Celje, 25. oktobra 1963 • Leto XV. Številka 43 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO list izhaja ob petkih, izdaja in tiska časopisno podjetje »celjski tisk«. uredništvo in uprava lista: celje, trg v. konoresa 5. postni predal 152. telefon 24-23. tekoci racun: 603-11-1-656, letna naročnina 800, polletna 400, četrtletna 200 din. inozemstvo 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE PRED LETNIMI KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS V OKRAJU Komunisti naj realno ocenijo svoje delo v novembru in decembru bodo povsod v celjskem okraju letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Sočasno bodo potekali ti letni obračuni tudi po drugih okrajih naše republike in računamo lahko, da bodo v Sloveniji osnovne organizacije Zveze komunistov že do januarja pregledale svoje delo v preteklem ob- dobju ter hkrati nakazale nekatere najpomembnejše naloge za pri- hodnje leto. Taka odločitev bo prav gotovo prispevala k popolnejši analizi dela osnovnih organizacij, saj so v zadnjih letih prav raz- lični termini letnih konferenc to nujnost močno ovirali. Letošnja konferenca osnovnih or- ganizacij Zveze komunistov bi se naj od lanskih razlikovala tudi ipo vse- bini. Mnogi dosedanji letni obraču- ni dela so bili namreč premalo teme- ljiti; v poročilih je bilo vse polno ocene dela Socialistične zveze, Zveze mladine, organov samoupravljanja itd., premalo kritično pa so komuni- sti ocenili svoj delež pri delu teh in drugih organizacij, društev itd. Skladno s tem naj bi letošnje kon- ference dodobra ocenile tudi položaj in vlogo, ki jo je osnovna organiza- cija odigrala na svojem terenu. So bile metode njenega dela pravilne, razgovori o določenih problemih te- meljiti, aktusilni, je organizacija us- piešno vplivala na dogajanje v ko- lektivi, na terenu? Na ta in še na mnoga druga vprašanja naj bi odgo- vorila poročila. Praksa je pokazala, da je bilo v preteklem obdobju tudi premalo kontrole nad realizacijo sklepov se- stankov, sej, razgovorov, .posveto- vanj, ki so jih pripravile organiza- cije Zveze komunistov. Mnogo ko- ristnih predlogov je ostalo samo na papirju, marsikateri sklep je ostal nerealiziran, organizacij pa, ki bi analizirale vzroke takega stanja, ni bilo nmogo. Letošnje letne konferen- ce naj bi tam, kjer se je to pokazalo, prekinile s to slabo prakso. Pričakujemo, da bodo letošnje konference osnovnih organizacij Zveze komunistov veliko govorile tudi o dvainštiridesetumem delovnem tednu. Prav bi bilo, da bi v zvezi s tem ne govorili samo o rezervah za zvišanje produktivnosti samo pri proizvodnem postopku, temveč tudi o subjektivnih rezervah. Letošnje konference naj bi ocenile tudi izde- lavo statutov delovnih organizacij in seveda razpravljale o najaktualnej- ših problemih kolektiva oziiroma te- rena. Na konferencah naj bi posebej po- zorno govorili tudi o programu dela za prihodnje razdobje. Pri tem je treba ponovno opozoriti naj osnovne organizacije Zveze komunistov ne težijo za tem, da bi same reševale vse probleme, ki jih opazijo. Zveza komunistov naj bo idejni usmerje- valec za pravilno reševanje takih vpraáanj, reši pa naj jih tisti, v ka- terega dedovno področje sodijo. V tem tednu so v vseh občinah celjskega okraja F>odrobno določili datume letnih konferenc osnovnih organizacij. Priprave so bile solidne in pričakujemo lahko, da bodo le- tošnje konference res realna ocena dela osnovnih organizacij Zveze ko- munistov. — ij Komemoracije OB DNEVU MRTVIH 1. november. Dan mrtvih, bomo tu- di letos v celjskem okraju slovesno počastili. Občinski odbori Združenja borcev so pri vseh osrednjih spome- nikih v občinah in okrajih predvideli slovesne komemoracije, na katerih bodo počastili spomin padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V Celju bo osrednja komemoracija v petek, 1. novembra ob desetih do- poldne pred spomenikom na älandro- vem trgu. Pripravlja jo občinski od- bor Zveze borcev. Ob tem istem času bo komemoracija tudi na grobnici herojev na Golovcu — to komemora- cijo sta pripravili organizacija Zveze borcev Dolgega polja in Gaberja. Okrajni odbor Združenja borcev pa je za ta dan predvidel p<^aganje ven- cev na grobnico herojev na Slandro- vem trgu, na grobove na Frankolo- vem in Vranskem, posebna delegaci- ja pa bo odšla tudi na komemoracijo pri spomeniku žrtvam nacizma v Grazu. Zgrajena je avtocesta »Bratstva in enotnosti« v nedeljo dopoldne je mladina naše domovine izpolnila eno svojih največjih obveznosti — dogradila je objekt, ki simbolizira bratsivo in enotnost naših narodov, ki dokazuje, kako velika je volja mladih ljudi pomagati pri izgradnji še lepše in še svetlejše prihodnosti, ki je izraz ljubezni do tovariša Tita, do naše skup- nosti in Zveze komunistov. Avtocesta »Bratstva in enotnosti«, ki jo je gradilo na tisoče mladih ljudi naše domovine, je dograjena. Mladina je izpolnila obvezo, ki jo je obljubila tovarišu Tit a na šestem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije leta 1958. Velika cestna magistrala povezuje zdaj med seboj vse republike naše lepe dežele, povezuje vse narode Jugoslavije in je mogočen spo- menik mladostne moči. Letos so mladi graditelji začeli graditi zadnji del ceste t' Osipaonici, in tu jo je v nedeljo podpredsednik re- publike Aleksander Rankovič tudi predal namenu. Tisoč sto se- demdeset kilometrov moderne avtomobilske ceste, izkopanih in vgrajenih več kot 20 ynìlijonov kubičnih metrov zemlje in več kot 2200 večjih in manjših objektov pa zgovorno priča o velikem delu, ki so ga opravili mladi ljudje. Tudi mladina celjskega okraja je h gradnji tega velikanskega objekta prispevala svoj delež. Od leta 1958. so na avtocesto odšle vsako leto po dve, tri, celo štiri brigade. Celjske brigade so bile znane kot delavne, prizadevne, vesele skupine mladih ljudi. Do- mov so se vrnile z mnogimi priznanji: tu so odlikovanja glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, odlikovanja tovariša Tita ter številna priznanja in zahvale podjetij in prebivalcev mest, skozi katere teče cesta »Bratstva in enotnosti«. Mnogi mladi ljudje so šele v brigadi spoznali področje, ki jih zanima, mnogi so se vrnili domov z željo, da tisto veliko delo, ki so ga v brigadi začeli, doma nadaljujejo. V brigadi so se seznanili z osnovnimi načeli samoupravljanja, pridobili so v strokovnem pogledu, spoznali so, koliko pomeni bratsivo in enotnost itd. Danés mladi s ponosom gledajo na avtocesto bratstva in enotostii V njej vidijo mnogo več kot pomembno prometno vez. Pomeni jim ure uspešnega dela, prijetnih večerov v naselju, po- meni jim pesem, sonce in mladost. Ponosni so na svojo cesto; mi pa smo ponosni na tiste, ki so jo zgradili. Ob dnevu Ш 24. oktobra bo preteklo 18 let od- kar je bila z podpisom ustanovne listine ustanovljena Organizacija zdruzenih narodov. Pomen,, vlogo in naloge OZN bomo ob osemnajsti obletnici spoznali, če uporabimo ne- katere misli predsednika SFRJ Jo- sipa Broza-Tita iz njegovega govora pred Generalno skupščino OZN 22. oktobra letos: # V poseben ponos si štejem, da govorim s tribune organizacije, ki so jo rodile težke izkušnje največje vojne ...ki je nastala kot izraz glo- boke teinje ljudi in narodov, da bi vojno nasilje za vedno odstranili iz medsebojnih odnosov. # Zelo me veseli, da smo se to- krat srečali v pomembno zboljŠani mednarodni atmosferi, ki je plod naporov miroljubnih sil in zmage zdravega razuma. Џ Mislim, da je tisti čas mimo, ko je bilo mogoče z vojno doseči določene gospodarske in gmotne koristi... Џ Kakšen smisel ima zastraševa- nje, Če se zavedamo, da bi resnična uporaba orožja, s katerim grozijo, kot bumerang zadela in uničila tudi tistega, ki zastrašuje. # Neangažiranost se spreminja v splošno gibanje za mir in iskanje miroljubnih konstruktivnih poti k rešitvi raznih problemov. Џ Na 'zgodovinski prelomnici sfno. Na tem smo, da ustvarimo hu- manejše mednarodne odnose, ki naj omogočijo življenje brez strahu za 4sodu... Џ Edina rešitev, ki jo vidim, pre- pričan pa sem, da tako mislijo tudi ^f'Kgi ljudje na svetu, je v tem, da prizna realnost našega obdobja ^ namreč obstoj različnih družbe^ sistemov in potreba po odnosih narodi in državami z razUčni- družbenimi sistemi na načelih miroljubne koeksistence. ^ Pri orientaciji na politiko go- spodarskega razvoja v svetu je po- pomembno, da z ekonomske- ^^ področja izginejo ostanki hladne v obliki različnih embargov m drugih diskriminacijskih ukre- pov. # Globoko smo prepričani, da je v našem času uporaba naČel koek- ^stence uresničljiva in realistična. ohvV^ "e vidimo samo najboljše J^iike za ureditev odnosov med dr- ^^vami in narodi, temveč sodimo, da praktično uresničitvijo teh načel P^^dejo popolneje do izraza najple- ^^nttejši in najbolj humani ideali DOSEDANJI PREDSEDNIK OKRAJNEGA KOMITEJA ZMS CELJE Zvone Dragan Življenje je polno slovesov — ve- selih in žalostnih. Človek jih doživ- lja povsod — v privatnem življenju, na delovnem mestu, na ' področjih družbeno političnega udejstvova- nja. In prav tu smo jih v zadnjem času že veliko doživeli. Še pred leti smo na zamenjave, razrešitve, od- hode na druge dolžnosti, gledali z drugačnimi očmi kot danes, ko se načelo rotacije uveljavlja kot eden bistvenih elementov naše družbeno politične prakse. Te dni se je od okrajnega komi- teja Zveze mladine Celje poslovil njegov dosedanji predsednik tova- riš Zvone Dragan. Tako odhaja s te dolžnosti spet eden tistih mladih ljudi, ki so se v razmeroma krat- kem času močno družbeno uvelja- vili. Tovariš Zvone Dragan je začel pot svojega družbeno političnega udejstvovanja že kot dijak. Bil je najprej predsednik mladinskega ak- tiva na ekonomski srednji šoli, na- to sekretar organizacije ZK na tem zavodu, kasneje predsednik občin- skega komiteja Ljudske mladine in zadnja tri leta predsednik okraj- nega komiteja Zveze mladine. Tako je poteklo sedem let trdega dela, študija, uspehov, veselih in težkih trenutkov v njegovem mladem živ- ljenju. Zdaj, ko se tovariš Dragan delno poslavlja od dela z mladimi ljudmi in ko prevzema novo, od- govorno dolžnost — ko torej zak- ljučuje eno izmed obdobij svojega življenja — ponovno ugotavljamo, kako velik je bil njegov prispevek k rasti organizacije Zveze mladine, kako veliko je že doslej pomenil v našem družbeno-političnem življe- nju. Številne odgovorne dolžnosti, ki so mu jih poverili tako mladi kot starejši občani našega področja, to Zgovorno potrjujejo. Ta mladi zvez- ni poslanec vzhodnega območja na- šega okraja, član Centralnega ko- miteja Zveze mladine in drugih fo- rumov pa je tudi odličen delovni tovariš in prijatelj. To je eden iz- med mnogih razlogov njegove ve- like priljubljenosti. Tovariš Zvone je ob sebi vzgojil celo vrsto mladih sposobnih ljudi, ki bodo zdaj v Zvezi mladine nadaljevali njegovo delo. In to je eden njegovih največ- jih usphov! Tovariš Dragan bo prav gotovo tudi v prihodnje delal z mladimi ljudmi — kot delajo z njimi vsi izkušeni družbeno politič- ni delavci. Zato je njegovo slovo od mladih samo delno in prav^ je tako! Številnim najboljšim željam za lepe uspehe v prihodnje, ki so jih tovarišu Draganu izrekli toliki mla- di ljudje in organizacije, se pridru- žuje tudi naše uredništvo! ■i} V nedeljo letna konferenca v Velenju V nedeljo, 27. oktobra bo občinsk sidikalni svet v Velenju imel svoj( letno konferenco, na kateri bo naj več poudarka posvetil predvsem te meljiti analizi porasta življenskegi standarda. Kot kaže bežen vipogle( v polletni porast nominalnih oseb nih dohodkov, je le-ta v skladu : / porasitom produktivnosti le v indu- striji, medtem ko v ostalih panogah prihaja do nesorazmerij. Kritično pa bodo ocenili tudi na- daljni razvoj delavskega samo- upravljanja, ki kaže v izredno raz- viti velenjski občini toliko različnih stopenj. — ik Koroški socialisti na obisku v nedeljo so obiskali Celje člani avstrijske socialistične stranke iz 1>о1м'г1е vasi (Eberndorf) na Korošjcem. Dvanajstčlansko delegacijo je vodil župan občine Doberla vas Franc ŠVAJNCER. V tej občini, ki jo vodijo socialisti z veliko večino, živijo naši koroški Slovenci. Го je bilo očitno že po tem, da so vsi člani delegacije Slovenci in so ves čas obiska uporabljali slovenski jezLk pri razgovorih. Socialiste iz Koroške |e v Celju sprejel predsednik občinskega od- bora SZ1>L Marjan RAVNIKAR. V Celje so prišli po ogledu Velenja, tu j>a so «i ogledali mesto samo, bili so na Starem gradu in v Šempetru v rimski nekrojïoli. V jwnedeljeik so bili v Tovarni omitjlirane^posode, kjer so se raygovarjali z organi upravljanja. Zanimal jih je predvsem naš samoupravni sistom. Vsi po vrsti so zagotavljali, da je bil njihov obisk izredno koristen, da so spoznali resnico o našem razvoju, ki je v premočrtnem nasprotju s propagando nekaterih politikov in strank v Avstriji o razmerah pri nas. Iz Celja so koroški socialisti v ponedeljek odpotovali še v Maribor. V Celju so izrazili željo, da bi predstavniki iz Celja vrnili obisk dele- gaciji T Doberli vasi. Obveščamo cenjene naročnike in bralce, da bo prihodnji teden izšel Celjski tednik en dan prej zaradi praznika Dneva mrtvih. Zato bomo oglase sprejemali do torka 29. oktobra do 12. ure. Uprava Celjskega tednika Od 24. 10. do 3. 11. 1963 Med 26. in 30. oktobrom bo prevla- dovalo deževno in hladno vreme, sneg skoraj do nižin, nato za 2 do 3 dni izboljšanje vremena. Nekako od 2. novembra dalje zopet padavine. iSfran i CELJSKI TEDNIK St. 43. — 25. oktobra 19бЈ TINE OREL Živimo v zanimivem zgodovin- skem trenutku. Če }£ naš planet za- res premajhen za atomsko vojno in če je atomsko orolje po sedaj ve- ljavnih nazorih dovoljeno uporabr Ijati le »pri obrambi z vsemi sred- stvi«, potem res ne kaže drugega, da se Marsov tempelj izprazni in da pride na vrsto v resnici pamet- nejše urejevanje planeta in gospo- darjenja z njim. Nacionalni impe- riji so se preživeli, kakor so se ne- koč fevdalne kneževine, prišel je čas »svetovnega carstva«, a ne ta- ko, kakor si ga je zamišljal kak Na- poleon ali kak rasističen manik, ampak tako, kakor si je to zamisli- la progresivna znanstvena misel, ki je orjaške spremembe v svetov- nem razvoju ugotovila. V preteklem tednu se je poslovil s svetovne državniške pozornice Adenauer, gotovo eden od onih, ki je sanjal o nemški združitvi s sta- rimi sredstvi, izrabljajoč pri tem hegemonistične apetite Zapada ozi- roma ZDA, ves idejni kapital, ki je naložen v stari svet, ne nazadnje tudi »Evropodomovini«, kolikor bi mu to služilo za veliki revanš Vzho- du. Prav ob njegovem slovesu so se vodilni nemški listi razpisali o nevarnosti koeksistence med Zapa- dom in Vzhodom. Ni jih bilo sram zapisati, da bi nenapadalni pakt med obema blokoma ogrozil pravi- co narodov do samoodločbe, ker bi pomenil mednarodno priznanje Vzhodne Nemčije. Vzhodna Nemči- ja z Vzhodno Prusijo pa je v vsej nemški propagandi na zemljevidih zarisana kot »začasno pod tujo upravo«. Trenutek je resda napet. Tudi na- ša država posega v dogodke z več- jim akcijskim radijem kot ga zmo- re majhna država, to pa zaradi do- sledne Titove aktivne koeksisten- ce. Ameriški listi, ki se ne morejo ločiti od preteklosti, svare pred ne- napadalnim paktom med Vzhodom in Zapadom, češ zoper njega je po- leg Zapadne Nemčije tudi Francija. Veliko publiciteto so te dni dali na- stopu saigonske Mesaline, ki je na katoliški univerzi v Newyorku spu- stila v orbito najobskurnejšo anti- komunistično raketo, čeŠ da se Za- pad za budistične bonce bolj vleče kot se je za budimpeštanske kano- nike itd. Odhajajoči Adenauer se je poslo- vil s starim gešlom ius ad bellum, čeprav ga ni izrekel. »Pravica do vojne« pa je danes zares na pros- kripcijski listi skoraj vsega Človešt- va. Zato lahko pričakujemo, da bo beseda tistih, ki se drže, vedno manj- ša. Kako jé zavrelo med afriški- mi državami, ko je Maroko izrabil alžirske notranje težave! Cela vrsta afriških voditeljev je ponudila po- sredovanje v obmejnem sporu. Af- riškim državam res ni treba, da prevzamejo žalostno dediščino na- cionalističnih spopadov, naj se o- koristijo s tem, kar je preteklo sto- letje dalo človeštvu pozitivnega, kar pa je negativnega, naj ^ pomagajo, da izgine v prahu rušečih se dob. Afrika mora stati na straži, nove manifestacije kolonializma še niso izključene. Ali ni zanimivo dejstvo, da Zapadna Nemčija odpira stomi- lijonske kredite Južnoafriški uniji, najbolj rasistično usmerjeni državi na svetu? Ves svet je že skoraj re- zerviran do te države, nemškim bankirjem pa se zde razmere tam normalne. Angliji ne gre v račun, da bi umaknila svoje čete iz Južne Rhodezije, to in še marsikaj opo- minja osvobojeno Afriko, da^je — po Leninovi besedi —.zmago treba utrditi. PRED LETNIMI KONFERENCAMI OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV Smo v času letnih konferenc ob^ činskih sindikalnih svetov. V nede- ljo, 27. oktobra, bos:ta v celjskem ok- raju kar dve taki konferenci. K let- nemu obračunu dela se bodo zbraili v Celju in v Velenju. Po skrbnih pripravah lahko zaključimo, da bo- sta oba zbora lepo uspela. CELJE : KRANJ 8:2 v nedeljo so celjski snliisti gostovali v Krnnju, kjer so z visokim rezultatom 8:2 premagali domačine. V celjski vrsti skoraj ni bilo slabega mesta, saj je dvoboj izgubil le mladinec Grum. V dvoboju so celo točko dobili: ing. Vrho- vec, Draksler, Pešec. Bervar, Kovačič, Ver- tineč in Jazbec. Remizirala pa sta K-avČič in mladinec Krajne. Tako «e je članski del dvoboja končal z zmajan Celjanov " in pol proti pol. mladin- ski pa 1 in pol pmfi pol /a Kranja Aktualna tema na plenumu PROBLEMI UČENCEV V GOSPODARSTVU — SE VEDNO PERÉCl V soboto Je bil v Celju plenum okrajnega komiteja Zveze mladine, na katerem so člani okrajnega mla- dinskega vodstva razpravljali o stro- kovnem izobraževanju. Plenuma sta se udeležila tudi sekretar CK ZMS tovariš Franček Hudej in predsed- nik okrajnega odbora Socialistične zveze Celje tovariš Jože Marolt. V razpravi so se udeleženci plenuma najdelj zadržali pri obravnavanju probemov izobraževanja učencev v gospodarstvu ter v zvezi s tem opo- zorili na vrsto pojavov, ki niso v skladu z našim pestrim družbenim razvojem. Uredba o vajencih, ki obstoja že iz leta 1952, je za sedanje razmere že močno zastarela. Položaj učenca v gospodarstvu . se ni spreminjal skladno s hitrim razvojem naáega go- spodarstva in socialističnih družbe- nih odnosov. Zlasti je veliko nepra- vilnosti v razmerju med gospodar- sko organizacijo in vajencem. Na to je opozorila tpdi anketa, ki jo je med tisoč vajenci izvedel okrajni ko- mite Zveze mladine. Mnogi teh mla- dih ljudi So se pritožili, da jim prak- tično delo ne daje tistega znanja, ki so ga pričakovali. Premnogi so na- mreč še vedno ves delovni čas pre- zaposleni s postranskimi opravili, ki imajo z njihovim ukom kaj malo skupnega. Zanimivo je, da velja ta ugotovitev tako za družbeni sektor, kot za privatno obrt. Učenci so v mnogih podjetjih zapos/tavljeni, slabò poÄfiajo svoje pracive, pa tudi dolž- nosti, delajo preko delovnega časa, imajo neurejene dopuste in nagrade itd. Vse to nedvomno vpliva na nji- hovo strokovno rast. Da je izpopolnjevanje strokovne- ga šolstva 'Potrebno, je zdaj končno jasno. Za to se bodo morale zavzeti zlasti gospodarske organizacije, kaj- ti izobraževanje je nédvomno sestav- ni del njihovih prizadevanj za večjo in boljšo proizvodnjo in večjo uspeš- nost poslovanja sploh. V zadnjem le- tu je bilo sicer že nekaj napravlje- nega, vendar so novi učni načrti, profili in programi obrtnih poklicov marsikje še velika pomanjkljivost. Treba bo hitreje izpolnjevati osnov- ne zahteve verifikacije, da bodo strokovne šole v smislu resolucije o strokovnem izobraževanju res p>osta- le poklicna šola. Plenum okrajnega komiteja Zve- ze mladine je zlasti opozoril na ve- liko vlogo mladinske organizacije v prizadevanjih za izpopolnjevanje strokovnega izobrazévanja. Zveza mladine bi lahko veliko storila pred- vsem pri odpravljanju zastarelih od- nosov med starejšimi delavci in učenci v gospodarski organizaciji pri upoštevanju njihovih pravic in dolž- nosti itd. I. B. POROČNA DVORANA V SEVNICI V občini Sevnica so pred meseci ukinili vse poročne sobe na jxkic- želju v osmih krajevnih matič- nih uradih. Na sedežu občine pa so urodili sodobno poročno dvorano. Ta je v pritličju starega občinskega |K>sk)pja, ki je prenovljeno. Dvora- na je ])гон1()ппа z moderno opremo. V lepi knjižni omari so knjige, ki jih prejme vsak jwrooni par. Elek- trična razsvetljava pa je ob stenah, kar ugodnejše učinkuje za oči. Za- res okusno opremljena jjoročna dvorana v Sevnici napravi na navzo- če izredno prijeten vtis. S. Včeraj so Solčavani slavili 19. letnico krajevnega praznika. Njihov krajevni praznik je spomin na ogenj, uničenje, vojne grozote. 24. oktobra 1944. leta so se zadnje partizanske enote umaknile čez Okrešelj — nebo v tesni soteski pod mogočno Raduho pa je vse bolj rdelo. Okupator si je v svojem onenmelem besu dajal duška s požigom vasi. Ta dan je vezan tudi na uničenje svobodnega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini. Toda le kratko je bilo zmago- slavje fašistov. V požgane domove so se vrnili domačini in danes obmejna vasica Solčava znova stoji kot ponosni mejnik sredi naših gora. Ob krajevnem prazniku iskreno čestitamo vsem prebivalcem Solčave! Zadovoljni volivci na Smedniku Poroča smo že, da so se volivci z Rake in Smednika razburjali za- radi neprevozne ceste Smednik—^Ra- ka. V nedeljo, 20. oktobra, pa je bil na Smedniku zbor občanov, ki se ga je udeležilo okoli 40 volivcev ter predsednik občinske skupščine ing. Franc Dragan^in republiški poslanec Nace Zagore. ' Volivci so z navdu- šenjem odobravali zagotovilo pred- sednika občinske skupščine, da bo občina v sodelovanju s cestnim pod- jetjem iz Novega mesta, prispevala del sredstev za čimprejšnjo ureditev te ceste. Pestra je bila tudi razpra- va o priključku na avto cesto pri Smedniku. Ker je priključek važen zaradi razvoja turizma in gospo- darstva na raškem območju, so se na zboru občanov prav tako dogo- vorili, da bo občina tudi za priklju- ček prispevala del sredstev. Inicia- tiva vaščanov je tudi bila glede gradnje gasilske orodjarne na Smed- niku. Vaščani že imajo ročno gasilsko črpalko, nimajo pa zanjo prostora. Prav tako imajo že zbranih sto štiri- deset tisoč dinarjev za orodjarno. Volivci so izrazili pripravljenost pomagati pri gradnji orodjarne s prostovoljnimi deli in materialom. Predlagali so, naj bi nad orodjarno zgradili tudi klubski prostor. Pred- sednik občinske skupščine je oblju- bil, da bo v kratkem obiskal Smed- nik gradbeni referent občine, ki bo napravil predračun za gradnjo orod- jarne, o sami gradnji pa se bodo do- govorili kasneje. Na koncu je ing. Franc Dragan govoril o vlogi naše države v mednarodnih odnosih, o gospodarskih uspehih pri nas in o razvoju kmetijstva. Poročal je tudi o perspektivnem gospodarskem raz- voju komune. Številni voJivci so iz- vajanje tovariša predsednika poslu- šali z velikim zanimanjem in odo- bravanjem. Izrazili so žéljo, da bi bilo še več takih zborov volivcev. Čeravno je bil lep dan, ljudem ni bi- lo žal, da so se zamudili na zboru ob- čanov in so zadovoljni odšli domov. K. STANE SENIČAR PREDSEDNIK OKRAJNEGA KOMITEJA ZMS CELJE V soboto je bil v Celju plenum okrajnega komiteja Zveze niladine. Ob tej priložnosti je okrajno mia-, dinsko vodstvo razrešilo dosedanje- ga predsednika okrajnega komiteja Zveze mladine Zvoneta Dragana — ki odhaja na novo odgovorno dolž- nost ter izvolilo za novega predsed- nika tovariša Staneta SENICARJA. Tovariša Seničarja mladi ljudje celj- skega okraja dobro poznajo. To velja za mnogo daljšo dobo kot za obdobje zadnjih dveh let, ko je to- variš Stane postal član okrajnega komiteja Zveze mladine in kasneje tudi njegov sekretar. V Zvezi mla- dine se je lepo uveljavil že veliko prej — v času, ko je bil na celjski gimnaziji najprej predsednik mla- dinskega aktiva in nato še sekretar osnovne organizacije Zveze komuni- stov na tem zavodu. Po maturi je opravljal številne odgovorne dolžno- sti tudi v študentski organizaciji. Tovariš Stane Seničar pa je zlasti znan kot vesten in izkušen brigadir, saj je v zadnjih letih mnogokrat so- deloval na mladinskih delovnih ak- cijah. Na plenumu so člani okrajnega komiteja Zveze mladine izvršili še eno kadrovsko spremembo: izvolili so novega sekretarja. To dolžnost so zaupali tovarišu Hubertu Herčku, ki se je s svojim delom v Zvezi mla- dino izredno lepo uveljavil. Obema -novoizvoljenima tovariše- ma ob izvolitvi iskreno čestitamo, pri izpolnjevanju odgovornih dolžnosti pa jima želimo kar največ uspehov. Mirko Pučnik: Ugodna sezona Konec ]>oletn¡h dni in začetek je- seni i)amenita tudi znaik za bližajoči se zaključek gradbene sezone. To je vsaj za sedaj pri gradbenih pod- jetjih nepisano i)ravilo. čei)rav nekatera dola lahko opravljajo tmli v zimskih mesecih,, seveda če ni le preveč mrzlo. Z ozironi na to, da je bila letos gradbena dejavinost v konjiški okolici dokaj živahna, smo o tem zaprosili direktorja gradbenega podjetja KONC.RAD« v ^Slov. ivonjicah. da nani o toni_ pove ne.kaj besed. Direktor tov. .Mirko Pučnik, ki to pda je bila letošnja gradbena sezona za nas še dokaj ugodaia. Sicer je res. da smo spo- mladi začeli tickoliko pozno zaradi jnocne in dolgotrajne zime. ?oda čez leto smo imeli dela vimiuo dovolj. Kaj smo letos zgradili, vas Iw prav gotovo zanimalo. V Zrečah smo i><)stavili novo In- dustrijsko halo za potrebe tam- kajšnjo tovarne umeiuih brusov • KOMKl' . v l.íM'ah smo dogradili slanovaniski blok za učitelje, v Slo- venskih Konjicah pa prav zdaj do- končujemo (lela pri gradnji nove. moderne bencinske črpalke. V tem kraju smo pred dobrim mesecem pričeli tudi z gradnjo stanovanjskih hiš za člane stanovanjske zadruge.' Za sedaj imamo v načrtu, da jih bo- mo zgradili 6, ki pa leios še prav gotovo ne bodo gotove. PRED SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA Letaki v zraku Se morda še spominjate, kako je bilo lani v tem času? Se še spominjate ličnih malih padal, ki jih je odvrglo letalo in katera so potem otroci pridno pobirali ter jih nosili na sedež ali podružnice Komunalne banke, pa tudi v Celjsko mestno hranilnico, da so polem prejeli zasluženo nagrado? Da, tako je bilo lani: in letos? Komunalna banka Celje s Celjsko mestno hranilnico in svojimi podružnicami v Žalcu, Mozirju, Šentjurju, Šmarju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Laškem, Sevnici, Vidmu-Krškem in Brežicah je tudi za letošnji mednarodni dan varčevanja pripravila nekaj prijetnih presenečenj, ki vse opozarjajo na varčevanje, na njegovo koristnost tako za posameznika kot družbo. Tako bodo žrebali in nagradili 45 tistih hranilnih vlog. ki so v zadnjih treh mesecih znašale najmanj 5.000 dinarjev. Vsaka od teh nagrad bo po 5.000 dinarjev! Razen tega bodo prve dni novembra izžrebali še'tiste vloge zadnjih treh mesecev, ki so znašale najmanj 50.000 dinarjev in katere so vlagatelji vezali na vsaj dve leti. Torej gre za nagradno žrebanje tako imenovanih vezanih vlog. Tu bodo žrebali 20 nagrad po 10.000 dinarjev. Celjska komunalna banka bo sodek>vala tudi pri radijski quiz oddaji, ki jo bo RTV Ljubljana posredovala pod naslovom »Ban- kovec za 120 miniit« jutri, v soboto, 26. t. m. od 20. do 22.10 .Na .tej oddaji bosta nastopila tudi predstavnika dijaške mladine celj- ske gimnazije ter ekonomske srednje šole, ki bosta med seboj tek- kmovala oziroma odgovarjala na vprašanja o varčevanju. Zma- govalna ekipa bo prejela nagrado 40.000 dinarjev, posameznik pa še 8.000 dinarjev nagrade. Kar lepo, mar ne! Гп nazadnje — letaki v zraku! Ce bo v nedeljo, 27. t. m. meseca lepo vreme, potem bo nad Celjem ter sedeži vseh podružnic celjske Komunalne banke krožilo letalo celjskega kluba ter odvrglo okoli 30.000 lentakov, katerih vsebina bo prav tako F>osvečena propa- gandi varčevanja. Med temi letaki pa bo tudi 150 takih, ki bodo posebej označeni kot nagradni. Kdor bo našel tak letak, naj ga čimprej, vsekakor pa do vključno 14. decembra letos, prinese na sedež Komunalne banke v Celju, v Celjsko mestno hranilnico ali pa na sedeže podružnic celjske Komunalne banke, kjer bo prejel nagrado 1.000 dinarjev. To bodo letošnje nagradne akcije celjske Komunalne banke za svetovni dam varčevanja. Ne pozabite torej na žrebanje hranilnih vlog, na sobotno quiz oddajo in zlasti ha — letake v zraku! g^ 43. — 25. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Strćin S S SEJE SVETA ZA ENERGETIKO PRI OKRAJNI GOSPODARSKI ZBORNICI PROIZVODNE TEŽAVE V RUDNIKIH zaradi pomanjkanja delovne sile PRETEKLI TEDEN JE BILA SEJA SVETA ZA PROIZVODNJO, PREDELAVO IN PROMET Z ENERGETIKO PRI CELJSKI GOSPo' DARSKI ZBORNICI. NA SEJI SO NAJPREJ RAZPRAVLJALI O REALI- ZACIJI PROIZVODNJE V ZADNJIH DEVETIH MESECIH IN ŠE O PREDLOGU PLANA ZA LETO 1964. Proizvodnja, predelava in promet г energetiko je v devetih mesecih iet.ošnjega leta sledil tempu proiz- vodnje v ostalih gospoletnih mesecih proiz- vedle dovolj energije in zato bresta- ni.ška hidroelektrarna ni ves čas polno obratovala. Zelo živahna, hkrati pa zaskrblju- joča je bila razprava o perspektivah rudnikov. Razen v Velenju vsi rudniki rjavega premoga v okraju predvidevajo v letu 1964 nižji fizič- ni obseg proizvodnje. Rudnik ligni- ta v Velenju bo z lastnimi sredstvi investiral šolski odkopni objekt z okoli 2 in pol milijarde dinarjev. Tu bodo zaposlili okoli 500 učencev. Tako predvidevajo, skupaj s pove- čanjem proizvodnje v ostalih od- kopnih obratih, za 13 odstotkov višjo proizvodnjo kot letos. Vsi ostali rudniki v okraju (»Montana« Zalee, rudnika Laško in Senovo) so skupaj plani.rali za 8 od- •stotkov manj.ši fizični obseg proiz- vodnje premoga v prihodnjem letu. Poglavitni vzrok za to je pomanj- kanje delovne sile. V Zabukovci so planirali že kar na osnovi predvi- denega znižainja delovne sile in s predi)ostavko. da nove delovne sile ne bodo an ogli dobiti. SiKleč po razpravi na seji s.veta za energetiko, se proizvodnja v rudnikih nahaja v precejšnjih teža- vah. Le-te izvirajo iz pojava, da je vedno težje dobiti ljudi za delo v jamah in da fluktuacija presega dotok nove delovne sile. Ker pa mora tudi ta pojav imeti svoj vzrok, iz razprave lahko povzamemo, da so cene premogu neekonomske in da so s tem v zvezi dohodki v ru- darstvu slabši. Po oceni, ki so jo omenjali, naj bi bili po osebnih do- Iiodkih rudarji v Sloveniji na sed- mem mestu. Ta zvrstitev pa bi bila v občinah celjskega okraja nasled- nja: Velenje na 5. mestu, v Seno- vem na 2. mestu, v Žalcu pa celo na 6. mestu vzporedno s kmetijskimi delavci. Na seji so nadalje dokazo- vali, da je doseganje in preseganje proizvodnje v letošnjem letu omo- gočalo nedeljsko delo. V Zabukovci se celo pogovarjajo o izmenjavi jw- sadk na delovnem mestu v oknih in ne v ja.šku kot doslej, s čimer bi pridobili pol ure. To zveni precej absurdno v času, ko toliko razprav- ljamo o skrajšanju delovnega časa, na kar bi bili rudarji prvi upra- vičeni. Precej živahna je bila razprava tudi o drugih problemih, zlasti za j>a(lročje proizvodnje eleJktrične (Miergije. Vsi ti in prej našteti pro- blenri so laki. da jih svet v oJcviru okraja ne more samostojno rešiti. Zato so na seji sklenili opozoriti na probleme repiibliš.ko zl)iornico, ki naj bi podvzelu korake za nasled- nje: # Potrebno bi bilo izdelati te- meljito energetsko bilanco za vso državo. # Temeljito bi se bilo treba po- svetiti .prol)lemom cen. # Določenih analiz in korektur je potreben tudi sistem obdavčitve # ill končno je tu vprašanje na- daljnjih smotrnih investicij za pa- nogo proizvodnje, predelave in pro- meta z energetiko. Na seji so razpravljali tudi o iz- gradnji termoelektrarne B v .Šošta- nju. \si so bili enotni v prepri- čanju, da je treba z gradnjo takoj začeti, saj je taka investicija v ne- posrednem okolišu surovinske baze najbolj ekonomska. S tem v zvezi se je svet odločil priporočiti vsem mercKlajnim činiteljem, da do reali- zacije te investicije pride še letf)s. J. Kr. OBJAVA KONJENIŠKI KLUB CEL.JE sprejema prijave novih članov — tudi začetnikov, vsak dan med 16. in 18. uro in v nedeljo med 9. in 10. uro dopoldne na sedežii Klu- ba, Mariborska c. 150. Začele se bodo redne vaje jahanja — formirane bodo posebne skupine pod strokovnim vodstvom. Mladinci od 7. do 15. let s privoljenjem staršev in uspeh v šoli, ostali — pristopna izjava. Starši in mladina vključite se v ta lepi šport. KONJENIŠKI KLUB CELJE RAZGOVOR V SAMOPOSTREŽBI V kratkem času se je samopo- strežna trgovina v Nazarjih udo- mačila in danes ni več novost, tem- več potreba občanov. Blagajničarka samopostrežnega oddelka v »Tr- govskem domu« Martina CIGALE je dejala: »Sprva so bile težave. Ljudje se nikakor niso mogli navaditi na ko- šarice. Vedno znova je bilo treba opominjati. In prav prve dni smo imeli tudi poizkuse nepoštenja, vendar pa smo pravočasno zapazili in ker je ta način prodaje bil prava novost, smo 'stranke zaenkrat le opozorili. Zanimivo je, da smo se bali, da bodo nevšečnosti pri otro- kih, a smo se zmotili. Oddelkovodja Anton DANIJEL pa je dejal, da bodo z novim letom uvedli non stop sistem, kajti po- trošniki si želijo tega. Zaenkrat ima- jo okrog 5 milijonov prometa me- sečno. Povprašali smo ju, kako preživlja- ta prosti čas in česa pogrešata v Nazarjih. »Družabnega življenja primanjku- je, je dejala Martina Cigale, zato pa sem navdušena nad hribi. Če le utegnem, odidem na izlet. V zad- njem času pa mi hčerka Karmen tega ne dopušča. No, ko bo velika...« je s smehljajem dodala in utihnila. Tovariš Danijel pa je dejal, da za- enkrat ni imel časa, da bi pomislil, kam s preostalim časom, ker ga ni. In potrošniki? Zadovoljni so, ker ni več čakanja, ker si lahko sami izberejo, ker je trgovina dobro za- ložena in ker dobe tudi meso v sa- mopostrežni trgovini. Pogrebni zavod Celje op«»zarja vse lastnike grobišč na pokopališčih Cret, Teharje in Kompole, da v smislu 20. člena točke 1 in 2 poko- pališkega reda, vsaj do dneva mrt- vih primerno uredijo grobišča in plačajo najemnino v kolikor je ta zapadla. V kolikor grobišča ne bodo očišče- na do tega roka ali pa poravnana zapadla najemnina, bodo vsa ta grobišča v smislu 4. od.stavka 25. člena v pokopališkem redu zapadla v korist zavoda. Uprava zavoda SKORAJ 400.000 KM BREZ GENERALNEGA POPRAVILA Rekorderja Celjska Ki)vinotehna je te dni dobila svojevrs-tna re- korderja — šoferja Jožeta Žagarju in Franca Kebliča, ki sta na tovornih avtomobilih znamke TAM 4500 prevozila brez generalnega {>opravila toliko kilometrov, da hi se lahko s tem uspehom uvrstila v sam vrh evropske in sve- tovne jakostne lestvic<^ ^^ Bilo je 1957. leta, ko jima je kolektiv zaupal v uprav- Ijainje nova tovorna avtomobila mariborske tovarne. Spre- jela sta ga kot svoja in kot taka tudi čuvala, negovala... \Iedtem ko je Žagar prevozil z njim )82.400 km, je Keblič premagal nekoliko manj, a prav tako zavidljivo dolžino, 366.000 kilometfov. In vse to brez generalnega popravila. Če k teinul dodamo še to, da sta vsakokrat vozila zelo težke tovore, tudi od 10 do 12 ton ter р>о cestah, ki niso bile vedno gladke, potem lahko zapišemo, da sta s tema uspehoma prihranila podjetju marsikak strošek. Podatki pa govorijo še o tem, da sta okoli četrtino rekordne poti prevozila s prikolicama. Nič manj zanimiva N O Z O H И Д z И SKORAJ 400.000 KM BREZ GENER>\LNEGA POPRAVILA— 400.000 Rekorderja — Jože Žagar (na levi) in Franc Keblič "i ugotovitev, da imata za sel>oj že vsak p<) skoraj milijon liilometrov vožnje na najrazličnejših vozilih. Uspeh, ki sta ga dosegla Žagar in Keblič pa potrjuje še i'-redno kvaliteto tovornih avtomobilov mariborske, tovarne in prav tako zanesljivo delo servisne službe; tako tudi pri "Celjski Avtoobnovi. . ' Delovni kolektiv Kovinotehne je obema rekorderjema izrekel na intimni svečanosti v soboto zvečer zasluženo priznanje rn jima hkrati i>odelil ustrezno nagrado. Razen direiktorja te¿'a kolektiva Bena Krivca, predsednika uprav- l'^^ga odl>ora Emila Bernarda in drugih predstavnikov ko- lektivu, so vestnima voznikoma čestitali še predstavniki to- ^'«rne avtomobilov v Mariboru, tamošnje prodajne in scr- službe in drugi. Čestitka naj bo hkrati .si)odbuda Ostalim voznifkom motornih vozil, saj rekordna us}>eha med i^ugim potrjujeta, da se da na račun skrbnega vzdrževanja "1 upravljanja mar.sikaj doseči. -mb Zrno do zrna... Za milijardo več Geslo — varčuj — je bilo in je še zmeraj aktualno po vsem svetu in v vseh časih. Tu ni mišljeno samo denarno varčevanje,. temveč varče- vanje nasploh. Med največje propagatorje denar- nega varčevanja lahko, vsaj pri nas, štejemo Komunalno banko Celje. Njena velika in pomembna vloga se kaže predvsem pri propagiranju ter organiziranju denarnega varčevanja vseh možnih načinov. Običajnim hranilnim vlogam so se v zadnjem času kot močan faktor za {Pospeše- vanje gospodarstva pridružile še ta- ko imenovane vezane vloge. V teh ■primerih se namreč vlagatelj odloči, da bo ohranil svojo vlogo vsaj dve leti nedotakrvjeno. Komunalna ban- ka s svojimi podružnicami ter Celj- ko mestno hranilnico pa mu takšno odločitev nagradi z višjo obrestno mèro. Mfedtem ko so bile vezane vlo- ge doslej nagrajene s 6,5 % obrest- no mero, bodo pri Komunalni banki Celje že zdaj to mero povečali na 7 Denarno varčevanje ni pomembno samo za 'posameznika, ki si tako za- gotavlja varnejše življenje in solid- nejše premagovanje vseh zaprek, marveč tudi za družbo, za skupnost. Geslo — ljudstvo, ki varčuje, je tudi gospodarsko m'očno — ni prazno, temveč ima svoje globoke korenine. Ce pri vsem tem upoštevamo, da lahko denarni zavod nameni ' okoli 20 "o skupne vrednosti hranilnih vlog za komunalne investicije, za gradrxjb cest.in ter ostalih javnih, objel^tov, potem lahko razumemo tudi pomen propagiranja denarnega varčevanja. Čim več vlog, več sred- stev za komunalne investicije, večja možnost obračanja. Komunalna banka Celje je s svo- jimi podružnicami ter Celjsko mest- no hranilnico dosegla pomembne uspehe pri varčevanju. Ti . uspehi istočasno govorijo, da imajo ljudje zaupanje v ta zavod, da mu brez za- držkov zaupajo svoja sredstva. To zaupanje pa si je Komunalna banka pridobila s svojim poslovanjem, z delom in podobno. Medtem ko so lani v tem času imeli pri Komunalni banki Celje ter pri nje- nih podružnicah in Celjski mestni hranilnici 34.886 vlagateljev oziro- ma za milijardo 752 milijonov 166 tisoč dinarjev vlog, se je število vla- gateljev v zadnjem letu povečalo na 43.300, vrednost vseh hranilnih vlog skupaj pa na dve milijardi 784 mili- jonov 476 tisoč dinarjev. Tako se je samo v enem letu povečalo število vlagateljev za okoli devet tisoč, vred- nost hranilnih vlog pa Za več kot eno milijardo dinarjev! To je uspeh, na katerega je treba opozoriti in ga postaviti za zgled. V počastitev svetovnega dne var- čevanja, 31. oktobra, je celjska Ko- munalna banka pripravila več pro- propagandnih in nagradnih akcij. V tem času bodo v naših kinematogre^- fih zavrteli marsikak film -o varče- vanju, prikazali diapozitive itd. Tu- di mnoge izložbe trgovskih lokalov bodo te dni sprejele hranilnike ter naaterial, ki govori o pomembnosti varčevanja. Turistična predavanja Olepševalno in turistično društva Celje sporoča, da bo priredilo tudi letos turi- stična predavanja. V prvem predavanju dne 14. novembra t. 1. bo proi. Sime Le- tinić iz' Ljubljane predvajal 200 barvnih diapozitivov o Biokovem in Susaku. V drugem predavan ju dne 12. decembra po bo prof. Zoran Vudler pokazal 200 uspe- lih barvnih diaposnetkov s turistične eks- kurzije, ki jo letos .spomladi priredilo Olep.ievalno in turistično društvo Celje v Trst T Doberdob, Oglej, Gradež In Be- netke. Organizatorje prireditve naproša- mo, da ta dva termina upoštevajo. Obisk opernih predstav v Ljubljani Olepševalno in turistično društvo Celje bo organiziralo več avtobusnih izletov v LJubljano z ogledom opernih predstav. Interesenti dobijo podrobnejše informa- cije v Turističnem informacijskem uradu v Stanetovl ulici, poleg kina Metropol. Prvi izlet te vrste bo v drugi polovici no- vembra. Podrobnejše informacije so na voljo v Turlstaičnem informcijskem ura- du v Stanetovl ulici, poleg kina Metro- pol PREUŽITKARSKI ODNOSI Pri popisu leta 1961 so našteli 20.500 prcnžilkarjcv. I/ strukture preužitkarjev |К) posestnih sikupinah je ra/.viduo, da fniamo j)reužitkarje v vseh velikostnih skupinah gospo- darstev, celo v najmanjših, kjer preužitdk ne more pomeniti druigega kaikor pogodbeno zavarovano pravico do dela, sta- novanja in ропих' v primeru onemoglosti. Zato nam podatek o številu preužitkarjev še ne pove. da je vsem tem zago- tovljena starostna oskrba v celoti, kar nam lahko pove šele konkretna vsebina pogodbe in možnost realizacije. Kljub temu lahko ugotovimo, da je na ta način poskrbljeno za starost razmeroma visoko število kmečkega prebivalstva. Ta način .skrbstva ostarelih kmetov pa je že v pre- teklosti ogrozila velika emigracija. Vendar je bil tedaj-do- tok denarnih pošiljk otrok teh kmetov znatno A'cčji. kakor more biti danes število denarnih pošiljk otrok, ki so se preselili in zaposlili v industrijskih predelih Slovenije. Novi industrijski delavci najdejo na novem delovnem mestu veâkrat le zasilna stanovanja, za katera morajo pla- čevati visoke najemnine, poleg tega pa so s prispevkom za staros-tno sikrbstvo dvakrat obremenjeni: pomagajo vzdrže- vati prejšnjo generacijo nekmečkih upokojcncer, moraluc obveznosti pa jih silijo, da bi skrbeli predvsem za svoje starše. V vsakem primeru je pri ločenem gosiM)dinjstvu vzdrževanje ostarelih težje in dražje. Razen tega jo dejstvo, da je zaradi vojnih dogodkov ali njihovih ¡xi.slcdic ostalo veliko število ostarelih kmetov brez potomstva ali pa se otroci iz političnih razlogov ciinigrirali. Posebej imamo v iif>- vejšera času vse pogostnejše pojave ekonomske emigracije, ko odhaja kmečka mladina /a zaslu/ikom v tujino in pušča na kmetijah ostarele starše. MAKS ŠORN PROBLEMATIKA OSTARELIH f KMETOV 1 Ш STAiNJE OSTARELIH KMETOV IN NJIHOVIH DRUŽIN V CELJSKEM OKRAJU Za ugotovitev stanja smo se |K>sl'nžili posebno anketo. Obsežna in pereča problematika ostarelih — osainljonih kmetov je prav tako ekonomskega kot socialnega značaja. In, če smo hotoli ugotoviti trenutno stanje, smo morali za- staviti vprašanja z obeh strani. Dobljeni pokla.tki nam žal ne dajejo jK>polne slike, ker vse občine niso povsem uspele te podatke analizirati in proučiti. Vendar lahko trdi- mo, .da je v najtežjem položaju občina Žalec, saj ima 343 kmetij ali 20,9 o/o s 733 družinskimi člani — ostareli kmetje in otroci. ■ (Dalje prihodnjič) iSfran i CELJSKI TEDNIK St. 43. — 25. oktobra 19бЈ V šolstvu doseči še boljše uspehe Pretekli teden je bila v Celju seja izvršnega odbora okrajnega Odbora SZDL, na kateri so med drugimi razpravljali o nekaterih vprašanjih šolstva v okraju. Obširno in tehtno analizo o tem je posredoval predsednik Okrajne ga odbora Joie Marolt. Kakor ppvzemamo iz ancdize smo na ,področju šolstva v našem okraju v zadnjih letih dosegli pomembne uspehe, vendar so mnoga vprašanja ostala še nerešena. Gre zlasti za ti- sta vprašanja, ki jih ne bodo mogle rešiti Šole same, pač pa jih bodo mo- rali reševati tudi upravni, oblastni in politični činitelji. Kako obsežen je kompleks teh vprašanj, najbolje ilustrira podatek, da imamo danes v okraju 191 osnovnih in 14 srednjih in strokovnih šol. Vtem ko so osnovne šole dosegle organizacijsko enotnost in tudi sicer nudijo učencem ustrezno izobrazbo, še vedno ne nudijo vsej mladim ena- kih pogojev šolanja. Med šolami je namreč le 67 popolnih osemletk, 70 podružničnih in 54 nerazvitih šol. Kombinirani pouk zajema okrog 6.200 učencev ali 15 odstotkov vseh učencev, kar pa je za 2 odstotka več od republiškega povprečja. V laški občini znaša ta odstotek celo 35! V pogledu pouka so nevzdržne razmere predvsem na tistih šolah, kjer poučujejo po tri, štiri razrede skupaj. Učenci, ki obiskujejo takšen p>ouk, so namreč v neenakopravnem položaju v odnosu na učence, M se šolajo normalno, razen tega se tudi v šolah druge stopnje težko uvelja- vijo. Eden izmed perečih problemov je pomanjkanje učnega kadra za pred- metni pouk, saj primanjkuje zlasti v Celju precej matematikov in fizi- kov, biologov in kemikov, telovad- nih učiteljev i. dr. Nekatere šole tu- di nimajo kvalificiranega kadra, za- voljo česar rešujejo pouk z impro- vizacijami. Tako so recimo v Šmar- ju učne ure nezasedene, hkrati pa imajo veliko nadur. Vzroke za takš- ne razmere je iskati v neustrezni stimulaciji, pa prav tako v neureje- nih življenjskih razmerah prosvet- nih delavcev v takšnih krajih. Ta problem je ugodno rešila mozirska občina. Da bi hitreje prišli do pot- trebnih kadrov tako v šolstvu kakor v drugih službah, bi kazalo v Celju ustanoviti visokošolski center. Neurejene razmere se naposled kažejo tudi v šolah druge stopnje, ki so v glavnem skoncentrirane v Celju. Tako sta na primer po pri- ključitvi Brežic obe gimnaziji le po- gojno verificiranj, medtem ko je v neugodnem položaju tudi tehniška srednja šola. Rešiti bi bilo tudi vprašanje učAteljišča, ki glede na reformna prizadevanja nima jasnih perspektiv. Kar zadeva nov sistem delitve do- hodka, je ta še marsikje Ahilova pe- ta. Še vedno se namreč ni povsod uveljavilo prepričanje, da sedanja delitev dohodka odpira večje mož- nosti za samostojnejše delo, marveč je še slišati glasove, da je bilo bolje v času, ko je nekdo administrativno določal plače. Tudi vprašanje not- ranje delitve še ni v celoti rešeno, saj je zlasti nizek gibljivi del —ko- maj 5 odstotkov — in bi ga zato ka- zalo povečati. Dobršen del analize je bil posve- čen idejnosti pouka. Kakor kaže do- sedanja praksa, je današnja šola vse preveč izobraževalna in premalo vzgojna. Pri tem je idejnost pouka največkrat postranska stvar. V koli- kor jo kje izvajajo, jo izvajajo le for- malno ali pa jo prepuščajo članom Zveze komunistov, kar je seveda premalo. Zanjo bi morali skrbeti vsi prosvetni delavci, odražala pa bi se naj predvsem v znanstvenem poda- janju snovi, kjer bi morala priti dO izraza osebna prizadetost prosvet- nega delavca. Objektivizem, ko se prosvetni delavec ne opredeli ne za takšno ne za drugačno stališče, mar- več to prepusti učencem, je škod- ljiv in bi ga bilo opustiti. Za idej- nost pouka, ki je manjka zlasti na nekaterih celjskih srednjih šolah, je zelo važno, kako kakšna šola reagira na različne negativne pojave, kot so mladinski kriminal, malomeščanske navade učencev i. dr. V našem šolstvu bi morali odigra- ti večjo vlogo kot doslej tudi uprav- ni org^ani. Njihovo delo namreč рк)- nekod še šepa. Tako mnoge občine sploh nimajo analiz o šolstvu, kad- rovski politiki in drugem. Tudi sve- ti za šolstvo so svoje področje ob- ravnavali pogosto dokaj poyrSno. Kar zadeva delo šolskih odborov, so se ti marsikje preveč ukvarjali z ma- terialnimi in premalo z vsebinskimi vprašanji šol. Tako bi kazalo ob vo- lijtvah novih šolskih odborov teme- ljiteje razmisliti, koga naj v te od- Iwre volimo. Odnose med samo- upravnimi organi v šoli naj bi po- drabneje razmejili statuti šol, ki jih ponekod že sestavljajo, vendar pre- počasi. Za uspešno reševanje določenih šolskih vprašanj je važno tudi delo sindikalnih organizacij prosvetnih delavcev kakor organizacij Zveze komunistov. Vtem ko so se sindikal- ne organizacije pogosto ukvarjale z organizacijskimi in manj bistvenimi vprašanji, tudi delo osnovnih orga- nizacij ZK ni bilo povsod enako ak- tivno. Zlasti je bilo čutiti premalo samoiniciative. V razpravi so člani izvršnega od- bora opozorili na nekatera najbolj pereča vprašanja v sedanji fazi raz- voja našega šolstva. Tako bi bilo posvetiti vso pozornost hitrejši iz- delavi statutov, ugotoviti kako šol- ski odbori opravljajo svoje naloge v okviru odnosa — družba kot plač- nik in šola kot izvajalec; nadalje precizirati tudi vprašanje centralnih in podružničnih šol; v večji meri pri- bližati šolo praksi. Za kvaliteto vzgojnega dela je važno udejstvova- nje prosvetnega delavca v družbeno politični dejavnosti. Posebno skrb bi bilo posvetiti upravnim organom pri občinskih skupščinah saj so prime- ri, da referenti za šolstvo opravljajo kar več poslov hkrati in da zato tu- di po pol leta ne vidijo nobene šo- le. Večjo ^krb bi terjala tudi idej- nost pouka, s čimer pa je v prvi vr- sti povezano vprašanje učbenikov, ki v večini primerov ne ustrezajo. Na osnovi analize in razprave je izvršni odbor okrajnega odbora SZDL sprejel sklepe, ki naj bi pri- spevali k hitrejšemu reševanju ob- ravnavanih slabosti ter urejevanju vseh tistih slabosti, ki smo jih v našem šolstvu že dosegli. dhr tJspela predstava Letošnja gledališka sezona, ki se je v Celju pričela nekoliko zgodaj, Je že s svojo prvo predstavo prijetno presenetila. Ta vtis je zdaj dopol- nila še uprizoritev Hep van Delftove otroške igre Hura soncu in dežju, ki jo je celjsko gledališče v prizade-vanjih, da bi skrbelo tudi za estet- sko vzgojo najmlajših, izvedlo prejšnji petek. Otroška igra s petjem in plesom, ki jo je poslovenila Lelja Rehar, verze pa je napisal Tone Pavček, je v režiji Janeza Drozga zaživela na odru pristno in neposredno. K uspehu je v veliki meri pripomogla do- miselna scena Vladimirja Rijavca kakor glasba Boruta Lesjaka, pa se- veda igralski zbor, v katerem so nastopili Volodja Peer (Kralj), Jana Šmidova (Dama), Marjan Breznik (Hubertus), Janez Škof (Trgovec), Mar- jan Dolinar (Vremenar), Zvonko lic (Deževni striček) in Vlasta Dečko (Sončna tetka). Na sliki: Prizor iz Hep van Delftove igre Hura soncu in dežju USPELA KONFERENCA SVETA »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV V VIDMU-KRŠKEM Pred dnevi je predsednik občin- skega sveta »Svobod« in prosvetnih društev Matko Matjan otvoril letno konferenco ter pozdravil 29 delega- tov in številne goste. Konferenca je razpravljala o dosedanji dejavnosti, o nekaterih problemih in sprejela več zaključkov. Izvolila je nov 22- člaj^ki upravni odbor, 3-članski nadzorni odbor ter člane za dramske, klubske, glasbene in izobraževalne sosvete. Več o konferenci bomo po- ročali v prihodnji številki. D. K. GLAS1ÍEN4 VEC EH V ŠOŠTANJU. DPD~ Svoi>qda šo.štunj je prejšnji teden priredila prvi glasbeni večer v tej- sezoni, posvečen 1-30-letnici roj.stva znanoga italijanskega skla- datelja Giuseppa Verdija. Na ve- čeru. ki Iga je pripravil glasbenik in dirigent SHvo Tamše, in ¡ki je odlično uspel, so ob spremni ibesedi predvajali magnetofonske posnetke iz Verdijevih ojier. Ta večer, ki je bil namenjen sjM)znavanju glasbe- nega ustvarjanja velikih mojstrov, je hkrati prvi korak k novnn obli- kam tlela .šo.štaujskc Svobode. Sodobni srednji vek '' Baje je to podobno srednjemu veku v šolstvu! Pa ni v celoti, kajti metode so sodobne, krivec 'pa je po načelu čistosti iskal krivce. Nek učitelj, vodja fo- tokrožka na neki šoli v našem okraju, je v svojo zabavo slikal svojo soprogo v Evinem kostimu in pozabil jilm v temnici. Dijaki —člani fotokrozka pa so v svoji pubertetni vnemi hitro napravili cel niz kopij. In že čez nekaj dni '^e'je-na tej šoli začelo interno, fistematično iskanje umazanega éíekrivca. Vodja preiskovalne ,komisije je vsekakor bil vodja ^tokrožka. In zasliševanje se je mčelo z običajnim »mehčanjem«, ÍF ^elcKsodobno in .po- l^bna rekreativnim' športoni', le aa ima vulgarne izraze kot »klo- futa,« »brca« in podobno. Za za ktjučtk^ pa še originalna domisli- ca vodje preiskave, ki rekreativ- no požira X-romane. V temnico so montirali magnetofon, ponov no »mehčali« prizadete pubertet nike in jih zveličavno zaprli v posvečene šolske prostore. Razumljivo je, da je magneto- fon izdal »prestopnike«. Toda lo- kaznovanja je ostala v zapr- tih -Stenah vzgojnega hrama, ker bi baje v javnosti preveč odjek nila. In ko je nekdo povprašal to- variša učitelja, zakaj je uporabil tòvrstne metode, je odvrnil, da je to pač želja staršev, ki baje ne zmorejo krotiti z domaČo vzgojo nadebudno mladino. In kaj naj sodimo o vsem tem? No, Ijiržčas se da tudi javno miš- Ijnje »mehčati«, saj v šoli vzga- jajo za življenje, mar ne? Posvetovanje v Žalcu Pred dnevi je bilo v Žalcu posve- tovanje, ki se ga je poleg 160 pro- svetnih delavcev te komune udele- žilo tudi nekaj medicinskih in social- nih delavcev. Posvetovanje je bilo posvečeno vprašanjem kategorizaci- je otrok in mladine z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in je bilo hkrati del akcije, ki jo izvajamo v republiškem merilu. Osnovni na- men je ta, da bi kategorizirali vse primere otrok z motnjami v dušev- nem in telesnem razvoju in jim nu- dili ustrezno habilitacijo. Pri tem so lahko strokovnim delavcem, ki se s tem ukvarjajo, v veliko pomoč zlasti učitelji osnovnih šol, ki učen- ce najbolje poznajo. V to podjetje v mejah našega ok- aia na veliko razširilo prodajo brd- ke rebule. Rebula je lahko belo vi- no ki se nekako prileže kot predah oo'težkih Štajercih. Njena prednost ^ je tudi cena. Dostavna cena za tfrosiste 3e 210 dinarjev in kjerkoli vidijo tudi potrošnika skozi očala -jegovih ipotreb, je tudi prodajna zmerna. Vrti se v povprečju od iOO do 500 dinarjev. PREPUSTIMO BESEDO UPRAV- jjlKU PODJETJA STANETU JAK- SETU: Vaše podjetje obstoja že tri- najst let, zato nas zanima katero področje pokrivate? — Naši največji in najstarejši od- jemalci so v spodnji in zgornji Sa- vinjski ter Šaleški dolini. V zadnjem času pa smo zajeli tudi Celje, Voj- nik, Store, Laško, Zidani most, Tr- bovlje in Zagorje. — Kot vemo imate na zalogi raz- novrstna odprta in zaprta vina, mi- neralno vodo, sadne sokove in kok- 10. Zanima nas, kateri artikel ima pri vas vodilno vlogo? — V zadnjem času steklenlčno vi- no rebula. Prodaja tega vina je še vedno v porastu, čeprav je odjek turistične sezone že za namá. Od majskih 2.0UU litrov smo v septem- bru prodali kar preko 17.0(10 litrov tega dobro pitnega vina. — Ima vaše podjetje lastna pre- vozna sredstva? — Sami imamo tri kamione. Toda v sezoni to ne zadostuje, saj smo imeli dnevno do osem*voženj. Morali smo najeti vozila, da smo krili pov- praševanje. — In katere pijače so v tem času sle najbolj v denar? — Na prvem mestu je vsekakor bilo pivo in tudi v oktobru kaže ta- ko. Sledijo pa mineralna voda, kok- ta. in druge. — Pri katerih pijačah ste razen rebule dosegli največje povečanje? — Letošnje lelo je bilo naklonje- no sadnim sokovom. Prodajo smo povečali za 300 odstotkov. — Ali ste dosegli finančna pred- videvanja na račun povišanja cen ali zgolj s povečano prodajo? — Cene so ostale nespremenjene. Pri mineralni vodi (radenski) smo celo znižali ceno za 2 dinarja. — So odjemalci zadovoljni z vašo, časovno dostavo? — Upam da, saj dobe blago v skrajnem času vsaj drugi dan po na- ročilu. — Dovolite, da povprašam, kako ste preživeli dopust? — Stara pesem, ki se vleče že ne- kaj let. Podjetje potrebuje celega človeka in za strnjen dopust ni ča- sa. Imel sem srečo, da sem si ga en- krat lahko vzel deset dni skupaj. — Katerim vinom pa vi sami da- jete iprednost? — Najljubši mi je vsekakor bi- zeljčan, v zadnjem času pa rad se- žem po rebuli. — Se to: prodajne cene rebule so zelo različne. V Zg. Savinjski dolini po 400 do 440, v Šoštanju 440, v Ce- lju 500 in 575 dinarjev. Skok za ce- lih 175 dinarjev mi je pri enaki do- stavno prodajni ceni nerazumljiv. — Tudi meni ni popolnoma jasna ta velika razlika. Nekakšna srednja maksimalna cena na bi bila okrog 450 dinarjev v boljših lokalih. Laičen odgovor je pač ta, da skušajo vino približati ceni štajerskega rizlinga. Že sam sem povprašal, pa so mi de- jali, da: »Ce lahko prodamo, zakaj pa ne bi!« Tako poznam gostilno, kjer so pred dnevi zaradi porasta to- čenja rebule povišali ceno za 40 di- narjev. Torej tu odloča povpraševa- nje. Gotovo pa to ni v redu. Tudi mi smo mnenja, da takšno svójevrstno navijanje cen nikakor ni v redu in da je večkrat najbrž to odraz slabega dela tržnega inšpek- torja. Jože 1'ODJETJE »POSKEDNIK« CELJE, Tomšičev trg 16 Tel. 25-9« Za komisijsko prodajalno rabimo več moških oblek ter suknjičev, dalje žen- ska, moška ter otroška dvokolesa, mo- torna kolesa, mopede, šivalne stroje in razni tehnični material. Dalje rabimo po- hištvo vseh vrst. več klavirskih harmo- nik ter emajlirane štedilnike, peči itd. v posredništvu nujno rabimo "več vse- Ijivih hiš in stanovanj v Celju in bližnji okolici. Ugodno je na prodaj šivalni stroj, češke znamke »LADA«, skoraj nov. Imamo tudi več posestev v bližini Ce- lja ter lokal v Celju ca. 40 m«. Ugodno na prodaj več pisarniških miz, za gospodarske organizacije. v prodaji Imamo OPEL, letnik 1952, ma- lo vožen, po generalni. Dalle dostavni voz SKODA, po generalni 5000 km prevoženi»! kilometrov, dobro ohranjen, cena 280.000 dinarjev. Za socialistični sektor rabimo za pro- dajo osebne in tovorne avtomobile ter pre- kucnlke vseh vrst in znamk. Priporoča se kolektiv »POSREDNIK« Celj4> OBVESTILO Obveščamo cenjene nairočnike in bradce, da bo prihodnji teden izšel Cerljski tednik en dam prej zaradi praznika Dneva mrtvih. Zato bomo o.glase sprejemali do torka 29. oktobra do 12. ure. ' Uprava Celjskega tednika Mesec varnosti v Merxu: Trgovsko podjetje MERX je v mesecu varnosti v izložbenih ok- nih poslovailnice SOCA in ENOT- NOST nazorno prikazalo gibanje nesreč pri delu v našem okraju v lanskem lotu. V izložbenih oknih so prikazana tudi zaščitna sred- stva ter fotografije o varnosti pri delu. Trgovsko podjetje MEPiX je v mesecu varnosti pregledalo vse svoje poslovalnice in ostale de- lovne prostore ter izdelalo tudi HTV priročnik, namenjen vsem članom kolektiva. Razen tega je upravni odbor podjetja razprav- ljal o vseh nepravilnostih in po- manjkljivostih v pogledu higien- sko tehničnega varstva ter prire- dil tridnevni seminar za vodje po- slovalnic. Podjetje, ki posveča HTV zašči- ti ski«b,'4ia4Tleravö pm*«" diti tudi interno razstavo, ki \у) prikazovala razvoj higiensko teh- nične službe v MERXU. Kot bob v steno Ali starši pomisli4e! Dobrih petnajst dni po začeti ak- ciji »Zavarujmo otroka v prometu« je za nami. Žalostna ugotovitev uslužbencev LM je, da se število nesreč med otroki ni zmanjšalo. 2e mnogokrat je bilo rečeno, da se vzgoja otrok začne z vzgojo doma, kar še prav posebej velja pri pre- prečevanju nesreč. Zadnjj primeri poškodb otrok na cesti, kažejo, da je ta vzgoja po- manjkljiva in da so starši sami s prometnimi sredstvi poškodovali lastne otroke. Navajamo nekaj zgo- vornih primerov malomarnosti: 19. 9. je Anton CU.E-S.NIK. iz Starega Dvo- i\a [)ri Radečah vozil na kolesu 4 letno hčer- ko Danico v inočiio vinjenem stanjii. To je |)(iv/ročii(), da je zapeljal v obcestni jarek, kolcvar jti iilrpol težke telesne poškodbe, otrok pa je bil lažje poškodovan. 10. Í0. je 12 letni Vani GRABAR iz Bre- žic nenadoma prečkal cesto na mostu prek Save. Ker se ni prepričal č** je cesta prosta je trčil v osebni avtomobil, ki je tedaj pri- peljal po cesti. Otrok je bil težko telesno poškodo\an in odpeljan v zagrebško bolniš- iifO. 1». 10. je Jakob VIDIC iz Mekinje pri Kamniku vozil z mopedom po Mariborski ce- sti v ( elju. Ko je zavijal v Dečkovo cesto, tli upošteval prednosti osebnega avtomobila, ki je pripeljal nasproti. I'ri trčenju Je It U-lnii hčerka Nadica, ki se je peljale na zadnjem sedežu mopeda, dobila težke teles- ne poškiKlbe. Ib. 10. sta se poškodovala dva otrokal 5 letni Željko MATKOVŠEK se je v Šentjurju igral ob cesti v kupu peska. Skočil je na cesto, kjer ga je podrla kolesarka, ki ni mo- gla preprečiti trčenja. Otrok je dobil težke poškodbe. V Suteski pri Mozirju pa je mo- torist Ivan GABKIC poškodoval sina Bran- ku, ko je zaradi prevelike hitrosti v zavo- ju trčil v prikolico tovornjaka. Otrok je sedel na zadnjem sedežu motornega kolesa. 18. 10. se je težje telesno poškodovala Anica CEPL učenka I. razreda osemletke do- ma iz šniarjete pri Qeiju. Na nepreglednem zavoju je prečkala cesto, in se ni prepriča- la, če je varno. Osebni avtomobil, ki Je pripeljal iz Vojnika, jo je podrl. Odpeljana je bila v celjsko bolnišnico. V juliju in avgustu, to je v času zadnjih šolskih počitnic, so uslužbenci LM zabele- žili 22 prometnih nesreč med otroci. Dva otroka sta izgubila življenje, 18 pa je bilo lažje ali težje poškodovanih. Starši pomislite zakaj toliko ne- sreč z udeležbo otrok? Varnost ot- rok je stvar nas vseh predvsem pa skrb staršev. Naj nas vodi na vsa- kem koraku geslo »Zavarujmo otro- ka v prometu«. MALA KRONIKA MOZIRJE Rojstva: Rodila je Blagojevič Mariju, go- spodinja iz Mozirja št. 10'^, sina — Matijo. Poročili so s»': Kro|)ov.š«>k Ferdinand, upo- kojenec iz Šentjanža "53 in Blažič Elizabeta, upokoienka iz GruSovelj U. Umrli sta: Stiglic Marija, osehna upoko- jenka iz Bočne 47, stara 86 let. Pistotnik Anton, posestnik i/. Sniiklavža 16, star 60 let. sï.NXJUR Rodil se je en deček. Umrla je jager Karolina, dijakinja iz Go- fiiice 3, stara 19 let. Poročili so se: Cmok Ferdinand, ključavni- isr iz Šentjurja in Amon Jožefa, kuharica iz Rifnika 29. Žagar Franc, valjar iz Trno- vi-lj 6 in Kos Ana, poljedelka iz Loke pri Zusmu 84. Smole Milan, kovač iz Podgrada 24 in Brence Terezija, cirkularistka iz Po- nikve 28. BREZICE V času od 12. do 18. 1«. 1945 je bilo roje- nih 7 dečkov in 5 denklice. Poročila sta se: SLlVäEK Anton, iofer iz Pesjegu i in CERNOŠ Olg«, frizerka iz Crnca i. IMRLA STA: TOMIC Janez, invai, upok. iz .Male Loke 8, star ?2 let in ZLATOLAS Ljudmila, kmetovalka iz Lepoclavca 14, sta- rt Ï4 let. Postajališče za avtobuse Avtobusna postaja v Slov. Konji- cah in v nekaterih krajih na območ- ju konjiške občine so že dalj časa predstavljale precejšnjo oviro pri piomelu na glavni cesti Mariibor— Celje. V letošnjem letu pa so občin- ski crgani skupaj z cestnim in av- tobusnim podjetjem začeli ta pro- bilem učintooviito reševati. Kaiko na- meravajo to opraviti, nam je pove- dal referent za gradbene zadeve pri občinski sikuipščini v Slov. Konjicah tov. Strojen: «Na območju naše cibčine že več let ugotavljamo, da so avtobusne po- staje ob glavni cesti ovirale paxjmet, saj se avtobusi ustavljajo kar na ce- sti ob desnem robu. Da ito pomeni pi-ecejšnjo nevarnost za potnike, ni potrebno posebej navajati. Postaja- lišča z razširitvijo ceste so več Icot potrebna, na to smo že večkrat opo- zorili. Toda vsakokrat smo se ustavi- li pri vprašanju sredstev, saj take preureditve precej stanejo. Letos pa se je to vprašanje le premaiknilo iz mrtve točke. Pri obnovi cestišča sta bili že v prvem polletju napravljeru postaji na Stranicah in v Tepanju z razširitvijo ceste. V teh dneh pa raz- širjamo cestišče tudi v Slov. Konji- cah, kjer bo prositor itudi za novo, avtobusno postajo. Del stroškov za to bo dalo cestno podjetje, ostalo pa bo krila občinsika skupščina. Ko bo- mo v kratkem uredili še avtobusno postajo v Zrečah, bo to vprašanje re- šeno,-« je končal tov Strojan. ^la za varnostno vzgojo v Krškem v ponedeljek je v Videm-Krškem začela svoje delo šola z» varnostno vz|(ojo nepo- srednih vodilnih kadrov v fcospodarskih or- |(anizacijah. ."sola je bila ustanovljena pri Centru za strokovno izobraževanje Delavske univerze v Žalcu, na priporočilo, ki sta Ka letos spre- jela okrajni zbor proizvajalcev in okrajni sindikalni svet v Celju. S temami o varstveni vzfcoji. o medicini in hixieni dela, o ureditvi in kontroli pogo- jev v delovnem okolju, o nevarnostih od eleklričneca toka, o osebnih zaščitnih sred- stvih. psiholo)riji dela, prometni in požarni varnosti ter ostalimi, je v i:lavnem zajeto vse tisto, kar naši mojstri, preddelavci, od- delkovodje in drugi, potrebujejo pri svo- jem rednem, dnevnem odjtovornem delu, d« bi čimboljše uredili delovne pogoje in • v največji meri zavarovali delavce prod po- škodbami pri delu in poklicnimi ter drugimi obolenji. Razumevanju Delavske univerze v Vidmu- Krškera in posavskih podjetjih se moramo zahvaliti, da je šola pričela z delom s pol- no udeležbo. Posebno je treba omeniti »Celulozo« v Vidmu-Krškem, ki je poslala že v pr\o gru- po udeležencev kar 18 kandidatov in ki se je odločila, da bo v tej šoli izšolala prav vse svoje neposredne vodilne kadre. S to šolo je na področju našega okraja storjen pomemben korak k izboljšanju se- danjega, nič kaj zavidljivega stanja pri hi- giensko tehničnem in zdravstvenem varstvu zaposlenih delavcev na delo\nih mestih. Spričo dosedanjega razume%anja luhko pri- čakujemo najboljše uspehe. Franc kLEC NOVI PROSTORI ZA MOZIRSKO OBCI.NSKO SKlIP.šCl.NO Prejšnji ledon jo mozirska občin- ska skupščina vendarle doči^kala selitev Ì.Z starih prostorov v novo zgrajeno .stavlx) občinske skupšči- ne. TajiiLk občinske skui)ščino Rudi Zager nam je vzradoščen tlejal, dti 1м>(1ч) šele sedaj |K)šteno zadihali, kajti poprej je delo svetov in tudi upravnih organov bilo utesnjeno, prav ta'ko i)a niso imeli poštenega nroütora za sejo ol)činske skupščine. .Nova, civonadslro-pna zgradba pa omogoča strnilev vseh družbeno po- litičnih organizac.ij v istem prosto- ru. Prepričani smo, da se bodo se- daj v boljših pogojih marsikateri problemi temeljiteje reševali kot doslej. EDINA V OKRAJU V Lučah že dobrih deset let uspešno posluje svojstvena gostin- ska zanimivost našega okraja — gostilna z brezalkoholnimi pijačami. Mali polkletni prostor je solidno opremljen in prav v sezonskem času skorajda ni u rt-, da ne bi v teh pro- storih gostje uživali raznovrstne brezalkolu)lno pijače ter druge de- liikates'e. Gostilna je last Amalije Berginc, ki nam je nakazala nekaj težav. — Zaenrkrat so brezalkoholiie pi- jače še vedno })ro(lrage, da bi lahko uspešno konkuriralo. Vprašujete, kaj me je privedlo do tega. da sem odprlu ta lokal in to v l ucali. Pred desetimi leti .so na okrajnem svetu Rdečega križii v Celju priporočali to dejavnost in takrat jo bilo go- vora. da nas bodo |К)(||)г1!. .Sledila som If'pim bosedani. toda razmno- vanja za mojo j)rizad(>vn(>st ni 1)ilo največ. V zadnjom času toga ne smem trditi, saj so mi lotos pri davku procoj znižali obveznosti. T.otni promet so vrti okrog |X)1 milijona. Ne vprašujte na mo. na kakšen oilpor gostilničarjev sem naletela. Kaže pa, da je sedaj bolje. Bistveno je, da moj loikal obiskuje mladina. Ta prostor pa služi tudi nekaterim društvom za ses-tanke. Še to; gostilna z brezalkoholnimi pijačami je obkoljena kar od treh gostiln in nič ni čuda, če je res bila trn v peti prodajalcev »sloven.skega blagoslovac. | KRONIKA NESREČ Triletna Anica Jager iz Sedine pri Dramljah si je pri padcu pod vprežni voz zlomila nogo. Pri vož- nji z mopedom je padel Jože Lukač iz Prihove pri Nazarju, poškodoval si je ključnico. V papirnici v Višnji vasi je stroj p>oškoidoval roko de- lavcu Marjanu Lipovšu. Pri delu v tovarni Metka« si je poš,kodoval oči Ferdo Remškar. Triletni Stanko Prislan iz Šempetra je fyadel; dobil jo notranjo poškodbe. Janez Kračun iz Podgorja pri Frankolovem je pa- dol z mopedom in si zlomil kljAič- nico. V pretei)u na Polzeli so dobili jioškodbe na glavi Franjo Putar ¡z .Sompetra in Vinko Hribernik iz Pod vrha. Pri padcu si je po.škotlo- vala hrbtenico Ana Mavzidov.šek iz Dola pri Frankolovem. Marija Pol- šak iz Gubnega pri Lesičnem pa je V samomorilnem namenu popila stru])on() tokočino. Pri padcu so si zlomili nogo: Ernest Cmak iz Pre- 1и)|{1а. |)otìetni Zeljko Markošek iz Šentjurja, trinajstletna Irena Niklav iz Ipavčeve ulico. Marija Toman iz Lise. Cašpor Kajba iz Celja, Rudi Štrok iz i rnovolj. Leopoldina 2»alar iz 11 rastja pri Loki pri Zusmu. Maj- laga ,s stanovanji. Časopisno podjetje >Се1јчкј tisk« Celje, Trg V. kongresa št. "î razpisuje zasedbo naslednjih prostih DELOVNIH MEST 1. NOVINARJA ZA GOSPODARSKO PROBLEMATIKO V REDAKCIJI »CELJSKEGA TEDNIKA« 2. NOVINARJA - FOTOREPORTERJA V REDAKCIJI »CELJSKEGA TEDNIKA« 3. NOVINARJA V REDAKCIJI »R.\DIA« CELJE 4. TAJNICE V UPRAVI ENOTE »INFORMACIJ« Za zasedlK) prvih treh delovnih mest se zahteva visoka ali višja s-olska izobrazba in sposobnost za opravljanje novinarstva, ali popolna srednja šolska izobrazba z večjimi družbenimi, poli- tirnimi in gospodarskimi izkušnjami. Za zasedi«) četrtega delovnega mesta se zahteva znanje s.tro- jfipisja in stenografije ih poznavanje tajniških poslov. Razpis velja do zasedbe delovnih me.st. Cenjene ponudnike prosimo, da naslove vloge na kadrovski sektor p^jetja. ^ ^ CP »Celjski ti»k« iSfran i CELJSKI TEDNIK St. 43. — 25. oktobra 19бЈ NEKATERI PROBLEMI S PODROČJA JAVNE VARNOSTI Med kršilci JAVNEGA REDA v OSPREDJU PRETEPAČI Pretekli teden je bila na Tajništ- vu za notranje zadeve v Celju seja sveta za notranjo politiko, na kate- ri so obravnavali problematiko jav- nega reda in miru ter osebne varno- sti državljanov. Tajništvo za notra- nje zadeve je s tem v zvezi pripra- vilo posebno poročilo, iz katerega povzemamo poglavitne ugotovitve. Razmere na področju javnega re- da in miru postajajo iz leta v leto vse slabše, zlasti se to kaže v re- publiškem merilu, zaradi česar je bilo nujno storiti določene ukrepe. O tem so razpravljali ustrezni or- gani, med njimi tudi občinski sod- niki" za prekrške okraja Celje. Zaključki so naslednji: # Pojavi kršenja javnega reda in miru so v porastu, Ф Treba bi bilo poostriti pregon kršiteljev in kaznovalno. politiko, O Preventivna dejavnost naj bi zajela tudi druge družbene organe. Kakšen je položaj v tem pogledu v našem okraju? NEKAJ ŠTEVILK V 'celjskem okraju je bilo lani kaznovanih 3.Î27 kršilcev javnega redii in miru, v prvih devetih me- secih letošnjega leta pa že 2.655. Med kaznovanimi je bilo lani 150 mladoletnih oseb, v devetih mese- cih letošnjega leta pa 93. Zaporna kazen 642 oseb je lani znesla 10.181 dni, ostale kazni so bile (razen 137 ukorov) denarne. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo zaporno kaz- novaidh 610 oseb, pri čemer je za- por znesel 9.176 dni. Medtem ko je lani varstveni ukrep izgona iz kraja i>torjenega prekrška zajel 78 oseb, je bilo letos že 60 primerov. Mfed prekrški vsako leto najbolj izstopa klateštvo, beračenje, kroš- njarjenje, razgrajanje in pijanče- vanje. KLATEŽI IN BERAČI Gre po navadi za ljudi, ki so sicer sposobni za delo, ki pa ne marajo delati. Preživljajo se s priložnost- nim delom, največkrat pa z berače- njem nadlegujejo državljane in, če je priložnost, tudi kradejo. Bil je primer, -da so nekomu dokazali 25 vlomnih tatvin v avtomobile v raz- nih krajih države, drugemu pa 25 vlomnih tatvin v stanovanja. Obi- čajno navajajo kot razlog za kla- tenje iskanje zaposlitve. KROSNJARJI IN CIGANI Problematična kategorija kršite- ljev javnega reda in miru so tako imenovani krošnjarji (tepiharji) in cigani. Tudi ti potujejo iz kraja v kraj pod pretvezo, da prodajajo različne izdelke (tepihe, nabožne sli- ke, ure, bižuterijo), opravljajo kaz- niva dejanja in nadlegujejo držav- ljane. Nekateri — zlasti cigani — iščejo razne krpe in beračijo, če pa se jim ponudi priložnost tudi kra- dejo. Tudi to so v glavnem ljudje, ki jim ni do poštenega dela. PRETEPAČI Posebno mesto med kršilci javne- ga reda in miru so pretepači, to so ljudje, ki se drzno in nespodobno vedejo na javnih mestih. Varnostni organi so letos obravnavali 868 pri- merov in jih zaporno kaznovali 270. Pogosto tu ne gre le za prekrške, ampak tudi za kazniva dejanja zo- per življenje in telo (uboji, težke in lažje telesne poškodbe, ogrožanje z nevarnim orodjem itd.). Medtem ko je bilo lani 331 takšnih kaznivih dejanj, jih je bilo letos že 247. Prav ti ljudje najbolj ogrožajo osebno varnost državljanov in -jih zato jav- nost najbolj obsoja. Kazniva deja^ nja vršijo največkrat v vinjenosti in največkrat tudi brez pravega vzroka, zgolj iz objestnosti. Pri tem uporabljajo nož in drugo orodje. Varnostni organi so doslej zoper takšne storilce kaznivih dejanj ost- ro ukrepali. Tako so zoper vinjene osebe (pretepače, razgrajače i. dr.) odrejali prisilni pripor do iztreznit- ve in jih nato prijavili sodniku za prekrške. Zlasti ob praznikih in plačilnih dnevih je bila v Celju ved- no pripravljena ekipa Ljudske mi- lice, ki je po potrebi takoj interve- nirala. V devetih mesecih letošnje- ga leta je bilo 270 primerov pripora do iztreznitve. Prihodnjič o alkoholizmu in kro- ničnih alkoholikih, o sezonski de- lovni sili, o mladoletnih prestopni- kih in drugem. J^ámema Pretekli teden lahko štejemo med »najmirnejše« tedne na naših ce- stah. Pripetilo se je razmeroma ma- lo prometnih nesreč, pa še te so bile — vsaj večina njih — lažje. Priča- kujemo pa, da tako vzpodbudnjih besed že morda v prihodnjem tednu ne bomo mogli več napisati. Prva poledica bo namreč povzročila celo vrsto prometnih nesreč, še zlasti, če jo bodo vozniki motornih vozil pri- čakali nepripravljeni in neprevidni. Iz prometne kronike preteklega tedna smo zapisali te-le prometne nesreče. VINJEN VOZNIK V četrtek, 17. oktobra, se je na ce- sti Pijavsko—Krško zaletel v drevo voznik tovornega avtomobila Ivan Vučkovič iz Cazme. Vozil' je proti Zagrebu in se je v Pijavskem zape- ljal v jarek, nato pa še v obcestno drevo. Predvidevajo, da se je nesre- ča pripetila zato, ker je voznik bil verjetno vinjen. Škode je za okoli 150 tisoč dinarjev. TRAKTORIST BREZ IZPITA POVZROČIL NESREČO V nedeljo popoldne je voznik trak- torja Alojz Drolc v Taboru pri Vran- skem povzročil prometno nesrečo^ Cesta, po kateri je peljal, se proti mostu spušča. Voznik, ki je na trak- torju vozil sedem delavcev — na- menili so se sušit krmo, je premočno pritisnil na zavore. Zato mu je levo kolo blokiralo in traktor je odneslo čez most v drevo, kjer se je prevrnil. Štirje delavci so se pri nesreči težko poškodovali in so jih odpeljali v bol- nišnico. Alojz Drolc je vozil neregistriran traktor, bil pa je poleg tega tudi brez vozniškega izpita. Kako je to mogoče? Kdo je neizkušenemu voz- niku dovolil, da prevaža ljudi in ka- ko je mogoče, da je vozil z neregi- striranim vozilom! Zanimivo je, da se ponekod na kmetijskih zadrugah pritožujejo zavoljo ostrih kontrol, ki jih izvajajo prometni uslužbenci. Kontrol torej ne marajo, sami pa tu- di prav malo store za varno vožnjo s svojimi vozili. Mi mislimo ravno nasprotno! Čimveč kontrol in čim- več ostrih kazni za kršilce promet- nih predpisov, pa bo nesreč manj in bomo varneje hodili po cestah! VELENJSKA CESTA — PRIZORI- ŠČE MNOGIH PROMETNIH NESREČ Lepo vreme v soboto in nedeljo je povzročilo, da je promet na cesti proti Velenju močno zaživel. No, hkrati s tem pa se je v teh dneh na tem odseku pripetilo tudi več pro- metnih nesreč. V soboto popoldne je vozil proti Šoštanju Ivan Tekavc. Nasproti poš- te je skočil pred osebni 'avtomobil otrok — Branko Bištan. Voznik je sicer zaviral, vendar je otroka podrl. Težko poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico. Isti dan se je pripetila prometna nesreča tudi v Vinski gori. Iz ve- lenjske strani je pripeljal motorist Ivan Horvat iz Smartnega v Rožni dolini. V Vinski gori se je zaletel v pešca Alojza Hribarja. Motorist je padel in se težko poškodoval, pešec pa je takoj po nesreči pobegnil. Vzroka nesreče še niso točno ugoto- vili. V nedeljo je po cesti Velenje—Pe- trovče mnogo prehitro vozil voznik džipa Miran Poič iz Zagreba. Cesta je močno zavita in polna nepregled- nih ovinkov. Na enem izmed njih je Miran Poič zapeljal v levo, ker ovinka ni mogel izpeljati. Prav v tistem trenutku je z osebnim avto- mobilom iz nasprotne smeri pripe- ljal Evgen Ferian. Vozili sta trčili. Ferian in njegova žena sta se laže poškodovala, na vozilih pa je za okrog 250 tisoč dinarjev škode. V nedeljo se je na tej cesti pripe- tila še ena podobna nesreča. Z mo- tornim kolesom se je proti Velenju peljal Jože Kolar s sopotnikom Av- gustom Jagrom. Na ovinku pri Bev- čah, kamor je prehitro zapeljal, ga je zaneslo v levo stran ceste. Po njej pa je iz nasprotne smeri prav v ti- stem trenutku pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija Kovač iz Ljubljane. Motorist se je zaletel v prednji del avtomobila in obležal težko poškodovan. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Škoda: nad 200 tisoč dinarjev. PREHITRA VOZNJA IN OVINKI Prehitra vožnja je povzročila že marsikatero prometno nesrečo. V ne- deljo se je tako zgodilo tudi na av- tocesti -v vasi Podračano- pri Breži- cah. Avtomobilist Stepan Flajpan iz Zagreba je hotel zaviti na levo stran ceste na počivališče. Cestnopromet- ni predpisi sicer to prepovedujejo, toda voznik osebnega avtomobila te- ga ni upošteval. Zavil je v levo prav v trenutku, ko je nasproti pripeljal motorist Stanko Cestnik iz Novega mesta s sopotnico Stanislavo Brod- njak. Osebni avtomobil je motorista podrl. Tako voznik motornega kole- sa kot sopotnica sta se težje poško- dovala in so ju takoj odpeljali v bol- nišnico. Materialne škode pa je za okrog 150 tisoč dinarjev. AVTOBUS SE JE PREVRNIL V JAREK Nesreča nikoli ne počiva! Čeprav v preteklem tednu ni bilo veliko pro- metnih nesreč, pa se je v torek pri- petila tako težka, da odtehta mnoge druge iz preteklih tednov. V Trški gorici — na cesti Dobje—Planina se je namreč prevrnil avtobus Ce 11-61, ki ga je vozil šofer Avtobusnega podjetja iz Celja Vinkp Turk. Avto- bus je vozil proti Šentjurju. V Trški gorici mu je nekdo nasproti pripeljal ročni voziček in avtobus se je umak- nil na skrajni desni rob cestišča. Tisti, ki poznajo cesto proti Planini, prav dobro vedo, kako ozka je ta pot. Poleg tega pa je tudi slabo vzdr- ževana — in vse to govori v opra- vičilo šoferju. Ko je avtobus zavozil na skrájni desni rob ceste, se je le-ta vdrl in avtobus se je v jarek prevrnil najprej na streho, nato pa obstal na kolesih. Pri nesreči se je več ljudi poško- dovalo. Devet so jih odpeljali v bol- nišnico, vendar so jih sedem — po tem, ko so jih previH in pregledali — izpustili. Dva teže poškodovana po- nesrečenca pa sta ostala v celjski bolnišnici. Materialne škode je za oicrog tri milijone dinarjev! LETOŠNJI OKTOBER JE RES ČUDEN »Letošnji oktober je čuden«, mi je dejal tržni гцц zornik tov. Murko. »Medtttf ko je bilo lani v tem mesec, vsega dovolj, tudi kupcev l prodajalcev, je letos tako p^^ nudba kot povpraševanje шц^, go manjša«. Kljub temu, ¡¡^ je na trgu manj pridelkov ko- jih je bilo v septembru, p^ jih vendarle ni premalo. Tìsk ki vsak dan hodijo na trg, j, še vedno lahko zadovoljni. Сџ di nas v glavnem samo to da se je letošnji oktober izt\¡. veril tradiciji. Cene so v preteklem ted\ nekoliko poskočile. Seveda ц^ jjri vseh pridelkih, za nehl tere pa to vendarle velja. Krompir so prodajali po dinarjev, belo glavnato zeli po 20 do 30, rdeče po 50 i- 70, kislo pa po 70 do 120 di narjev kilogram. Ohrovt je bi po 60, pesa po 40 do 80^ dim jev, koleraba po 60, Spinai po 120, pa tudi po 250 dinot jev kilogram. Endivjo so pn dajali po 90 do 150 dinarje\ radič po 200, cvetačo po U do 200 dinarjev itd. Fižol stročju bi lahko kupili že 100 dinarjev — bil pa je tui po 150 — fižol v zrnju pa ц 200 do 250 dinarjev kilogram. Na tržnici je še vedno v£- liko paprike, ki jo prodajajo po 40 do 80 dinarjev kilogram, nekoliko manj pa je kumar, ki so po 40 do 80 dinarjev. Podražila pa se je čebuk Prodajajo pa jo po 70 do 130 dinarjev. Hruške so bik po 80 do 120, grozdje po 80 do 170 dinarjev, suhe slive pc\ 170, fige pa po 180 do 312 du narjev. Orehi v lupinah se po- našajo s ceno 250 do 300 di- narjev, medtem ko prodajajo jedrca tudi po 1000 do Ш dinarjev kilogram. Jajca so po 36 do 42 dinarjev in kaze da ne bo ostalo samo pri tem.[ Na tržnici je zdaj tudi mlef ka dovolj. Prodajajo ga takt v prodajalni Agroprometa ks^ Lave in ga zdaj prav zares more zmanjkati. To pa je i di prav. Čemu bi gospodinj ki vse kupi na trgu, morá po mleko v mlekarno, če ji to od rok? I SMRTNA NESREČA TRAKTOR STISNIL OTROKA Mesec varnosti pri delu je in časj trimesečne akcije »Zaščitimo otroke! v prometu«. Kot nalašč se je prav zadnjem času pripetilo, že več težjih nesreč, ki pričajo, da nekatere go- spodarske organizacije in posamez; niki niti v teh dneh niso povečali previdnosti. V torek, 5. oktobra, se je ob 13^30 pripetila v Polju ob Sotli nesreča, katere žrtev je bil desetletni Fric Dimitrovič. Kako je do nesreče pri šlo? Ob usodni uri so trije delavci kmetijske zadruge Šmarje — obrat Polje ob Sotli porivali izpod kozolca traktor, naložen z jabolki. To opra- vilo so opazovali otroci. Eden od njih — Fric Dimitrovič, je v trenutku, ko ni nihče pazil nanj, skočil k trak- torju — verjetno z namenom, da b» vzel jabolko. Ker pa se je traktor že premikal, je desni blatnik otroka stisnil k zidu. Deček si je močno po- škodoval prsni koš in težkim poškod- bam je kmalu podlegel. Vsak komentar k tej nesreči j® odveč. Ce so otroci blizu, poostrim" svojo previdnost! Koiiiiàija za sprejem in odpoved delovnili razmerij pri Obrtnem podjetju KLJUČAVNIČAR CELJE — Aškerčeva 7 razpisuje prosto delovno mesto Šefa obračunske enote — instalacije Po'roj: visokokvalificiran instalater za centralno kurjavo in vodovod. Nastop službe možen taikoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe prostega delovnega mesta. TOVARNA TEHTNIC CELJE razpisuje prosto delovno mesto kurjača / z izipitom. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja do zasebne delovnega mesta. Kandidati naj se osebno javijo v sekretariatu podjetja. TOVARNA TEHTNIC CEL.IE MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Od 1». 10. do 20. 10. je bilo rojenih П dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Ivan Lipovšok, delavec iz Ci lja in Ana Videč, potjedelka iz Vodniža. Josip Gruber, str. ključavničar in Doroteja Pilih, lUlužbenka, oba iz Celja. Ivan Flajs, krovec iV Jožefa Lipovšek, delavka oba iz Celja. Ivan Jošt, klepar in Danica Kotar gospodinja oba iz Celju. Anton Kidrič, mi- zar iz Dobrove in Herta Križnik, servirka iz Stor. Milan Selčan, šofer iz Lipe in Erika l.csko.šek, delavka iz Celja. Milan Ciinper- niaii, veterinarski tehnik iz Lokovine in Ire- na Florjane, štiident iz Parižlj. Franc Podgor- nik, delavec iz Celja in Ana Reichel, šivi- lja iz Petrovč. Ivan Ocvirk, kovino pleskar in Jožefa Piišnik, kuharica oba iz Celja. Franc Rozman, delavec in Rozalija Gorišek, trg. pomoč, oba iz Celja. Ignac Tašnar, de- lavec in -Marija Skoflek, natakarica oba iz ( elja. Kazimir krempuš, strugar in Dani- jela Petre, nslu/benka oba iz Migojnic. Da- nijel Leben, str. ključavničar in .Marija Cia- beriek, skladiščnik oba iz Celja. Vincenc Šeligo, elektro instalater in Pavlina To- mažič, delavka oba iz Celja. Umrli so: Jožef Agrež, kmetovalec iz Last- niča, star 67 let. Jože Rime, otrok iz Sevni- ce, star 2 leti. Marija Jakob, gospodinja iz Dola pod Gojko, stara 74 let. Marija Sorli, gospodinja iz Mozirja, stara 74 let. UTONIL V GREZNICI V sredo, 16. oktobra je v Matkah pri Preboldu utonil v greznici pri domači hiši dveletni Marjan Sinčar. Fantek se je za hišo igral in sam od- maknil desko, ki je pokrivala grez- nico. Padel je vanjo in utonil. Na- šel ga je oče, toda šele takrat, ko je bil otrok že mrtev! Kako nepopis- no žalosten dogedek! RADIO CELJE Ponedeljek, 28. oktober 1%3 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Doris Day 17.25 Športni pregled 17.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Torek, 29. oktober 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Veseli prijatelji 17.35 Naši poslušalci čestiatajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Sreda, 30. oktober 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 v svetu opere 17.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo Četrtek, 31. oktober 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Kvintet ustnih harmonik Branka Kralj» 17.35 iJaši poslušalci čestitajo In po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Petek, 1. novembra 1963 ni oddaje Sobota, 2. novembra 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Za prijeten konec tedna 17.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba In reklame Nedelja, 3. novembra 1%3 12.00 Pogovor s poslušalci 12.10 Obvestila 12.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 12.25 Glasba za dobro razpoloženje 12.45 Stane Terčak: Macesni pod Olâevo DVA POZARA Preteklo sredo je do tal pogorel kozolec, last Hinka Martanška Svibnega pri Radečah. Zgoreli so tu- di kmetijski pridelki, zato je škode več kot za 800 tisoč dinarjev. Kot že mnoge, sta 'tudi ta požar povzro- čila otroka. Tri in petletna malčka sta se pod kozolcem igrala z vžiga' licami. Samo majhne neprevidnosti je bilo treba in že je bil požar tu. Drugi rdeči petelin pa je zagorel v torek, 22. oktobra na gospoda^ skem poslopju Marije Kranjc iz Voy nika. Škode je za okrog 35Ö tisoč di' narje^ 43 — 25. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 VABIMO VAS NA NASE IZLETE LONDON — osemdnevni izlet v d rupi po- hyifi novembra; istočasno ogled Amster- dama ill Rotcrdama; prijave do vključno ^о l'. oktobra, рп — šcstdnovni avtobusni izlet —'od- hoíí Ljubljane 28. novembra; istoča.siio (,Kompus — Beogradac. ^ >Kompas Celje Telefon 23-50 • GLEDALIŠČE Petek, 25. oktobra 1963 ob 15.30: Matej Bor: RAZTRGANCI. I. šolski abonma. Nekaj vstopnic je še, na razpolago. Sobota, 26. oktobra 1963 ob 15.30: Matej Bor: RAZRGANCI. Zaključena predsta- va za JLA. Ponedeljek, 28. oktobra 1963 ob 19.30: Ma- tej Bor: RAZTRGANCI. Gostovanje v Brežicah. Torek, 29. oktobra 1963 ob 15.30 uri: Hep van Delft: HURA SONCU IN DE2JU. Zaključena predstava za IV. osnovno šolo Celjie. Sreda, 30. oktobra 1963 ob 15.30: Hep van Delft: HURA SONCU IN DEZ,JU. Za- ključna predstava ¿a IH. osnovno šo- lo Celje. • KINO KINO UNION do 28. 10 ^ »prepovedane strasti«, ame- riški barvni Cs film 29. 10. — 31. 10. »Zadnje salve«, ruski film kino metropol do 28. 10. »Milijonarka«, ángleSki barvni Cs 29. 10. — 30. 10. »"Radopolje«, jug. film 31. 10. — 2. 11. »Njena edina ljubezen«, ameriški barvni Cs film matineja ' 27. 10. »Anastazija«, ameriški l»arvni Cs film kino »svoboda« šempeter v sav. dolini 26. in 27. 10. »Oko za oko«, ameriški barv- ni'Cs film 30. 10. »K Jamajki«, franc, barvni film 31. 10. »Samorastniki«, slovenski film »partizan«, društvo za telesno vzgojo — kino odsek sevnica 26. — 27. 10. »Prepovedani planet«, amer- film 30. 10. »Oliver Twist«, angleški film •PRODAM Ugodno prodam zelo dobro ohranjen mo- ped »Colibrí«. Smole Stanko, Polžanska vas 9, Šmarje pri Jelšah. Prodam kompletni globok otroški vozi- ček. Gobec Janez, Zg. Trnovlje 18. Prodam dobro ohranjen FIAT 600. O^led v popoldanskih urah — Vrunčeva 28. Kombiniran italijanski otroški voziček prodam. Oblakova l, Romih. Prodam emajliran štedilnik. Naslov v upravi lista. Kuhinjsko pohištvo in bel emalliran šte- dilnik ugodno prodam. Srdič, Dobro- va 23. Večjo, moderno kuhinjsko kredenco in novo ogrodje' za kavč prodam. Mizar — Teharska 24, Celje. Prodam enostanovanjsko hišo v So. Lož- nici pri Žalcu št. 53. Ogled v popoldan- skih urah. Prodamo dve dobri plemenski kravi. D. Snabl, Frankolovo 1. Ф KUPIM Kupim novejšo enostanovanjsko hišo z nekaj zemjje. Roza Matek, Zidani most Kupim vseljivo enodružinsko hišo v Ce- lju. Ponudbe poslati na upravo Celjske- ga tednika pod »Gotovina«. Kupim enostanovanjsko hišo, po m-^žno- sti ob glavni cesti Šempeter—Cc'jo. Na- slov v upravi lista. 9 STANOVANJA Dvosobno stanovanje v Dobrni zamenjam za enako v Celju. Naslov v upravi lista. Zakonca brez otrok iščeta prazno sobo v Celju. Na.5emnino plačata za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista. Oddam opremljeno sobo trem solidnim moškim osebam. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvosobno stanovanje (v bloku) v Mariboru za enako v Celju. Ponudbe pod ,šifro »Maribor Celje«. • SLUŽBE VAJENKO za Cvetličarno sprejmemo. Cvetličarna — Zldanškova 22, Celje. Uslužbenka s srednje strokovno izobraz- bo in 3-letno prakso v tajništvu pod- jetja, išče primerno zaposlitev v Celju ali okolici. Pogoj: samsko stanovanje. Naslov v upravi lista. Ф RAZNO Iščem žensko za štiriurno varstvo otro- ka. Naslov v upravi lista. Mlad kmečki fant gre v popoldanskem času v pomoč na kmetijo v bližnjo oko- lico Celja. Naslov v upravi lista. Za uspešno opravljeno operacijo se pri- srčno zahvaljujem primariju dr. Sušter- šiču iz kirurgičnega oddelka Celjske bol, nišnice. Zahvaljujem se tudi ostalemu osebju. Ilovšek Ivan in Verica. e PREKLICI PREKLIC Podpisana NADA DIMEC — socialna oskrbovanka. Ostrožno, p. Celje, prekli- cujem kot neresnične vse žaljivke, ki sem jih izrekla dne 10. 6. 1963 proti ALJAN- CIC FRANCU - upokojencu, Ostrožno, p. Celje, jih rbžaltfjem in se mu zahva- ljujem, da odstopil od kazenskega pre- gona. Nada Dimec PREKLIC Preklicujein žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Kramaršič Josipini. Doler Lädislav, Dobriša vas 18 PREKLIC Podpisana JAN MARIJA, gospodinja iz Petrovč št. I", preklicujem kot neosno- vano in obžalujem v.se izjave, ki sem jih dala o PRETNAR Nadi, zobni instrumen- tarki iz Zdravstvenega doma iz Žalca, v dopisu, objavljenem v 14. številki Celj- skefîa tednika na strani 10, pod rubriko »Vaše vrstice« in ood npslovom »Ali je razočaranje vzro'. za slabo ponašanje«, ter se ji zahv?:,iujem, da je odstopila od tožbe. Jan Marija STANOVANJSKA ZADRUGA »DOM« Celje, Trg Svohi-de 10 VABILO Vabimo vse člane zadruge, da se ude- ležijo II. redne seje zadružnega sveta, kibo v sredo, 30. 10. 1963 ob Ifi. uri v dvorani Okrajnega sindikalnega sveta Celje, Slandrov t'g št. 5-1. Dnevni red: 1. Določitev zapisnikarja in izvolitev dveh overovateljev 2. Pregled sklepov zadnje seje 3. Poročilo predsednika UO 4. Razprava Ir sklepanje o poročilu predsednika UO 5. Razno Predsednik ZS Kos Zvone 1. r. Komisija za volitve in imenovanja Občinske skiipščine Celje RAZPISUJE mesto glavnega direktorja Tovarne emajlirane posode v Celju Po,goji: tehnična ali ekonomska fakulteta in najmanj 7 ¡ili vsaj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospochi ! stvii. Kandidati naj vlagajo ponudbe na Občinsko skupščino Celje do 15. novembra 1963. K vlogam naj prilože še izcrjicn živi jeu je"i>¡ z opisom delovne dobe, prepis diplome in potrdilo, da niso v disciplinski oz. kazenski preiskavi. od sobote, dne 26, 10. do petka 1. 11. 1963 Sobota, dne 26. 10. 1963 Srnin hrbet ali gtegno z brusnic, in cmokom \ 250. -400 Preslaninjen divji zajec s cmo- kom 250 400 Piščančeva obara s parmezanovi- mi žličniki 200—300 Polenovka (Bakalar) na dalma- tinski način 200—300 Pečenica ali krvavica s kislim zeljem ali repo 250^350 Kremove rezine 80 Polnjeni krofi 45 fieđelja, dne 27. 10. 1963 Preslaninjeni divji zajec s cmo- kom 250—400 Srna v divjačinski omaki s cmo- kom 250—400 I^čenica ali krvavica s kislim ze- ljem ali repo 250 -350 ^bja juha z ajdovimi žganci 250 Kremove rezine 80 Polnjeni krofi 45 Ponedeljek, dne 28. 10 1963 Štajerska kisla jutia s prilogo 130 200 Ricet s prekajenim svinjskim me- ■ 150 250 Telečji perkelt s širokimi rezanci 150—250 ^arma s slanino in slanim zabe- Uenlm krompirjem 150 250 »^olnjeni krofi 45 ST. 23 Torek, dne 29. 10. 1963 Prekajeno s kislo repo ali zeljem 200 300 Srbski pasulj s prekajenim me- som 150 200 Segodinski golaž s slanim krom- pirjem 180—280 Telečja zarebrnica v gobovi oma- ki 250—350 Polnjeni krofi 45 Sreda, dne 30. 10. 1963 Krvavica ali pečenica s kislo re- po ali zeljem 250—350 Kmečka pojedina 300—400 Salonska plučka s cmokom 150 -250 Srbska pileča čorba ' 150 Polnjeni krofi 45 Četrtek, dne 31. 10. 1963 Pekljan goveji jezik s prilogo 180—280 Piščančev drob v obari s prilogo 180—280 Telečja obara z žličniki " 150—250 Štajerski lonac 180—280 Polnjeni krofi 45 Petek, dne l. 11. 1963 Morske ribe po izbiri ? Kalamari rižota s parmezanom 250—350 Svinjsko prekajeno z matevžem 250—350 idrijski žlikrofi 150 -250 Polnjeni krofi • 45 Vse cenjene goste obveščamo, da so pr- ve cene za male porcije, dočim druge pa za običajne velike porcije. V točilnici ste postreženi brez postrež- nine. — Obiščite nas in zadovoljni boste. ZAHVALA Ob bridki dzgubi moža in očka ANTONA .»iOCNIKA iz Celji> — Stanetova 22 se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodni- kom in znancem za spremstvo na njego- vi zadnji poti. Zahvaljujemo se 'sem, ki so z nami sočustvovali. Prisrčno se zahvaljujemo vsem daro- valcem cvetja, sostanovalcem in C. du- hovščini. ' Žalujoča že'.a Marija in sinova F:idl in Rudi z družinama Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnilt razmerij pri Ko- munalnem podjetju ^Ceste - Kanalizacija« Celje, razpisuje prosta delovna mèsta: 'dveh avtomehanike v — šoferjev enega ključavničarja — varilca enega geometre Osebni dohodki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohod- kov. Ponudbe je poslati pismeno do vključno 31. 10. 1963 ZAHVALA Ob hudi in prezgodnji izgubi drage hčerke in sestre DRAGICE JAGER se isikreno zahvaljujemo Vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji I>oti in ji poklonili toliko cvetja in vencev ter z nami sočustvo- vali; zlasti se zahvaljujemo dijakom Učiteljišča, profesorskemu zl>oru, pevskemu zboru, učiteljem in učencem osemletke v .Šent- jurju ter duhovnikom. Posebno zahvalo izrekamo dijakom 4. let- nika Učiteljišča, ki so Dragici posvetili toliko pozornosti, jo to- likokrat obiskali v Wlnici, jo tolažili ter ji s tem lajšali bolečine: ■'.la njeni zadnji poti pa ji poleg številnega cvetja in venc(M' izrekli lepe poslovilne besede. Zelo smo hvaležni tudi osebju internega oddelka bolnice, ki kljub prizadevanju zdravnice dr. Kratitbergerjeve in veliki požrtv4)valnosti sestre Cvetke niso, mogli doseči, kar so želeli — da bi jo ozdravili. Vsem So enkrat prisrčna hvala. Družina Jagrova Šentjur — Coričica. 10. okiohra l'iíñ Sporočamo žalostno vest, da je preminil tovariš STRES FRANC računovodja Pridnega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili V najlepšem sno ;iinu Celje, 22. oktobra 1963 Uprava in sindikalna podružnica zavoda za zaposlovanje delavcev Celje iSfran i CELJSKI TEDNIK St. 43. — 25. oktobra 19бЈ Starega je zamenjal debeli Liidvig Erhard, bivši minister za gospodarstvo, zihijšnji kaiu ler Nem- ške zvezne republike. Mimo popev- ke, ki smo jo omenili že v besedilu, je znanu še (lnip;n: Dajte, imskusi naj tudi debeli, ce hodo njegovi j)rijemi usiH^li! Lcfn in leta se je poslavljal Koiirad Adenauer, a vsakič se je /.nova od- ine'il, da ho podaljšal svoj kanclerski položil}. Morda je čakal ustrezne pri- loinosti? In stari (Der Alte) jo je n resnici dočak\tl. Sicer ne tako. ka- kor si je 7.ami.