin zn razstavo še niso prijavili, naj to nemudoma store, ker prepozno prijavljena vina nc morejo priti v katalog. Kdor ilima primernih stcklenic, jih dobi pri mestni občini v Ljutomeru, kjer se_ bodo sprejemali ludi vinski vzorci, ki se morajo poslali najpozneje do 3. marca t. 1.
Na banovinski kmetijski Šoli na Grmu pri No vem mr«tii so bo vrSil v četrtek dne 9. marca enodnevni klet a raki tečaj. Tečaj se bo pričel oh 8 zjutraj. Dopoldne bodo v veliki učilnici teoretična predavanja o pretakanju in žvepljanju vina ter o vinskih boleznih in napakah. Popoldne pa bo teoretičen pouk praktično ponazorjen z deli v šolski kleti. Nn istem zavodu se bo vršil v četrtek dne 16. marca sadjarski tečaj, na katerem se bodo obravnavala najvažnejša spomladanska dela. t. f. saditev sadnega drevja, obrezovanje, precepljevanje. pomlajevanje in škronljenje sadnega drevja. Tečaj se prične ob 8 zjutraj. Priporočamo vsem kmetovalcem, gostilničarjem ln drugim zaninvmrem. da se obeh tečajev udeležijo v čtm večjem številu.
(od tega 56 zvočnih), na savsko 02 (36) in drav-s i ) 17 (od tega zvočnih 81).
Največ kinov ima Belgrad: 11, slede: Zagreb 9. Sarajevo in Osjek po 4, Ljubljana, Novi Sad, Skopljc. Split, Vršac, Pančevo iu Ituina po 3. V Sloveniji imamo Sc nadalje po dva kina v Mariboru, v Mostah pri Ljubljani, Kočevju, Kranju, Trbovljah In škofjl Loki.
Skupno so \si kinematografi v držav i prodali leta 1931. 12,035.000 vs-topnic, lani pa se je število prodanih vstopnic zmanjšalo na 11,834.300. Med njimi pa moramo omeniti, da gre ta padec predvsem na račun dražjih »e ložev. dočim je nasprotno prodaja cenejših sedežev narasla (nižje kot 8 Din) od 6,228.000 na (1,819.000.
Gospodarsko proiranje Japoncev
Zadnje čase svetovno gospodarsko časopisje piše mnogo o japouskem dumpingu na razna svetovna Už šča. šole sedaj so vidi, kakšna gospodarska velesila je (Kistala Japonska v zadnjih letih. V zadnji N. Z. Z. čitanio zanimivo podatke o prodiranju japonskega Izvoza, kar je posledica padca jenu. Piše, da se v Ženevi sedaj govori o 10 irnom delavniku, istočasno pa delajo ja|K>nake izvozne industrije 60 ur na teden, torej s jiolno paro.
Danes se ne more govoriti samo o padcu jena z oiironi na nekdanji tečaj po zlati pariteti, temveč je japonski jen iu kitajski dolar v Ameriki enako. To najbrž ni samo slučaj, ampak zavestna tendenca držati so srebra namesto zlatu, saj bazira ravno kitajski dolar ihougkongški dolar)' na srebru. Na ta način ima Japoncu 60% diunpiuško premijo v primeri z državami, ki so ostale pri zlatem standardu. V primeri z državami, ki sc drže angleškega funta, znaša premija 40% (Indija, Malajske države itd). Pravijo, da sovjetski dumping pred loti ni bil uič proti sedanjemu japonskemu.
Poglejmo samo na polje bombažne industrije. Oktobra 1931 je znašal tajiouski izvoz bombažnih Ikanin 118 milj. jardov, angleški 143 milj. Oktobra 1932 pa jc padel augleški izvoz ua 138, japonski pa jc uarustel ua 200 milj. jardov. Na vsa tržiščr. pro-lira japonsko blago: v Indijo je narastel izvoz od 290 na -184, v bol. Indijo od 149 na 124, v Egipt od 81 ua 124, v malajske držive, Turčijo, Avstralijo, Siam, Argentino itd., in sicer v dobi prvih 9 mesecev 1931 na prvih 9 mesecev 1932. V hnl. Indijo, Egipt, malajsko državo in Turčijo gre že več japonskih bombažnih tkanin kot angleških!
Se nekaj najnovejših vesti. Leta 1931 Avstrija ni uvozila niti ene žarnice it Japonske, lela 193'J pa žo 40i!.000. Veliko izvaža Japonska celo v Ilo-landijo. Po nizkih cenah ponuja nadalje Japonska v češkoslovaški in na Balkanu različen material za železniške vagone. Od Palestine do Malte tožijo o vedno bolj naraščajoči konkurenci izdelkov ;a-]ionske tekstilne in steklarske industrijo. Mimogrede omenjamo, dn imajo Japoucl v Kairu za dežele ob sredozemskem morju svoj poseben zavod za proučevanje teh tržišč. Japonska umetna svila jo prodrla ž v ludijo, Avstralijo, vzhodno Afriko, zapadno Indijo itd. Japonski izvoz umetne sviel je znašal 1925 komaj 8.2 milj. funtov, v prvih 9 mesecih lani pa žc 10.3 milj. funtov po 0.45 kg.
Pred nukaj tedni sc jc pojavilo na nemškem in holandbkem irgu (v Nemčiji v Hamburgu) .':--poiifko železo (iz južne Mandžurije). Kako nizke ceno nudijo lahko Japonci, se vidi iz dejstva, da nudijo v Nemčiji železo 10% pod nemškimi notranjimi cenami.
Ta kampanja v svetovnem časopisju je zanimiva, ker se najbrž pripravlja preokret v mnenlu odločilnih gospodarskih krogov evropskih velesil glede japonske akcije na Kitajskem. Vsekakor pa ta velika gospodarska ekspauzivnost zasluži vso pozornost.
Borzei
Dne 27. februarja 1033.
Denar
V današnjem deviznem prometu so se učvrstili vsi tečaji edino Curih je ostal neizpremenjen.
Avstrijski šiling je notiral na ljubljanski borzi 9.25. na zagrebški pa 9.225—9.825, zaključenih je bilo 10.000 šil. po 9.25 in 9.30. Grški boni so noli-rali 35—37, zaključeni so bili 36.
Ljubljana. Amsterdam 2302.90—2314.26, Berlin 1360.14—137O.94, Bruselj 799.96—803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 193.80—195.40, Nevvvork 56<3.53—5701.79, Pariz 224.60—225.72, Praga 169.01 —169.87, Trst 201.01-293.41.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.827 Din.
Curih. Pariz 20.26, London 17.51, Nevvvork 518.50, Bruselj 72.10, Milan 26.28, Madrid 12.60. Amsterdam 207.70, Berlin 122.80. Dunaj 72.045 (58.80), Stockholm 92.85. Oslo 89.80, Kopenhagen 78, Sofija 3.74, Praga 15.24, Varšava 57.70, A Ione 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 8.08.
Vredno tni papirji
Tendenca za vojno škodo je bila dane« nekoliko slabejša, vendar so tečaji za ostale papirje ostali v glavnem neizpremenjen i. Na zagrebški borzi sploh ni prišlo do zaključkov. Osješka sladkorna tovarna jc bila zaključena po 150.
LJubljana. 7% inv. pos. 44 —46, vojna škoda 200-205, 8% Bler. 38- 40, 7% Bler. pos. 'M —37. Trboveljska 145—150.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 44 — 47, agrarji 28—25.50, vojna škoda 200 bi., 3., 4. 200 bi., 6% bogi. obv. 30—32.50, 8% Bler. pos. 38.50 — 40, 7% Bler. pos. 36—37, 7% pos. I)HB 44 bi. — Delnice: Narodna banka 8800—4300, Priv. agrar. banka 225—230, šečerana Osjek 110—150 (150), Impex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 146—160, Ragusea 105 bi.
Belgrad. Narodna banka 3950 hI., Priv. agrar. banka 227 —230 (280», 7% inv. pos. 44.50-45.25 (45.25). agrarji 21.25-25 (21.75), vojna škoda 200 -201 (200, 190). 6% begi. obv. 31.75-32 (32 31.25), 8% Bler. pos. 39 bi.
Dunaj. Podom-savska-jadran. 63.85, Atisaiger Chemische 135, Alpine 11.50,
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen rnv-notako tudi cene. Kupčija popolnoma miruje.
Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednji Pšenica marec 13.96—13.99, ziklj. 13.98—14, maj 18 92—13.97. zaklj. 13.97-18.98, rž marec 7.4;! 7.60. zaklj. 7.64—7.06, maj 7.96-8.15, zaklj. 8.11 8.15. koruza maj 7.82—7.40, zaklj. 7.10—7.42, juli 7.73—7.80, zaklj. 7.80—7.82.
Živina
Oiinniski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Kdv. Sabor8&y & Co., Dunaj.) Prignanih Je bilo 1983 goved, iz Jugoslavije 185, na kontumiačnem trgi; pa je bilo skupaj 88 goved, od Ieli 11 Iz Jugoslavije. Cone: Voli najboljši 1.55—1.65, L 1.80—1.50, II. 1.15—1.80, 111. 0.75 -0.90, krave L 0.05—1.10. II. OSO—0.90, biki 0.00—1.13, klavna živina 0.60-0.79. Tendenca: Cone so v splošnem nstnle čvrslo, neprodanih je ostalo 11 eoveti
MALI OGLASI
V malih oglaaih velja vaaka beseda Din 1—; ienltovanjskl oglasi Din a —. Najmanjil znesek sa mali oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo tako) pri aaročllu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prllosiH znamko.
22 leten fant
vojaščine prost, išče službo tekača, sluge ali kaj podobno. Naslov v upravi »Slov.«, Maribor, št. 282.
(•)
Trgovski pomočnik
dobro verziran meš. stroke, zmožen vsake stroke zase, na deželi z najboljšim referencami, želi premeniti službo. Dopisi na upr. »SL« pod št. 2170.
(a)
llužbodobe
Zastopnika
za mesto Ljubljano in okolico išče vpeljana tovarna živilske stroke. Ponudbe pod »Mlajša moč« št. 2059 na upravo »Slovenca«.	(f)
Brivskega pomočnika
solidnega, dobrega pri-striževalca bubi glavic -sprejme s 15. marcem -Oton Heimgartner, Slovenska Bistrica.	(b)
Stanovanja
ODDAJO: Prazna soba
lepa, s posebnim vhodom, z elektriko, se takoj odda mirni osebi. Zg. Šiška 230, Janiigajeva pot	(s)
Opremljeno sobo
prav lepo, takoj oddam dvema osebama. Rožna ulica št. 35.	(s)
I2JJ235J3
Ce avto svo/ stari prodajaš aT motorja bi znebit se rad bri kuncev ti mnm>o oniene Slovenčev na/manfš' inseiat
Za pepelnico
namočeno polenovko. — Priznana najboljša pri: I. Buzzolini, delikatesa, Lingarjeva ulica.
suhih
Opremljena sobica
čista, mala, se odda eni! .	.
osebi. Maribor, Magda- | dlT.	J00.,0'"' P1-1?®1'*
lenska ulica 42.	(•) v hlSo	Muili' T"m 80- 1
1 nT
žaganih
bukovih
Berite
\Slovenca■
in oglašujte v njem!
Polenovkal
Nova partija dospela! Velike in male ribe Na zalogi tudi vedno namočena. 'L.stavliamc po želji na dom ali s pošto. Priporoča se delikatesa — F. K Ko 'ačič, Miklošičeva cesta, palača Pokojninskega zavoda. (1)
Drva
dobite po zelo znižani ceni: Prelesnik, Janševa, telefon 3389.	(1)
Lepo sobo
z prav dobro hrano in
Denar
Vložne knjižice
kupite ali orodaste nai-bolie pn Komand družbi M 1ANKOLE Liubliana Šelenbursova utica 6 II Telefon 30-52	Idi
Iščem do 40.000 Din
posojila na enonadstropno hišo z dobro vpeljano gostilno in trgovino. Naslov i upravi »Slovenca« Maribor št. 1989.	(d)
Posojila podeljuje
•Zadruga« Liubliana pp 307 Spreime poverteni-ke.	Idi
Iščem 400.000 Din
aa I. mesto, plačam 9% obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »I. mesto« št. 2162. (d)
kitajte in širite »Slovenra«!
Šampanjec
„„„.w „._T..r „ dezertna in namizna vina vso" oskrbo"— na"'željo domače zabave, fine tudi kopalnico — oddam narezke, pecivo in druge boljši stalni osebi, v Gle- i specia Itete naročam vsi dališki ul. Naslov v upr. v. del'k.?t,esl. F- K- Kova: »Slov.« pod št. 2155. (i) e,i- Miklošičeva cesta. I
Sobo
Joughurt
Barometer!
G. Leopold Črešnar, Par-tinje, Sv. Jurij v Slov. goricah, piše: »Ker se Vaš odposlani vremeno-kaz jako dobro obnese, Vas prosim, da pošliete še dva komada. Spoštovanjem L. Črešnar.« lzre-žite ta oglas in pošliite da poleg znamk za Din 350 na naslov razpeče-valca: Barometer, Ljubljana I., poštni predal št. 18. da dobite tudi vi to napravo.	(I)
Z malimi in
velikimi oglasi
v „Slovencu"!
Kdor išče pekovskega pomočniku, kdor hoče kaj vzeti v najem ali dati v najem. Kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo, najde vse. kar išče. i malimi in velikimi oglasi v »Slovencu«!
parketirano, v centru, za s,»dka smetana, stolčena, 1 do 2 osebi takoj oddam. , raz.?' ,?ir' 4a'no masl° ~ Naslov pove upr. »Slov.« I Pa,°ol'e. naiceneie v pod št. 2153.	(s) Mlekarni, Dunaiska 17 fl
Kupimo
Bukovo oglje
kupi vsako množino Uran Franc, Ljubljana. Sv. Petra cesta 24.	(k)
Vsakovrstno
zlato Kopale
oo naiviliib cenah
CERNE luvtlu Liubliana, Woltova ulica It J
Pozorl
Kupim nove volnene odpadke v vsaki množini. Podbevšek, Celovška 114. Sprejemališče: Mohorič, Kopitarjeva 1.	(k)
Nogavice, rokavice '
in pletenin« Vam oudi v < veliki izbiri naiugodneie ui oaiceneie tvrdka Kari I Prelog Liubliana Židovska ulica in Stari trn (II ,
Črne suknje
naibolii nakup Antoo
Presker Sv Petra c 14. i
:
Liubliana
lil
115 Din
1 m' žaganih bukovih drv. prvovrstnih franko hiša. nudi Velepit Sv Jemeia cesta 25 Teletoo 27 08 It

Dame in gospodje
dobijo prav dobro hrano po nizki ceni v Gledališki ulici. Naslov v upr. »SI.« pod štev. 2156.	(r)
Ia suhe gobe
(Pilzen) 2 kg 90 Din; če-špljeva marmelada 10 kg 70 Din; la suhe češplje 10 ko 68 Din; Ia lipov med, garantir. čist 10 kg 145 Din; suhe hruške 10 kg 55 Din — razpošilja franko naročnik — G Prechsler, Tuzla. (1)
Močan voz
na dve kolesi, in štedilnik naprodaj. Vidovdan-ska 1. Mokovšek. (1)
Vino
od 3 I naprej proda'am:
ljutomerski mosler 6 Din. Ljutomer silvanec 9 Din. Cviček 7 Din Viško črno 8 Din. JELOČNIK. Rožna dolina. — Telefon 24-11.
Jajca
domač pridelek, vedno sveža, bi oddajal vsak teden večto množino. — Lojze Ambrožič, Dobrova pri Ljubljani.
Dva misala
prodam za 200 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobro ohranjena« št. 2177.	(1)
II
Obrt
Debel«
kanit« aalrrnett Dri t»rdk
A. VOLK LJUBLJANA
Bestirva <v*u U
LIPSKI POMLADANSKI VELESEJM 1933
h
h
Začetek dne 5. marca Vse informacije daje
LIPSKI S E1 M S K 1 URAD
ali: častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana. Dvorakova ul. 3, telefon 2762
DRVA N PREMOG
pn Iv.Schumt
Dol en iska cesta Telefon št. 2951
l^ POVSOD
SALDA-KONTE STRAOE ■ JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
NUDI PO IZKKDNG UOODNIH OKNAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNB PBEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE
4dunajski sejem
12. do 19. marca 1»33 (Neue Burg 12. da 18. marea)
Posebne prireditve: Razstava pohištva / »Elektrika v gospodinjstva »Novodobni plinski aparati« / Radio in Ravag razstava / Dunajska pletilna moda / Salon kožuhovinaste mode / Fotografiranje in potovanje / Ra^tava avtomobilov in motornih koles / Železno in patentno pohišlvo / R izstava kolarstva I Stavbarstvo in gradbecest / Rastoča hiša / Prenosljive stavbe / Petroleiska razstava Avstrijski rletarski izdelki / Iznajdbe Poljedelski stroji in orodje / Hranila in nasledila / Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava.
Brez vizuma! < sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izka/.nice dobi n« meji Znatne vozne olajšave na lugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah. na Donavi, Ja iranskem morju in zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmske iz aznice (a Din 50 —) se dobe pri
Wiener Messe - A. G., Wien VII
ter med lii>Bl<im spomladanskim sejmom pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Messhaus. liri častnih zastopnikih v Liubljani: Avstrijski konzulat. Dunaiska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji, (»Putnik«) Dunajska c. 1 /.veza za tuiski promet v Sloveniji (»Putnik«) podružnica Hotel Mikbč, nasproti glavnega kolodvora.
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljaj in srbež izgineta, ie uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV
Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Dolac kraj tržnice.
■■•■■■■BRteHHBBna
Dijaki Novo! IHIadenili
Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor
Luč z gora
spisal Fr Weiser D J.poslovenil Jože Jagodic Cena broširani Din 15—. polplatno vezani Din 22'-
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnine za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inseratc in Jobitt razne intormaciie — Poslovne ure od pol 8 ztu-trai do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Teletonska ile* 3030
14480
GOSPODARSKA ZOEZA L3IIBL3AHA. n.i
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moka Iz m?tna forgacs, DaCka Topola,
ie stalno na zalogi.
o-® o yi. -i < a. E..L. o o.tj
wSf8 S-
»o s, a a
ur
S-B 35-3!
_ te S.
-»s < s
O- ~ < ~
o
O«
p cr
o-
cr o
- ^ ~l N« O O B
i i—. g
P. C. Wren:
Lepi Mihael
49
e—
< E.<
n to ft m »
<
»	c
n o	m. O
4. (g * A <	—
O p (JI ^ JJ	o
OsOP	g
>5'o I I
I
I
S
®-Š ? Ig
Bes « _ -i o 3
5. • r® 5'^rfj <
o™
OJT o
5.'« I

o 3
n n
oie
. . -i cr k ■ g —
K PIB H.""
ar« . o
"I8S*
Is
P'!?-.?
Ta je prinesel med izbruhom mogočnih kletvic in med pačenjem obraza kopico kruha, vedro mrzlega mesa in skledo makaronov.
»Mi hočemo to imeti pogreto,« je oznanil Boldini, kazaje na meso.
Z nadaljnjimi kletvicami je kuhar zatrjeval, da ne bo ničesar grel. Rekrutje so grozeče mrmralL
Hank je dal huharju povedati, da če se ne bo uklonil in napravali natanko tako, kakor zahtevamo od njega, se mu bo godilo še slabeje, ko bomo pojedli. Če pa bo izvršil ukaz, mu bo vse odpuščeno.
Meso so postavili v velik kotel nad ognjiščem v kuhinji.
»Ali ne bi mogli dodati nekaj čebule in kar še tako zraven spada?« je vprašal Buddy, ki se je vsilil v kuhinjo.
Ko je kuhar videl, da ima pred seboj zelo majhnega moža, ga je sunil tako krepko v prsi, da je Buddy omahnil.
»To bova kasneje poračunala, kuharček,« je dejal nato Buddy s sumljivim mirom. >Za sedaj te še potrebujemo pri kuhanju.«
>Ven, ti mali pes! Ven, ti nepopisna nesnaga!« je siknil kuhar.
Pod Boldinijevim in Hankovim nadzorstvom je prinesel kuhar od nekod sveženj čebule in jo dodal juhi.
»Pazite dobro nanj, sicer nas bo še zastrupil,« je svetoval Glock, ki je še včeraj psoval Hanka za umazanega tatu, a ga je sedaj že očitno ljubil kot brata.
Ne dolgo potem smo sedeli na krovu. Vsakteri je
imel pred seboj dobro napolnjeno skodelo in hleb kruha, si dal tekniti in blagoslavljal Hanka, junaka tiste ure. Vogue ga je poskusil tudi poljubiti.
Zopet se je prikazal debeli kuhar iz kuhinje, da bi si privoščil miru in oddiha. Ko nas je ugledal tako zadovoljne, se je s kletvico obrnil.
»Po pravici bi moral vsakomur dati še pol litra vina,« je dejal Boldini. »Dobil ga je v ta namen, toda meni, da nam ga sme prodajati.«
»Halo, ti umazanec,« je zakričal Hank, »ne uidi nam! Ali nisi povedal, da si za nas shranil vino ali kavo?«
Boldini mu je raztolmačil vprašanje.
»Gromska strela, kako ste gosposki,« se je zadri kuhar, se vlekel za lase ter potem grozoče mahal svojo veliko umazano pest proti Boldiniju. »Pojdi v pekel ti stradajoča greznica, ti leni izvržek evropskega blata! Ti...«
»To je dobro!« je pripomnil Buddy.
»Zdi se mi, da nam vendar noče dati vina,« je menil Hank. >Mu moram zopet pokazati, kaj bi radi dobili.« Dvignil se je in šel proti razgrajajočemu malopridnežu.
Kuhar se je umaknil v kuhinjo, pri čemer se je z eno roko držal za vrat, ko da bi se hotel ščititi.
»Pazite, da ne pride z nožem,« je svaril Boldini.
Toda kuhar je bil preplašen in se je prikazal z lesenim vedrom, polnim vina in ga izročil Hanku s pobožno željo, naj bi se o prvem požirku zadušil in naj bi mu razjedlo vse drobovje.
Nato je naročil Boldiniju. naj nam pove, da smo bojazljiva sodrga razbojnikov in volkov, ki smo pogumni le, kadar nas je prav veliko skupaj, da pa je vsak posameznik izmed nas le bojazljivec. Da je z veseljem pri-
pravljen boriti se in pobiti vsakogar nas — izvzemši tistega velikega — da nam bo kar kosti zmlel.
Boldini je prevedel.
»Jaz sem najmanjši, le naj začne z menoj,« je menil Buddy in nadaljeval z večerjo.
Kako nesramen propalež mora biti človek, ki ogoljufa uboge ljudi (katerih plača znaša dnevno en sou in ki radi plače vstopijo v tujsko legijo) za njih skromno odmerjene deleže, zato, da bi jim jih potem, ko že ne bi mogli več prenašati gladu, za njihove zadnje pare prodal.
Kakor je Boldini povedal, je ta tatinski kuhar vedno imel tako navado, da je izjavil ob vsakokratnem prevozu oplašenim inozemcem, da se vlada ni pobrigala zanje in da morajo, ako želijo jesti, kupiti jed pri njem. Ako nimajo prav nobenega denarja, da ne dobe vseh oseminštirideset ur ničesar in je kuhar prodajal njihove deleže drugim potnikom iz medkrovja in mornarjem.
Ko se je znočilo, smo poležavali na krovu. Hank in Buddy sta si zvijala cigarete iz mojega tobaka za pipo in iz papirja, ki sta ga trgala iz moje boležnice, dočim sem jaz puhal iz kratke pipice bele oblačke dima v jasno noč; in poslušali smo čudežne zgodbe o tujski legiji, ki nam jih je pravil Boldini...
Slednjič sem pričel kimati, dokler nisem pošteno zaspal. Zbudil sem se po približno desetih urah veder in okrepčan, ter bil zopet pripravljen na vse — prav posebno pa na zajtrk.
Od Boldinija srno zvedeli, da ga moramo dobiti ob enajstih in da je sestavljen iz mesa in kruha. Po njegovem nasvetu smo izbrali Hanka za govornika. Boldini je šel z njim za tolmača, mi pa smo nastopili v strnjenih vrstah tik pred kuhinjo ter pričakovali izida tega pogovora.
Za »Juffosiorauako oakaraoc v iaubiiani; tvarei čea-
Izdaiateli; Ivan Kukovcc.
Urednik: Franc Krem žar.