PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ithaju dnevno r«w aošelj tn prasalkev. "l.ASTNINA SIffVENBKE M A RODNE PODI Cene o Canada $1 ne leto, 91.50 za pol lota tn 76« ta tri moooco; Chicago in Inozemstvo $4.00 nn loto, »2.26 aa pol lato, >1.1» aa tri - * I^ESfSS o tik a Iklini "PROSVETA" 2087 S«. Latradalo Avmm, Cklcaga. "THE ENLIGHTENMENT" ■ I Organ of thm Slovnic N.t.on.l B.noSt lapla*- Advertising raioo on sfresment. CMesgo Subscription: United Stafcee (except Chicago) and Oaasšs M pav ysar; no and foreign countries, $4.60 por year ■ Addroaai "PROSVETA" * .SSS7 le. Uoakle Avoaao, Ckloaga. Data« v oklopoju a. pr. (Ootafcor JO-17) | »oslava p-m—U dm vaaa Ja o U« daeveaa pot.kla pravodaaaa, da ao vo» ao aatarl " Pssovlls Jo DELAVSKA VPRAŠANJA IN PROTITRUSTOVSKI ZAKON. ' Očeta takozvanega Shermanovega protitrustovskega zakona sta senatorja Sherman in Hoar. Ko je bil zakon kot predloga na razpravi v kongresu, so mnogi senatorji in kongresniki bili nasprotni zakonu. Povedali so, da se tak zakon lahko izrabi proti delavcem, ki se organizirajo, da zboljšajo svoje razmere. Zagovorniki zakona so vstalii in izrekli, da je zakon le palica za velike korporacije, ki hočejo z nečednimi metodami uničiti konkurenco na trgu. Tako pojasnjevanje zakona je pripomoglo, da je bila pro-titrustovska postava sprejeta. Jasno je, da so kongresnik ln senatorji glasovali za protitrustovski- zakon, ker so jim tolmačili postavo tako, da ne zitdene delavcev. S tem pojasnjevanjem so zakonodajci odločno izrekli, kakšnemu namenu naj služi zakon. V ustavni državi izreka ljudstvo svojo voljo po svojih poslancih v postavodajnih zborih, inicijativi in referendumu. Naravno je, dfcjjjji jflržavljani v ustavni državi ne fnorejo v postavodajni zastop in zategadelj izvolijo poslance, ki izražajo ljudsko voljo v sprejetih zaključkih in postavah. Ali v ustavni državi — posebno v republiki je najvišja volja- ljudska tfolj*. Po tens načelu nima nihče pravice, da tolmači po poslancih sprejete zakone na drug način, kot so jih tolmačili poslanci, ko so glasovali zanje Ce kdo želi, da ima zakon še drug pomen, ki se loči od prvotnega pomena, tedaj mora skrbeti, da poslanci v dodatnem predlogu k zakonu izrečejo ta pomen. V republiki ne more biti druge volje kot ljudske, ki jo izraža ljudstvo po svojih poslancih v postavodajnem zboru. Ce kdo na drug način tolmači republikansko formo vlade — vlado za ljudstvo, po ljudstvu in od ljudstva, tedaj ne pozna republikanske vladne fprme, ali pa zagovarja nasprotno smer zakona, kajti zakon ne more služiti drugemu na menu kot onemu, ki so mu ga dali poslanci — ljudski zastopniki, ko «o ga sprejeli. Shermanov protitrustovski zakon ne bi bil nikdar sprejet, če bi očetje te postave izrekli, da bo služil ko bič proti delavskim strokovnim organizacijam. Namen Shermanovega protitrustovskega zakona je torej jasen Protitrustovski zakon ima služiti proti bogatim korpora cijam, ki z umazanimi sredstvi uničujejo in preprečujejo konkurenco. Ali je Shermanov protitrustovski zakon služil edino temu namenu? Prvič so protitrustovski zakon izrabili proti strokovno organiziranim delavcem v Danburyju. Organizirani klo-bučarski delavci so bili obsojeni na denarno globo, ker so bojkotirali klobučarsko tvrdko, ki ni hotela priznati delavskih zahtev. Obsodba ni bila le presenečenje za delavce, ampak tudi za druge ljudske kroge, ki so bili trdno prepričani, da protitrustovski zakon služi edino le namenu radi katerega je bil sprejet. Obsodba je povzročila veliko razburjenje med delavci in pričela je agitacija, da se mora nekaj zgoditi, da protitrustovski zakon ne služi za poti a čenje delavskih strokovnih organizacij. Claytonov doda tok k Shermanovemu protitrustovskemu zakonu pove od ločno, v kakšen namen naj služi protitrustovski postava in da ne sme biti orodje za potlačanje delavskih strokovnih organizacij. Doli v Arkansasu je Bache-Deumanova družba izprla rudarje, organizirane v United Mine Workers of America. Rudniška družba je tožila organizacijo za odškodnino. Uudarska organizacija je bila obsojena na $200,000 denarne globe, kl se pa po protitrustovskem zakonu potroji, tla znese $000,000. Rudarji niso štrajkali, ampak Bache-Denmanova družba je prelomila pogodbo in izprla rudarje. Ljudstvo v okolici ni maralo za profesijonalne pretepače in prepodilo ji|i je iz okolice. Rudarska organizacija je proti razsodbi, ki tvori veliko nevarnost za strokovno organizirano delavstvo, vložila priziv. Ce najvišje sodišče prizna instrukcije za pra- vllne, ki jih je podal sodnik Elliot porotnikom, tedaj so potlačene in uničene vse strokovne organizacije, dokler zakon ne bo preklican, ali če ne sprejme kongres zaključka, da sodišča ne smejo drugače tolmačiti zakonov, kot so se zrazili ljudski zastopniku v kongresu. Po sodnikovem tolmačenju je vsak član delavske strokovne organizacije odgovoren za vsako kaznjivo dejanje, ki ga izvrši član.iate unije v drugem kraju. Ustava daje )ravico delavcem, da se združujejo, organizirajo in boju-ejo za zboljšanje ivojega položaja. Sodišče pa pravi, da je strokovno organiziran delavec v Chicagu odgovoren za dejanja strokovno organiziranega delavca v New Yorku, če pripadata oba k eni organizaciji. Ce višje sodišče ravnotako razsodi, tedaj niso v nevarnosti le delavske strokovne organizacije, ampak obstanek vseh političnih verskih, cerkvenih, bratskopodpornih izobraževalnih in drugih organizacij* je v nevarnosti. Združevalna svoboda ostane le še na papirju, in zato se tiče obsodba rudarske organizacije v Arkansusu vsega ameriškega ljudstva. Obsojena ni bila le rudarska organizacija, ampak Damoklejev meč obvisi nad vsemi organizacijami, če najvišje sodišče potrdi arkansaško obsodbo. Vsakdo, ki hoče uničiti kakšno organizacijo, najame človeka, ki izvrši nezakonito dejanje in ga podvrže nasprotni organizaciji, da lahko nastopi pred sodiščem in toži za odškodnino. Odgovorni za čin so pa vsi člani, četudi so bili ob času dejanja mogoče tisoč ali več milj oddaljeni od kraja, na katerem je bilo izvršeno dejanje, in čeprav niso bili z njim v najmanjši zvezi. Tako darilo prinaša arkansaška razsodba proti rudarski organizaciji ameriškemu ljudstvu. Z. pomagajo vežbati. Po njikovih znakih je razvidno, da ao elušili veš let oa fronti. Treme imamo precej hladno. Ob prostem čaau bivamo v barakah pri gorkl .peči •Naš "Foot ball team" se je vadil tri tedne ca javen naatop te Igre, ki sc je vršila v Washing. tonu, D. C., med 31»th Inf. in mornarji Združenih driav. V tem šaau so ponesrečili trije igralci; dva eta ai zlomila roke, eden 'pa nogof Igro ao dobili mornarji in se je ite udeležilo veliko število tukajšnjih vojakov. Francoski jezik ae podučuje dvakrat v tednu, olb torkih in petkih. Šola je prosta, in za one, ki se Šele naučiti francoščine, je aedaj najlepša (prilika. Želeti je, da se še kateri Slovencev vpiše. Pozdrav rojakom in slo venskim vojakom prijateljem doma pa kli čem na veselo svidenje na Silve • strov večer v dvorani društva ev Baifoare. I My little girl I know yOu'r waiting, And I am conwning back to you... Rudolph Kohs, Comp. L DOPIS r Orient, IU. — Ker je to prvi dopia iz naše nove naselbino, jo hočem nekoliko obširneje opisati. Orient je ^daljen štiri milje od mesta West Frankfurt in loll na prijaznem griču, a katerega imate lep razgled po okolici. Pred kakimi štirimi leti ao se tu naselili prvi Slovenci, med njimi tudi jfc. Minuli sta dve leti in še vedno je naša naselbina obstajala le iz treh družin. Zadnjih par let ao se pa Slovenci pričeli bolj pogosto naseljevati, tako da nas je sedaj že precejšno število, ki eo med seboj prav dobro razumemo. Ustanovili smo tudi socialistični klub in podporno društvo, ki Šmo ga pridružili k S. N. P. J. 7 Društvo ima že lepo ŠtevilaJfUr nov, toda lahko bi j!h M10 le'*eč, pa so nekateri rojaki preveč 'nemškega" mišljenja, toda u-pam, da se bodo tndi v tem oziru izboljšali. Našemu novemu društvu pa želim, da bi dobro napredova čez leto dni štelo sto članov, upam, da bomo tudi dosegli, ker naša naselbina vedno raete in pb-leg tega misli družba odpreti tu v bližini še en premogokop. Orientčan. Christopher, 111. — Naše mestece je zadela ena tistih nesreč, ki se tako rade dogajajo po premogovniških krajih. V rovu "Old Ben Coal Ca No. 2" ae je pripe-" tila eksplozija, ki je zahtevala več Človeških Življenj. Sreča v nesreči je, da se je eksplozija pripetila ravno na prasnlk Zahvalnega dne 29. nov. ob 9:20 zvečer, ko je bilo lo malo delavcev na delu. Ob uri nesreče se je nahajalo v rovu od 18 do 25 moš, kl so gotovo vsi mrtvi. Do sedaj (1. dec.) so dobili 7 trupel na površje, ki so pa tako obšgana, da jih ni mogoče spoznati. Slovencev med ponesrečenci ni, ker nas je tu le pet po številu, pač pa mislim, da je med Žrtvami nekaj naših bratov Hrvatov. Ako bi se neereča pripetila po-dnevu, bi bilo število žrtev mnogo večje, kajti po dnevu naa je delalo od šeet do oedem ato ljudi. Naj še omenim, da je bila eka-ploslja tako ailna, da se jo čutili ljudje pet do šeet milj naokoli, ter je tudi od tnnaj napravila mnogo škode. Rov, v katerem ae je pripeUla eksplozije, je bil eden najmodernejših in najlepše urejen v državi Illinois. Vsled tega ni nihfte mla-lil, da je v tem rovu mogoča taka nesreča. Frank Sala, poročevalec. South largeWewm, Pa. — Ne- •jube počitnice, kl nam jih usilju jejo premogovniške dražbe, že marsiksteremu delajo sitne preglavice; večkrat se pripeli, da i-matno v tednu več dni počitka kol I pa dela. Ako rov ne obratuje, imenujem jaz to počitnice. V resnici pa ml ves ta prosti čas porabimo aa draga dela, največ pa pri gradnji "Slovenskega doma," za kar moram priznati vso hvalo našim slovenskim mizarjem in tesarjem za njih pridno delo. Ako ne bo kake posebne zapreke, bo mogoče stavbo dogotoviti že to leto, kar gotovo žele in pričakujejo vsi napredni rojaki. Seveda imamo tudi peščico nasprotnikov, dvomim pa, da bi mogle prazne besede teh posamezni kov "Slovenskemu domu" škodovati, kajti naš dom se gradi po dobro premišljenem načrtu in lahko rečem, da mn vsi tukajšn; Slovenci stoje ob etrani, izvzemii omenjene peMice. Vsled tega svetujem tem par kričačem, da se kateremu žolč ne pokvari, naj preje odnehajo, kajti zdravila ao sedaj v vojnem času draga; tudi ni lepo sejati sovraštvo in razdor med rojake. Kdor Ifet* pOmagatl graditi, naj drži roke proč tudi od podiranja, pa bo vse v redu. "Slovenski dom" bo v kras So Burgettstownu. Pokažimo drugo-rodcem, da nismo Slovenci zadn, izmed narodov, nego da tudi mi napredujemo, počasi, toda sigurno. Končno priporočam rojakom naj se naročajo na "Proaveto" in "Proletarca," ker eta U dva lieta neustrašena borca sa napredek in delavske koristi, vsled tega dolžnost vsakega slovenakega delavca, da ju podpira. Eden od graditeljev S. D. Pisma naših vojakov AMF.RTXA NI ZA BOR BREZ ZMAGE. Lee, Va. — Poročati vam hočem nekoliko kako smo obha jsli Zahvalni dan. Predno nada 1 ju jem, naj pripomnim, da je škoda, ker ni tak praznik vsak dan Program aa igre na prostem bil bogat, toda na žalost vseh ni motgel biti izvršen radi deževnega vremena. Vfe zabava se je vršils v dvoranah pod atreho. Ker ac tiče priprav za zabave v dvoranah, oraenhn, da ac je vršilo živahno vrvenje vso noč pred Zahvalnim dnevom. . Vsled poškodbe pri vodovodnih napravah ni bil aajtrk tako zadovoljiv, kakor smo pričakovali. Je bilo pa kosilo potem preva slav -n ost na pojedina. Purani eo bili na miši sijajno zaetopanl; da niso bili žlvt, se razume. Nemogoče mi je našteti vaekovratne-jjeilila. H koncu nl emelo manjkati sladoleda in smodk. Mod pojedino nam je poveljnik šital poročila (orders) is glavne-ga stana, da lahko vsak vojak praanuje božične ali novoletne praznike doma aa dobo pet dni. Seveda je to povsročUo veseli splav«. Po večerji smo obiskali k oncer-te ln kinematografe. Bil je v resnici "Zafevalni dan" ln upam, da ae sadnji. Veibamo ae a mrzlično naglico; akoro vaak dan ee učimo kaj novega. Preje enkrat ae "Avatrij-ee" izključili od veJbanja. toda aamo aa teden dni; aedaj ee vež-bamo vsi,* bm razlike na narod • noet. Imamo tadi precejšnje Število zavezniških častnikov, kl nae Washington, 3. dec. — Biro za javne informacije je izcjal ibrošu ro, v kateri so med drugim tudi te besede: "Noben ntir, pa naj (pride kadarkoli in pod kaktlnimikoli pogoji, ne more napraviti iz NemČi je sposobnega člana za častno 11 go držav, dokler se nemško ljud stvo ne otrese režima, ki zdaj ek-sistira v njegovem imenu." Brošura se lahko smatra aa odgovor Amerike na pismo Lans-dpwna, angleškega markiza in kapitalista, ki priporoča aavezni kom, da popustijo pri svojih ci ljih in iščejo miru e Nemčijo, tem smislu bo mogoče tudi Wil son govoril, ko nastopi jutri pred kongresom. Knjižica se bavi s osvojevalni mi aapiracijami kajzerjeve Nem Mje in zaključuje, da si nemško ljudstvo ne more pomagati iz sedanjega položaja, dokler bo Nemčiji vladal di*h militarizma iZato je naloga zaveznikov,»in Amerike, da zdrobe prusko mili taristično mašino. 8 tem še ni rečeno, da morajo zavezniške armade prknarširat na ulico Unter den Linden v Bor linu, da dosežejo (popolno zmago Največji del kajzerjeve armade je na zapadni fronti in čc je ta armada docela poražena, dobi nem ški militarizem tak udarec, mora razpasti. V dosego tega ne mena bodo Združene dršave za stavile vse avoje sile. To je vzrok, da Amerika -zanemarja itelijan sko bojišše, da govore v Wa-shingtonu o podvojenju ameriške armade in da hite z delom za naj večjo floto razruševalcev na s ve tu. Washington, 3. dee. — Kon-grea je W1 otvorjen danes popo dne, toda poslancev jc b^o navzočih komaj za kvorum. Mnogih glavnih "zvezd" je manjkalo prt otvoritvi v dbeh abornieah Sodi se, da so mnogi kongresnik in senatorji podaljšali svoje po Mitnice do Novega leta. Večje Štc vilo jih pričakujejo jutri, ko predsednik Wilson prečita svojo poslanico. Rasen običajnih formalnosti ni bilo danes ničesar na dnevnem redu. Voditelji in odseki niso de-Isli nobenega zakonodajnega programa, pač pa vse zanima, ka, pove Wilson jutri. Senat je tako' zaključil aejo U sožalje do omr lega Hustings iz Wiaconsina, je bil med počitnicami po nesreč ubit na lovn. DELAVKI NADOMSSOAJO DELA VOS. P Razno. VOJAK V ZADREGI pariški Hrt "L^uvre" prS sledeče pismo vojaka na vojaik ga governerja v Parizu: ^ rmert,! ®*vnokard dob 4 dni aobnega zapora z ut meljitvijo, da se nisem dal navzl opominom laae osti či. Pripoznam, da so moji predolgi, to pa zato, ker mi voj ška dolžnost in služba ne dopufr ta, da bi si jih postil odrezati Va ko jntro moram biti ob četrt pr oemo uro na invalidski esplana n od tem korakamo na minis atvo. Od tam moram ob 12 uri j korakati h kosilu v vojašnic, mor doapemo ob 12:30. prmoflar|ev bulemo Mi |4a#sJaeio • pevtllBjes. «• s«»»oa»Wfs, lag«. Idrije tisok NMMI. w j. etaesvssjs. Is prt.orao Urli.eefco wim T. el to74it-* *•«• e*4t U lekko ook.J prtkre x. V*UJs • pnlltoi Is Jekaai««s*, Ps. Him frteatislo m P* UM* »»41 » S • S 0 lelessUo puna M eejeeaiu M a. n pbahk. m« teimiaf, ftttotmrgk, P«. Tho Bird Coal Company, C dna Station Mm Johnstown, Po. ST! Z BOJIŠČA. H p^cbaudaelakega gre-^ hribov in pričakovati j«, da revije tam nova bitka. ■ fariaa poročajot da ja it lokalnih (praak položaj ne- joieujen. v bitki pri Oambraiu. 3. dec. Poročevalec agenture javlja t boji-pri Csmbjaiu, da je več ame-pionirjev eleviio padlo * jem v roki, obrnjenim proti liku. oddelkov ameriških inže-fV je bilo na delu pri gradnji ielexnilke zveze na reokupi-f*ni teritoriju nedaleč od Cam-ko jih je zadnji petek iz-jdila nemška (protiofenziva. kih dvanjaat ali trinajst nem-divizij ae je vrglo v (boj, da olijo angleike pozicije. So Američani zavedli, kaj ee |i, »o ibili malone obkrošeni od čet, toda (podali ee nI-Možje »o vrgli od aebe lopa-in drugo orodje in pogrdbili „ puške. "Kdor je videl vrle Američa-kako hrabro in hladnokrvno 'ie borili, jih ne more dovolj rtliti", pravi poročevalec, leiki poveljniki jih narav-občudujejo. Pri prvem apo-i «o bili pionirji med dvema fema in naglo eo se vrgli v latne jame, dokler eo Aad nji-ivižgale angleške krogle. Ko i pa Angleži tprlli v T>liždno, ao L ie jim Američani pridružili v boju. Očividci poročajo, da je bi-Snekaj ujetih, ali pozneje so u-[ ii .Nemcem, h Berlina poročajo, da ao An včeraj odgovorili a siloviti i protinapadi, ki ao bili odbiti, izgube eo velike. Več [donož je bilo ujetih in do zdaj ,4 iplenjenih 60 topov in čez sto ojoih pušk. f _' Topniška bitka v Italiji. lim, 3. dec. — Avstro^Nemcem i «e izjalovili vsi poskusi, da bi linfanterijo izsekali pot čez pla-Asiago in prekoračili IPiavo južnem koncu in zdaj posku ra pravieo do moravsko-vardar ake doline, kjer hoče izkopati kanal. Srbaka armada ae mors od praviti in na srbski prestol ima »•eesti tak kralj, ki gs potrdi AvUdjft, Kruppova tovarna ▼ Avid. Ženeva, 3. dee. — Kruppova tvrdks je odprla podružnično to verno v Laicerni g kapitalom $7,-800,000, v kateri bo proizvajala topove in atrelivo. V tovarni za čne delati 364 nemških delavcev. Argentiniji Švedski poslanik v mora iti. Buenos Airea, 3. dec. — Baron Lowden, poslanik v Argentiniji, je dobil poziv od svoje vlade, da mors domov. Lowden je pošiljsl pod zaščito -neutralne diplomacije brzojavke znanega nemškega poslaftika grofa Luzbunga, kate ri je med drugim svetovsl ksjzer-jevi vladi, da naj nemške itfhna rinke potope brez sledu argentinske ladje. Anglija taji, da hoče aaaktirati nemške kraje. London, 3. dec. — Arthur J. Balfour, minister zunanjih zadev, izjavlja, da ni res, kar je trdil eooieliat McDonald v parlamentu, da obstoji med Anglijo in Francijo nekakšna tajna pogodba, po kateri ima Francija dobiti nemški teritorij na levem bregu Rene. Balfour pravi, da prav nič ne ve o tej pogodbi in da Anglije ne mara pomagati nikomur do do tuje zemlje, do katere nima pravice. Res, ipa je, da Anglija pomaga Franciji dobiti nazaj odtrgane dežele Alzacijo-Loren, do katerih je opravičena. tBalfour je nadaljeval, da kar velja za Nemčijo, ne more veljati za Turčijo, katero je po njego vem mnenju nemogoče demokra-tizirati; radi tega je potrebno, da se Armenci in drugi narodi pod sultanom osvobode. ) Homatije v Rusiji. (Nodoljoraajo S pnro straai) Amsterdam, 3. dec. — "Tage-blatt" v Berlinu poroča, da je de-egacija ruskih čaatnikov in vojakov obiskala avstrijskega po-Na veljnika v Bukovini in razgovor delati #_____ nih krajih se {ponavljajo spO-I med pehoto, toda v glavnem i vrši že nekaj dni grozna arti- "ia bitka. Vojni stan javlja, £a ao Iberea-včeraj okupirali pozicijo v liiu gore Pertica, toda pozne-«o se umaknili, ker je bila ipo-nka pod navakrižnim og-Italijanski avijatiki poro-o novem koncetriranju av-eiiAkih čet ob epodnji Plain aicer na točki, ki je najMiž-Benetkam. Mogoče bo eovraž-zopet tam poakuail, ko na no način ne more razbiti itali-ike fronte v gorah. V Berlinu so snoči javili, da je j na italijanekem bojišču remcnjen. laag aa zapadai fronti. fondon, 3. dec. — Na zapad-bojišču je zapedel sneg, kar ne bo oviralo lili grmado krog njega. SAMOPOMOČ. North Attlebaro, Maaa. — Stavkajoči draguljamki in zlataraki delavci ao odprli zadružno prodajalno in trgovino za drva, k katere dobivajo štrajkarjl jeetvlne ln drva. Potrebni denar ze zadružno podjetje jim je dala onganfca-cijs. Unija je kupila gozd, ki ae na haja izven trga. Atrajkarji smejo sekati les, kl ga potrebujejo za kurivo. V zadružni trgovini do bivajo fttrajkarji potrebščine po režijski ceni. STIBJE UTONILI V NIZKI ; VODI. AMERIČAN ODKLANJA BA RONSTVO New Yerfc V. T. — Frank C. Cooper je prejel U Anglija poročilo, da je njegov bret sir Horace Cooper la Davonahifje umrl. Baronov edini ain je padel v Flandriji, valed podeduje Frrenk C. Coo. per posestvo, vredno $500.000, iu nasi >v barona. Krank C. Cooper je netutelisl-ran ameriški državljan. Izjavil je, da sprejme poaeatvo, odklanja pa naslov barona. Tttdi akrbi. "Gospa glede dvo-boja le bodHe 1>ree akitbi, ker vaš aafprog strelja lavratnol" "Saj ravno zato tte ekrbl, ker fnl bo preplašil m čaatlIeelM SI§f§Aski Narodu Ijeas ». Jidnoti Isker*. IT. Jsslja tier p drl lllUula. GLAVNI BTANi Nlf~N KX LAWNDALE A VB. OBIOAOQ. IIIINOIS. ___| upaavMi onaoa: . PraAaeiaiki Joka Vogrtl, bos 100, Ls telle, m. L Podprodoodaik: J. lfsUevi«, B. P. D. S, boa M, Oiiatd, XL PsdFodsedalki Ješef Kokelj, Ht$ Bwisg Ava., Bo. Oklsago, U-Tajnik i Jaka Vatdarbar, STO« Bo. Uwašala Ava, Oklsago, UL iilagajalkt Aatoa J. Torbovaa, P. O. Boa 1, deals, IlL tapiaaikari Joka llolak, 400« W. Stal tt, Okleaga, OL Ješe Asibvolli, Ml boa, Oassssbsvg, Pa. Paal Berger, t4l - 1st It, U Balls, VL P. R Tauekor, 9H Aksajr Avo^ Boakaprtaga, fya POBOTm ODBBK: Aatoa Basat, 111 - Mtk Ava, New •IoA# box BliltktOSi ^^ Kudolf Pletoršf kj R i Jakob NlklavUŠ, t Boa I, m. PetroTlsk, 14111 BOB S| ^rUlstka UBBDWXX "tBOBTBVB*'! Jela Kavartalk. P. J. Kara, M. D., II0I Bi delt Ave* OUvelasd, Okle. VSE DBNABNB BADBVB IN BTVABI, M as UšeJa |L spravama laS N. aaj ta poliljaje ss saalevi JOEN VKBUBBBAB, |BT-a Be. Uwadal« Ava., OkUsga, VL PBITOtBS SLEDE OBNBBALNBOA POSLOVANJA ae uaalovi » i ' < iji^- ) • • JolB ANBBOilSf Bss Ml, Oaaesabsfg, Pa. BADBVB PBBPIBLJIVS VBBBZNB, kl Ha JU tetttt prve ie staaea, aa i>»*U)ajo aa aaalev i r^ ANTON HBAIT, «11 - 9llk Ave., W. New Dnluth, Mlnn VSI DOPISI, rasprave, ilaaki, aamaatla tU aa " UBBDMlSTVO "PBOSVBTB", MIT—H Sa, Uwalala Ava., Okleaga, Xmae«a VBB UPBAVNIŠKB BTVABI, aerolaiaa, »glasi, n pelUJaJo aa saslevi UPBAVNISTVO 11 PBOSVBTB m, Ml?—M Ss. Uwadala Ave., Oktesge, DL V koraspopdaaal a taJsUtveai S N. P. K eaaSalMvani ie spmvalltvaai "Prosvete" ae vabito itaoa aradalkov, aand saplštta saslev, kl Je le save-šss, ake laUte, da bo vaška atver kites vešsse. Seje gtsvaaga spvevsege edkeie aa vtBjs vsaks prve amis ta Ustji v mosticu. Ulk ob ^H IHm BAD BI IEVBDEL za mojega brata TomaŽa Cankarja, ki ae nahaja nekje v državi Minnesota. Doma je la vaai Polhov Gradec, Želim, da mi kaj f>l-še. Cenjene rojake proalm, če kdo ve njegov naalov, naj ml ga neznani, ali pa naj mi on sam piše. Moj naalov je: Gregor Cankar, P. O. Box 143, Glencoe, Oblo, MfBBDBK. "Prosveta ' piše ia blagostanji ljudatva. Ako m atrlnjal i njenimi idejami, podpiraj trgovoe, ki oglašajo v Prosveti. V zalogi imam vm bb vsakdanja pottybAšl-ai po imimi oenl ANTON ZOBNIK, Pa. Najboljše naravno zdravilo NORTH SIDE STATE BANK HOCK snuMOs. wyo. BM aaitrALA m sszgvg y»SČSS£i SLOV^NC?. Dearer, Oolo. — Početje premogovniških beronov v držsvi Colorado povzroča nejevoljo med ljudstvom. "Dnevnik Denver Post" je dobil poročilo, da so prodajali meščanom v Ridgewayju premog po $74» tona, v Telluridu pa po $10.50. Premog, nakopan v Hummerae-tu, okraj Delta, stane pri rudniku $4.85. Od tukaj gs pošljejo v Montrose, kjer ga prelože na oz-kotimo šeleenieo, kl ga odpelje v Ridgeway. Pot je dolga osemde-set milj ki ee prevos rsčunijo pri toni $1.86. Premog, ki je nekopen rsvno v istem rudniku in ge odpošljejo v Telleride, prodejejo po SI0J0 to-na, ke ge prr^jejo na vilah. MiM g to Telleride je oddaljeno le 41 milj od Ridg^ayJe KJE JB KBJA? Utloa, B. T. — John Wotjano-ski Anthony Ceriwecs, Joseph Rykbko in George Kanaay so napravili izlet v avtomobilu. Na mostu prek Nine Mile Creeka je avtomobil akočll v vodo In poko psi vse štiri pod nebo. V potoku je bilo komsj tri čevlje vode, kljub temu so utonili vsi štirje, preden je došls pomoč. 800 MLA0NBŽEV MOBA XZ SPODNJE KALIFORNIJE. Los Aagelea, Oal. — Polkovnik Ksiebeu Centu, vojaki governer »podnje Kalifornije, JB odredil da morajo val mlačne« frkoj ae-pustiti deželo. MlačneŽe, kl so sa s begom od tegnlll voješkl dolžnoeti eenijo ne tri ato. Med njimi je mnogo alnov bogatih družin. sloviti zeuICni Čaj. jo peadplsaoal to #«• šrooBo le pead SS tirni la* To sdesollo |o ■ ■IssJs arela w prvwvevv www ▼ - —w ^KIIIIflMIfllMMIlIMIIMMMMMIMIMimMIlIMMnMMIMMIMMIimttlMIMIMMMMIll POTREBUJEMO 26 PREMOGARJEV ZA NEW . RIVER COMPANY. Druftlaa tn sasise. NI hsssm prm^ra sa m slevessklb pra»agsrjev, kt so prt volji delstt, kjer se smilall ed 1100.00 še |1mm aa dva tadaa. olrtvU. ts dvema« ss Jraltva. Prameg js 1 trt 1. pol da pot lerljjtv rUok Kuvpsnijaka prodsjslsa js saaebaa. Je Udi lapa prilika kspltl 2JAO*ZTJTm peUg dvak lelemle, kt dsj.ta u^-aosti pri vsakdasjem šale. PrUlte eeebse alt pa pllUe v vala« jeslka takoj aai MR. C P. ANDERSON, McDONALD, W. VA. %SHMIIIIII«lllfllllMlllllMIIIIMMIMMIMMHISI9«INMMIMMMMMIIMIMMmiMIIIMMll Nora ploUa br val Fonograf, vaa napotila točno odpočijemo. aSttl ... Bovrao Cleveland O. — Standard Oil komoanija sa drževo Ohio nazna-a naviS- četrletno dividendo ^tri dolarje na delnico in še pe-Mbno dividendo po dolerju na dividendo, ki bo4zplačarm na no-vemberskl rsčun dne 1. jenuar- je < ^J ftatl prebltek Htandard ^ družbe aa državo Kanaa« je znalsl dn^ decmbrs tem ks ^ **"mhr% L§" HTlW*i Nedprebitek Je zrnt- pla6a za dblavtb v tt varnar U BONEBRV1 banji bib doloGbna. Ban Fraaeiaee, Oal. — Državna Industrija I na komlsljs je določila, ds prejmejo delavke v tovarnah za konzerviranje rib deaet dolar jav mezde ne teden. DaUvnl čea znaša ls 48 ur v tednu, f f> delavke delajo manj kot 48 ur v tednu, Jim mors deh-lajal*;. plačati nsjmenj V* na uro Ce delavke delajo od kess, ne "me jo delavke aaslužitl pod minimel-no mezdo M, Oi. m M (os aramja ato oo «M)o (MS eratoja HOV CBNB BABVOn/ POILJBMO VBAKBMV. W.F.FRIDERICH PIANO (0 iLMiM*. .. a ... j TRIJE RODOVI.; " TWWm ; tri ji an■■ ■ ■ —___ B —H | ...............t....................' XVIII. Redkokdaj m je zgodilo, de je dobile Lenke p junto Kdo ji nej tudi piše, ko nima nikogar več! Ko je pogledala naalov in spoznala bratovo piae-vo je Weetno odtrgale zavitek in hotela prebrati kratke vretiee z enim aamim pogledom. Brala je, brale, a v početku ni hotela verjeti, kar je »talo v pismu. Domislila ae je, da je ila pred nekaj dnevi mimo okns in je videla, kako sts korakala po »tezi dva molka. Kden je nekaj ne -zel na rami, drugi se je ozrl nazaj Potem je čula praviti, ds se je Ilije zopet odpot 1 v Ameriko^ Doni ds je prišel popolnoma tuj človek. Iaprs|e-S kI jodi ki so videli t ujee, kek je bil. Pove-K t da je bil tak k tak, in tedaj ji je bilo jesno da jf bil tujec njen brat France, da je torej v resnici na poti v Ameriko. . „ . . "Vbl amo rojeni v neerečo in pogubo, je to- file Lenka. • Hladna je bila naeproti motu. Molče je sto- pels mimo njega. Vedli ae je, kakor bi bil on Ivgeuntfkriv. . 1 ns ■•to bi vedel, kaj Amersvs, ssj bi mu po-magal, saj nisem tak samogoltnik, kakor pito. Vee to je le llijevo delo, delo njegove oevete," je trdil J° "In če ne bi člo drugače," je nadaljeval, "bi kupil jaa hišo od njega, da bi ne prišla v tujo last in da bi ti bila končno izpolnjena žejja, da ae izee- liš odtod." „ , t "Zdaj je prepozno," je ihte govorila Lenka, "adaj se ne da več pomagati. Izgubljeno je, val amo rojeni v nesrečo in porabo. Toda tega ne morem verjeti, to ni rea, da bi ne imela več rojat-nega doma. Tega ni storil France I Ako bi to ve-dela oče in mati, bi ie mirno ne mogla počivati l Brez doma lM . Lenka je etopela po hiši otožna in potrta. Čutila se je osamljeno kakor še nikoli prej. In vedno se ji je zdelo irtmogoče, da bi France storil kaj takega, da hi prodal avoj dom tujemu Človeku Morda ji je plaal to aamo taradi tega, da jo ozlovolji, da ji napravi nekaj bridkih ur, ker ni obveljala njena želja, naj oetane bratu po očetovi snirtl nji določeni deleš. Tako je takorekoč one kriva, da ae je zgodilo to, ako ae je »godilo. Ona t Ona pravzaprav ne, ali atari Zavinščak je zaatavil odločno beecdo, da mora z Lenko ki Jožetom to, kar ji je nemenjenp. Stari Zavinščak je kriv, da je moral France z doma, da je vse prodal tujemu človeku, da nima zdaj Lenka rojatne hiše. A tega ui storil France; gotovo je ukrenil kako drugače{ morda je del hišo le v najem aa nekaj let, do tedaj, ko ae zopet vrne, oblagodatfen z uepehi svojege trude, svojega znoja. Preudarjale in premišljala je Lenka na vae strani, in erd jI je vatajal v duši do starega Zavki-ščeka. Branila ae je tega ču*va, zakaj Zevku -ftčak leii, pokopan v zemlji, v večnem enu. Preko groba ne »me aegetl sovrsštvo, ob grobu ae razbije vihar aunenjcga sveta. Vellčaatvo smrti kij-če po bluRiti spominih, po odpuščanju in uemilje-nju. A njen erd ae Je oglašal; segal je preko gro-be. Uatrašlla ae je Lenka ln ae bela, da bt se ne-blage m lull njene duše ne odbile ob gomili ln ne zevalovlle nazaj, da se g grozo in prokletstvom ne ureeničljo nad njo ln njenim rodom... Veselje, ki ga je imela Lenka nad svojim sinom, ljube/.en, kl jo je gojila do njega, to oboje je bila edina sladkoat v vseh dolgih letih. Ob spominu ns sina se je še bolj ustrsšila aovraštva, ki ji je vstajelo v duši. Z naporom vaeh duševnih sil se je odvračala od razjarjenih čuvatev, kl ao jI pretreeala srce, in ee z veliko iskreno ljubeznijo oklepala svojega sina, ki je v teh dneh ie bolj kot prej hrepenela po njem. Kaj bi bilo, ko bi kdaj zvedela, da je tudi njega udarila aovraina sila, da mu je razrušila dom in ga pognala preko doma • čega praga v tujino, tujca med tujce T Umreti bi morala od bolesti t ln zakaj je Izbrajia ravno ona, da jo tako tepe ueodaf Ali nl miljonov ljudi, kl ao grešili ln hudobni, a usoda ne udari po njih t Zakaj al je la-brala ravno njo T All hI ne bilo drugače, ko bi nikoli ne poznsls sedsnjega svojega mola, ko bi ji dsll Pavla t Spomnila se je zopet nsnj, ns Pavla! Z roko je potegnils po čslu. (Pozabljeno bodi, pokopano! M hotela nobene mieli, kl hI jI otežila vest in po-vzročila, ds bi bils vredns šc hujše ksznl. Kadar ae je solnčils Jožetova mati zunaj na vrtu, ae je aneha ukradla v njeno sobo. Tihota je vladala v nji. Zdela ae ji je kot svetišče, ki ne more vanj viher zunanjega svets. Pokleknila je ns klcčslnico, roke so se ji sklenile, srce ee je dvignilo v molitvi. Da bi bilo pokojno spanje vsem, kl ao ie preminili, ds bi vsedobre roke bolje porodlce odgnale isnsd bodočih dni vsak vi-lismi oblak — tako ji je prosilo srce. Da bi tleti rial i angel jček — njena hčerka, kl ai je je toliko lelela — isproaila z najčistejšo, k nobenim, niti naJmsnjAim inadeieni oakrunjeno dušico pri Stvarniku vsega svets, čc*ar morda ne more izprositi njena duša — tsko ji je drhtelo v molitvi srce. I'ri*lc so velike aolake počitnice, in Frice ae jje pripeljal Is Zagreba Lep deček je bil, zdrav in vrtel Vaa hiia je bila polna rsdostl; kakor bi prišla pomlad, je vae zacvetelo in zavonjalo. I hitro vse bolezni, P". _ _ lodca, oblsti, trganje, ^ Tu nastsje strogs alternativa: alilkrvne bolezni, kakor tm» je zemlja izčrpane, da noče rodi- bolezni *gjjgm 1 Osdravi ti, aH pe Je izčrpan narod, ki je no-če obdelovati t Solnce je zepadlo za , visokimi vrhovi jnino-tirolskih gora, ko smo prevozili križišče Me*tre hi po dolgem ksmenitem mostu preko lagun zavili v Benetke Voda je tu plitva In oHvljs jo množics mladine In ribičev, ki love ribe in "frutte del ns-iu." V Benetkah v al ftVti Imlecn k.tcro onkrbo. l'por»Wj» '»^'f" ropnk., «.*ri»k. £ ^ ».t -W«>no. T-k;.' pnpMnnmft J-*" % " . , *1r.ri «»k« »«.'"• Uradn. » ,JU,r'J ' , 4o 1 štil A. . -JL