Izhaja vsak dan rasen in praznikov. Ugucd daily exoept Saturdays Sunday« and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upravniiki prostori: 2607 South Lawndale Avt. Office of Publication: S607 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 leto-year Cena lista )e TE^mH? ff^cj^' S ILL~ PONDELJEK. 14. JANUARJA (JAN. 14). 1M6 ^Acceptance for malMng at »pecial rate of po»tage provided for in McUon 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4, 191«. Subscription SS.0Q Yearly &TEV.—NUMBER 9 Splošna jeklarska stavka odložena; Truman skuša izravnati ■■■ Murray in Fairless kon- ferirala v Beli hiši k0rporacija ZAvrgla NAČRT • t*-" f Washington. D. G* 14. jan.— piulip Murray, predsednik jek-jirske unije in Kongresa industrijskih organizacij, je na apel predsednika Trumana odložil oklic splošne jeklarske stavke, ki se je imela pričeti danes, za teden. On in Benjamin Fairless, predsednik korporacije United States Steel, sta konfe-rirala s Trumanom v Beli hiši, nakar je sledilo naznanilo o odložitvi stavke. . Skupno naznanilo pravi, da se bosta Murray in Fairless ponovno sestala v Beli hiši s Trumanom in njegovimi svetovalci v sredo popoldne in konferirala o obnovi kolektivnih pogajanj. Tiuman je izrazil upanje, da bo stavka v jeklarski industriji odvrnjena. "Prepričan sem, da bo dosežen sporazum med jek-arsko unijo in jeklarsko industrijo," je dejal. ■ Pričakuje se, da bo Murray sprejel zvišanje plače za 18 in pol centa na uro. Jeklarska unija je prvotno zahtevala zvišanje za 25 centov na urou ali za dva dolarja na dan. Mnenje prevladuje, da bo ceni jeklu zvišana za štiri dolarje na tono. Chicago. 14. jan.—Člani ekse- kutivnega odbora Splošne fedt- nlk korporacije, je dejal, da so se direktorji po temeljiti disku-ziji izrekli proti sprejetju priporočila odbora. Unija združenih avtnih delavcev je oldicala stavko, ko je korporacija odbila zahtevo za zvišanje plače za 30 odstotkov. Walter P. Reuther, podpredsednik unije in vodja stavke, je podal izjavo po naznanilu, da je korporacija zavrgla priporočilo Trumanovega odbora. "General Motors še vedno izziva unijo in federalno vlado," pravi izjava. "Korporacija je zavzela stališče, da lahko samo odloča o kontroverzi. S tem je ponovno demonstrirala, da ne priznava nobenih obveznosti napram delavcem, ki delajo zanjo. Korporacija še postavlja nad vlada" . Lloyd "K. Garrison, načelnik Trumanovega odbora, je izrazil razočaranje zaradi stališča avtne korporacije. Waahlngton. D. C.. 12. jan. — Predsednik Truman je odobril piiporočilo svojega odbora, ki je posegel v konflikt med unijo združenih avtnih delavcev in korporacijo General Motors, glede zvišanja plače za 19 in pol centa na uro. V stavki proti korporaciji, ki traja že 51 dni, je zavojevanih okrog 200,000 delavcev. Unija zahteva zvišanje plače za 80 odstotkov, dočim je kpr- u*«* £2) jjg-3 PoS naznanili oklic splošne zadnji teden, so se na svoji seji izrekli za odložitev stavke za 30 dni. Federacija ima čez 250;000 članov. Ernest Weaver, predsednik neodvisne unije Association of Communications Equipment VVoikers, je preklical stavko proti Western Electric Co. v Chica-ru. New Yorku in drugih mestih. Odpoklical je pikete ln pozval stavkarje, naj se vrnejo , na jlelo. Lackawana, N. Y., 12. jan. — Več tisoč jeklarskih delavcev je sinoči odložilo orodje in zastavilo proti Bethlehem Steel Co. StavkoVne straže so bile takoj formirane za piketiranje tovarn. Joseph P; Molony, direktor jeklarske unije CIO, je dejal, Ja je avtoriziral oklic stavke, w so se pogajanja s kompanijo izjalovila. On je napovedal, da >odo vsi delavci zastavkali. Po-*'Ja v Lackawani je bila mo-Wizirana za akcijo Ukoj po oklicu stavke. York. 12. jan. — Pred Wnik Truman je posegel v tontlikt med jeklarsko unijo ,n kompanijami, ko so fe pogaja razbila, da odvrne sploš-»ta v ko v pondeljek. Kakor J* Philip Murray, pred-*ednik jeklarske unije ln Kon-industrijskih organizacij, Oznanil polom pogajanj in da * 60 splošna stavka pričela v »ndeljek, je Truman posegel v ■ontrovt rzo. Murray ln Bt-^•min Fairless, predsednik kor-o žar s Vojni tajnik Patterson v Jokohami Jokohama. Japonska, 12. jan. — Ameriški vojni tajnik Patterson je dospel v to mesto Iz Toki Je. Na sestanku a časnikarji je dejel, de bo obiskal Oseko. 1 Kobe in drugs japonska m«*sta. Kompani jo revidira la svoje stališče Odpovedala se bo patentnim pravicam Waakington. D. C.. 12 jan. — Aluminum Co. of America Je revidirala svoje stališče in naznanila, da se bo odpovedala patentnim praviesm in s tem o-mogoči 1 a konkurenco, To je storila v pričakovanju, da bo federalni justični department u-stavil postopanje. Kompanlja je obtožena kršenja provizij protltrustnega zakona. W. Stuart Symington, direktor administrselje za kontrolo previšne lastnine, je dejsl, da bo akcija Aluminum Co. omogočila obnovo obrata v tovarnah Reynolds Metsls Co. v Arkan-sasu. Te tovarne so v Hurricane Creeku in Jones Millsu. R. S Reynolds, predsednik Reynolds Metals Co., je dejal, da bodo tovarne kmalu obnovile obrat. Tt so pioduclrale aluminij za ameriško armado v vojnem času. Symington je obdolžil Aluminum Co. of America, da Je sku-ials blokirati konkurenco. Zdaj, ko Je revidirala svoje stališče, bo rešen problem Industrije sluminija. I. W Wilson, podpredsednik Aluminum Co., Je dejal, da se bo produkcija aluminija povečala. I^etna produkcija njegove kompanije je znašala 700,000,000] funtov, produkcija Reynolda Metals Co pa 350,000^00 funtov. >1' . ' Krvavi izgredi v Buenos Airesu Buenos Aires, Argentina, 12 jan. — V izgredih, ki so nastali v središču mesta, so bile tri o-sebe ubite In osem ranjenih. Kpofjadlt so se člani nacionalistične organizacije In prietaši polkovnik* Juana FVr«,»»«,« L ZASEDANJE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV Bulgijški zunanji minis* ter Spaak izvoljen za načelnika ATTLEE POZDRAVIL DELEGATE London. 12. jan. ~ Zasedanje skupščine Združenih narodov se je pričelo in upanje je, da bo uspešno, Civilizirani svet je storil prve korake v prizadevanjih sa ustanovitev svetovno vlade v interesu vzdrževanja in zaščite miru. Belgijski zunanji miniater Paul Henrl Spaak je bil izvoljen za načelnika konference, na katero so prišli reprezentanti 51 držav v okviru Zciruftanih narodov. Prtmitr Cltmtnt At-tlee je v Imenu Velike Britanije pozdravil delegate. V svojem govoru je naglasil, da morajo države demonstrirati isto odločnost v naporih sa utrditev miru kot so Jo v vojni, ki jt rtzuH-rula v porazu oaišČnlh sil. "Pat velesil mora v smislu čarterja, sprejetegs in podpisanega na konferenci Združenih narodov v San Frsnclscu, prevzeti odgovornost sa vzdrževanje in zaščito miru," jt dtjal. "Iznajdb* atomske bombe Jt zudnjt svarilo človaštvu, da mora kranltl na novo pot, čt st ho-čt Izogniti uničtnju." Attlee je govoril 45 minut, Po govoru jt prišla na dntvnl re* izvolitev načelnike. Btssdo - jo ftdbil Andrr) Gromyko, ruski delegst ln poslanik v Washingtonu. On je nomlnlral' sa načelnika norveškega zunanjega ministra Tryga Lieja. Potem so govorili delegati drugih držav. Sledile so volitve, pri katerih Je dobil Spaak 28 glasov, Lie pa 23 glasov. Opozicija ruske delegacije proti Spaaku je razumljiva. Spssk je znan kot zagovornik močne ekonomske zveze med Belgijo, Veliko Britanijo, Francijo in ostalimi državami v zapadni Evropi. On je za usUno-vitev bloks teh drŽav proti Sovjetski uniji. Ameriški dršavni tajnik James F. Byrnes Je glasoval za norveškega zunanjega ministra in se s tem postavil na stran ruske delegacije. Albanija proglašena za republiko Kralj Zog izgubil prestol I^ondon, 12. Jsn. — Majhni Albanija, ki je bila težko prizadeta v teku vojne, se je progls-sila za republiko, pravi radijsko poročilo iz Ankare, Turčija,' Kralj Zog je s tem Izgubil prestol ln se pridružil grupi odstavljenih evropskih monarhov, . Radijsko poročilo citira vesti iz Tirane, glavnega mesta Albanije, da je ustavna skupščina 82 članov proglasila deželo zs . republiko. Člani skupščine so bili Izvoljeni pri volitvah v decembru. Vlada, katere predsednik je En ver Hodja^ni ImtU opozicije pri volitvah. Ta s^ Je l/rekla za odpravo monarhije"in ustanovitev republike, Kralj Zog, ki živi«v izgnanstvu na nekem posestvu v bližini Londona, Je bil Informiran, da se Je Albsnija proglasila za republiko. On Je pobegnil Is dežele I. 1939, ko so italijanake čete udrle v Albanijo. Btttd-ni k Zoga je dejal, da jt kral| pričakoval proglaaitev Albanije m r**|Hibliko. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (HJUBLO ni VJtSTWIMA slovenske narodne podporne JEDWOTK države (isvoa M leto. DN so pol leta. 91 J« m četrt loto; so CMh Co- 9749 m oslo loto. 99.79 ao pol letaj 00 »ufcecription rotooi for Um (Jailed Slates (except Chi cope) Canada 99 AO per yeor C M capo and Cook County 97 M pes ■ eoMUfflo* 99 09 par year. tlsnker so no vračajo. Rokopisi literarne vsoblao (črtice. lid.) so vrnejo pošiljatelju la * »lučaju, te |e peilošil e will not bo plays, polnn. sla« wOl bo by seU ZA ČRNO REAKCIJO SO MINILI ZLATI ČASI Cleveland. O.—Klerikalni za krknjenci se vedrvo bruhajo strup na današnjo Jugoslavijo Pri "svetovnem" listu A. D. se še vedno grozno zvijajo v stra šnem sovraštvu in gnjevu proti sedanji delavski vladi in demokratični federativni republiki Jugoslaviji. I Se vedno, dan na dan, spacajo skupaj po več člankov, ki so polni izmišljotin, zavijanj in laži proti Titu, Kidriču in drugim, ki so v vladi. Pišejo, da je dolž nost jugoslovanskega ljudstva, Dstum v oklepaju na priirer (January 31, 194«), poleg vaiega imena | da požene te komuniste, posebna naslovu pomeni, da vem Je s tem datumom potekla naročnina vite jo pravočasno, da se vam list ne ustsvi. PROSVETA 2*57-59 So. Lawndaia Ave« Chicago 21 Illinois MEMBER or THE FEDERATED PRESS , Glasovi iz naselbin »119 Pono- Vojaki hočejo domov... no Tita iz vlade, ki naj gre o-znanjat svoj totalitarni komuni- stični evangelij v Rusijo, v Jugoslaviji pa je treba postaviti drugo vlado itd., itd. Torej, kaj si mislite simpati- Zadnje čase prihsjsjo bolj in bolj pogosto poročils o veliki de-1 čsrji sedanje jugoslovanske vla-moralizaciji in celo o odprtih revoltah ameriških vojakov v Evropi de? Tukajšnji klerikalci se pri-in na Pacifiku. " Demoralizacija naše okupacijske armade v Nem- pravljajo, da se združijo z vse-ciji je na primer tako popolna, da mnogi poročevalci in opazovalci jni ostalimi fašisti, begunci in prihsjsjo do zaključka, da jo bo morala vlada do zadnje čete po- izdajalci, ki so raztreieni na Ko-tegniti domov in prepustiti nadziranje Nemčije, to je ameriške roškem, v^uj/ati^nu in ^iTnaZ '^ ameriških dezerte^ev; (nekaUri jih cenijo na 10,000), ki delajo vse kaj drugega kot čast svoji do- K ln ^ |maj() škofa Rožma. movini. Mnogi teh dezerterjeV, kakor smo že večkrat citah, se I e/a pu dnjge uke ^ preživljajo .s Utvino. ropom in črnim trgom. Deloma vsled tega Hene mQie na bvojj ■gtranjf poln deloms vsled političnih razlogov je Amerika izgubila skoraj K tegg pa tudi ^^ye blago-vesavoj prestiž v Frsnciji. ,love> je j^naga gotova in v Ju- Zadnje dni smo čitali ali slišali po radiu poročila o odprtih re- goslaviji bodo končno dobili res voltah ameriških vojakov v Frgnkfurtu, Nemčija, in Manili na | pošteno in demokratično ljud-Filipinih. V obeh krajih je demonstrirslo tisoče vojakov, cele gamizlje, ki protestirajo proti demobilized j ski politiki vojnegs department in zahtevajo takojšen povratek v Ameriko. | V Frankfurtu je zadnjo sredo pet tisoč vojakov obkolilo glavni stan generala J. T. McNaineyja, poveljnika ameriških okupacijskih sil v Nemčiji, grozilo vojaškim avtoritetam in zahtevalo, naj jih takoj pošljejo domov. V Manili pa je tisoče vojakov skozi več dni demonstrstivno protestirslo proti politiki vrhovnega štaba. Do teh demonstracij je prišlo, ko so izvedeli, da je njih vrnitev domov odložena za nedoločen čas in da sploh ne bodo še kmalu demobilizirani. In to ne samo vojaki na Filipinih, marveč na vseh okupiranih otokih na Pacifiku. Tako izjavo je podal neki general na Pacifiku, nakar )a prišlo v manilski garniziji do odprte revolte. iko vlado. Za nasprotnike pa pride inkvizicija . Poglejmo kaj piše slavni svetovni list na St. Clair ave. v metropoli, to je dična A. D., z dne I.« decembra. Uredniške članke zadnje čase pišejo zviti pater Ambrozlch, Gabrovšek in drugi (Ne vem, ali je lastnik lista še James Debevec ali ne). Omenjeni članek pod naslovom "Poraz komunizma v Avstriji," se Klasi: "Troje volitve v^vropi so v zadnjem času pomembne. Avstrija je volila 25. novembra. Glasovi o veliki demoralizaciji in nezadovoljnosti ameriških vo-1 Trdijo, da so bile volitve svo* jakov v Evropi in na Pacifiku sploh prihajajo že mesece, toda bilo bodne. Vodila jih je vlada, seje le godrnjanje. Zadnje dni pa je Izbruhnilo v Uki dimenziji, da stavljena iz treh Strank, ki so je novi načelnik generalnega štaba general Elsenhower brzojavll vsem poveljnikom v inozemstvu, naj svoje okupacijske garnizije znižajo na minimalno potrebo, vse druge vojake pa pošljejo domov. Dejal je, da problem transportacijc ni več kritičen. •Koliko bo U Eisenhowerjeva odredba dobila 'odmev in kako hitro, je vprašanje. Med 9« volitev udeležile. Vse so torej lahko kontrolirale volilni postopek in volivne rezultate. Avstrija je sedaj tudi pod za vezniŠko kontrolo in so tako za- I generali in drugimi viljiml oficirji lo-l^'Tnllli drsstično znižanje zanje pomeni degradacijo na nižja častniška ppl uh volitvah ;c dobiU mesta ali pa celo izgubo dobre službe. Prav to Je tudi vzrok za- , dfikfl stranka tQ je kaj vsa vojaška klika insistira na veliko stalno armado in prisilno ^^ katoličanov. Ta je do-vojaščlno po vojni. Vsled tega se jim tudi nič ne mudi z demobi- Wjg g5 mftnmoj Na potu je bilo strsšno! Um sem, ds ne bom nikdar vet v del svojih otrok. Do TrsU sem se vozil 12 dni. se kljub temu pa sem sre< -spel domov. V čssu, ko sem w v Trstu. sU mi sestri TereriP in Marija prinašali hrano in < * leko, da me niso uši rszne*le! Ko sem prišel domov, so m šli v naše kraje četniki »" m vsak dan Iskali terence «n tirane No, vendar ni bilo dega Končno pa smo 26 aprila, ko je naša hrabra narodna osvobodilna vojska grmela preko Mašuna in (Dalje na straiu) IMC. 14 JANUARJA 1946 IVEVCE, TRDNJAVA PROB PARTIZANOM Obsodba Ljubljanske kreditne banke in Združenih papirnic Ljubljana, 21. avgusta.-Vce-raišnja razprava proti vodilnim fnom Ljubljanske kreditne tanke Združenih papirnic Vev-in pridruženih podjetij je do £aja razkrinkala vso gnilobo teh .za slovensko gospodarstvo važnih podjetij v času oku-ogcije Z vso prepričljivo jasnostjo je razprava pokazala, da ie bila rešitev in pomnožitev k^-oitala vodilna nit vsega nehanja "te čaršije, ki je končno vodila do vse globljega sodelovanja z oku-ootorji. Njihova miselnost je ,jja povsem druga od miselnosti večine slovenskega naroda, ki se je od prvega trenutka zavedalo, ^ je vsakršno sodelovanje z okupatorji v škodo narodu. Prav ti ljudje, ki so na razpravi ob sleherni priliki naglašali, da so bili dobri slovenski patrioti da so bili ves čas celo podporniki osvobodilne borbe, pa so se delali povsem nevedne takrat, ko je šla za odgovor, ali so vedeli. kaj je osvobodilna borba zahtevala od slehernega zavednega Slovenca, in so se za vsako očitano krivdo izgovarjali, da so vse, kar ni bilo v skladu z jasnimi in čistimi načeli te borbe, napravili pod pritiskom okupatorja. Vemo pa, da se vsi zavedni Slovenci nikdar niso pokoravali diktatu okupatorja, nasprotno, da so se mu na vsak cosak upirali. I Razprava proti vodilnim članom te denarne čaršije pa je po- cazala prav nasprotno: ne le, da so se LKB in Vevče pokoravale diktatu okupator j ev, temveč so povsem prostovoljno, brez vsa-cega pritiska iz Vevč iz svojih sredstev zgradili pravo trdnjavo in okrog nje utrdbeni pas v So-strem in Dobrunjah proti prodi-rajočemu partizanstvu, ki si je iz tiste strani pripravljalo pot v svojo prestolnico Ljubljano. [Ta trdnjava je bila skrbno zgrajena na stroške podjetja, v njej je bilo življenje skrbno organic zirano tako, da bi se v njej ne moglo razmahniti uporniško delo, in podjetje je šlo tako daleč, da je pripadnike OF preganjalo in izročalo v roke okupatorjev. Medtem pa je podjetje z dobič-kaželjnim ciljem izpopolnilo obrat in dvignilo produkcijo na oredvojno višino v takšni meri kot nobeno drugo podjetje v Sloveniji. Do odkritja vseh teh dejstev je pomagalo delavstvo, ki je vso dobo okupacije stalo budno na straži in je na včerajšnji razpravi razkrilo dejstva, ki prisilila javnega tožilca, da je Pjrkrat razširil obtožbo. Za vojno vašnol iBrez izjeme vsi obtoženci so z nekakšno užaljenostjo, včasih Piav teatralično odločno odklanjali vsak očitek sodelovanja z okupatorjem. Zanje so bili bančni Posli, policijski tekoči računi, s fašističnim Dopolavorom |n a v a d n i administrativni [pavki. Prav tako je bila produkcija papirja, čeprav je v dobi okupacije narasla na predvojno v'sino, nekaj, kar je bilo v tej v°jni povsem brez pomena. Po-Vzf*'li so se do trditve, da so z nJ'> takorekoč rešili slovenski f»nid pogina, ker da je zanj iz tuJ»ne prihajal živež, in skušali r tUfl' (»n pričati sodnike, da bi H da»' * ne mogli tiskati časo-5,yjv. če bi oni ne bili ohranili rf)i*ga fxxljetja. Prav je dejal pn izmed prisednikov, da je hn.nil Slovenca samo zato, * bl ' 11 '»dni upor ne zavzel še r:'1'1 'n zanj nevarnejših oblik *kak'» J'' bilo h papirjem za pro-Mand., Jn tisk? Vsi vemo, da ^ "med pridobitev moder-l-mc' ta. da se ne bije samo l77777^' m. temveč tudi s propa-Tudi naše partizanske potrebovale papir za propagando. Medtem so ' 'viKnile svojo produkcijo ■ je iz okroglo 1,900.000 ' 1 ^40 narasla na okrog 10,-""v letu 1943. To je bil čas. I r»aše partizanske tiskarne l"imanjkanje papirja za " "svobodilni tisk. K za "btožencev glede pro-1 i,apirja je točno pripom-^•dnik senata, češ da so Hal1 "»njo z očmi trgov-"ikirjev, narodnooevo- ru Vev< akfi vir b futi IM bodilni borci pa z ofcmi partizanov, ki so vedeli, kaj delajo Vevče za okupatorja, oni pa sq komaj našli kak košček papirja za "Poročevalca", za katerega je ves narod nestrpno čakal. "Kompanlja smrti" Povsem jasno je, da so imeli okupatorji velik interes na polni kapacitet* dela tovarne. To je šlo v račun tudi lastnikegn, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so tej težnji ustregli. Ker je bilo to v nasprotju s smernicami narodno osvobodilne borbe, so partizani izvedli napad na tovarno. Niti tedaj podjetniki niso odnehali. Kaj je vedel povedati o tem vodilni član dr. Ciril Pavlin? Ko je ves narod vedel, da je treba rušitj vse, kar" služi okupatorju, je bilo njemu le žal milijonske ffko-de, ki je nastala s požarom —S tem trenutkom pa se je lastnikom ponudila tudi ugodna prilika, da so iz podjetja ustvarili pravo trdnjavo z električno razsvetljavo in okrog nje utrdbeni pas, ki naj bi služil kot obramba proti partizanom in njihovim težnjam. Obtoženci, ki so trdili, da so vse delali le pod pritiskom okupatorja, se niso upali niti črhniti na trditev prič, da je vse te utrdbe gradilo podjetje na svoj račun in je sam f-avnatelj dr. inž. Miloš Krof ta izjavil, da jih je ogromno stalo. Tedaj so se v bunkerje tudi naselili Italijani z razglasom: "Mi bomo pa straža in čim se bo pojavila sabotaža, vas bo itekaj postreljenih." Tedaj se je tudi zgodilo, da so prišli v podjetje fašisti, ki so iz stotin delavcev po imenu izbrali 16 delavcev in jih pod varstvom strojnic odpeljali v zapore kot talce. Eden izmed njih se je izrazil: 'To je vevška kompanija smrti." V podjetju pa je zavladal terorsRgd grožnjami, da bo ustreljen vsak, ki ne bo delal za okupatorja. Iz podjetja so bili sistematično izločeni vsi politično nezanesljivi ljudje, a med preostalimi so razne šikane in naredbe zasledovale cilj, da se onemogoči vsako sestajanje somišljenikov in da se prepreči vsako delo za OF. Delavec je bil zdaj bolj kot kdaj prej suženj dela, kajti vsaka lepota je bila preračunana in za najmanjši prestopek je padla grožnja, da bo grešnik odšel v pregnanstvo ali na prisilno delo. Priče so dokazale, da je podjetje samo delalo pod Nemci spiske tistih, ki naj bi bili odposlani na prisilno delo. Tendenca v izberi je bila očita: pripadniki OF so šli na delo, podjetje pa je ščitilo najbolj zagrizene bele in plave po-magače okupatorja. Mastni honorarji—ln drobtlne Medtem ko so obtoženci nenehno zatrjevali svoje patriotstvo in osebno skromnost, pa so podatki iz zapiskov podjetja povedali prav nasprotno. Tako je podjetje v marcu letos izplačalo na račun tantijem članom upravnega sveta 240,000 lir, za neki honorar 140,000 lir, ravnatelji Krof-ta, Guzelj in Pavlin so dobili za bilančno nagrado 150,000 lir, na predlog dr. Bolet« je bilo odobrenih 300,000 lir za diskretne posle ali "šmiražo", kakor se je izrazil dr. Bole. S tem so se okoristili Nemci in Italijani in se niso polagali računi. Nadalje je bilo odobrenih leta 1944 5 milijonov za zgradbo družabnega doma in stanovanjskih hiš ravnateljev. Na drugi strani pa prikaže pravo socialno lice teh ljudi postavka 1630 lir, ki jih je mesečno prejemalo 21 ljudi za preživnino po 30 do 35 letnem službovanju.—A "nacionalno zavedno" se je pokazalo podjetje tudi tedaj, ko Je od Štajerakega komisarja za utrjevanje nemštva pokupilo 2842 delnic slovenskih pregnancev. Obtoženci so se na razpravi predrznlli trditi, da so te delnice pravim lastnikom na razpolago Toda niti po osvoboditvi niso nikjer objavili svoje namere, d i te krvave delnice pogrnejo oropan i m lastnikom Tr dili so, da so sprsvljene v depo-tu. Porazna pa je bila ugotovi-I tev izvedenca, da se nikakor ne ! nahajajo v depoju, temveč so b»- PROSVETA le razdeljene med deset glavnih lastnikov, med njimi Ivanu Je-lačinu, dr. Boletu, Krofti, Sou-vanu in drugim. Prav tako je podjetje nesorazmerno plačevalo delavce in uredništvo, ki je imelo neprimerno boljše pogoje. Sodba Poslušalci, dolga leta zatirani delavci, so ob zaključku razprave burno pritrjevali izvajanjem Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s J itrani) nila Nemce iz naše vasi proti Klani. Potem se je naša vojska obrnila in prodirala proti Trstu. Narod je bil zelo vesel, jaz pa nisem bil, ker sem vedel, da igra je bil še vedno v Reki in Klanem, prav tako v Istri, in sicer okrog 45,000 vojakov. Hrabri Dalmatinci so sicer pritiskali proti Reki, toda Švab je bil dobro utrjen. Prišli pa so nato oddelki Titove vojske iz Dalmacije, kateri so bili mobilizirani v Italiji in dolixro oboroženi z zavezniškim orožjem. Prodrli so preko Mašuna v ilirsko Bistrico in zaprli pot Nemcem, ki so se pomikali iz Reke. Začeli so se strašni dnevi za nas. Vojna je divjala od Bistrice do Jadrana. Nemci so zopet prišli v Žabice in Trebča^, v Kuteževo pa niso mogli, kajti na našem Strženu je bila strojnica pri strojnici. Boj je trajal sedem dni. Dne 9. javnega tožilca Jerneja Stante-f^ ^končana,nemški pes ta, ko je sodnike pozval, naj spričo prekomernega ekonomskega sodelovanja z okupatorjem, spričo iz lastnih sredstev zgrajenega utrjevalnega Sistema okrog Vevč in spričo hudega terorja nad vsem narodhoosvobo-dilni borbi naklonjenim delavstvom, ki je vredno najtežje obsodbe,-sodijo vojaško, partizansko! V imenu narodov Jugoslavije je ob dveh predsednik senata tov. kapetan Lado Švigelj razglasil sodbo, po kateri so bili vsi obtoženci spoznani za krive v smislu prvotne in dodatnih obtožb javnega tožilca. Obsojeni so bili: Kot neposredna zatlralca delavstva in graditelja utrdb dr. inž. Miloš Krofta na 8 let prisilnega dela, zaplembo vsega pre-mqženia in 5 let izgube Častnih državljanskih pravic in dr. Boris Kalan na 7 let prisilnega , dela, zaplembo vsega imetja in 5 let izgube častnih pravic, Rihard Schwinger,, dr. Fran Pavlin in ravnatelj LKB Hanuš Krofta na 6 let prisilnega dela, zaplembo vse imovine in 5 let izgube Ustnih pravic, Josip Rosmann na 5 let prisilnega dela, zaplembo vsega imetja in 5 let izgube častnih pravic, inž. Oskar Dračer, dr. Alojzij Kobal in dr. Ivan Bole na 4 leta prisilnega dela, zaplembo vse imovine in na 4 leta izgube častnih pravic, dr. Ernest Rekar na 3 leta prisilnega dela, zaplembo vse imovine in 3 leta izgube častnih pravic, dr. Ciril Pavlin na 2 leti prisilnega dela brez odvzema svobode, zaplembo vse imovine in na 2 leti izgube častnih pravic, inž.- Milan Guzelj, Hmelj ak Fran jo in dr. Frido Pogačnik na zaplembo vse imovine in na 2 leti izgube častnih pravic, Ivan Vodnik in Avgust Jenko na zaplembo vse imovine, Ivan Jelačin, Viktor Naglas, Souvan Len st. in Leon ml., inž. Tomo Knez in dr. Alojz Kunst pa na zaplembo dela imovine, s katerim so udeleženi v trgovini, industriji in pri denarnih zavodih. Za krive so bili spoznani, a oproščeni kazni Ladislav Turk, dr. Albin Stele, France Rus in Matko Janežič. Končno so bila v korist države zaplenjena tudi vsa podjetja v -amjslu predloga javnega tožilcev Vsi obtoženi, ki so bili obsojeni na prisilno delo z odvzemom svobode, so morali kazen takoj nastopiti. Poslušalci, ki so vztrajali tako pozno v noč, so sodbo z zadovoljstvom in odobravanjem sprejeli na znanje. Problem španskega režima New York. — ONA — Diego Martinez Barrio, predsednik španske vlade v izgnanstvu, je izjavil tukaj v New Yorku, da bo španski problem prišel brez dvoma na razpravo na prihodnjem zasedanju organizacije ze-dinjenih narodov, ki se je pričelo 10. januarja v Londonu. Predsednik Martinez Barrio je na-glasil, da je Velika' Britanija edina večja država v Evropi, ki priznava vlado generalisima maju se je predalo v Bistrici 40 tisoč Nemcev. Potem smo pokopavali Nemce ves dan in strahu je bilo konec. Moj sin Pepo je bil v nemški internaciji od 8. sept. 1943 do 15. avg. 1945. Prosim,' dragi brat, da daš to pismo uredništvu kakšnega slovenskega lista s prošnja, da bi ameriški rodoljubi nabrali za našo vas kaj denarja, kajti nahajamo se v veliki potrebi. Hrane nam ne manika, pač pa maščob, obleke in obuvala. Tudi glede stanovanj je veliko pomanjkanje. Naša vlada se trudi na vse načine, da bi pomagala narodu, toda je veliko razdejanje, zato smo nujno potrebni pomoči. Dragi brat, jaz in moja družina nismo tako potrebni, vendar pa bi Te prosil,-če bi mi mogel poslati žago, Kajti orodja ae tukaj ne dobi Potreboval bi tudi mašinco. Kadar se bodo razmere malo ustalile, Ti bom vse poplačal. Prejmite vsi skupaj najlepše pozdrave od nas vseh. Tvoj brat Josef Celin, referent za gospodarstvo in promet, Kuteževo št. 51." Frank Celin. MARIBORSKI UDARNIKI DELA Marsikdo je nejevoljno zmajal z glavo, ko smo po šolah, tovarnah, uradih in Četrtih poslušali okrožnico, s katero jc Mestni" odbor ZMS požival mladino na udarniško delo. Ko co pa naši mladi aktivisti razložili pomen tega dela, se je marsikdo, ki je bil še včeraj omahljivec, navdušeno priglasil k prostovoljnemu delu. Pisana množica je hitela z lopatami na ramah in drugim orodjem na zbirališče na Trgu svobode. Zdaj ni nihče godrnjal, še prepevali so in ponosno zrli v veliko zastavo, ki je plapolala pred njimi. ^Vsa mariborska mladina, srednješolska, tovarniška, udarniška In iz vseh ostalih poklicev, pa tudi iz vojske, si je zavihala rokave in prijela za trdo delo. Kdo bi se zmenil za žulje, suj delajo za dvig svoje domovine. Prve čete so že pridno na delu. Tovariši iz gradbenega urada jim pomagajo s strokovnimi nasveti in načrtno razdelitvijo dela. Iz ruševin se? že slišijo veseli vzkliki in ruševine vidno izginjajo pod rokami mladih ljudi. Meljski in frančiškanski kvart ter tovariši iz Narodne obrambe tekmujejo med seboj in visoko vihtijo težke krampe. In glej, na vogalu Aleksandrove in Cankarjeve ulice je že viden uspeh njihovega pospešenega dela: lepa, gladka ulica. 98 mladincev in mladink se je znojilo ob tem delu, in z zadovoljstvom zrlo na viden uspeh svojih naporov. Druga skupina je odšla v VoŠ-njakovo in Vildenrajnerjevo u-lico. Tu se je zrcalila poveza- Franca—Rusija, Francija, Čeho-slovaška, Jugoslavija, Poljska, Belgija in druge evropske države pa niso nikdar priznale Fran-covega režima. Predsednik španske republikanske vlade se nadeja radi tega, da bo nastala na konferenci zedinjenih narodov mogočna skupina držav, kateri se bodo pridružile tudi nekatere latinski ameriške drži«ve, kot Mehika, Guatemala, Bolivija in Panama, ki bodo prijazne republikanski vladi v izgnanstvu. Po mnenju Maitineza Barria štejejo aktivni člani pokreta za odpor proti Francu približno 1,(HK),000 mož. Naglasll je, da je njegova vlada v tesnih stikih s tem pokretom. nost delavske in uradniške mladine. , Tovarne Huter, Kovina in toyarna letal so tekmovale s tovarišicami, ki so zaposlene.pri MOOF. Stolni in koroški kvart nista zaostajala za njimi. Ta skupina, ki je Štela 92 mladincev, je bila med najmarljlvejši-mi. Omeniti moramo, da naši mali pionirji iz koroške četrti niso prav nič zaostajali za svo-jiim starejšimi tovariši. Pa še Zrinjski trg se je dobro izkazal. Tam je delala tretja skupina, v katero je vključeno učiteljišče, trgovska akademija in inženjer-ska brigada. Nič ni bilo tarnanja med našimi prostovoljnimi delavci, rajši so si zapeli pesem ali pa med seboj čebljali. Najlepšo sliko udarniškega dela jc nudtlo bivše ŽivlhsKo sejmišče. 637 mladincev je brerf odmora odkopavalo in odnašalo ruševine. Tu je delala maribor ska gimnazija, protiavljonska brigada, vojno področje, magda lenska četrt, strelski 'bataljonj komanda baze in tovarna Erlih. Tudi v Magdaleni so hiteli delom, moška meščanska šola je z inženersko brigado na Kralja Petra trgu zakopavala jarke, Povsod je odmevala pesem krampov, lopat, pesem obnove. Še studenška četrt ni hotela narediti sramote, da bi zaostajala za drugimi.* Kopanje, zasipavanje lijakov, pa spet nalaganje in odvažanje vozičkov; mlade mišice se napenjajo in vendar je v očeh tisti nerazumljivi mladostni lesk in vsa usta se držijo na smeh. "Splošna stavbena" in mešana meščanska šola se su-četa tam okrog železnice, ki mora biti čimprej urejena, saj nam odpira pot v široki svet. Vseh 1145 tovarišev in tovari šle, ki so sodelovali v tej nedeljski akciji, se je dobro izks-zalo.* Ponosni na uspeh svojega prizadevanja odhajajo na svoje domove z zavestjo, da so polo žili nov kamen v temelj svoje domovine. Posamezniki so se izredno izkazali v tem delu, pa vseh imen ni mogoče na tem mestu omeniti. Kakor smo vedno doslej stali na braniku domovine, svobode in napredka, tako bomo tudi v bodoče ostali zvesti svojim ciljem. Naši ln tuji reakciji bomo vedno in povsod odgovorili le z našim delom in uspehi. Mariborska mladina. amerika in dohodki delavstva Napisal Elmer A. Benson. predsednik izvi šilnega odbora National Citizen« Political Action Committee Bodočnost pred nami je svetla. Amerika ima naravna bogastva in tovarne, farme in delovne sile, znanstvene in strokovnjaške predpogoje za produkcijo vsega po-trebnega za svoje državljane. To je ona osnovna resnica, stvarnost, katero so progresivne politične organizacije in poslovne unije vedno ponavljale in poudarjale v teku zadnjih mesecev in let. Ne le, da je to resnica, temveč istočasno je tudi izraz zaupanja dobrih ameriških državljanov v sposobnosti naše dežele, našega naroda in našega demokratičnega postopka. V protislovju & tem nazlra-njem pa imamo pred seboj tudi izjave najbolj reakcionarnih in najbolj mogočnih krogov velikega ameriškega podjetništva, ki trde, da ne smemo pričakovati niti polne produkcije niti polne zaposlitve, marveč se omeji« ti le na "visoko stopnjo zaposlitve." Najbolj ekstremisUčni elementi med njimi so celo žt objavili članke in pisma, ki nam hočejo dopovedati, da so "depresije koristne Ameriki." Danes, ko si delavstvo prizadeva, da si ohrani Izboljšani— če tudi še vedno nezadostni— standard življenja, katerega jt omogočila polna industrijska produkcija tekom vojne, se je vrgla vsa ogromna propagandna mašina velepodjetništva skupaj s svojimi zavezniki pri vodstvu in ravnateljstvu velikih Časopisov, na to, da naprti našim poslovnim unijam odgovornost za neuspeh pri uvedbi pol* ne zaposlitve. VelepodjetnlŠkl krogi torej zagotavljajo, da ameriško poslovne unije škodijo farmarjem veteranom in potroševalcem ker zahtevajo, da ostanejo njihovi dohodki neprlkrajšanl. Toda prodrli ne bodo, Ameriški farmarji so namreč Že spoznali temeljno stvarnost, da cene njihovih pridelkov vsakokrat padejo, kadar se znižajo dohodki delavstva, da vpraševanje po njihovih pridelkih utihne in da postane polna produkcija na farmi nemogoča. Nemogoče je zatajiti dejstvo, da rodbine, ki imajo nekaj več denarja, tudi nekaj več potrošijo. Ona dolga kampanja ameriškega podjetništva, da se primerja mezde delavcev v vojnih tovarnah z dohodki onih, ki v strelnih jarkih vrše svojo doli nost—kampanja, katere clM je bil, da zabile zagozdo med borce na fronti In delavce na domaČi fronti—je zdaj udarila na- zaj. Ameriški vojaki, ki ae zdaj vračajo s fronte, dobivajo ponudbe v industriji, ki dajejo še nižje dohodke kot njihova o-bupno nizka plača v vojski, mornarici in pomorski pehoti. Vojak z leno in dvoje otrok jo dobival mesečno nolmanj $128 v gotovini. V isti d6bi. to je, v času najvišjega takozvane-ga vojnega blagostanja, je prejemala tretjina ameriških delavcev od 10 do 30 odstotkov manjšo plačo kot ti slabo plačani vo-laki. In danea se nudije odslov-Ijenim veteranom približno Iste možnosti. Velepodjetnlkl so izjavili, da ho delavci nespametni in da s svojimi zahtevami pretiravajo Ljudje, ki delajo take Izjave v orilog podjetništva, imajo plače, ki jim prinašajo po $100 ali $200 tudi v času, katerega presplja Njihovi otroci ne bodo morali lestl manj radi tega, ker je zdaj konec vojne. Poslovne unije pa ao prepričane, da Je popolnoma napotreb-iio, da bi katerikoli ameriški o-rok imel v miru manj hrane ali obleke, zdravniške nege ali vzgoje kot v vojni. PoviŠki pla-ie, katere zahtevajo ameriški delavci, niso priboljškl in ne presegajo tega, kar so le dobivali med vojno—gre le za to, da *e dohodki ne bi znižali za 2ft do 50%. Gre za povišek mezde na uro, ki naj nadomesti krajši delavni čas ln ki odgovarja zvi-lani produktivnosti. Oni med nami, ki imajo farme, ali mala podjetja, ali ki niso člani unij, morajo podpirati zahteve unij CIO In AFL. Ako delavske sahteve propadejo, bodo trpeli vsi v depresiji, ki bo nastala. Le oni, ki so deležni velikanskih plač. bi uživali le nadalje vse dobrote življenja. Tudi ako bomo imeli 10,000,-000 nezaposlenih v letu 1946, bo mogla industrija le vedno delati ogromne dobičke, večje kot kdajkoll prej. Povilek v produktivnosti in tehnični napredek je to omogočil. Radi tega moramo zahtevati polno tapo-slitev in polno produkcijo, a kongres mora skrbeti za zakone, ki bodo uresničili in ustvarili te naše zahteve. —CIO. Imigracijska in nataralizacijska vprašanja in odgovori Zavezniška strela v glavnem okupecllakem sla««« v Berlin«*. Če bl ne bilo radi uniform, bi po obrazu ne mogel nihče soditi. Is katere dežele Je kateri vojak. Od leve na desne aet Francoz. Rus, Anglež In Američan. Vpralanjei Rad bi dobil k bi v to deželo svojega 15-letne-ga nečaka, ki je ostal brez staršev ter sem sedaj Jaz njegov najbližji sorodnik. Povedano ml je btto, da moram v to svr-ho napraviti izjavo oskrbe. Kaj pravzaprav to pomeni? Odgovori Ta zaprisežena Izjava (Affidavit of Support) pomeni, da se zavežete skrbeti za svojega nečaka, da ne bo postal javno breme potem, ko bo prepuščen v to deželo. Izjava mora tudi vsebovsti potrebne podatke ali informacije o vaši o-sebi—vaš«? ime in naslov, državljanstvo, poklic ali delo, ki ga opravljate, bančno vlogo ter druge podobne podatke. Ni prav lahko podati vseh teh informacij v omejenem prostoru cmegs članka, toda ako pišete na Common Council for American Unity, 20 Weal 40th at.. Now York II, N. Ym vam bo ta organizacija radevolje poslala list s temi podatki, In sicer v angleščini a-li pa v slovenščini, kskor želite. V tem listu boste dobili vse potrebne podatke glede potrebne izjsve (Affidavit of Support), kot tudi* glede finančnih doku* mentov, ki morajo biti poslani na pristojno mesto zaeno s to izjavo, Vključite pet centov poštnine, kadar pišete po omenjene podatke Priložite to lahko kar v znamkah. Vpralanjei Jaz sem vojak v armadi Združenih držav. Ko sem bil v službi preko morja, sem se zaročil t nekim dekletom tamkaj, Rad bi jo sedaj dobil v Ameriko. Pojasnjeno ml je bilo v zvezi s tem, ds Imajo žene službujočih vojakov pravico do prostegs prevoza, oclr. da stroške se njih prevoz semkaj trpi vlada. Ali velja Isto /a neveste volakov, ali morajo neve-ste-zaročenke plačati potne stroške same? Odgovoei Za potne stroške morate v tem slučaju plačati vi sami, ali pa vaša nevesta-zaro-čenka. Vlada plača prevozne stroške za žene vojakov armade Združenih držav, ne pa za zaročenke. Te morajo potovati kot navadni potniki in njihovi ženini, sorodniki ali prijatelji morajo plačati za njih prevoz. Vsekakor pa lahko službujoči vojak vpraša svojegs predstojnega Častnika, da rnu pomaga dobiti dovoljenje za prevoz njegove zaročenke. To bo nedvomno vsak predstojnl častnik rad sto-' ril, če bo le mogoče. e Vprašanje. MoJ brat bi rad zaprosil za državljanstvo Zdru* ženih držav. Pred par leti, na žalost, pa je imel sitnosti s policijo. Bil Je aretiran zaradi tatvine |n obsojen na šest mesecev Ječe. Ali mu bo to zabra-njevslo izposlovsnje državljanskega papirja? Odgovori Da. Po dejstvih, ki ste jih navedli, vaš brat ne bo mogel dobiti državljanskega papirja. Prosilec za ameriško državljanstvo mora biti dobrega moralnega značaja tekom petletne dobe pred zaposltvljo za državljanski papir. Radi tega, kar je zagrešil val brat, njegov moralni značaj ne soglaša s tozadevno zahtevo naturallzaclj-skega zakona. Počaka naj tortfj, da bo preteklo pet lei od onega dne, ko je bil obsojen v zapor, In šele potem naj vloži prošnjo za državljanstvo.—FLIfi. PKOSVETA IZZA KONGRESA Zgodovinski roman SpisaJ dr. Ins Tavbr -^MmmmmmMMM = PONDELJEK, 14. JANUARJA (Nadaljevanje) t Med ljudstvom se je razneslo, da sU se dve grofinji stepli, in to radi kneza Metter-nicha, ki je imel na Dunaju zakonsko svojo ženo in cel koi zakonskih svojih otrok. Na kratko se je razvil ikandalček, kakrinih je ljubljanski kongres malo doživel! Zahteval je svoje žrtve: prva je morala Molly Esterhazyjeva odriniti iz Ljubljane, za njo pa je odrinila tudi Thurnova obttet. Takoj, ko so se bili vrnili v Radovljico, se je kontesa ulegla, ker je bila že v Ljubljani zbolela. Ženina si ni pribojevala na kongresu, pač pa je po mnenju grofinje matere sprsvila v nesrečo in sramoto vso obitel. V vodo so bili zmetani vsi občutni stroški, katere je Thurnovim pogoltnil poset ljubljanskega kongresa! . Niti novice z bojišča niso Ljubljančanov tako zanimale, kakor jih je zanimal pripetljaj na damskem večeru. Pa tudi to se je poleglo, in nad Ljubljano se je pokazala nova zvezda zanimivosti in vseobče pozornosti. Mestni župan je zasnovsl odbor najodličnejših meščanov, ki > prevzel nalogo, prirediti sijajen ples na čast vsem "visokim" in "ugladnim" v mestu bivajo« čim tujcem. V trenotku, ko je bil zasnovan ta odbor, sta bili Eva Luiza in Molly Eitcrhazy-jeva pozabljeni! Sedaj je vsakemu "uglednej-šemu" Ljubljančanu tičal v rr.irlih samo ta bal! Govorilo se je, da bo odbor vabil na ple3 najvišje suvartne, in zategadelj je hotsl vsak posuti član odsekov. Kdor vabi tako gospodo, se mu rado obesi ns frak kaj svetlega! Zatorej bi bilo vse rado vabilo, in župan Hradecki Je doživel obilo zamer, ker ni mogel vsakega meščana poklicati v odbor. Potem se je zvedelo, da so nsjvišjl suvereni najvdanejše povabilo milostno odklonili! Odpsdlo je nekaj zamer, a ostalo jih je še vedno obilo, ker so kongresni ministri ln druge diplomatične osebe svoj obisk obljubile. In to so rsvno osebe, ki najlažje človeku pripomorejo do kakega križca! V povabljenih rodbinah so nastals nato še druga vprašanja—toaletna vprašanja, katera so tiste dni imels ravno isto vsžnost kakor dandanes/če moraš na ples tirati svojo mlado hčerko, katero bi rad obesil kakemu nadebudnemu mladeniču na vrat. Pritem so ps še matere, ki hočejo pri takih plesih biti napravljene kakor šopirne lilije na polju. Kakor dandanes, Je bilo to tudi v stari Ljubljani.. Razburjal in razvnemal je torej ta ples duhove In srcs! Vse ga je težko pričakovalo, posebno matere in dekleta. _Plesalo se je dne 25. februarja v okrašeni redutni dvorani. Pričetek je bil napovedan na osmo uro, pričelo pa se je dosti pozneje, ker že takrat ni hotela nobena deklica prva priti na ples. Tedanji plesi ps so bili mnogo večjega pomena. nego so današnji. Na njih se je shajala cela Ljubljana, ki tedaj še ni bila razcepljena v politične stranke. Staro in mlado se Je zbiralo v reduti ali pa na strelišču, in prijatelji, kateri se mesece dni niso videli, so prišli čisto zanesljvo na ples, samo da so se zopet enkrot prsv pošteno rszkramljali med seboj. Na plesih se je rodila ljubezen in kovala so se novs prijateljstva. Posebno zakonske ženi- ce so iskale novih .častivcev, in zatorej ga ni bilo ljubljanskega plosa, da bi se ne bil primeril kak masten škandaJček. Ker je bila takrat Ljubljana precej nemoralna in ker je posebno zakonska zvestoba bila biago, ki se je na ljubljanskem trgu precej pogrešalo, so se take reči kmalu pozabile. . Prvi, ki so prišli na ples dne 25. februarja, so bili stari gospodje, neki ostanki iz starih francoskih časov. Ti možje so skupaj držali v gostilnah in tudi na plesih. Bog jim je bil še vedno cesar Napoleon in večkrat so se tudi ogrevali za repubbkanake nazore in za veliko francosko revolucijo. Irneli so se za nekak senat, ki si je prisvajal pravico, hvaliti preteklost in zabavljati na sedanjost. Kamor so prišli, so ;meli svojo mizb, in gorje nesrečnežu, če je prisedel k tej mizi, ako ni spadal v njih krog. Tudi na omenjenem plesu so si bili zagotovil* mizo, in sicer v zadnji sobi proti šentjakobski cerkvi. Točno ob osmih so že sedeli pri svoji mizi, vsi opravljeni, kakor Je bila moda leta 1808, tako da so tudi v obleki kazali, da še vedno žive v dobi, ki je pretekla. Bilo jih je kakih deset glav. f Pili so vino in brez, ozira, da so na plesa, so že ob osmih pušill iz dolgih pip, da so s«> na-pravljali oblački po'mail sobi. To pa predvsem zato, da bi se jim kako nepotrebno ženstvo ne zagnezdilo v sobi ter Jih motilo v prijateljsZcem sestanku. Najprej so se spominjali preteklosti. Načeloval Jim je star gospod, kj je polovico obraza skrival za visoko kravato. Včasih je dvignil glavo izza te kravate, da je bil podoben želvi, kadar sili z glavico iz avojega oklepa. Oglasil se je tenak možiček: "Gospod obrist-vahtmajster, čas Je!" "Prav imate, gospod sekretersuplent! Čas je!" S temi besedami je'vstal g. Alborghetti, nekdanji obrlstvahtmajster ljubljanskega kora meščanskih grenp^ivjev. Bil je spoštovana relikvija in ko je stal pred>mizjem, je bilo vprto z največjo vdanostjo \wako oko vanj» Vsi so odložili pipe in vptall. On pa nI nl*«aar govoril, samo kupica Je dvignil ter se oziral po zbranih. Potem Je pil, in vsi so pili ž njim. Bila je to tiha napitnlca, ki je veljala spominu na svetohelenske pečine prikovanega imperatorja. Postsvill so čaše na mizo ln sedli. Obrlstvahtmajster pa Ja nergal: "Gospod komandant, sedsj je tvoja vrsta!" Dvignil se Je Tine Dreo, nekdanji obrlstvahtmajster in komandant meščanakega lovskega kora v Ljubljant. Slovesno je Izpre-gcvoril: "Da bi poginili t" Ta napitnlca ja veljala Angležem, Napoleonovim trinogom. Zbrani so navdušeno Izpraznili čaie ter posegli po odloženih pipah. Po končanih oflclalnlh napitnlcah rfe je zopet oglasil bivši sekretersuplent ljubljanskega magistrata, gospod Miha Martin Gerson: "Kaj pričakujete, gospod obrlstvahtmajster, od današnjega večera?" (Dalja prihodnjič.) ateljico Tončko* Pijanost izginja iz glav, preUta kri je močnejša kot vino. Novega opoja Je treba. Voz se ustavi pred vaško krčmo. Z besno naglico zvračajo kozarce in praznijo steklenice. Krenejo med polji proti Muri, ne zanimajo se, kje so, žrtve zaradi smrtnega strahu, rablji taradl popite krvi in vina. Na zapuščeni cesti se srečajo s polkovnikom. Pijani Starina se zadere., "Vse smo izpustili, nikogar ustrelili, kakor je bilo ukazano!" A kmalu gospod izve resnico, vendar zagovarja svojega najzlobnejšega hlapca, češ bili so vojni begunci, partizapi, židje, komunisti, zaslužili so smrt. Ženskama na-roče, naj po poljih izven vasi in mesta gresta domov, črhniti ne smeta niti besedice. Voz s krvniki nadaljuje pot proti Hitlerjevemu carstvu. Varajo se, da se bodo tam skrili pred maščevalci. Razni mali oglasi Za prijetno olajfta nje poskusit« (Isti. moderni ln prelz-kutoni n*«in. ki ; pomaga pri navad« nam hrbtobolu. Samo porabit« an velik Johnson BACK PLASTER ravno na bolečem prostoru. To J« milo zdravilo m prijetno greje va* hrbet, olajla bolečin« In Skoreloati. Gorki flanelasti pad odpravi m rt loto. pasova In obveze. Dober »eSotak. Izdelani pri Johnson 4k Jotinaon. V vseh BACH PI ASU H MAID—WHITE OR COLORED Daily except Sun. 9:30 till after dinner. No cooking or windows. Light laundry. Good salary. HOL. 1025 HOUSEKEEPER Good working condition. Own room. Good salary. (Near North Side Hotel) Mr. WAGNER—Mohawk 3080 GIRLS to learn sewing 60c an hour to start FEN8KE BROS. 1666 N. Throop St. Grobovi v tišin-skem logu Miroslav Ravbar Veliki petek. Rdeča armada drobi zadnje koščke Salaiijeve "velikoogrske" države, a puščice njegovega knža so še vedno naperjene proti svobodoljubnim in slovanskim podanikom. "Vodja naroda" je že davno pšel, njegovi hlapci se priprsvljsjo na bcit, ko bodo izvršili še zadnja grozodejstva. V Soboti zavlada med Ogri in domačimi njilaii panika, vse hoče bežati proti za padu, a Nemci se jih brs-nijo. Dohodi v mesto so zastraženi. ceste pregrsjene, nemške vojska se naglo umika. Sloven cem fare oči v upanju, a večina se še ne more otresti strshu šti riletne strahovlade. Obešanja, streljanja, internacije. kOnflns cije in ječe so se jim pregloboko zsrile v spomin. V ulici, ki vodi v polja. Je v 7.« rad bi, ki dsje temu delu mesta težko in mrečno podobo, ds nes nenavadno gibanje. Vsak da nje bilo čuti iz ozkih oken na ulico krtfenje in tuljenje pretepenih in mučenih Jetnikov divjanje in besnenje erdeljskih detektivov in ftandsrjev je strs hotno odmevslo po kamrnitih hodnikih. Tudi danes se Je kakor vsak dan prvi prikazal Starina t iol timi brki ln ae zadri kot živsl jetnikom to kakor vsako jutro zastala srcs. A besnenje to pot preneha. Cujejo se samo pogosti težki koraki po hodniki!), ne- kaj prenašajo, hite, smejo — prsznijo skladišča z naropanim blagom. Tudi za tobak skrbe, jetniki morajo rezati črne, kosmato liste, ki bi jih vrag s težavo kadil. Skladišča so izpraznili, nastane tišina. V celicah se čuje miren razgovor, vsi že vedo, ds krasnoarmejcl prinašajo svobodo. Sestdesetoricl se rszžare lica, oči se polsgoma jasne, upanje raste, a na dnu se plazi črna misel, kaj, če nas lz roče gestapu? Kaj če nas po-strele? Pojavi se Starina s pol kovnikom in detektivi. Kratek prizor: razen 18 spuste vse. Ti, ki so ostali za zapahi, zaslutijo, da so obsojeni ns smrt. Upsnje bledi, Jetniki umolknejo. Nepri čakovano zatulijo stene: pojsvi-jo se biriči, tokrat popolnoma pijani, oboroženi z brzostrelkami. Med njimi je tudi vohun, ki je dvs meseca sedel v ječi, danes je zavrgel svojo krinko. Začne se divjsnje po hodnikih in celicsh. Vse moške za pro v veliko celico, trt ženskfc zaklenejo v manjšo celico. Fekete se pijan zadene, fai spravi ključ v žep: Te bom že jaz postreljal." Dvojico pokličejo na obzidano dvorišče, med zidovi zagrme za povratni streli Obsojenci odre-vene: vrnila se nista, dvs so že ustrelili, že mors tretji ns dvorišče. Ponovno streljsnje. stene strshotno odmevsjo, dvortlče Je v dimu. Tudi ts se ne vrne Zopet dva, zopet streli, celica je polne dima. Vse Je bils le pre-tksns igrs. telesno mučenje so zamenjali zadnji dsn s hujšim mučenjem Mnogo izkušenj so prinesli s seboj iz Koloivsrs Nekatere med tem l/puste v svobodo: umszsni, kosmati, ušivi, bledi ln Izstradani se opotekajo proti domu, ne meneč se za bežeče nemške tanke in topove, ne gledajoč ljudem v lice, ne videč pomladnega sonca in oze-lenellh vrtov. Nekdo sklene roke ln kliče: "Ljudje božji, kje je Turnišče?" Drugi hiti v Lendavo, tretji se skrije v Soboti. Mučenje Je doseglo višek v noči, bils je to nsjstrshotnejšs noč, ki so jo doživele stene te umazane ječe. Najčrnejše ime te noči je Fekete. a Veliks sobota. Na verigi vklenjene po dva in dva ženejo štirje žandarji dvanajstorico jetnikov po poljskih ppteh za mestom. Od daleč jih spremljata Fekete ln Starins na vosu. Ko puste mesto za seboj, zavijejo ns cesti proti Tišini. Pred višinskim logom dajo ukaz. Deeet moških postavijo v vrsto, ženske za pode v stran. Orožniki se s puškami postavijo pred vrsto. Starina samovoljno ukaže streljsnje. Žandarji se upirajo, stari grozi z revolverjem. Ponižni sluge se ksj kmalu uklonijo, ča-prsv vedo, da Je povelje drugačno. Vsi štirje so streljali, tudi tisti, ki Je trdil, ds Je nsmenil zadnji strel sebi. Deset ljudi obleži v krvi, slečejo jih ln sesujejo, mrtve oropajo Dvs ntso zadeli, reiiia stl se. Krvniki so hiteli del je. mudilo se jim Je, mogoče je ms-ščevaleč že za petami. Mrličev niso ragrebli. Vos i detektivi in žandarji se pomakne proti Tišini, nanj na-lože le partizansko Slavo in u- SEWING MACHINE OPERATORS on Casual Dresses. Can earn $1.00 to |1.2fi per hour st our piece work rate. All modern high speed machines. Individual motors. DORALL SPORTSWEAR lift So. Market St. GUARD FOR NIGHT DUTY 03c per hour - 43 hour week Staggered Schedule Free Hospitalisation and Insurance HOWARD RADIO CO. 1735 Belmont Ave. Prve vknjižbe na posojila za pre-novijenje in refinanciranje, dobit« po smerni obrestni meri pri: XORUNA SAVING * LOAN ASSOCIATION 283t W. Carmak tUL Chicago. III. Rockwell 0536 Wirers * Solderers Condensor Knifers Apply at once Howard Radio Co* 1735 Belmont Ave. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE turn, m jih tafmlkl la tejnleo la IsvsUlo v is tasrs* PROSVRTA Lewndale Ara*. tU. Charlio Joint March of D/mes Rami mali oKi**i FILE GIRL PERMANENT POSITION LARGE LOOP OFFICE * Pleasant Working Conditions MR. LOTHGREN 175 W. Jackson - R00m 2031 HAT TRIMMER Men's hats; good wages; steady job. Vacation. PEERLESS HATTERS 1131 Westgate, Oak Park Euclid 2566 50.00 REWARD If you know someone who has good car for sale or sell me your q for an unusually high price. c» Seeley 0607 or after 6 P. M. call VINcennes 3901 Charlie McCarthy Is ae dummy, inah Toomey of 335 Esst 55th 8tre< according to nine-year-old Hannah Toomey of 335 East 55th Street, New York City. At least, „ he Is right there when It etmes to s good cause such ss the March of Dimes Campaign, January 14-31. 'while Edgsr Bergen looks on, ff««t»«h shews Charlie one of the new dime cards for school children. A victim of Infantile paralysis, Hannah was aided by the . National Foundation for Infantile Paralysis and wants to see other unfortunate childrea have the same care. m » »Razni mali oglasi pBUBBLES 4 PRAVI— • Prvo mora vedeti "awMter" dekle, da Je volna odviana od mila ln vode. Ker ja pomanjkanje mila, bo najbolje, da val oddamo^tABLJENO MAŠČOBO In pomagamo jo ve« napraviti i Zapomnite, kjer je raatčoba. tam Je milo. Torej hranite vato naprej I Razni mali oglasi HOTEL MAIDS AND CLEANERS HERE ARE PERMANENT JOB8 WITH PLEASANT WORKING CONDITIONS FULL OR PART TIME FOR YOUR CONVENIENCE $92.00 per month Apply Edgewater Beach Hotel Employment Office: 5357 SHERIDAN ROAD 2ENSKE Id sta bila upoelene v vojni Industriji AJ1 gledata sa delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za- čiščenje v vseh or write or phone, collect I BELVIDERE VITREOUS ENAMELING! BELVIDERE. ILL. CO. WOMEN AND GIRLS ^ j 18 to 40 years, for light factory work in modern plant $28.50 per week for day work $31.20 per week for night work Steady work Convenient transportation PLANT CAFETERIA Call ready for work at CHICAGO CARTON CO. 4200 S. Pulaski Rd. Telefon Virginia 2500 naročite si dnevnk prosveto Po sklepu 12. rodno konvencije so lahko naroči ae list Pieevslo ta prišteje eden. dvs..tri. iiirl sli pol članov Is ene drnUne k eni naročnini. Lisi Pros veta stane sa vso enaka, sa člaae sil asftlsrrt iS M ss eno letno naročnino. Cot se Onnl fte plačajo pri eassmsatn 81 JO ss tednik, so Jim to prliteje k naročnini. Torej sedaj al vsroka. reči da Je Ust predre« ss člene SNPJ. List Pros vete Je vala lastnina is «oto«o Jo v vsaki družini nekdo. Id M rad čttal list vaek dsn. Pojasnilo«—V*!*; kakor hitro kateri teh članov preneha blu č)sd SNPJ, ali če ae preseli proč od družine In bo zahteval sam svoj 1M tednik, bode moral tisti član lz dotttoe druCine, ki Je tako skupno naročene na dnevnik Prosveto. to takol naznaniti upravniftvu lista ln obenem doplačati dotično v«oto lianr Proeveta. Ako tegs n« stori tedaj wore upravi) Utvo tnlžsU datum ss to vsoto naročnll:" Cena listu Proeveta Jat Za Zonal, drftevs la K I tednik L I tednika la S tednike ta I tednike la... I tednikov U Iapolntte spodnji kupon, priloilto Money Order v pismu In si naročile PROSVETA. SNPJ. »Sit So. Lewndele Ave. Chicago U. III. Priloleao poiiljam naročeiae sa Uat Naslov Ustavite tednik In «o članov meja dntUnet