PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni •Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuli. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v
tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV NIK v zasužnjeni Evropi.
• < 11-1
primorski
M,	dnevnik i
559
Im»»)
E&StrZS"** Cena 600 lir - Leto XL št. 223 (11.946)
Trst, sreda, 19. septembra 1984
Dolar skokovito drvi
proti pragu 2.000 lir
RIM — Dolar je včeraj prebil mejo 1.900 lir in se povzpel do vrednosti 1.909,125 lire, kar je povsem razumljivo nov »zgodovinski« rekord. Ameriška valuta pa je včeraj žela nove rekorde na vseh valutnih borzah, le japonski jen ji je še kar uspešno kljuboval. Nemška marka je ponovno zdrknila na najnižjo vrednost v zadnjih enaj
stih letih.
Podražitve dolarja se poleg ameriške administracije, ki s tem krije svoj primanjkljaj, veselijo le redki izvozniki, za večino je to novo dodatno breme. Posredno zaradi dolarja se bo v Italiji od ponedeljka za 18 lir pri kilogramu podraži.o plinsko olje, za 14 lir ku rilno olje, za 18 lir kerozin in po 16 lir ostala kurilna tekoča goriva.
Stališče predsedstva pred sejo CK ZK Slovenije
Ukiniti polog za prehod meje ker so za to razmere dozorele
S tem bi odpravili tudi negativne politične učinke
LJUBLJANA — Razpravo o pologu na iznos dinarjev iz države je na zadnji seji predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije spodbudila pri prava na 12. sejo centralnega komi te ja, kjer bodo pregledali tudi izvajanje sklepov osme seje iz lanskega oktobra. Takrat je CK sprejel poseben sklep, da je treba čimprej odpraviti polog in ga zamenjati z drugimi instrumenti za preprečitev odliva dinarjev (in deviz) iz Jugoslavije.
Komisija predsedstva CK za medna-
rodno sodelovanje je pred kratkim ponovno sprožila to zahtevo, je povedal njen predsednik Jože Smole, saj je očitno, da so se razmere od sprejema začasnega ukrepa v mnogočem spremenile. Predvsem gre za tečaj dinarja, ki že sam po sebi omejuje njegov odliv na tuje, poleg tega pa so v minulih dveh letih sprejeli vrsto ukrepov pri poostritvi carinske kontrole in tudi dvigovanju deviz z deviznih računov občanov. Vse to, vključno z negativnimi političnimi po-
sledicami, ki jih prinaša depozit, govori v prid ukinitvi le-tega in ne širjenju izjem, ki smo mu bili priča v zadnjem letu.
Ni mogoče trditi, pravi Jože Smole, da od osme seje CK ZKS ni bilo narejenega ničesar. ZIS je namreč spremenil odlok z enkratnim izhodom iz države brez plačila pologa ter v celoti oprostil plačila depozita prebivalce z maloobmejnimi prepustnicami in uvedel še nekatere izjeme. Vendar pa je že zaradi navedenih razlogov čas, da polog dokončno odpravijo, kar ni le poenoteno in dlje časa znano stališče vseh organov in organizacij v Sloveniji, temveč načelno vprašanje celotne Jugoslavije in celotne jugoslovanske skupnosti ter v vseh dokumentih opredeljene politike odprtih meja. Zato je prav, da v bližajočih se razpravah o ekonomskih gibanjih in politiki za prihodnje le to o tem dosežejo soglasje in sicer brez vračanja v preteklost in ocenjevanja, ali je ZIS ravnal prav ali ne, ko je sprejel odlok o depozitu (v razmerah pred dvema letoma je bilo treba nekaj storiti), temveč z ugoto-vitvijo, da je odlok svojo funkcijo o-pravil, da ga je čas povozil in ga lahko spravijo v predal.
DEJAN KOVAČ
Vabilo na proslavo 40-letnice partizanske tiskarne Slovenija
V soboto, 29. septembra 1934, bo na Vojskem proslava štiridesete obletnice partizanske tiskarne »Slovenija«, ki bo za to priložnost ponovno obratovala in bo v njej ponatisnjena prva številka Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika. Ob tej priliki vabimo bralce, da se proslave udeleže.
Bivše novinarje, tiskarje in druge sodelavce Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska pa pozivamo, da se udeleže skupinskega avtobusnega izleta, ki ga bomo priredil ob tej priložnosti brezplačno.
Prosimo jih, da se čimprej prijavijo v tajništvu dnevnika.
Oh splošnem žalovanju vse napredne javnosti
»Primer Andreotti« formalno rešen
Umrl je velik borec za svobodo voditelj PSI Riccardo Lombardi
Nemško vprašanje še naprej odmeva
RIM — Včeraj popoldne je v rimski kliniki Mater Dei umrl eden izmed očetov italijanske demokratične vcpublike, socialistični voditelj in parlamentarec Ricordo Lombardi. Po dolgoletni mučni bolezni, pljučni fibrozi, ki so mu jo še mlademu povzročili fašistični Pretepači, in postopnemu naraščanju dihalnih težav, rPu je nit življenja pretrgala posledična srčna kap. Takoj po tragični vesti se je k njegovi smrtni postelji zvrstila vrsta političnih osebnosti, od njegovih učencev *z socialistične levice Signorileja, De Michelisa in Cic-cbitta, do zastopnikov strank in sindikatov, predsednika vlade Craxija in nazadnje predsednika republike Per-linija. Hkrati so vse demokratične politične, sindikalne ,n družbene sile izrazile družini in PSI najgloblje sožalje.
Riccardo Lombardi se je sicer rodil pred 83 leti na Siciliji, a se je že kot mladenič preselil v Milan, pozneje pa kot politile v Rim. Že kot mladinec se je vključil v protifašistično gibanje, leta 1942 je bil med Ustanovitelji Akcijske stranke, po razpadu Italije pa leta 1943 Odbora za narodno osvoboditev (CLN) za severno Italijo. Aprila 1945 je bil med pogajalci za brezpogojno predajo Mussolinija, po osvoboditvi pa je po-stal prvi milanski prefekt nato pa minister in do zadnjega član parlamenta. Od leta 1947 je bil voditelj levice v PSI in v njem dosleden iskalec izvirne poti t s°cializem prek sodelovanja vseh sil levice, za katero Se je zavzemal tudi ob zadnjih političnih volitvah.
f IS	
IK T‘- " «	
BRUSELJ — Po razjasnitvi, do katere je predvčerajšnjim na sedežu deseterice v Bruslju prišlo med italijanskim zunanjim ministrom Andreottijem in njegovim zahodnonemškim kolegom Genscherjem glede spornih Andreottijevih izjav o nemškem vprašanju, so se odnosi med Rimom in Bonnom formalno normalizirali. Niso pa z njo splahnele polemike, komentarji in duhovitosti okoli vprašanja, ki ga diplomatska sprava še zdaleč ni umaknila z dnevnega reda Uradni glasnik pakta NATO je včeraj v Bruslju izjavil, da NATO povsem odobrava stike med obema Nem-čijama in s tem odpravil novinarja, ki so ga zanimale posledice morebitne združitve obeh Nemčij za evropsko varnost. Več, pa se je o tem problemu razpisal pomemben londonski dnevnik »Daily Telegraph«, ki v uvodniku komentira Andreottijevo stališče kot »enega izmed pogledov na to vprašanje«, ki vsekakor ni enostavno. »I-mamo tudi preveč izkušenj s panger-manizmom in z eksplozijami agresiv-
nega nacionalizma, ki so ga spremljale,« piše britanski časnik in u-gotavlja, da je nemško vprašanje najbrž edino, okoli katerega tiho soglašata Vzhod in Zahod.
Novi avstrijski zunanji minister Leopold Gratz je Andreottijeve izjave označil kot »ponesrečen poizkus, ki pa je človeško razumljiv« in dodal, da niti manifestacij v Innsbrucku ne gre označevati z izrazom »panger-manizem«. Bivši avstrijski kancler Bruno Kreisky pa je Andreottija v televizijskem intervjuju obtožil »nelojalnosti«, ker se je v svojem zagovoru skliceval na »pangermanske« manifestacije v Innsbrucku in s tem odložil krivdo na Avstrijo.
V en glas pa zvenijo vsi odmevi, ki o »primeru Andreotti« še prihajajo z Vzhoda. Uradni tisk v Nemški demokratični republiki, češkoslovaški in na Poljskem vztrajno govori o zahodnonemškem revanšizmu in pozdravlja politični realizem italijanskega zunanjega ministra.
Američani in Francozi odhajajo V Rdečem morju niso odkrili min
KAIRO — Italijanski minolovci so vCeraj končali operacije v Sueškem zabvu in že pričeli iskanje v Velikem 'Jl"enkem jezeru, v spodnjem os red-nJetn delu Sueškega prekopa. Kljub j^anjši površini bo čiščenje zahtevajo Precej časa zaradi gostega la dijskega prometa. Po vsem sodeč ne bodo Italijani vrnili domov koncem meseca. Medtem pa je ?e včeraj skozi Sueški prekop zaplu-a v Sredozemsko morje ameriška ,°silka helikopterjev Shreveport, ki sodelovala pri iskanju min. V Qveh dneh hi morali Američani za-j*jstita Rdeče morje, skupaj z njimi fa bodo odpluli tudi francoski mino-lovci,
Misija iskanja skrivnostnih min, ki 0 v Rdečem morju poškodovale 20 IOvomih ladij, se bliža koncu. Med-
tem pa so britanske enote zvlekle na bolj plitvo morje kovinski predmet, ki bi lahko bil ena od skrivnostnih min. Britanci so doslej le u-gotovili, da je kovinska naprava malo časa ležala na morskem dnu in da ni običajen prazen naftni sod. Minolovci so do sedaj že res odkrili nekaj min, a vse so bile stari ostanki arabsko - izraelskih vojn.
Eksplozije trgovskih ladij ostajajo torej še vedno skrivnost. Kairo je včeraj ponovno obtožil Libijo in Iran odgovornosti za miniranje Sueškega zaliva in Rdečega morja. Vsi sedaj upajo, da bo britansko odkritje razkrilo skrivnost. Na tihem pa se vsi bojijo, da so se mine le potuhnile, tega pa odkrito nihče ne trdi. Predvsem Kairo zagovarja tezo o »samouničenju«.
V Trstu se nadaljuje »Prix Italia«
TRST — Na pmnorski postaji, ki so jo v hitrem času preuredili v kon grešni center, se nadaljuje televizijska in radijska prireditev »Prix Italia«. Sinoči je bil na sporedu film prve italijanske TV mreže »Paolo in Francesca«, medtem ko je v ponedeljek naletel na dober sprejem film tržaškega reži serja Franca Giraldija »Moj sin ne zna brati«. V glavni vlogi je nastopil Omero Antonutti (tudi Tržačan po rodu), ki je spet prikazal vse svoje izjemne igralske sposobnosti.
Veliko pričakovanje vlada za nocojšnji film »Ybris« Sardinca Gavina Ledde, ki je pred leti zaslovel kot pisec romana »Oče gospodar«, po katerem sta brata Taviani posnela zelo uspešen film.
NA 5. STRANI
PSI proti centrali na premog
TRŽIČ — Tržiški socialisti so se spet izrekli proti gradnji termocentrale na premog v Tržiču. To stališče so potrdili na ponedeljkovem javnem posvetu, ki se ga je udoežil tudi podpredsednik deželne vlade Zanfagnini. Kot znano je podobno stališče pred kratkim zavzel tudi tamkajšnji občinski svet, medtem ko se demokristjani, ki so tam v opoziciji, ogrevajo za termocentralo na premog.
NA 8. STRANI
Danes evropski nogometni pokali
S prvim kolom v treh evropskih nogometnih pokalih se bodo danes in jutri za štiri italijanske in štiri jugoslovanske ekipe (svojo prvo preizkušnjo v pokalu UEFA je beograjski Partizan že uspešno opravil) začeli nastopi tudi na mednarodni ravni. Za jugoslovanske ekipe (Crvena zvezda v pokalu prvakov, Hajduk v pokalu pokalnih prvakov ter Željezničar in Ri jeka v pokalu UEFA) pa ni neutemeljena bojazen, da bi se ta pot znala kaj kmalu končati, saj jim je žreb namenil dokaj neugodne nasprotnike. Drugače pa je z italijanskimi zastopniki (Juventus v pokalu prvakov, Roma v pokalu pokalnih prvakov, In ter in Fiorentina v pokalu UEFA), ki bi se razen velikih presenečenj morali prebiti v naslednje kolo.
Moriteci in Forando
Po referendumu skupni diskusijski večeri na Koroškem
o ugrabitvi Mora
RIM — Pripadnika Rdečih brigad Valeri» Marucci in Adriana Faranda, ki ju je policija aretirala 29. maja 1978 zaradi sodelovanja pri umoru Alda Mora, sta se včeraj odločila, da bosta po šestih letih spregovorila o pokolu v Ulici Fani ter o ugrabitvi in umoru predsednika Krščanske demokracije. Brigadista, ki ju je porotno sodišče januarja lanskega leta obsodilo na dosmrtno ječo, sta preiskovalnemu sodniku Ferdinandu Impo-simatu razložila vse podrobnosti o tedanjih dogodkih, danes pa se bosta skupno s policaji in preiskovalci podala v Ulico Fani, ki je bila pred leti prizorišče pokola, da bi na mestu točno prikazala, kako se je dogajanje odvijalo.
Morucci in Faranda sta spet odločno zavrnila naziv »skesanih brigadi-stov«, saj se imata za disidente v notranjosti Rdečih brigad, od katerih sta se umaknila le malo pred aretacijo. Izjavila sta, da ne bosta izdajala imen drugih pripadnikov Rdečih brigad, ki so sodelovali v pokolu, ker je to proti njunim načelom.
Napredni nemško govoreči krogi podpirajo slovenska stališča o dvojezičnem šolstvu
»Prava moč demokracije se kaže v ravnanju z manjšino«
CELOVEC — »Ob iskanju dialoga z ljudmi iz nemško govorečega tabora, ki so se ob primeru razprav okoli dvojezičnega šolstva odločno postavili proti spremembam v manjšinskem šolstvu, človek vedno bolj občuti, kako postaja slovensko vprašanje na Koroškem, vprašanje izbojevan ja osnovnih demokratičnih pravic. Več mora’ne opore dobiš, ko vidiš, kako operativno in angažirano se vključujejo naši zavezniki - znanstveniki s celovške univerze, socialistična mladina in mlada generacija v SPÒ v prid dvojezičnosti na južnem Koroškem,« pravi dr. Janko Malie, tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, ki te dni ob sodelovanju univerze za izobraževalne pok’i-ce in socialistično mladino skupno s slovenskimi prosvetnimi društvi na koroškem terenu organizira diskusijske večere na temo: »Sporazum ima prednost — skupna šola — dvojezično šolstvo«.
V nedeljo so imeli takšno prireditev v Železni Kapli, predvčerajšnjim v Šentjakobu v Rožu
in Hodišah, sinoči pa so znanstveniki in funkcionarji socia'istične mladine in mlade generacije SPČ sedli za mize z domačimi organizatorji kulture med domačine v Bilčovsu in v Šentrupertu pri Velikovcu.
Vsi ti večeri se vlečejo pozno v noč, kot je bil to primer predsinočnjim v Kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu, ko so se razpravljala razšli še'e ob polnoči. »Ker so to pot politiki posegli na pedagoško področje, bi zdaj rad kot pedagog povedal nekaj političnega,« je dejal dr. Peter Gstetner,« ločitev na slovensko, oziroma nemško narodno skupnost, za kar pri celi zadevi gre, je an ti politično dejanje. Če hoče slovenska manjšina skupno šolo, in če je ta v avstrijskih zakonih predvidena, potem lahko le rečem: roke proč, perititi, od dvojezične šole.« Ali kot je dejal Peter Kaiser, predsednik socialistične mladine na Koroškem : »Do avstrijske državne pogodbe je prišlo med drugim tudi zato, da so z njo zajamčili
pravice manjšin. Nekoč je Kreisky dejal: 'Prava moč demokracije se kaže v ravnanju z manjšino.’ Socialistična mladina je za skupno šolstvo,« je poudaril Peter Kaiser, »ne glede na razlike v. jeziku ai veroizpovedi, zato ne vidimo v zahtevi KHD/FPo nobenega drugega argumenta razen politično reakcionarnega. Ko je šlo pri podobnih zadevah o problemu Hainburg ali Zwentendorf, so sodelovali znanstveniki pri zahtevkih po odločitvah in glasovanju ljudi, zdaj pa mi ni znano, da bi kakšen pedagog v Avstriji ali na Koroškem vedel povedati kaj pozitivnega o zahtevi po spremembah v dvojezičnem šostvu na Koroškem.«
Vsem tem bogatim mislim ob rob večera, ki je potekal v sproščenem vzdušju, in ki ga je v imenu Slovenskega prosvetnega društva »Rož« vodil dr. Dušan Schlapper, je dr. Gerhard Steingress obesil še slikovito pripombo: »Kdor uničuje jezik, uničuje tudi sposobnost človeka stopiti v stik s soljudmi.«	BARBARA GORIČAR
Gromiko odpotoval v ZDA
Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je včeraj iz Moskve odletel v New York, kjer se bo udeležil zasedanja generalne skupščine OZN. še največ zanimanja pa vlada glede napovedanega Gromikovega srečanja z ameriškim državnim tajnikom Shultzom in Reaganom. Napovedano je tudi srečanje Gromika z demokratskim kandidatom Mondaleom	(Telefoto AP)
Po poročilu Alije Šukrija o sovražnem delovanju
Predsedstvo CK ZKJ o pobudah proti napadom na ureditev SFRJ
BEOGRAD — Pod predsedstvom Alija Šukrije je bila seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so obravnavali aktualne naloge idejne borbe ZK kot tudi delovanje posameznikov in skupin s protisocialističnih in protisamo-upravnih stališč.
Sovražni napadi so vedno bolj odkriti, organizirani in agresivni. V njih sodelujejo posamezniki in skupine, ti že dalj časa nasprotujejo politiki ZKJ in družbe in ki propagirajo meščanski politični pluralizem in večstrankarski sistem, oziroma etatistični monopolizem, nacionalni hegemonizem ali separatizem, tehnokratski liberalizem, krepitev skupinsko - lastninskih in zasebno lastninskih odnosov, pa vse tja do odkritega protikomunizma. Napadajo- avnojevske temelje federativne družbene ureditve, socialističnoi samoupravljanje in vodilno vlogo delavskega razreda v družbi. Srečujemo se tudi z neposrednimi napadi na ZKJ, s katerimi poskušajo razvrednotiti prispevek in vlogo tovariša Tita in posameznih
uglednih revolucionarjev ter celoten boj politikov in dosežkov ZKJ. V tej smeri delujejo tudi kleronacionali-stični krogi, ki se poskušajo prikazati kot edini zaščitniki in čuvaji nacionalne zakladnice kulture in nacionalnih posebnosti.
V vseh okoljih je treba odločno in brezkompromisno stopiti na pot tistim napadom in akcijam, ki imajo protirevolucionarni značaj in ki poskušajo razvrednotiti in ogrožati poglavitne pridobitve revolucionarne borbe jugoslovanskih komunistov — bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije, federativno družbeno ureditev, socialistično samoupravljanje, neuvrščena in neodvisna politika in ozemeljska enotnost države. Napad na te pridobitve pomeni napad na razredne temeljne družbene ureditve ter demokratične pravice in položaj delovnih ljudi. ZKJ izhaja iz .tega, da je dolžnost pristojnih organov, da samostojno v skladu z ustavnimi zakoni ob takem delovanju uporabljajo predvidene ukrepe, meni predsedstvo CK ZKJ. (dd)
Po mnenju delegatov skupščine SR Srbije
Razmer na Kosovu ni dovolj oceniti treba jim je tudi ugotoviti vzroke
BEOGRAD — Razprave o izseljevanju Srbov in Črnogorcev s Kosova ne tečejo na pravi način, poudarjajo delegati v skupščini SR Srbije. Zamerijo predvsem, da so vsa poročila tudi to, o katerem zdaj razpravljajo (zveznega zbora), bolj podobna statističnim pregledom. Poleg tega je veliko razprav (v kratkem bo razprava na isto temo, le da bo poročilo republiško), veliko sklepov, ti govorijo o dejavnosti subjektivnih sil na Kosovu, izseljevanje Srbov in Črnogorcev pa se nadaljuje.
Po drugi strani po ocenah, ki so jih izrekli na sejah delovnih teles skupščine Srbije, take razprave bolj spodbujajo izseljevanje, posebej pa gredo na roko albanskim nacionalistom in iredenti. Vsakič ko govorijo o izseljevanju, navajajo tudi rezultate delovanja iredente. Delegati zato ocenjujejo, da bi' se bilo treba vprašati tudi, kaj dosežemo s takimi razpravami in predlagajo, da bi bile le te konkretnejše, da bi govorili o vsakem problemu posebej, da bi poleg statističnih podatkov prišli tudi do razlag nekaterih pojavov, ki vplivajo na izseljevanje Srbov in Črnogorcev. Ni dovolj zgolj ugotavljati, kako je zapustilo 124 sodnikov in javnih tožilcev od marca leta 1981 do konca junija lani
pravosodne organe na Kosovu. Dotakniti bi se bilo treba bistva vprašanja, zakaj jih je od tega števila 110 to naredilo na svojo zahtevo, komaj 8 oziroma 6 pa jih je moralo oditi zaradi moralno politične neprimernosti, oziroma nestrokovnega in nevestnega dela. Treba se je vprašati, kaj je sodnike sililo k odhodu, kajti njihovo delo je odvisno tudi od političnega vzdušja, v katerem delajo, pravijo delegati.
Največ zamer delegati v skupščini Srbije ne naslavljajo na tisto kar vsebuje to poročilo, temveč na tisto, česar ne vsebuje in kar je ostalo nedorečeno.
Če je polovica tistih, ki pišejo in razpečavajo gesla in letake, mladih oziroma mladoletnih, če mladoletniki kamenjajo in zaustavljajo vlake ter postavljajo različne ovire na tirih, če v napisanih geslih pogosto žalijo osebnost in delo tovariša Tita, v šolah pa tudi uničujejo njegove slike, potem se lahko upravičeno pestavi vprašanje, kaj delajo šole, prosvetni delavci, Zveza mladine. Položaj na Kosovu ne more biti boljši, dokler raste takšen naraščaj, dokler se otroci postrani gledajo v avtobusu. Zato, menijo delegati, je treba sprejemati ukrepe v vrtcih, šolah, na fakultetah, (dd)
Vlak v tovornjak pri Vezuvu: 20 ranjenih
Na nezavarovanem železniškem prehodu vezuvske krožne železnice je motorni potniški vlak trčil v tovornjak. V nesreči je bilo 20 oseb ranjenih (AP)
Zaradi ozračja napetosti v afriški državi
V Parizu skrb za posledice umika vojaških enot iz Cada
PARIZ — Po velikem uspehu francoske diplomacije v Afriki, kakor soglasno ocenjujejo v Franciji sporazum z Libijo, je sedaj v središču pozornosti političnih opazovalcev v Parizu vprašanje odmevov in posledic, ki jih bo v Čadu povzročil umik francoskih in libijskih čet. Dvostranski spK>razum namreč sploh ne omenja notranjih težav afriške države, ki je deljena na dvoje, in nikakor ne o-bravnava vprašanja odnosov med dvema frakcijama že dvajset let sprtima med seboj.
V samih čadskih krogih vlada s tem v zvezi popolna negotovost. Glasnik predsednika prehodne vlade nacionalne enotnosti Gukunija Weddeija v Parizu je izjavil, da sporazum nudi realne možnosti pogajanj za notranjo
spravo. Nasprotno pa akcijski koordi nacijski odbor in revolucionarni demokratični svet napovedujeta ostre in krvave spopade, odgovorna za katere pa bosta Pariz in Tripolis.
Da je čadsko vprašanje vse prej kot rešeno,‘potrjujejo tudi izjave francoskega zunanjega ministra Cheysso-na, po katerih je Francija, kljub pravkar doseženim sporazumom z Libijo, pripravljena ponovno poslati svoje čete v Čad, v kolikor bi prišlo do novega napada na sedanjo »zakonito oblast«, torej na režim Habreja.
Medtem ko se v Parizu sprašujejo tudi kakšno ceno je francoska vlada plačala, oziroma na kakšne libijske zahteve je pristala, je že stekla akcija zunanjih opazovalcev, ki bodo nadzorovali izvajanje spx>razuma.
Baracetti Spadoliniju o morali v vojski
RIM — Komunistični poslanec Baracetti je včeraj odgovoril na nekatere trditve italijanskega obrambnega ministra Spadolini ja v parlamentarnem poročilu o trenutni ureditvi vojaške službe. Dejal je, »da ima Spadolini zgrešeno mnenje o zrelosti italijanske mladine, če misli, da bo obvezna uporaba vojaške suknje ob prostih urah pripomogla k večjemu čutu odgovornosti tistih vojakov, ki so uniformirani«.
Baracetti je dodal, da je obrambni minister s trditvijo o koristnosti nošnje vojaške obleke v prostih u-rah le branil avtoritarne težnje v notranjosti vojske, kar je med drugim tudi v nasprotju z zakonom, ki teži k vse večji odprtosti in demokratizaciji tega državnega organa.
Komunistični poslanec je nadaljeval, da je poskus kratitve določenih pravic, ki so si jih vojaki s težavo pridobili neodgovorno netenje napetosti med mladino, ki se odpravlja na služenje vojaškega roka in ki že itak vojaščini ni naklonjen. Baracetti je svoj poseg zaključil s trditvijo, da je odprtost in demokratizacija vojske edina pot do sprejemanja tega javnega organa s strani mladine.
Umeščena nova vlada po volitvah v Kanadi
OTTAWA — Pò volitvah 4. septembra so v Kanadi predstavili .novo vlado, ki ji predseduje konservativec Malroney. Glavna ministrstva nove vlade so: ministrstvo za pravosodje, za javna dela, za zdravstvo, obrambno ministrstvo, ministrstvo za kmetijstvo, za zaposlitev, za delo, za energetsko in rudninsko bogastvo in za zunanjo trgovino. Sestava nove vlade predstavlja rekord v številu ministrov in v številu predstavnic nežnega spola, ki jih je kar šest.
Izidi volitev so pokazali skoraj plebiscitarno ' odločitev kanadskega ljudstva za konservativce, ti so namreč osvojili 211 od skupnih 282 poslancev. Z razlik0 od prejšnjih vlad, ki so bile v glavnem sestavljene iz ministrov iz pokrajine Ontario, bo nova vlada sestavljena iz ministrov iz vseh desetih kanadskih pokrajin-Tako bo vlada sestavljena iz 13 ministrov iz zahodnih pokrajin, 11 ministrov iz Ontaria, 10 iz Quebeca od koder je tudi prvi minister in iz 5 ministrov iz Atlantskih pokrajin. Prvo preizkušnjo bo morala nova vlad® prestati v prihodnjih mesecih, ko bo treba odobrit1 državni proračun in začrtati nove smernice na ekonomskem področju.
c
Letošnji Kmetijski dnevi končno doživeli svoj politični trenutek
Nad Kmetijskimi dnevi 1984 se je dokončno zgrnil zastor.
Tvegano bi bilo sedaj, ko so vtisi s praznika še topli in gosto nagneteni v naši zavesti in podzavesti, povzemati kakršenkoli zaključek. Vsekakor pa se nam zdi umestno, da iz vsega, kar se je te dni v Bol juncu dogajalo, povzamemo sklepno misel. In kdo drug, če ne predsednik Pripravljalnega odbora Boris Mihalič, bi bil v tem trenutku bolj primeren, da v strnjeni obliki izrazi bistvo, ki je navdihovalo letošnjo izvedbo manifestacije.
»Kljub slabemu vremenu, ki je od časa do časa motilo manifestacijo, smo v glavnem dosegli cilj, ki smo si ga zastavili. Osrednja okrogla miza o mešanih kmetijah je pustila močan vtis, v nas pa je ustvarila vprašljiv občutek, koliko se bo od tega, kar smo tam prediskutirali, lahko uresničilo v najbližji prihodnosti. Zaključne izjave predavatelja in sodelujočih zahtevajo še dodatni premislek, vendar gledamo z zaupanjem naprej.
Kmetijski dnevi so končno doživeli svoj politični trenutek, saj je nadvse pozitivno dejstvo, da so k organizaciji pristopile vse občinske uprave iz tržaške pokrajine. Nekateri so na to plat gledali dvomljivo, vendar jih je uspeh letošnje izvedbe prepričal, da je bi'a izbira Pametna in koristna. Želel bi, da bi se v tej smeri tudi v prihodnje nadaljevalo in to predvsem v korist tu živečih ljudi obeh narodnosti, kar še posebej poudarjam.
S Kmetijskimi dnevi, ki so ena izmed pobud na kmetijskem področju, smo našemu človeku jasno povedali, da se ne sme več čutiti osamljenega in zapuščenega, tem-
več da se tudi na ravni najvišjih deželnih in pokrajinskih ob'asti nekaj premika v njegovo korist. Seveda so naši kmetovalci v najtesnejšem stiku predvsem z občinskimi upravitelji. Zato jim morajo slednji prvi dajati zaupanje in jih spodbujati. Ker pa so k organizaciji manifestacije pristopile vse občine s Tržaškega, menim, da je zaupanje in spodbuda toliko večja in da je jamstvo za boljšo prihodnost našega kmetijstva še okrepljeno. Reči moram, da si ne delamo velikih utvar, da se bo kmetijstvo pri nas povzdignilo na ne vem kako visoko raven, vendar pa moramo predvsem težiti k temu (glede na teritorij in razpoožljive sile), da ohranimo kar že imamo in da to kakovostno dvignemo. Nekaj pobud v tej smeri se je že pokazalo. Razvijati pa bo treba naprej.
To obvezuje predvsem organizatorje in občinske u-pravitelje, da razmislijo, kako Kmetijske dneve razširiti še na druge sektorje, n.pr. na prehrambeno in živilsko področje. To je tematika, ki je v svetu vse bolj aktualna. Rešitev teh problemov pa tiči izključno v zemlji ali z bolj pesniškim izrazom, v naravi. In na našem teritoriju imamo dovoij možnosti, da n.pr. na prehrambenem področju lahko uspešno posežemo v življenjski in gospodarski ciklus sodobnega človega oz. sodobnega kmetovalca.
Po obisku sodeč in po izjavah, ki so naravnost ali posredno prišle do naših ušes mislim, da morajo Kmetijski dnevi živeti še naprej, saj je pravzaprav vsak dan, ki ga preživimo v korist te, za nas v Bregu in na Krasu tako značilne življenjske sfere, kmetijski dan. Teh je torej v letu ve'iko, le da so Kmetijski dnevi v Bol juncu nekoliko bolj praznični.«
Tudi vzreja prašičev temelji na preverjanju in raziskovanju
Vrhunsko predavanje svetovno znanega strokovnjaka dr. Lucijana Krivca iz Ljubljane o prašičereji je zaključilo 4. Kmetijske dneve. Predavatelj je prisotne uvedel v temo z uvodno mislijo, da je prašičereja sicer v razmahu, čeprav še ni dosegla takega napredka kot npr. perutninarstvo. Vsekakor je razvoj šel od intenzivne do ekstenzivne vzreje. Izkazalo se je, da tehnologija majhne proizvodnje ni mogla biti aplicirana v veliki industrijski proizvodnji prašičev. Zato je bilo potrebno iznajti nov sistem vzreje, upoštevajoč biološke potrebe živali, njihov življenjski ciklus in najnovejše izsledke na tem področju, in sicer različne prehranske potrebe v raznih življenjskih obdobjih in pa ambientalne pogoje.
Na veliki farmi DO Emona v Ihanu pri Ljubljani so tako izdelali sodoben in funkcionalen način vzreje prašičev v do potankosti preštudiranih boksih in oddelkih, skozi katere romajo svinje od pripusta do prasitve oz. pujski od rojstva do pitanja. V vsakem oddelku so vzpostavili optimalne pogoje za tisto določeno obdobje. Pri lem so se poslužili mnogih inovacij tako v načinu krmljenja kot v prostorski razporeditvi. Tako so ugoto-
vili. da je v času brejosti izredno važna plemenska kondicija, ki jo dosežejo z zmanjšanjem krme in s povečanjem gibanja. Od debile živali bi namreč dobili slabše gnezdo in torej slabše pujske. Gibanje pa je potrebno, ker ima svinja slabo razvite okončine in bi z mirovanjem propadla. Te ugotovitve so popolnoma ovrgle staro mišljenje, da mora biti žival v brejosti privezana in močneje hranjena.
Da bi povečali gospodarski prihranek in neizkoriščeni prostor zmanjšali na minimum, so pri načrtovanju in grajenju farme uporabili posebni gradbeni modul, pri katerem so vsi boksi osnovni modul za objekte. Tako so lahko vse gradbene elemente in opremo vgradili brez odpadkov. V farmi so oddelki razmeščeni po vrstnem redu. Na začetku je pripustišče, na koncu pa pitališče. S cestnim omrežjem je farma povezana le na koncu, kjer pitance, ki so zreli za zakol, z viličarjem preselijo na kamione. Svoje podajanje je dr. Krivec opremil s prikazom diapozitivov in tabel. Poslušalcem pa je razkril izredno zanimive momente v racionalni in do potankosti preučeni vzreji prašičev, ki temelji na stalnem preverjanju in raziskovanju.
Kmetijski dnevi v slikah
Še tople kolače so s konjsko vprego pripeljali med ljudi
Dva dni plesa, tekmovanje in veliko nagradno žrebanje
V ponedeljek zvečer se je v Bregovom šotoru v Boljuncu ustvarilo izredno vzdušje. Ljudi je kar mrgolelo, kljub temu da so se Kmetijski dnevi iztekali. Velika množica gostov je začela s plesom ob zvokih ansambla »New Valzer«, medtem pa so se lahko posamezni pari vpisovali za tekmovanje v valčku. Orkester iz Porto-gruara se je izkazal za zelo kakovost nega izvajalca vseh vrst glasbe, od valčka in tanga pa do najmodernejših ritmov južnoameriške glasbe, italijanskih popevk in revivala. Nagneteni ljudje so nato napeto sledili tekmo vanju v valčku, h kateremu se je prijavilo šestnajst plesnih parov. Tekmovanje je potekalo po izločilnih skupinah, tako da je po prvem plesu o-stalo na plesišču še deset parov, po naslednji rundi pa samo pet. Ocenjevalno komisijo so sestavljali učitelji plesa Renzo Cimarosti, Antonella Berilli, Fabio Fumarola, Ivijana Stranj in ljubitelji plesa Annamaria Fonda ter Marta in Boris Zobec, ki ju poznamo že kot plesalca TFS Stu ledi. Boj za prvo mesto je bil zelo izenačen, ob koncu pa je komisija dodelila prvo nagrado paru številka 13: Lidiji in Dragu. Zmagovalca sta prejela pokal športnega društva Breg, ki je darovalo tudi plakete in spominska darila za vse pare, ki so sodelovali Nagrade je podelila Tatjana Tur-
ko, načelnica sekcije za izvenšportne dejavnosti ŠD Breg. Drugo mesto je zasedel par št. 16: Danica in Edi, tretja pa sta bila Nevia in Elio.
Zadnji večer je za glasbeno spremljavo poskrbel ansambel Pomlad, glavna točka sporeda pa je bilo nagradno žrebanje velike loterije. Dobitkov je dvajset in sicer: 1. osemdnevno potovanje na Palmo de Mallorco za dve osebi, 2. črno - beli televizijski sprejemnik, 3. kolo za odrasle, 4. komplet opreme za vrt (miza, štirje
stoli in senčnik), 5. sesalec, 6. električni kuhinjski aparat za pečenje mesa, 7. komplet priborov, 8. ležalni stol, 9. kupon v vrednosti 50.000 lir, ki ga daruje Market Zeri al iz Boljun-ca, 10. kupon za večerjo za dve osebi, ki ga daruje gostilna Pettirosso Igor iz Boršta, 11. dvoposteljna rjuha, 12. dve salami, 13. miza za likanje, 14. komplet za piknik, 15. hladilna torba, od 16. do 20. nagrade pa konfekcije vina, ki jih daruje kmetijski obrat Paro vel. Zmagovite številke bomo objavili jutri.
Nagrajenci plesnega tekmovanja v valčku pod Bregovim šotorom v Boljuncu
Nekateri tokovi so se v jugoslovan-skem gospodarstvu nekoliko stabilizirali — ugodna je zlasti rast proizvodnje in rast izvoza — nekateri pa Se, nikakor ne morejo umiriti, med njimi zlasti inflacija. Toda, ni samo lnflacija tista, ki vzbuja skrb. Gospodarstveniki čedalje odločneje opo-zarjajo, da jugoslovansko gospodarsko prepočasi prilagaja svojo proizvodnjo tržnim zahtevam, zlasti zah-tevam na tujih trgih, in da hitro dr-Sl p tehnološko zastarelost. Kasneje *a svetovnim razvojem bo imelo svo-Je slabe posledice: izvoza ne bo mo-Poče povečevati tako močno, kot v zadnjem času, poslovni rezultati pa ,°do slabši. Zaradi takšnih razmer tudi predsednica zvezne vlade Milka Planinc, kot je dejala na nedavnem pogovoru z direktorji na za-Pzebškem velesejmu, nenavaden strah. t"? se ne bomo pravočasno priključi na vlak novega napredka, se je ^Mogoče prebiti iz sedanjih gospo-davskih težav,« je dejala predsedni-Ca zvezne vlade.
vzrokov, zakaj jugoslovansko gospo-ddfstvo zaostaja za svetovnim raz-s?e7n’ ?e več- Gospodarstvo industrij-ko najbolj razvitih držav na svetu J® Pa gospodarsko recesijo odgovorilo več načinov. Najpomembnejša re-Jrfv, ki se je je oprijelo to gospo rjrsIvo, je prilagajanje gospodarstva V°vim razmeram. Prilagoditev teče dko, do najbolj vitalni deli svetov-jfPd gospodarstva izredno pospešeno fčejo nove tehnološke rešitve. Na o-novi teh tehnoloških rešitev — naj-/tačilnejši primer lahko najdemo v jonskem gospodarstvu — gospodar-/■vo uspeva v konkurenci s svojimi gkmeči, kajti uspelo je izredno pove lahi Wdduktivnost, zaradi česar je hko relativno pocenilo svoje izdel-e- Pnciz,,™.-	-g začeli bi-
so se hlcra-
—, » Kiauvno pucemio st
e' Poslovni uspehi so se lveno izboljševati, odprle si
gospodarsko pismo
Zaostajanje za svetovnim razvojem
ti tudi nove prodajne možnosti, zaradi česar se je celotno svetovno gospodarstvo začelo počasi izvijati iz recesije, nakopalo pa si je precej nezaposlenih. Ker so ob tem posamezna nacionalna gospodarstva ukrepala še dodatno, je to pospešilo izhod, iz gospodarske recesije.
Jugoslavija, katere gospodarstvo so poleg recesije obremenile mnoge druge stvari, je v primerjavi s temi gospodarstvi precej na slabšem. V državah, s katerimi ima Jugoslavija najbolj razvite gospodarske stike (to so torej tudi največji kupci jugoslovanskega blaga) je prišlo do močne ga skoka produktivnosti. Te partnerice so uspele predvsem zmanjšati porabo energije (za nek izdelek zdaj porabijo mnogo manj energije kot pred začetkom gospodarske recesije), opustile so naložbe v nekatere, sicer za te države tradicionalne veje indù strije (jeklarstvo, ladjedelništvo, tekstilna industrija...) in začele skokovito uvajati proizvodnjo najzahtevnejše opreme, tehnologije, elektronike in robotov t.i. tretje generacije. Jugoslavija pa je v glavnem ostala pri svoji tradicionalni industriji. Pomembno spremembo ji je vendarle uspelo uresničiti: samo strukturo gospodarstva je uspela spremenili toliko, da je mnogo bolj uspešno zače la izrabljati svoje surovinske, zlasti pa energetske zaloge. Strokovnjaki trdijo, da jo prav to loči od nekaterih držav, ki so zašle v podobne go-
spodarske težave kot Jugoslavija (Mehika, Brazilija, Turčija, Romunija). Do te spremembe je prišlo predvsem zaradi tega, ker je bilo treba zmanjšati uvozne izdatke. Ni pa ji uspelo tradicionalne industrije preusmerili tako, da bi lahko povečala produktivnost. Zaradi tega je lani produktivnost celo nazadovala (za 2,5 od stotka glede na prejšnje leto),, letos pa naj bi se povečala največ za odstotek, kar je v primerjavi z gospodarsko razvitejšimi državami, kjer se giblje rast produktivnosti med tremi in štirimi odstotki, premalo, da bi se lahko kakorkoli kosale z njimi.
Jugoslavijo pehajo z razvojno zaostalost nekatere objektivne okoliščine. Najprej, za vsakršen razvoj je treba veliko denarja. Veliko denarja je treba za osvojitev lastnega znanja, nato pa tudi veliko za prenos tega znanja v tovarne oziroma v proizvod-nizacije so iispele zasnovati razvoj ne postopke. Le redke delovne orga-lastnega znanja (tako kot na primer Iskra v Sloveniji), še redkejše pa so tiste, ki so imele dovolj denarja, da so lahko svoje raziskovalne dosežke prenesle v proizvodnjo.
Zlasti za ta prenos zmanjkuje de narja, ker se je Jugoslavija morala odločiti za zelo restriktivno naložbe no politiko. Sama kapitala za tak razvoj nima dovolj — kar ga ima, ga usmerja v razvoj surovinske in energetske industrije, da bi izkoristila svoje naravne zaloge — v tujini pa
denar za tak razvoj dobiva zelo težko. Samo mednarodna banka za obnovo in razvoj, nekaj pa tudi Evropska investicijska banka, ji je poso dila denar za modernizacijo proizvodnje, vsa ostala posojila, ki jih dobiva pri tujih finančnih ustanovah, pa mora uporabiti za odplačilo dolgov ali pa za nakup surovin, reprodukcijskega materiala in surove nafte. S tako vezanimi rokami ne more pospešiti tehnološkega razvoja, res pa je, da ji nikakor ne uspeva zajeziti kapitala, ki se odliva iz gospodarstva za najrazličnejše negospodarske namene in ga preusmeriti v gospodarski razvoj. Ker ji to ne uspeva, izdelki čedalje bolj zastarevajo in je z njimi hudo težko prodirati na svetovnih trgih. Prodreti je možno samo tako, da tem izdelkom znižujejo cene in ker do tega prihaja, mora gospo darska politika sproti popravljati tečaj dinarja navzdol. Poslovni rezultati so zaradi tega slabši, devizni priliv manjši, uspešnost gospodarjenja se zmanjšuje.
Nič ne kaže, da bi se lahko razme re kaj hitro popravile. Gospodarska politika je preveč zaposlena z reševanjem tekočih zadev (z odplačevanjem dolgov, z izvozom, z monetarnimi ukrepi, s pogajanji s tujimi bančniki, z inflacijo...), pa tudi manevr skega prostora za ukrepe, s katerimi naj bi pospešila prestrukturiranje gospodarstva, je hudo malo, saj je
npr. zdajšnji gospodarski položaj države tak, da mora omejevati celo uvoz tuje strokovne literature, brez katere si seveda sploh ni mogoče zamišljati kakršnegakoli tehnološkega razvoja, zasnovanega na lastnih tehnoloških rešitvah.
Posamezna podjetja so vendarle u-speia nekoliko prodreti v to smer razvoja in pokazalo se je, da je edino to trdna podlaga za gospodarsko napredovanje. Takšna podjetja namreč dokaj lahko povečujejo izvoz, pa tudi njihovi poslovni rezultati so sorazmerno ugodni. Na žalost pa je takšnih podjetij malo, čeprav je res, da se je v zadnjem času inovativna dejavnost po podjetjih močno razmahnila in da že prinaša nekatere uspehe. Toda na drugi strani se prav ino vatorji srečujejo z nekaterimi nesmiselnimi določili, ki ovirajo takšno delo (delo inovatorja npr. ni ustrezno plačano itd.). Eno od takih določil je npr. tudi prepoved uvoza hišnih računalnikov, kar močno ovira razvoj t.i. računalniške miselnosti, čeprav je zlasti med mladimi nenavadno veliko zanimanja za računalniško dejavnost in bi lahko to zanimanje brez težav uspešno izrabili v gospodarske namene.
Glavno vprašanje, s katerim se bo morala gospodarska politika začeti temeljito ukvarjati, je torej, kako pospešiti takšen gospodarski razvoj, ki bo lahko bistveno povečal rast produktivnosti. Od tega, kdaj in kakšne rešitve bo ponudila gospodarska politika, bo v marsičem odvisno, če bo do gospodarski tokovi v prihodnjosti ugodnejši. Ali pa bomo zamudili vlak razvoja in se z velikimi težavami prebijali iz gospodarske krize, kakor se boji predsednica zvezne vlade.
JOŽE PETROVČIČ
Vprašanja stiske na šoli Milčinski pred razpletom?
Občinski odbornik za šolstvo obišče danes katinarsko šolo
Občinski odbornik za šolstvo Lucio Vattovani bo danes dopoldne končno obiskal slovensko osnovno šolo Fran Milčinski na Ratinali, da bi se na licu mesta seznanil z vprašanjem prostorske stiske, ki je dala povod protestni akciji staršev že od začetka šolskega leta. Vattovani bo prispel v prazno šolsko poslopje (z izjemo italijanskih učencev prvih dveh razredov šole Stossich), saj starši tudi jutri ne bodo poslali svojih otrok v šolo. Z odbornikom bodo prispeli še občinski tehniki, slovenski in italijanski didaktični ravnatelj, predstavniki rajonskih svetov.
Starši bodo odbornika ponovno seznanili s svojimi zahtevami, ki so povsem upravičene: hočejo, da bi imel vsak od petih razredov primemo učilnico. Od odgovorov in zagotovil odbornika za šolstvo bo odvisno ali bodo že jutri lahko prenehali s svojo akcijo ali pa jo bodo prisiljeni še poostriti. Obisk šole je najavljen za 9.30.
Vrtec v Barko vi jah bodo odprli danes lonjerski vrtec pa bo nared v petek
Slovenska otroška vrtca v Lonjerju in v Barkovljah sta bila tudi včeraj zaprta zaradi odsotnosti čistilk, ki jih tržaška Občina doslej še ni namestila v obeh vrtcih. Vse kaže, da se bo pereče vprašanje v prihodnjih dneh končno rešilo, saj so občinski upravitelji obvestili didaktično ravnateljstvo, da bodo danes d ode'ili barkovljanskemu vrtcu prvo čistilko, čez nekaj dni pa naj bi zaposlili še drugo. Vrtec v Barkovljah bo torej danes odprt, seveda če bo obveljalo zagotovilo Občine.
Vrtec v Lonjerju bo dobil svojo čistilko pojutrišnjem. Istega dne, v petek, bodo lahko tako otroci iz Lonjerja in s Ratinare prestopili prag svojega vrtca.
Jutri se bo začel pouk v openskem vrtcu, ki so ga med početjem in v začetku novega šolskega leta prenavljali. Občinski uslužbenci morajo še počistiti prepleskane učilnice in stranišča, za jutri pa bo vrtec vsaj zasilno nared.
Razpis natečaja za didaktične ravnatelje
Deželni šolski urad je sporočil, da je razpisal natečaj za pet mest didaktičnega ravnatelja za slovenske osnovne šole v tržaški in goriški pokrajini. Ustrezni dekret je urad 10. septembra predal uradu za knjigovodstvo, ki ga bo nasiovil deželnemu sedežu računskega sodišča v Trstu.
Obisk pri škedenjski h prvošolčkih
V skedenj ski osnovni šoli Grbec letos spet zaživel prvi razred
Z začetkom letošnjega šolskega leta je v slovenski osnovni šoli Ivan Grbec v Skednju po enoletnem premoru spet zaživel prvi razred. V lanskem šoskem letu na škedenjski šoli namreč ni bilo prvega razreda iz enostavnega razloga, ker ni bilo otrok, ki bi vstopili v šolo. Nekaj podobnega je bilo tudi pred tremi leti; tako delujejo letos na šoli trije razredi : prvi, tretji in peti, s skupno sedemnajstimi učenci.
V prvem razredu, ki ima svoj prostor v drugem nadstropju škedenj-skega šolskega poslopja, se od petka dalje pridno uči pet prvošolcev.
»Naši malčki so kar pridni,« je povedala učiteljica Devana Černič. »Pozna se jim, da so jih že v vrtcu pridno vzgojili v mali šoli. V zadnjem letniku vrtca so vadii risanje: risali so črte, krivulje, naučili so se napisati že svoja imena, tako jim je šlo 'delo’ v teh prvih dneh šole lahko od rok.«
Že prvi dan pouka so risali o počitnicah, ki so jih pravkar preživeli, včeraj pa so se preizkusili z risbami in napisi o učencih in o šoii. S pomočjo učiteljice, ki jima je napisala priimka s kredo na tablo, sta Paolo in Ivo prvič poleg imena zapisala na bel list papirja tudi svoja priimka; po njiju bodo prišli na vrsto tudi Romina, Ana in Marinka.
Vsi letošnji škedenjski prvošolci so
obiskovali lani bližnji otroški vrtec. Resnici na ljubo je bila njihova druščina še številčnejša, od sedmih pa se je en otrok preselil s starši na Ratinare, drugega, pa so italijanski starši vpisali v italijansko osnovno šolo. »Italijanski starši so vpisali svojega otroka v slovenski otroški vrtec, ker v italijanskih ni bilo prostora. Tako je postal zanj naš vrtec nekakšno 'parkirišče',« je pripomnila učiteljica Devana.
Škedenjska osnovna šola deluje že drugo leto s podaljšanim poukom. Pobudo za podaljšan pouk so dai sami starši, da bi postala šola »privlačnejša« za starše, ki zaradi zaposlenosti ne morejo slediti otrokom v popoldan-
skih urah. Popoldanski pouk bodo vpeljali s 1. oktobrom, ko bo zače a delovati na šoli kuhinja. Vsak razred bo ostal predvidoma dvakrat tedensko na šoli do 16.30, v popoldanskih urah pa bodo raz vib dodatne dejavnosti kot petje, telovadbo (s pomočjo Športne šole Trst) in dramsko dejavnost ter ročna det"a.
S prizadevanjem staršev in učnega osebja se je skratka škedenjska o-snovna šola okrepila v predelu, ki je zelo izpostavljen asimilaciji. Če bo ob koncu letošnjega šolskega leta prestopilo iz škedenjskega vrtca v šolo vseh pet otrok, kolikor jih sedaj o-biskuje zadnji letnik vrtca, bo ta krepitev še očitnejša.
V okviru seminarja za slovenske šolnike
Predavanje o izvoru imen in priimkov
Preustroj uradov in služb v tržaški pokrajinski upravi
V okviru seminarja za šolnike je bilo včeraj v Gregorčičevi dvorani predavanje jezikoslovca Franca Jakopina na temo »Onomastika na slovenskih tleh«. Onomastika je veda, ki proučuje izvor imen in priimkov ali besed, ki kako osebo točno označujejo. Predavanje, ki je bilo v glavnem namenjeno profesorjem slovenščine in drugih jezikov ter profesorjem humanističnih ved, je tako ob-
ravnavalo to vprašanje, od nastanka prvih slovenskih imen do razvoja priimka samega. Priimki so se namreč na naših tleh začeli pojavljati šele na začetku 17. stoletja. Prej so si jih lastili le grofje in veljaki, saj je veljalo za revnejše sloje pravilo, da se poleg z imenom vsakdo označi le z razpoznavno besedo. Navadno so imeli kmetje vzdevke, ki so označevali njihov kraj bivanja (npr. Tone
ob potoku), iz katerega se je pozneje razvil priimek Potokar. Priimki co se potem razvijali kar iz imen, tako da imamo danes Gregorčiče, Tomažiče itd.
Profesor Jakopin je nato obravnaval še zgradbo priimkov, njihov naglas glede na področja, kjer so se najbolj uveljavili, izvor, zgodovinsko obdobje, v katerem so nastajali in druge značilnosti, ki so v teku stoletij določile razvoj slovenskega priimka. Za imena pa je veljalo dejstvo, da so v določenih področjih starši izbirali za svoje otroke ime, ki je bilo v tistem kraju najbolj pogosto In zato najbolj priljubljeno. Tako smo do nedavnega Slovenci razpolagali le z zelo majhnim številom imen, ki so bila razmeščena kar po vseh področjih. V zadnjih letih pa se tale tendenca spreminja, tako da se sedaj starši odločajo za bolj raznolika imena.
Seminar se bo danes nadaljeval s predavanjem profesorja Primoža Simonitija »Odmevi humanizma na Slovenskem«, ki bo v Gregorčičevi dvorani od 8.30 do 13. Poleg profesorjev, ki so sledili včerajšnjemu predavanju, se bodo predavanja udeležili tudi dijaki.
Tržaška pokrajinska uprava bo pre-ustrojila svoje urade in službe, tako da bi s sodobnim načinom dela postala čimbolj učinkovita in dinamična, brez birokratskih zapletov, dvojnikov in razpršenosti, ki so značilni za jav-noupravna telesa. Sklep o taki potrebi je pokrajinski svet sprejel že pred štirimi leti, zaradi političnih kriz in nestalnega ravnovesja večine pa je ostal le črka na papirju.
Sedanji odbor je takratni osnutek upravnega preustroja in pravilnika pri javnih natečajih dopolnil ter ga v prejšnjih dneh izročil za preverjanje sindikalnim organizacijam ter pristojnemu odborniku Fabianiju. Le ta meni, da bi se razprava o osnutkih morala zaključiti v roku dveh mesecev, saj so se sindikalne sile okvirno že ugodno izrekle o njiju.
Načrt za preustroj, ki je nujno pro-treben po spremembah v delokrogu [»krajinskih uprav (spomnimo naj, da je psihiatrična oskrba prešla v pristojnost RZE), zajema tri področja. V prvem so določene naloge novih uradov, v drugem profesionalni profili (kvalifikacija in naloge osebja), v tretjem pa je izoblikovan novi organik. Da bi bilo delo pokrajinske uprave čimbolj smotrno porazdeljeno, so ga načrtovalci porazdelili na šest sektorjev, od katerih so štirje
bojj upravnega, dva pa bolj »operativnega« značaja.
Prvi sektor naj bi se ukvarjal z vprašanji izvoljenih organov, šolstva, načrtovanja, nadzorovanja; drugi naj bi bil pristojen za splošne zadeve, osebje, ekonomat, pogodbe in protokol. Tretji sektor naj bi skrbel za finančne in računovodske zadeve, četrti za spdošno tehnično dejavnost (načrtovanje, vzdrževanje cest, naprav, nepremičnin), peti za vso skrbstveno in učno dejavnost pokrajinske uprave, šesti pa naj bi nudil oporativno pomoč na področju zdravstva, higiene, kmetijstva, turizma, ekologije in teritorija. Jasno je, da zgolj tehnični preustroj ne bo veliko spremenil, če ga ne bodo nameščenci tudi v duhu sprejeli. Prav zato je v osnutku poudarjeno, da je namen preosnove večje usklajevanje med dejavnostjo posameznika in celotnega sektorialnega kolektiva, okrepitev avtonomije posameznega sektorja, poenostavljanje procedur itd.
V novem organiku je predvidenih 07 novih delovnih mest, za kar bi tržaška pokrajina potrebovala posebno dovoljenje notranjega ministra, ker je poč še v veljavi dekret, ki prepoveduje javnim upravam najemanje novega sebja. Ustrezno prošnjo je predsednik Marchio že odposlal.
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Številne arheološke najdbe pričaj o o naseljenosti Krasa v prazgodovini
Praprot
V Praprotu, pràprovski, Pràprov-ci, it. Prepotto, 1971: 135 preb., 1981: 158 preb., šola Šempolaj — 0,5 km, občina Nabrežina — 4 km, Trst — 18 km. Nadmorska višina 251 m.
Gručasto naselje na pobočju (Spodnji konec) in na vrhu griča (Gornji konec) kraj občinske ceste Šempolaj - Bajta. 1 km severno od tod je križišče pokrajinske ceste Prosek - maloobmejni prehod Gorjansko in občinske ceste Nabrežina - Šempolaj. Bližnji izrazitejši vzpetini sta Vršič (254 m) in Gričič (270 m) na vzhodu.
Večina njiv, vinogradov in travnikov je na južni strani (Ograde, Griženca, Široka njiva, Ruje, ške-Ijun) in na zahodni strani (Rrepa) ter na robu vasi (Romarišče). Raz širjeno je pridelovanje krompirja (delno za prodajo), fižola, zelja, repo. Poglavitna kmetijska dejavnost je vinogradništvo, ki daje predvsem refošk. malvazijo in vitovsko grga-njo. Vino prodajajo na osmici, dva domačina po tudi ustekleničenega
Pomembna je živinoreja (250 do 300 glav goveda). Živina je povečini v zadružnem hlevu, ki je last domačinov in tudi zadružnikov iz Šem-polaja, Samatorce, Nabrežine, Devina in Slivnega. Zato so zasebni hlevi domala prazni. Do potdesetih let so bili poglavitni pošniki na severu (Bitonjék) in jugovzhodnem območju vasi (Nabrežinski hrib, Grečič, Prul ke), po opustitvi paše pa so se začeli zaraščati. Glavno področje gozda je Bitonjek, kjer so že pred prvo svetovno vojno zasadili bor.
Praprot je dobil vodovod 1. 1848. Poslej je prazen kal na Trnovci, ki je bil razdeljen za napajanje in po sebej za pranje in pitje. S kapnico iz ohranjenih vodnjakov zalivajo vrtove. Večina hiš je enonadstropnih, nove je zgradilo nekaj krajanov in priseljencev iz Trsta. Povečini imajo stanovanjske hiše vinske kleti. En hlev je še krit s skrlami. V Gornjem koncu stoji 1. 1776 zgrajeno veliko poslopje, ki je sedež upravitelja devinskega grofa. Njegova arhitektura priča o gospodarski moči lastnika. V naselju se ukvarja iz-
ključno s kmetijsvtom le en kmet, drugi so zaposleni v Trstu, Štivanu in v bližnjih krajih. Precej pa je prebivalcev, ki se v prostem času posveča kmetovanju.
Med zadnjo vojno je bilo precej hiš poškodovanih ob letalskem na padu. V NOB je vas imela sedem padlih, dva pa sta umrla v končen tracijskih taboriščih. Spomenik je bil postavljen kmalu po osvoboditvi.
Na kraški planoti jugovzhodno od Praprota je približno 20 m dolga jama »Grotta Gialla«. V zajetnih arheoloških plasteh so odkrili rimske, prazgodovinske (halštat, bronasta doba, neolitik) in mezolitske najdbe. Južno od Gornjega Praprota se ot poti proti Nabrežini blizu apnenic odpira obsežnejša jama Bršlanca (Grotta dell’Edera). V njej so kopali 4 m globoko in odkrili prazgo-kovinske plasti, v najnižjih celo veliko mezoiitskih kamnitih orodij.
Prečnik
V Prečniku, prččenski, Prččenci, it. Precenico, 1971: 91 preb., 1981:
111 preb., šola Šempolaj — 2,5 km, občina Nabrežina — 4 km, Trst — 20 km. Nadmorska višina 210 do 225 m. Stoji na brezvodnem tržaškem Rrasu ob asfaltirani pokrajinski cesti iz Šempolaja in obsega svoje ločenih zaselkov: Dolnji in Gornji Prečnik. Od tod drže ceste proti severozahodu v Mavhinje, proti severovzhodu v Trnovco in na severu Bližnje vzpotine so: na severovzhodu Goljak (236 m) in Prečni vrh (276 m), na zahodu Mrslavci (252 m), na jugovzhodu pa je Sedlo (288 m). Značilna ledinska imena so: vzhodno od Gornjega Prečnika, O-gradnica, Rupa in Široka njiva, na južni strani Ozidnica, Omjéke, Mandria, Ravne. Rraj vasi so vinogradi in njive. Pridelki so belo vino, teran, krompir, zelenjava, krmne rastline, največ detelja. Nekaj družin vzreja krave in porutnino. Precej je tu češenj, hrušk, češpolj, orehov. Gozdne površine so: na severu strani Dolan ji in Goranji Parti, Županščevke, Boršt in Ozidje; na vzhodu pa Hrastje in Robida. Po-
glavitno drevje je hrast, gaber, j6" senovka, črni bor. Do napoljave kra-škega vodovoda Timava - Štivan, s° imeli na voljo kal, ki je zdaj zasut, in dvoje sedaj neuporabnih vodnjakov.
Večina hiš je enonadstropnih, nekaj tudi novih. Nekatere imajo hleve in kleti. V naselju obratujeta dve gostilni. Prebivalci so zaposleni ^ Trstu, Štivanu ali v nabrežinskib kamnolomih. Rrajani, ki so se svo) čas udejstvovali v kulturnih društvih v Šempolaju, se zdaj v Nabrežini. Po letu 1918 je bila ustanovljena Stavbna zadruga, ni p>a Virov, kdaj je prenehala delovati.
Vas je v celoti sodelovala v NOB-padlo je 6 partizanov. Od tod je bu doma Josip Rnez, vnet antifašist-strahovito mučen od Nemcev, ki s° od njega hoteli izvedeti imena drugih aktivistov OF in podatke o partizanstvu nasploh. Po treh dneh mučenja so ga 22. avgusta 1944 ustrelili v Prečniku, ne da bi spregovoril.
(Se nadaljuje)
»Prix Italia 1984« v prostorih Pomorske postaje
Kakovostna mednarodna produkcija in zanimanje za večerne sporede
Združenje aktivistov načrtuje srečanje z mladino
Tržaški režiser Franco Giraldi je film »Moj sin ne zna brati« posnel po istoimenskem romanu (italijanska uspešnica v prejšnji sezoni) Uga Pir-ra za drugo televizijsko mrežo. Premiero je to delo doživelo v ponedeljek v okviru »Prir Italia« in kaže, da bo dovolj odzivno med italijansko publiko, saj »Moj sin ne zna brati« obravnava kočljiva vprašanja sodobne družbe.
V vsem je film dovolj dramatičen in čustveno napet, pripoveduje pa o odnosu med očetom in sinom, ki živi dramo dizlesije (posebne težave pri »učenju« - dojemanju branja in pisanja), nadalje gre tu za odnos med možem in ženo in nenazadnje z o koljem. Vprašanje vzgoje in očetove navezanosti na sina je vseskozi v ospredju, kot tudi dramatično hotenje po otrokovem »lastništvu« in brezno osamitve. Gledali simo izvrstno igro Ornerà Antonuttija, igralca z izjemnimi sposobnostmi in notranjo psihologijo ter drugih. Posebnost tega filma je tudi v tem, če lahko tako rečemo, da pri njem sodeluje veliko število tržaških ustvarjalcev.
Izven konkurence (v večernem spo redu namenjenem občinstvu) je bil sinoči film prve italijanske TV mreže »Paolo in Francesca«, drevi pa bo na vrsti »Ybris« Gavine Ledde, o katerem je bilo veliko slišati tudi na pravkar zaključenem beneškem filmskem festivalu.
Sicer pa je bil včerajšnji tekmovalni spored »Prix Italia« natrpan z vsemi žanri televizijskih in radijskih izrazil, ki spadajo na ta mednarodni natečaj, ki teče od jutra do večera v prikupni in gostoljubni kongresni palači v Pomorski postaji. Za nas je seveda najbolj pomembno, kako se bo odrezala radijska igra ljubljanskega radia, ki pa bo na sporedu šele v soboto, do takrat pa bomo imeli priložnost videti oziroma slišati še nekaj jugoslovanske produkcije. Z zanimanjem pa čakamo tudi na jutrišnji večerni spored, ko bo na vrsti manjšinska problematika, iz katere pa je izpadla prav slovenska. To je vsekakor nedopusten spodrsljaj in povsem nelogično početje, saj se »Prix Italia« vendarle odvija v Trstu. Poteza, o kateri bo-
mo poizvedovali danes in jutri, pa je tudi v nasprotju z vsemi izjavami in govori otvoritvenega dne, ko je bila poudarjena povezovalna in kulturna funkcija mesta . . .
POPRAVEK
V včerajšnjem poročilu o prireditvi »Prix Italia 84« je bilo napačno napisano, da »bodo nekatere spremne prireditve tudi v Jugoslaviji zahvaljujoč se predvsem sodelovanju RTV Ljubljana in TV Koper«, medtem ko je pravilno RTV Ljubljana in Radio Koper.
Odbor Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, ki je sicer, kot vsa ostala društva in organizacije, prekinil v poletnem času svojo dejavnost, je s sejo, ki je bila v ponedeljek popoldne v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronio, le-to ponovno obnovil.
Če se odbor v tem času ni sestajal, pa niso bili njegovi člani neaktivni, ali ob strani dogodkov, ki so terjali tudi njihovo navzočnost in pomoč. Tako so bili udeleženi na vseh partizanskih praznikih, slavjih, obletnicah in drugih prireditvah, ki so bile v tem času, ki se navezujejo na ideale osvobodilnega gibanja, ki pa se navezujejo tudi na današnjo stvarnost, na boj slovenske manjšine za dosego globalnega zaščitnega zakona, na boj proti vsem krivicam, ki
jih mora manjšina še prenašati.
Na seji je odbor sklenil, da uresniči med svojimi prvimi pobudami srečanje z mladimi, kjer naj bi stekel pogovor predvsem o pripravah na proslave 40 obletnice konca vojne, kot tudi o tem, kako naj mladi pravilno vrednotijo našo zgodovino in ideale, ki so njihove prednike vodili v boju proti nacifašizmu in za katere je padlo toliko borcev in aktivistov.
Ciani odbora so sklenili, da bodo nadaljevali tudi s prireditvami bolj družbenega značaja, saj si starejši človek želi družbe, dobre besede, pa tudi lepe kulturne prireditve. Sklenili so tudi, da bodo nadaljevali s sodelovanjem z vsemi borčevskimi organizacijami in naprednimi organizacijami, kar je lahko samo v korist, so poudarili, utrjevanju dobrih odnosov med obema narodoma, kot tudi utrjevanju prijateljstva med obema sosednima državama.
• Italijansko - ameriško združenje obvešča, da se je pričelo vpisovanje v enoletni tečaj angleščine. Lekcije se bodo pričele 15. oktobra, enkrat tedensko po dve uri pa se bodo vrstile do 31. maja. Tečaj bodo vodili a-meriški in angleški učitelji. Podrobnejše informacije nudi tajništvo združenja, Ul. Roma 15, tel. 630301, vsak dan od 16. do 20. ure.
Važno obvestilo tržaške občine
Tržaška občina opozarja vse, ki so dolžni plačevati pristojbine za zasedbo in uporabo javnega prostora in za odnos trdnih mestnih odpadkov iz notranjosti poslopij, da morajo najpozneje do 20. septembra javiti pristojnemu uradu vsako morebitno spremembo, ki zadeva omenjene davščine, to je, da so se npr. šele začeli posluževati javnega prostora ali smetarske službe.
Glede takse na pse pa velja, da je žival treba prijaviti najkasneje pet dni po njenem nakupu aili osvojiti. Omenjene prijave gre izvršiti na občinskem oddelku št. IV (davki in takse), 'Trg Granatieri 2, III. nadstropje. Kdor te obveznosti ne bo spoštoval, bo podvržen kazni, ki jo predvideva zakon.
Prizadevanja konzorcija Grmada za utrditev kmetijskih zadrug
Zahteva operaterjev pod okriljem zveze Unione commercianti
»Tržaškemu in goriškemu avtonomnemu računu vrniti operativno ravnovesje«
Konzorcij kmetijskih zadrug Grmada se v okviru svojih osnovnih ciljev zavzema za organizacijsko in gospodarsko rast svojih članic. Na razpolago jim je skupno s Kmečko zvezo s tehnično - administrativno in tudi finančno pomočjo, saj so kmetijske zadruge na Tržaškem razmeroma mlade ustanove, katerim še primanjkujejo potrebne izkušnje. Nabirajo si jih tudi z vsakdanjim delom in sprotnim reševanjem problemov, ki jih pri vodenju zadrug ne manjka.
Konzorcij Grmada se pri svojem delu tudi prizadeva — kot nam pravi
Odprta meja v (jhnscici
Občina Dolina in občina Sežana sporočata, da bo v soboto, 22. in v nedeljo, 23. septembra med 9. in 18. uro prost prehod državne meje pri Botaču na območju Glinščica - Beka in obratno. Kot običajno priporočamo o-biskovalcem odprte meje, naj i-majo pri sebi veljavni osebni dokument in čim manj izletniške opreme.
direktor Štrekelj — da bi zadruge Postale samostojne enote. Glavni problem za dosego tega cilja je vsekakor formiranje vodilnega osebja; s tem ni rečeno, da sedanji upravni odbori zadrug ne odgovarjajo potrebam in niso kos nalogam, ki se jim dnevno postavljajo. Njihovo delo je gotovo hvalevredno in dobrodošlo; vanj vlagajo veliko truda in premostiti so morali veliko težav, da so Videli končno uresničene nekatere zadružne pobude, zamisel o katerih se je porodila pred mnogimi leti.
Vsekakor se proces formiranja vodilnih kadrov s pravo zadružniško Mentaliteto počasi razvija; upravni °dbori zadrug so postali kot upravitelji družb, ki odločajo o stotinah milijonov lir; kadri se usposabljajo in izpopolnjujejo na tečajih o zadružništvu, na katerih si interesenti pridobivajo novo znanje za uspešno vode nJe takih ustanov.
Vzporedno s prizadevanji za formi ranjc kadrov se konzorcij Grmad trudi, da bi se obstoječe zadruge, ki so zrastle z velikimi težavami, še bolj utrdile. Zavzema se za njihovo gospodarsko rast v smislu večjega vključevanja v blagovne tokove predvsem po tržaškem avtonomnem raču-nu, kakor tudi v iskanju višjih oblik sodelovanja. Vsesplošna rast zadružništva narekuje nenehno dinamično spremljanje in izvajanje načrtovanega. To velja predvsem za konzorcij yrmada, ki se dnevno spoprijema z Zahtevnimi nalogami.
V njegovem okviru delujejo zadru-8® kot so Zadružni kraški hlev iz Praprota (ubada se s problemi, ki so Povezani s pitanjem bikcev), Zadruž-na kraška mlekarna s Cola (v njej ?°daj montirajo stroje za pastorizaci-Jo. ki bodo nared pred koncem letat Mlekarna bo tako lahko povečala svolo dejavnost s prodajo konzumnega Mleka), Zadružni hlev Dolga Krona v dolinski občini (njegovo delovanje je v začetni fazi) in cvetličarsko - vrtnarska zadruga s Proseka (svojim
članom v glavnem nudi servis). Nič manjšega pomena nimajo niti Kmetijska zadruga s svojimi prodajnimi centri, Gozdna zadruga s Padrič, vinogradniška zadruga Kriški breg, ki ima v načrtu odkup stavbe za enote-ko, Paš niška zadruga iz Bazovice, ki skuša konkretizirati zastavljene cilje, Zadruga Brda iz Števerjana, ki ima v gradnji klet in enoteko in še druge podobne ustanove.
Vse te zadruge potrebujejo predvsem tehnično in administrativno pomoč, ki jim jo nudita tako Konzorcij Grmada in Kmečka zveza v svojih prizadevanjih, da bi si kmetijski sektor tudi z zadružnimi oblikami dela zagotovil tisto mesto, ki mu pripada v sedanji gospodarski stvarnosti ter da bi tistim osebam, ki še trdovratno vztrajajo z delom v tem sektorju, o-lajšali birokratsko delo, ki že močno pogojuje skoraj vsakršno dejavnost.
Vpisovanje v tečaj slovenskega jezika
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture v Trstu obvešča, da je v teku vpisovanje v letošnji tečaj slovenskega jezika in kulture. Učne ure se vrste dvakrat mesečno, v popoldanskih in večernih urah, tečaj pa vodijo slovenski učitelji. Vpisovanje v tajništvu ustanove, Ul. Valdirivo 30, vsak delavnik od 17. do 20. ure, razen ob sobotah.
• Rajonski svet za Sv. Ivan-Lonjer in Katinaro se bo sestal danes, 19. septembra, ob 19.30.
CEM (Centro di educazione moto-ia ) prireja v petek, 21. septembra rajonski praznik, ki bo na vrtu Vile Haggincosta v Drevoredu Gessi. Praznik bo potekal v sklopu celotnega programa, ki si ga je center zadavil in bo namenjen predvsem mla-'iim handikapiranim, ki center obiskujejo.
Centru je namreč predvsem letos uspelo s prizadevnostjo tudi ostalih organizacij in občine izpeljati program, ki ustreza potrebam teh mia dih Tako je npr. s finančno podporo občine (ki je tokrat pokazala večje razumevanje za tia problem) dejavnost centra potekala tudi v poletnem času, kar je vsekakor hvalevredno, saj mora delo s prizadetimi potekati čimbolj kontinuirano. S pomočjo raznih organizacij (CEST, AIAS, skavtov in športnikov) in prostovoljcev, ki so pokazali odprtost za vprašanje vključevanja prizadetih, bo center organiziral rajonski praznik, katerega namen je vključevanje mladih fizično prizadetih v vsakdanjo stvarnost, v kateri bodo imeli lahko stike z »normalnimi« ljudmi.
Program praznika je zelo pester: ob 15. uri bo otvoritev pri kateri naj bi z animatorji sodelovali vsi prisot-
Ponedeljkova številka biltena »CTT -commercio, turismo, traffici«, ki ga izdaja tiskovni urad tukajšnje zveze trgovcev (Unione commercianti) in katerega odgovorni urednik je Elio Ceppi, priobčuje polemičen prispevek o tržaškem in goriškem avtonomnem računu.
Zunanjetrgovinski operaterji, piše v sestavku, dalj časa proučujejo pojave, ki so značilni za gibanje blagovne izmenjave med obmejnimi območji; ustrezni posli so se v zadnjih dveh letih znatno povečali, to pa le še potrjuje veljavnost avtonomnih računov kot gonilcev italijansko - jugoslovanske trgovinske izmenjave
Tržaški avtonomni račun: uvoz (z jugoslovanskega ozemlja) je leta 1982 znašal 132.383.000.000 lir, leta 1983 je narasel na 249.448.000.000 lir in v prvem polletju 1984 je že dosegel
183.251.000.	000 lir; izvoz (z italijanskega ozemlja) se je povečal od
130.155.000.	000 lir iz leta 1982 do
251.692.000.	000 lir v letu 1984, v prvi polovici leta 1984 pa je njegova vrednost znašala 159.377.000.000 lir.
Goriški avtonomni račun : uvoz — 1982 60.000.000.000 lir, 1983 116 milijard 1.000.000 lir in v prvem polletju 1984 78.287.000.000 lir; izvoz - 1982
54.000.	000.000 lir, 1983 95.336.000.000 lir in v prvem polletju 1984 71 milijard 611.000.000 lir.
Navedene številke, nadaljuje čla-
ni, predvsem pa tisti, katerim je praz nik namenjen. Sledili bodo nastopi glasbenih skupin, pajacev, miljski o-troci s predstavo »žaba rock«. Istočasno bo razstava, skupina skavtov pa bo ves čas pripravljala razne dru žabne igre .
Čeprav je po eni strani razveseljivo, da center neprekinjeno deluje, je po drugi strani žalostno, da spada še vedno pod občinsko upravo in ne pod Krajevno zdravstveno enoto, ki kot socialna struktura bolj ustreza potrebam in delu, ki ga center opravlja. Vsekakor je v teku konvencija, ki bi morala omogočiti to zamenjavo, vendar pa vse skupaj poteka prepočasi; poleg tega ima center velike pro bleme tudi z nameščanjem osebja, ki ni imelo nikoli stalne zaposlitve.
Ob koncu moramo poudariti, da si javne ustanove še vedno premalo prizadevajo, da bi prizadeti končno postali aktiven član naše družbe.
• 1. oktobra zapade rok za plačilo prometne takse tretjega štirimesečja za motorna vozila in vozila s fiskalno silo nad 9 cv. Plačati je treba obvezno s pomočjo ustreznih obrazcev. Zainteresirani, ki jih niso še prejeli, lahko plačajo neposredno na sedežu ACI.
nek, bi morale tržaške in goriške o-peraterje navdati z živim zadovoljstvom, vendar ni tako, pa ne samo zato, ker je jugoslovanska vlada omejila operativnost obeh avtonomnih računov na največ 15 od sto vrednosti celovite blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, ampak tudi, ker so tako na Tržaškem kot na Goriškem posli osredotočeni le v ožje število uvozno - izvoznih podjetij.
Članek v tej zvezi posebej poudarja smisel izjave, ki jo je pred kratkim dal predsednik goriške zveze trgovcev Mario Marassi. Naglasil je, da je izkoriščanje političnih in institucionalnih razlik, ki označujejo italijansko in jugoslovansko družbeno ureditev, v bistvu izničilo recipročnost, in to v korist jugoslovanskih ter v škodo italijanskih podjetij. »Prijatelji v sosedni republiki Sloveniji,« je rekel Morassi, »morajo vedeti, da ne bomo mogli ostati neobčutljivi nasproti postopnemu izločanju naših podjetij iz operativnosti ‘računa’, ki mora biti tudi naš.«
Tržaški trgovski krogi, poroča »C TT«, ugotavljajo, da pojav, na katerega je opozoril Morassi, zadeva tudi tržaško pokrajino: tudi posli po tržaškem avtonomnem računu so koncentrirani »v določene trgovinske strukture in v priveske tujih podjetij«. Na koga člankar misli z izrazom priveski (»appendici«), je seveda jasno.
Razprava o reformi socialnega skrbstva
Jutri popoldne ob 17. uri bo sekcija KPI »F. Visintin«, ki združuje u-službence kanzorcialnega podjetja za prevoze, državne ustanove za elek* triko ter občinskega podjetja za vodo in plin, priredila javno zborovanje na temo »Zakonski osnutek za reformo socialnega skrbstva in predlogi KPI«. Zborovanje se bo odvijalo v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Pon-ziana 14), uvodni govor bo imel dr. Maurizio Fessalo.
Med drugimi bo na razpravi sodeloval predsednik pokrajinskega odbora INPS Mario Criscenti.
•	V teku včerajšnjega dne so na Tr gu Unità uslužbenci končno očistili »vodnjak štirih celin«. Kot znano, so neznanci pomazali spomenik iz terezijanske dobe in še posebno štiri kipe pomazali s sintetičnimi spray-barvili.
•	Včeraj se je sestala socialistična skupina uslužbencev občinskega podjetja ACEGA. Na srečanju so razpravljali o bodočnosti podjetja in ugoto-
Unione commercianti meni, da je treba nanovo proučiti položaj in s skupnimi napori ter lojalnim pristopom vrniti tržaškemu in goriškemu avtonomnemu računu takšno operativno ravnovesje, ki naj čimvečjemu številu podjetij iz obeh pokrajin zajamči uvozno - izvozne posle z edino zavezo konkurenčnosti glede kakovosti in cen. Omenjena stanovska organizacija bo še naprej podpirala avtonomna računa le pod pogojem, da se ponovno vzpostavi operativno ravnovesje, za kar so potrebni usklajeni posegi tržaške in goriške trgovinske zbornice ter obeh zvez trgovcev pri krajevnih in vsedržavnih o-blasteh in pri jugoslovanski vladi.
Razstava iz ciklusa Sesljansko poletje
Drevi ob 18.30 bo na sesljanskem sedežu Tržaške letoviščarske in turistične ustanove otvoritev razstave o novi generaciji slikarjev iz naše dežele. Pobuda, ki nosi ime »Desideri« (Želje), spada v koledar prireditev ciklusa Sesljansko poletje o umetnosti in obrtništvu. Razstavljalo bo šest umetnikov iz Trsta ter po dva iz goriške ter videmske pokrajine. Otvoritvi bo predsedoval umetnostni kritik Carlo Milic, ki je obenem tudi pobudnik razstave
vili, da bodo le bolj načrtno porazdeljene storitve omogočile nadaljnji nemoten obstoj podjetja, kar bo pripeljalo do odprtja novih delovnih mest, obenem pa zagotovilo boljše poslovanje.
19. 9. 1969	19. 9. 1984
Ob 15. obletnici smrti našega dragega
Milana Guština
se ga spominjajo
SVOJCI
Veliki Repen, 19. septembra 1984
V petek na vrtu Vile Haggincosta
TRŽAŠKA USTANOVA CEM PRIPRAVLJA PRAZNIK
Finančni stražnik podlegel poškodbam
Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice je predsinočnjim umrl 22-letni finančni stražnik Paolo Caschine, ki se je v soboto zvečer ponesrečil z avtom v bližini Tržiča. Mladenič, ki je bil po rodu iz Avcrse, je služboval na mejnem prehodu na Pesku in je začasno stanoval v Bazovici (Ul. Gruden 13).
Ob 30-letnici Prašljeve kokošerejske farme na Proseku
Avtomatizacij a in dobri možgani najzanesljivejši jamstvi za uspeh
Alojz Prašclj na svoji farmi.
Ob tridesetletnici delovanja kokošje farme na Proseku smo se odločili, da ponovno obiščemo njenega lastnika Alojza Praši ja, enega največjih kokošerejcev na Tržaškem. Konkurenco mu sedaj lahko dela le Kraljič iz Prebenega. Na vprašanje, če ga konkurenca skrbi, mi direktno odgovori : »Danes, po tridesetih letih delovanja, ko imam v farmi 20 tisoč kokoši, ki mi v enem letu znesejo o-gromno število jajc, še vedno dan za dnem vsa jajca prodam na tržaško tržišče. Dobra organizacija se lahko u-pre vsakršni konkurenci. Koliko jajc znesejo moje kokoši in njihove cene ti ne bom razkril. To bi bilo neumno. Vsa dobra organizacija bi bila zastonj, če bi človek ne imel malo soli v glavi. Eden najosnovnejših zakonov trgovinstva je ta, da so tvoje cene konkurenčne obenem pa morajo ostati skrivnost, med prodajalcem in kupcem. Drugače bi se vse skupaj obrnilo proizvajalcem v škodo.«
Alojzu Prašlju pa »soli« res ne manjka. Tisti naravni dar, kot mu on pravi, mu je res pomagal v življenju. Ko je pred 40 leti z veliko mero korajže začel s kokošerejo, mu do uspeha ni pomagala le sreča. Začel je s sto kokošmi, s svinčnikom in kosom papirja: »Bolje je, da ves dan presediš za mizo in vso stvar do natančnosti preštudiraš, kot da bi deset dni delal in bi se ti na koncu vse skupaj ponesrečilo.«
Ker sem Prašlja obiskal ob precej neprimerni uri kosila, sem pričakoval nekoliko nejevoljen sprejem. Pra-šc-lj pa je človek, ki razume, da je današnja trgovina bolj odvisna od reklame, kot od trdega dela. Sprejem je bil odličen in moj prvi vtis je bil, da je Alojz človek, ki točno ve, kaj hoče. Najprej mi je pokazal kos ze-
mlje, ki ga obdeluje za hišo. V ekspe rimentalncm vrtičku goji približno dvajset vrst zelenjave. Zemljo gnoji izključno s kokošjim gnojem. Po njegovem mnenju daje kokošji gnoj najboljši pridelek. Za pravilno vrtnarjenje je treba skratka izpolniti šest poglavitnih pogojev:	zemlja, kokošji
gnoj, dobro seme, voda, sonce in pridne roke. Alojz Prašclj pa je človek, ki ima vse te sestavine, poleg tega pa ima kokošjega gnojila na pretek.
Kokošji humus bo namreč Alojz Pra-šelj od spomladi naprej tudi prodajal. To bo vsako soboto v dopoldan skih urah. Najmanjša prodajna količina pa bo dva kubična metra gnojila.
Pogovor se je potem dotaknil ovčereje, s katero se je tudi sam eksperimentalno ukvarjal. Sam je to dejavnost opustil, dodal pa je, da se tudi ta posel splača: »Če bi imel prime ren teren, razdeljen v velike pašnike, bi lahko s tremi pastirji skrbel
za 10 tisoč ovc. To pa niso sanje. Na papirju ti lahko dokažem, da se to da uresničiti. Seveda se danes splača ovčereja le za meso in volno, kajti proizvodni stroški sira presegajo ceno sira samega.«
Ko sva nato prišla do kokošje farme, mi je razkazal svoje tridesetletno delo. 150 metrov dolgo in 14 metrov široko stavbo je v dvajsetih letih tako uredil, da je v njej vse avtomatizirano. »Vagon« kot pravi stroju. ki razporeja krmo, lahko v petih minutah nakrmi vseh 20 tisoč kokoši. Po žlebih teče vedno sveža voda, v drugih pa pridejo jajca do posebne tehtnice, ki jih selekcionira v šest različnih skupin. V prvi skupini so jajca, ki tehtajo 70 gramov, najmanjša teža pa je 45 gramov. Ko zamenjajo ročno delo avtomatizacija in dobri možgani, kot se je pri Alojzu Prašlju zgodilo, sc torej vsa zadeva obme lahko le v eno smer: v uspeh.
IVO TUL
Ob odprtju čevljarske delavnice El Caligher na Opčinah
Čevljarski poklic ni še povsem izginil treba ga je le primemo posodobiti
Livijo Švara med delom v svoji čevljarski delavnici.
Prejšnjo sredo so v Narodni ulici na Opčinah odprli novo čevljarno »El Caligherà. Lastnika nove obrtniške delavnice sta brata Slavko in Livijo Švara iz Boljunca. širša javnost ju že pozna, saj vrsto let uspešno vodita čevljarno v Ulici del Bosco v Trstu. Predstavljal sem si, da bom zašel v kakšen tesen in temen prostor, kjer te vonj po lepilu kar duši. Toda ko sem stopil v novo tr-govino-delavnico, nisem mogel verjeti svojim očem. Namesto zatohlega prostora natrpanega s čevlji, cokli itd., sem se znašel v svetlem prostornem salonu, kjer sem imel na razpolago telefon in kavo. V tem prijetnem vzdušju sem pričel pogovor s Slavkom.
»Znanost in moderni stroji so do končno odpravili stari način popravljanja čevljev. Lik starega čevljar ja, ki ure in ure čepi v svoji delavnici, je dokončno izginil,« nam je dejal Slavko. »Če želi bili danes čevljar konkurenčen, mora delati iz redno hitro. Prav zaradi tega se po služujemo novih strojev. Tu na pri mer lahko vidite stroj za rezanje podplatov in sušilno napravo za ra zne vrste lepil. Nekoč smo bili pri morani čakali ure in ure, da se je neko lepilo posušilo. Danes pa s sušilno napravo lahko vse opravimo v desetih minutah. Klient lahko poča ka, da končamo delo. Da bi se ne
dolgočasil, ima na razpolago razne časopise in revije, avtomat za kavo ter javni telefon.«
Pred časom je kazalo, da bo industrijska proizvodnja čevljev dokončno odpravila vaš poklic. Ali to drži, smo ga oprošali.
»Ne, nikakor ne. Dela nam ne primanjkuje, saj se danes cena dobrega para čevljev suče okrog 60.000 lir in vsakdo, ki ima kaj zdrave pameti, bo čevlje raje popravil, kot da bi za veliko večjo vsoto kupil nove. Pametno je tudi, da ob na kupu novih usnjenih čevljev takoj prilepimo tenke gumijaste podplate, da bi ne poškodovali originalnih usnjenih podplatov.«
Glas, da sta dva Boljunčana od pria novo čevljarno, se je hitro razširil po Opčinah, tako da ima čevljarska delavnica polno dela.
WALTER ŠKERK
Ljubu in Nadji Košuti se je pridružila
DANJ A
Vso srečo v življenju ji voščita KD Vesna in ŠD Mladina.
čestitke
Družino našega predsednika je osrečil prihod D ANJE. čestita upravni odbor Doma Albert Sirk.
Privekala je D ANJA. Z Ljubom in Nadjo se njenega rojstva veselijo po-nedeljkarji.
Danes praznuje rojstni dan ZORA KOCMAN, še na mnoga leta ji kličeta družini Peric in Mislej.
Noni TEREZI GRGIČ za rojstni dan želijo vse najboljše Sergij, Laura, Ludvik, Olga in nono Alojz.
SERGIJU in LAURI želijo vso srečo v življenju mama, tata in nona Tereza ter voščijo Sergiju za rojstni dan vse najboljše.
V soboto sta se poročila SERGIJ GREGORI in LAURA PICCALLI. Veliko sreče in zadovoljstva jima želi nono Alojz ter vošči Sergiju vse najboljše za rojstni dan.
Danes praznuje rojstni dan draga žena in mama ZITA LEGIŠA iz Šem-polaja. Vse najboljše, posebno na zdravja, ji želijo mož Franc ter hčerki Elena in Klarisa.
gledališča
včeraj-danes
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Mala dvorana
V	petek, 21., v soboto, 22., in v nedeljo, 23. t.m. : »1984 - Orwellovo leto«. II mednarodni festival znanstvene fantastike.
Velika dvorana
V	petek, 21. t.m., ob 19.30: Otvoritveni koncert sezone - Simf. orkester slov. filharmonije.
Sejna dvorana I.
VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom v torek, 25. septembra, ob 19. uri.
Okrogla dvorana
V	petek, 28. t.m., ob 22. uri in v nedeljo, 30. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
Srednja dvorana
Beograjski Festival BITEF 84.
Danes, 19. t.m., ob 19. uri:	»Moč
gledališke norosti« - Avantgardna skupina iz Antvverpna - Belgija.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 19. t.m., ob 18. uri: Bulgakov »Don Kihot«. Predstava za naravoslovni srednješolski center v Kanalu.
Jutri, 20. t.m., ob 20. uri: Bulgakov »Don Kihot«. Predstava za abonma S -četrtek in S - četrtek A ter izven v Kanalu.
koncerti
V	petek, 21. t.m., bo v evangelistični luteranski cerkvi ob 20.30 koncert pianista RAIMONDA CAMPISIJA.
V	ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 bo v Katedrali sv. Justa nastopil organist HANS HASELBOECK.
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Love Streams -Scia d'amore«. Režija John Cassave-tes, igrata Gena Rowlands in John Cassavctes.
Fenice 18.00 — 22.15 »All’inseguimento della pietra verde«. M. Douglas, K. Tumer.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sesso caldo a Ibizza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Una ragazza vogliosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »La cosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Emanuelle - IV.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 — 22.00 »American perver-tion«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.15 — 22.00 »Porno sensazioni«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 — 22.00 »Tornando a casa«. J. Fonda.
Radio 15.30 — 21.30 »Weekend di una porno moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 14.30 — 22.00 »48 ore«. Barvni film za vsakogar.
razstave
V	soboto, 22. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, odprli razstavo slikarja Costanza Schiavi ja.
V	petek, 21. t.m., ob 19. uri bodo v Mali galeriji s Sežani odprli razstavo slikarja Petra Reharja.
šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah
sporoča, da bo otroški vrtec na Opči nah redno deloval od jutri, 20. septembra, dalje.
razna obvestila
Filatelistični klub Košir sporoča vsem članom in prijateljem, da bo prvo srečanje po počitnicah danes, 19. t.m., ob 19. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Kraški dom - Repen tabor vabi na uprizoritev igre Burkaški misterij (Mistero buffo - Dario Fo), ki bo v soboto, 22. t.m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča vse pevce, da bo prva vaja jutri, 20. septembra, ob 20.30 in vabi obenem vse, ki jih petje veseli, da se v čim večjem številu pridružijo in omogočijo tako zboru, kateremu maloštevilčnost zavira delovanje, da se z novimi silami okrepi in da ne zamre dolga zborovska tradicija v vasi.
Pevski zbor Primorec iz Trebč bo
imel prvo vajo danes, 19. septembra, ob
20.15	v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD Slavec Ricmanje - Log priredi
21.,	22. in 23. t.m. VRTNO VESELICO s kulturnim programom na prostem prireditvenem prostoru žrebčevo v Ric-manjih.
SKD Tabor - KRUT. V oktobru bomo spet začeli tečaj rekreacijske telovadbe. Zato vabimo stare in nove udeležence na sestanek danes, 19. septembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu.
Danes, SREDA, 19. septembra VITOGRAD
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.09 — Dolžina dneva- 12.21 — Luna vzide ob 0.20 in zatone ob 16.01.
Jutri, ČETRTEK, 20. septembra BRUNA
Vreme včeraj : temperatura zraka 21,3 stopinje, zračni tlak 1007,7 mb pada, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Dordolin, Carlo Alberto Bratina, Maria Isabella Ferrari, Giuba Gamberini, Federica Metulbo.
UMRLI SO: 79-letna Clara Pertot, 22-letni Paolo Coscione, 74-letni Attilio De Nuzzo, 70-lstni Bruno Stua, 79-letna A-lessandrina Furlan, 60-letna Laura Tagliente, 54-letna Angela Pitton, 75-letni Egone De Baseggio, 79-letni Giuseppe Palcich, 82-ktni Cornebo Tomasini, 87-letni Giovanni Slavec, 54-letni Francesco La Porta, 73-letna Paola Zlatich vd. Debernardi, 66 letni Francesco Affinito.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN * (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39. Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 23. t.m., avtobusni izlet v dolino Zajzere s spre-hodnim vzponom do koče Pellarini ter za trenirane planince še na vrh Na-boisa. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še danes, 19. t.m.
SKD Vigred iz šem pola ja priredi v nedeljo, 23. t.m., avtobusni izlet po Sloveniji. Ogledab si bomo Otočec, Kostanjevico, Kumrovec in Celje. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200-377.
mali oglasi
NUDIM pomoč pri gospodinjstvu enkrat tedensko. Tel. 040/815-105.
GOSPA S PRAKSO išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica, po možnosti v mestu. Tel. 811-396.
16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 811-396.
DELAVKA tvrdke Fiat proda Pando 30 super, staro 6 mesecev. Telefonirati ob uri kosila na št. 0481/78100.
V NAJEM DAJEM zložljivo ogrodje (castelletto) iz aluminija praktično za razna dela, prenosljivo v avtu. Višina do 4 x 1 x 2,30 m. Tel. 910-148.
UGODNO PRODAM Alfa Sud, letnik '78. Tel. na št. 910-148.
OSMICO ima Rudi Košuta iz Križa 44. Toči belo in črno vino.
PRODAM sod 15 hektobtrov skoraj nov. Telefon 0481/33553.
KUPIM majhno hišo z vrtom, po možnosti na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 412-031.
ZLATO, zlate kovance kupi ab ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ubca 44, Opčine - Trst.
Prispevajte za
Dijaško matico
menjalnica
18. 9. 1984
Ameriški dolar	.	.	.	.
Kanadski dolar	.	.	.	.
švicarski frank	.	.	.	.
Danska krona............
Norveška krona . . . .
švedska krona...........
Holandski florint . . . . Francoski frank . . . . Belgijski frank	.	.	.	.
Funt šterling...........
Irski šterling..........
Nemška marka	.	.	.	.
Avstrijski šibng . . . . Portugalski eskudo . . .
Japonski jen............
Španska pezeta	.	.	.	.
Avstralski dolar . . . .
Grška drahma............
Debeh dinar.............
Drobni dinar............
1.895.-1.420.— 746.— 169.— 216.— 216.— 544.— 199.-27.50 2.320.-1.900.-614.— 87.-
11.—
6.—
10.—
1.410.-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
IliST - ULICA P.TiLZI 10	x-u 6VddU
avtomobil in človek
Pri ami TI zmogljivosti ob sprejemljivi ceni
Ko je pri veka!a na svet prva arna, so ji očitali, da je vse preveč »japonska« in premalo »italijanska« kot bi se za Alfo spodobilo. In v resnici ama je bila vse prej kot poskočen avto, tudi notranjost (armaturna plošča itd.), vse je bilo preveč uglašeno na japonski standard, tako da se zagrizeni alfist sploh ni več znašel za volanom novega alfi-nega vozila. V Milanu pa si teh o-èitkov niso jemali preveč k srcu, saj so dobro vedeli, da bo kaj kmalu Prišla na trg nova različica italijansko - japonskega vozila, ki bo te Pomanjkljivosti v dobršni meri odpravila. In tako je prišla na svet arna TI, o kateri smo že pisali, ki Pa smo jo imeli priložnost voziti nekaj več časa.
Ama TI torej v mnogo večji meri odgovarja okusom italijanskega potrošnika, kot njena revnejša sestra. Sicer je namenjena, tako vsaj pravijo v tovarni, predvsem mlajšim ljudem, ki so bolj dovzcti za hitro vožnjo, manj pa jim je mar udobje in Podobno. Ne da je ama TI manj udobna od navadne ame, ima pa tisti športni prizvok ali priokus, ki marsikoga moti. Marsikoga bi motil zelo vidni spojler, ki ga ima ama TI v zadku in ki ji daje prav izrazit športni videz. '
Arno poganja znan štirivaljni bok-
ser, ki ima 1351 kubikov prostornine z dvema dvojnima uplinjačema, ki zmore 86 KM pri 5.800 vrtljajih v minuti in največji navor 12,1 Kpm pri 4.000 vtrljajih. Motor požene vozilo do najvišje hitrosti 170 km na uro, porabi relativno zelo malo. Po tovarniških podatkih naj bi arna TI porabila pri stalni hitrosti 90 km na uro le 6 odst o. Tudi naše meritve so .sovpadale s temi podatki : še zlasti zanimiva je poraba v mestnem prometu, kjer porabi ama TI nekaj več kot 10 litrov na 100 kilometrov. Varčnost je tieba pripisati v dobršni meri prožnosti preizkušenegs motorja in dokaj natančnemu' petstopenjskemu menjalniku. Lega na cesti je skoraj brezhibna, kot se za Alfo, pa čeprav z dobršnim delom japonske krvi v sebi, tudi spodobi.
Skratka, arna TI je avto brez posebnih odlik, pa tudi brez izrazitih napak. V primerjavi z navadno amo je različica TI velik korak naprej, morda bi toliko glede zmogljivosti, kot zaradi notranje opreme, ki je mnogo popolnejša, kot pri navadni ami. Cena je še kar zmerna, saj velja ama TI nekaj več kot 11,5 milijona lir. Seznam opreme, ki jo dobite za doplačilo je zelo kratek in se omejuje na platišča iz lahke liti ne, na pomično streho in na brisalce za žaromete.
ti in morje
Ob izteku poletja priprave za zimo
t Poletje se je praktično izteklo, za dopustniške kapitane je torej napodil čas, da pripravijo svoja plovila dolgo zimsko spanje. Že res, da se bo marsikateri še oktobra podal na morje, a v glavnem se je navtična sezona končala in bi bilo treba izrabiti še zadnje nekoliko lepše dne-Ve prav za konserviranje plovil in Motorjev.
Povsem razumljivo je konservira-nio odvisno od materiala in tipa plovila. še najmanj skrbi bodo imeli lastniki manjših čolnov, ki jih spravijo pod lope ali v kleti. V bistvu bodo čoln le skrbno oprali z milnico 'n zadelali morebitne odrgnine. Nedvomna čaka ogromno dela predvsem lastnike večjih jadrnic, ki o-stanejo tudi preko zime ob privezu.
Kot prvo bodo morali poskrbeti *a draga jadra. Med poletnimi po-tePi se je na njih nabralo ogromno soli, ki jo je treba sedaj sprati. Kdor ima pri roki tekočo vodo, ne bo imel večjih skrbi. Jadro bo pogasi dvigoval in ga z vodnim c urloni izpiral. Ko bo jadro popolnoma dvignjeno in razpeto, bo le po-c‘akal, da se posuši in ga nato odnesi domov na suho. Včasih se zgodi, da se je jadro zamazalo, v takem Primeru bomo poskušali odstraniti madeže z blago milnico. Prav tako nf redkost, da smo morali v sili med Pjovbo v podpalubje zložiti vlažno a*i celo mokro jadro. V takem primeru nam lahko jadrovino napade Piesen, ki jo bomo odstranili z namakanjem madežev v raztopino natrijevega hipoklorita, pomagamo si ahko tudi z detergenti za pranje posode. V nobenem primeru pa ne smemo s takimi sredstvi očistiti celega Jadra, čistila navsezadnje škodujejo. jadrovini, da moramo biti z nji-dii skrajno previdni.
Kdor nima ob privezu tekoče vo P: si bo moral pomagati z vedri a 1 Pa bo izrabil nevetroven deževen dan, da mu bo dež spral razpe-a jadra. Kot zadnje naj omenimo,
da ne smemo jader v nobenem primeru likati, prav tako ne smemo jader zlagati po starih upogibih, saj bi se tkanina prej ali slej na takih mestih poškodovala.
Podobno skrb kot jadrom bomo posvetili tudi vrvem, vključno s sidrno, ki jo bomo prav tako temeljito izpirali. Vse te vrvi bi morale podobno kot jadra romati v suhe shrambe, po možnosti v mračne prostore, saj svetloba načenja umetna vlakna. Ko smo že pri jadralni opremi, ne bo odveč, da s palube odstranimo vse kar se da odstraniti, saj je taka o-prema zelo draga in izdelava iz nerjavečega jekla ni zadosten razlog, da bi jo puščali atmosferskim vplivom.
Morda se bo komu zdelo pretirano, a prav tako bi morali spraviti v domačo shrambo vse žimnice iz penaste gume, razne prevleke, rešilne jopiče, v bistvu vse, kar se navlaži. Ob tem ne bo odveč, če tudi pod-krovje skrbno operemo s sladko vodo, ki ji dodamo tudi sredstva proti plesnobi.
Zadnjo in najzahtevnejšo skrb bo mo posvetili motorju. Kdor ima krmnega, ga bo na domačem dvorišču ali pri prijateljih namestil v sod s sladko vodo, ga zagnal in pustil delovati nekaj minut, da iz hladilnega sistema odstrani vso sol. Sledilo bo konserviranje po navodilih proizvajalca. Delo je še kar zahtevno, da je morda še najbolj smotrno, da ga poverimo specializirani mehanični delavnici. Povsem drugače je z notranjimi motorji. Teh ne moremo sneti in odpeljati na dom, da je konserviranje še zahtevnejše. Večina pa se temu izogne, da občasno, vsaj en krat tedensko požene motor in to ne samo v prostem teku, temveč kar v pristavi. S tem se ognemo tudi težavam z osjo, ki nam po dolgem zim skem spanju marsikdaj zagode. Med tem poskušanjem motorja lahko obenem zračimo podkrovje, ki se tako rado navlaži in dobi neprijeten duh.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Poletni maraton :
Romeo in Julija - balet, 1. del
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14 00 Proibito rubare - film
15.25	Nogomet
Fenerbache Istanbul - Fiorentina
17.15	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.20	Dnevnik 1 - Poletje All’ombra ragazzi
18.10	L’amico Gipsy - risanka
18.40	Zum Zum Zum - glasbeni program
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Professione: pericolo -TV film
21.00	Caccia al tesoro -Drevi: Turčija - Kaš
22.30	Dnevnik
22.40	Gremo v kino
22.45	Športna sreda
Ob koncu Dnevnik 1
Drugi kanal
12.00	II regno degli animali -risanka
12.10	Codice rosso fuoco - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capito! - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Vivendo il passato - TV film
15.00	Un giorno da orsetto -dokumentarec
15.10	I famosi Tin Tin e Milou: Il lago degli squali - risanka
16.25	šola in vzgoja :
Ostržek zakaj? - 2. del
16.55	Due e simpatia -
La freccia nera - 3. del
Ljubljana
8.45	in 10.35 TV v šoli
17.35	Teletekst 17.50 Poročila -
17.55	Pedenjžep
18.25	Pomurski obzornik
18.40	Mozaik kratkega filma
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1
20.00	35 mm filmska delavnica ob ameriškem filmu:
Igra na kotalkah
22.40	Dnevnik II.
Zagreb
16.10	Poročila
16.15	TV koledar
16.25	Otroška oddaja
16.55	Nogomet
18.45	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Športna sreda
22.00	TV dnevnik
ZASEBNE
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Dnevnik 2 - Posebnosti: nogometna prvenstva
17.55	Nogomet :
IIves Tamperc - Juventus Dnevnik 2 - športne vesti Meteo 2 vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Anna film
Igrajo: Raf Vallone, Bagy Mor-lay, Vittorio Gàssman
22.15	Politična tribuna
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Chaplin sconosciuto
I miei anni più felici - 1. del
23.35	Dnevnik 2 - Vesti
Tretji kanal
15.30	Šola in vzgoja :
Univerze v Evropi
16.00	šola in vzgoja :
Tečaj informatike
16.30	Kolesarstvo : Pariz - Bruselj
17.20	Piccola storia della musica
17.35	Dadaumpa antologija televizijskega varieteja
18.40	Speciale Orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3 -
19.10	Deželne vesti
19.35	Quel bellissimo novembre -spomini Ercola Pattija - 2. del
20.05	šola in vzgoja :
Ligurija pred milijonom let -3. del
20.30	Le notti bianche - film Igrajo: Maria Schell, Marcello Mastroianni, Jean Marais
22.10	Delta serie:
Vita selvaggia in Australia
22.40	Dnevnik 3
23.15	Folkitalia
Koper
14.00	in 18.30 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tildi naslednje vesti:
TRST — Seminar za slovenske šolnike
TRST — Prazna stanovanja GABRJE — Novi sedež krvodajalske sekcije
KRM1N — Praznik grozdja VIDEM — Odbor transseksualcev in »preoblečcncev«
17.00	TV poročila
17.05	TV šola:
18.00	Moskva - nogomet:
Dinamo - Hajduk
19.45	TVD stičišče
20.00	Kulturna panorama : Naselbinska kultura na Slovenskem
20.30	Nogomet
Crvena zvezda - Benfica
22.25	TVD vse danes
22.35	YU madc music
POSTAJE
RADIO TRST A
7.00,	13.00 Radijski dnevnik ; 8.00,
10.00,	14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih ma odi j in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar ; 8.45 Domače živali; 9.15 Iz našega vsakdana; 9.45 Pesniki; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30-
13.00	Opoldanski zbornik : Zapiski na
robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Tone Partljič: »Volk na madridskih ulicah«. 6. in zadnja zgodba; Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra:	Madinski zbor
Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret, v Kulturnem domu v Trstu ; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja ;
16.00	Folklora narodov Jugoslavije; Glasbeni Usti; 17.10 - 19.00 Odprti prostor : Klasični album ; 18.00 »Trst by night« (ponovitev) ; Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP;
6.45	Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev Danes na valu radia Koper; 14.00 V znamenju rocka;
14.40	Zanimivost; Pesem tedna radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Pogovor o...;
17.33	Grožnjan - mesto mladih ’84: Bavarski mladinski orkester; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Popoldanski program ;
14.33	Poročila v nemškem jeziku;
14.35	Popevka tedna; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojni tir; 19.00 Jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 11.00 La russa inglese; 11.20 Master; 11.30 Piccola Italia; 13.15 Zeleni val - Evropa;
15.00	Klaksong; 16.00 Aktua’nosti;
16.25	Prenos nogometne tekme; 17.25 Glasba; 17.30 Radiouno Ellington ’84;
17.55	Zeleni val; 18.00 Objektiv Evropa; 18 25 Večerna glasba; 19.25 Audiobox; 20.00 A San Francisco - radij, priredba; 20.45 Nogomet; 22.35 Glasbena pavza; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.30
9.00
9.30
10.30
12.00
12.25
13.25
14.25
15.25
16.25
17.00
18.00 19.CO
19.30 ?T?5
22.25
23.25 00.25
9.15
9.45 10.10 11.00
11.45
12.15
13.30
14.15
14.45
17.30 18.50
19.30
20.30
21.30
23.30
00.30
1.00
8.30
9.30
11.30 12.C0
12.30 13.00
14.00
15.00
CANALE 5
Alice TV film Phyllis - TV film Una vita da vivere - nadalj. Rita, la figlia americana - film I Jefferson - TV film Help nagradno tekmovanje Sentieri - nadaljevanka General Hospital TV film Una vita da vivere - nadalj. Mary Tyler Moore - TV film Hazzard - TV film Tarzan - TV film
I	Jefferson - TV film Garetta - TV film
L'uomo di Hong Kong - film Kojak - TV film Canale 5 News Vittoria amara - film
RETEQUATTRO
Lady Gomma - risanka Giatrus - risanka Giorno dopo giorno - TV film r antasilandia - TV film Tre cuori in affitto - TV film Scooby Doo - risanka Fiore selvaggio - TV novela Giorno dopo giorno - TV film Si spogli dottore film Giatrus Driver - TV film Tre cuori in affitto - TV film Chips TV film Mai dire si - TV film Fatti di gente per bene -film
Quincy - TV film Sport
Michele Strogoff - film
ITALIA 1
La grande vallata - TV film
II	mondo dei miracoli - film Maude - TV film
Giorno per giorno - TV film Lucy Show TV film Bim Bum Barn Lady Georgie - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino Agenzia Rockford - TV film Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Lo specchio magico - risanka C’era una volta. . . Pollon -risanka
Hello Špank - risanka Strega per amore - TV film
17.40	la casa nella prateria - TV film
18.40	Kung Fu - TV film 19.50 Lady Georgie risanka
20.25	OKI II prezzo è giusto -
22.20	Sgarro alla camorra - film 00.15 Rivkin cacciatore di taglie -
film
TELEPADOVA
14.00	Marna Linda - TV film
15.30	Cara a cara - TV film
18.00	Sam, ragazzo del West -risanka
18.30	Black Star - risanka
19.30	Mama Linda - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono - TV film
21.20	L’imboscata - film
23.00	Poliziotto di quartiere - TV film
24.00	Amarti è la mia dannazione -film
TRIVENETA
14.30	L’incidente - film
16.30	Edgard Wallace
18.00	L’incredibile dottor Hogg - TV film
18.30	H re che venne dal Sud - TV film
19.30	The Great Detective - TV film
20.30	Gli occhi freddi della paura -film
22.00	Fuga disperata TV film
22.30	Noi siamo zingarelli - film
TELEFRIULI
16.30	La pista del brivido film
18.00	L’ora di Hitchcock TV film
19.00	Cara a cara - TV film
20.25	Mariana, il diritto di nascere -TV film
21.30	Mai troppo tardi - film
23.00	Incontro nei cieli - film
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30,
16.30,	19.50 Poročila ; 6.00 Dnevi; 8.00 Sola in vzgoja : otroštvo, kako in zakaj; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Ritratto di giovane donna - nadaljevanka; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 15.00 Le seduzioni di Narciso; 15.42 Glasbeni poletni program; 18.00 Nogometna tekma; 20.10 Andrea Chenier - opera v 4 dejanjih; 22.05 Mavrica; 22.50 Jazz.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate (prenos iz studia Maribor);
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna gasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob
17.00	- glasba; 18.00 Nastop zbora »Ljubomir Pipkov« na odru niške trdnjave julija 1984; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Mi nute s celjskim instrumentalnim kvintetom; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Primož Sark; 20.35 Heinrich Schiff in njegovi gostje -Sunna Abram, Aci Bertoncelj, Andreas Reiner in Ciril Škerjanec; 21.05 Georges Bizet: odlomki iz opere »Car-men«; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Zimzelene melodije ; 23.05 Literarni nokturno: France Balantič : Daj me k ustom.
Zapis z zelo živahnega zborovanja
Socialisti nasprotujejo gradnji nove termocentrale na premog v Tržiču
Po oceni mnogih pokuševalcev je najboljši Gradnikov sauvignon
Kakšne so možnosti za gradnjo termocentrale na premog v naši deželi? Jo bodo zgradili na Tržaškem, na Goriškem ali v videmski pokrajini, pri Porto Nogaru? O tem se v zadnjem času precej razpravlja v deželi, še najbolj seveda v krajih, kjer naj bi centralo zgradili. Nekateri so mnenja, da bi morali zgraditi to centralo v dolini Ospa, na Tržaškem. Vendar pa so mnenja na Tržaškem zelo deljena. Slovenski krogi so proti taki centrali, prav tako nekatere stranke, druge pa jo zagovarjajo. Nekaterim leži bolj na srcu zaščita okolja in strah pred onesnaženjem zraka, drugi pa želijo, da bi se v bodoči termocentrai zaposlilo nekaj sto ljudi.
Centralo bi bilo treba zgraditi nekje ob morju, kajti premog za njene potrebe bi pripeljali z ladjami. Potrebovali pa bi za tak razsuti tovor veliko prostora. Strokovnjaki menijo, da bi bila ta skladišča premoga na prostem vir onesnaženja. Zato naj bi poleg Ospa prišla tudi v poštev Tržič ter Porto Nogaro.
V glavnem se povsod otepajo te
nove »nadloge«, če jo smemo tako i-menovati. V Tržiču je razprava o tem že precej časa zelo živahna. Vodijo jo socialisti na eni, demokristjani na drugi strani. Socialisti so proti taki termocentrali, demokristjani pa se ogrevajo zanjo. V zadnjem času so demokristjani zavzeli stališče v prid centrali s članki v časopisju, istočasno pa so tudi dali povod, da je gospodarski odbor trgovinske zbornice v Gorici izdelal stališče v prid gradnji nove elektrarne. Pri gradnji naj bi bilo zaposlenih veliko ljudi, kasneje, v normalnem obratovanju pa okrog štiristo. Podobno neodklonilno stališče je zavzel pred nekaj dnevi tudi odbor goriške trgovinske zbornice.
Tržiški občinski svet, kjer imajo socialisti župana, je že pred časom zavzel negativno stališče. Socialisti trdijo, da je v Tržiču že ena termocen-tra’a, v kateri so svojčas uporabljali petrolej, sedaj pa premog, in da je okolje že dovolj onesnaženo. To svoje stališče so socialisti javili tudi u-radno, na občinski in pokrajinski ravni. Zanj se ogrevata zlasti župan Sac-
cavini in pokrajinski tajnik Blasig. V ponedeljek pa so priredi j še razširjen posvet članov in somišljenikov, nanj so povabili tudi publiko. Prišlo je zares veliko ljudi, kar je dokaz, da se v Tržiču za stvar zanimajo. Prišel je tudi podpredsednik deželne vlade Zanfagnini. Ta je dej;:.*, da je dežela da a strokovnjakom izdelati študijo. V njej pa se predvidevata le dve lokaciji : Osp in Porto Nogaro. Seveda to ne izključuje lokacije pri Moščenicah. Vendar, tako je dejal Zanfagnini, ko bo študija izdelana, bo šla v javno razpravo. O predlogih se bodo morale izreči razne ustanove in krajevne uprave. Župan Sacca vini je še dejal, da je Tržič že dal svoj prispevek deželni proizvodnji energije. Naj svoje prispevajo še drugi.
V razpravi pa je bilo slišati tudi drugačne prijeme. Ekologisti so sicer bili proti gradnji termocentrale, drugi pa so zagovarjali možnosti zaposlovanja, ki bi jih nudila nova centrala. Tudi to ni moč prezreti, še z'asti v trenutku, ko je na Goriškem, še zlasti v Tržiču, veliko nezaposlenih.
V ponedeljek zvečer se je zaključi'a razstava krminskih vin, ki so jo dva tedna imeli odprto v palači Lo catelli, kjer so tudi uredili enoteko. To je pobuda skupine krminskih vinogradnikov, vsi niso v tem društvu včlanjeni. Razstava vin je bila v Kr-minu že trinajstič, sočasno s praznikom trgatve. Odprta je bila dobra dva tedna. Obiskovalcev je bilo veliko, vsakdo je seveda pokusil eno ali več sort vina. Obiskovalcem so izročali listek na katerega je vsakdo lahko napisal svoje mnenje o vinu, ki ga je pokusil.
Kot v prejšnjih letih so ocenjevanje vin s strani publike tudi letos omejili le na nekatere sorte vina, točneje na pet: renski rizing, italijanski rizling, malvazijo, kabernet in sauvignon. O-cenjevalci so imeli možnost pokusiti in tudi oceniti po pet vzorcev renskega in italijanskega rizlinga, po štirinajst vzorcev malvazije, po osemnajst vzorcev kaberneta in kar sedemindvajset sort sauvignona. Prav tu, v najhujši konkurenci, so pokuševalci izbrali sauvignon Mira Gradnika. Na drugem mestu v pokušnji tega vina so Bužinel, Bastioni in Sred-nik. Največ točk pri renskem rizlingu je dobil Livio Fa luga, sledita mu brata Bastioni in Marfzocco. Pri malvaziji je bil • prvi Burdin, sledita mu
Raccaro in Danilo Misigoi. Pri italijanskem rizlingu je prvi Burdin, sledita mu Sfiligoi in Zorzon. Pri kabernetu pa je prvi Paolo Caccese, sledita mu Narduzzi in Sturm.
Miro Gradnik, ki je letos dobil veliko zlato medaljo za tokajca v Ljubljani, nam je dejal, da je z odločitvijo velikega števila pokuševalcev tu v Krminu še najbolj zadovoljen, kajti v tako hudi konkurenci 27 pridelovalcev sauvignona zares ni bilo lahko biti izbran za prvega.
Danes skupščina v tržiški ladjedelnici
V tržiški ladjedelnici bo danes ob 8. uri splošna sindikalna skupščina, na kateri bodo ocenili izid ponedeljkovega srečanja v Rimu o vprašanjih ladjedelništva. Na skupščini bo govoril član vsedržavnega koordinacijskega odbora za ladjedelništvo Lattanzi. Včeraj popoldne je bil v Tržiču na sedežu sindikata kovinarjev sestanek med člani tajništva sindikata in predstavniki tovarniških svetov vseh velikih podjetij ladjedelniškega sektorja iz naše dežele.
Kako se osvoboditi nujnosti zapora
V avgustu v tržiški luki
Manj blaga, a na splošno le zadovoljivi podatki
V	tržiškem pristanišču Portorosega so v avgustu zabeležili precejšnje znižanje dejavnosti. Promet je bil za približno tretjino nižji kakor julija letos, znižanje pa gre predvsem na račun premoga za tamkajšnjo termo-centralo. Podatek ne vzbuja zaskrbljenosti, ker so se količine drugih vrst blaga v tem obdobju na splošno povečale. Tako so v avgustu pretovorih dvakrat več lesa in celuloze, več žitaric in kovinskih izdelkov. Tudi obračun dejavnosti v prvih osmih mesecih letos je, v primerjavi z istim obdobjem lani, pozitiven. Količina pretovorjenega blaga se je povečala za okrog 10 odstotkov, kar je precejšnja mera rasti, zlasti še ob upoštevanju splošne gospodarske krize
V	prvih sedmih mesecih letos so v Tržiču pretovorih že milijon 142 tisoč ton in s tem znatno presegli lansko količino v istem obdobju (milijon 25 tisoč ton).
Ob boljši opremljenosti, tako ugo tavljajo, bi bih rezultati še ugodnej ši. Tako so menda morah nekaj to vorov starega železa, ker razpola ga jo z nezadostnimi napravami, pre usmeriti v druga pristanišča. Pri manjkuje pa tudi primernih skladišč za posebne vrste blaga, na primer za celulozo in les, tovor, ki je za premogom na prvem mestu. Sicer pa se bo stanje že v razmeroma kratkem času izboljšalo. Za razvoj pristanišča so bila nakazana precejšnja denarna sredstva, prav te dni pa so bile od-
pravljene ovire urbanističnega načrta. V avgustu so v Portorosegu pretovorili 111.000 ton blaga. Izkrcanega tovora je bilo 108 ton, 3000 ton pa so vkrcah. Po količini izkrcanega tovora je na prvem mestu les (28 tisoč ton), premog (23 tisoč ton), žito (15 tisoč ton), celuloza (9 tisoč ton) itd.
Aretirali tri Srbe
Agenti letečega oddelka so včeraj ponovno aretirali tri jugoslovanske mladeniče, ki so ilegalno prekoračili državno mejo in |e kasneje besedno in fizično spopadli s policijo. Da so trije neznanci preskočili državno mejo v bližini solkanskega prehoda, je okrog 10. ure javila jugoslovanska obmejna mihea.
V Gorici so takoj obvestili vse dežurne patrulje in ena od teh je tri mladeniče ustavila ob 11.15 piri železniškem podvozu v Ul. Aquilea. Tu so se stvari zapletle, ker se trojica ni pustila prijeti in vnel se je pravi pretep, ki ga je pomeril le prihod druge policijske izvidnice. Mladeniče so pospremili na kvesturo, kjer so ugotovili, da so vsi trije Srbi; 22-letni Goran Mitrič, 19-letni Slavko Rebič in 20-letni Goran Vrša. Sedaj sedijo v goriškem zaporu pod obtožbo žalitve in upiranja javnim funkcionarjem ter povzročitve telesnih poškodb (eden od agentov se bo zaradi udarca moral zdraviti 5 dni).
Včeraj v Romansu
Zrušila se je mlekarna žrtev na srečo ni bilo
Precejšen preplah so včeraj dopoldne doživeh v Romansu, kjer se je okrog devete ure zrušilo poslopje stare mlekarne v Ul. 24. maja v neposredni bhžini nižje srednje šole. Eden od zidov se je zrušil na ulico in pločnik, kjer sta bila parkirana dva avtomobila.
Reševalna akcija je stekla zelo hitro. Občinski delavci so' z bagerjem začeh previdno odstranjevati ruševine. Iz Gorice so prehiteli gasilci,
medtem ko so iz bolnišnice v Krminu takoj poslali na kraj dva rešilna avtomobila. Po dobrih treh urah so z olajšanjem ugotovili, da na srečo ni bil nihče poškodovan, pač pa je nastala le precejšnja gmotna škoda, zlasti na obeh avtomobilih, ki so ju ruševine zidu povsem zasule. Poslopje stare mlekarne je bilo že več let opuščeno. Zidovi so bili po vsej verjetnosti, zaradi stalnih vibracij, razmajani, svoj delež pa je najbrž prispevalo tudi deževje zadnjih dni.
Kakšen smisel ima danes inštitucija zapor, v kateri dve tretjini ljudi sedi, ne da bi bila proti njim izrečena končna razsodba? Ko jih, tudi po dolgih letih, pokličejo pred sodnike se večina izkaže za nedolžne ali krive prekrškov, ki bi niti ne bili kaznivi z zaporom. Istočasno hudi kriminalci niti ne stopijo v zapor, ah pa ga po vstopu kmalu zapustijo.
O tem je bil govor na srečanju, ki ga je priredila zadruga »Arcobaleno« 9 pravniki, psihologi, socialnimi in psihiatričnimi operaterji, pro stovoljci in predstavniki zadrug. Prisotna sta bila tudi senator Nereo Battello in ravnatelj tržaških zapo rov dr. Giovanni Attinà.
Veliko večino ljudi v zaporu pred s tavljajo mladi. Ponekod predstavljajo 70 in celo 80 odst. vseh zapornikov. Zapori so prenatrpani, v njih se širijo mamila, nasilje, vse mogoče krivice. Je v takih pogojih možno trditi, kot zahteva republiška ustava, da mora biti kazen vzgojna? Vprašanje zadeva v prvi vrsti mlade. Dogaja se namreč, da pridejo zaradi neznatnega prekrška v zapor in ostanejo brž ujeti v začaran krog, ki jih pogojuje celo življenje.
Dasti je bilo na srečanju neposrednih pričevanj o stanju v goriškem zaporu, kjer so problemi v bistvu enaki kot drugod, čeprav se vsakdo navadno izogiba misli o temu, kar skrivajo visoki zidovi kaznilnice. Zapor v Ul. Barzellini ima prostora za 51 kaznjencev, toda v njem se danes stiska 63 ljudi. Manj-
kajo vsakovrstne strukture, od labo ratorijev za delo in druge dejavnosti, do čakalnic, prostorov za social ne asistentke. Kaplan toži, da celo kapela za verske obrede ni upo rabna.
Več kot tri četrt kaznjencev v Gorici je mladih. Zakaj sedijo v zaporu?
Skoraj vsi zaradi »zločinov« kot so pijanost, žalitev in upiranje javnim funkcionarjem. Za te mlade, ki
Obvestilo bivšim sodelavcem PD
V soboto, 29. septembra, bo na Vojskem slovesnost ob 40-letnici partizanske tiskarne »Slovenija«, ki bo ob tej priložnosti ponovno obratovala in bodo v njej ponatisnili prvo številko Partizanskega dnevnika, predhodnika našega dnevnika.
Ob tej priložnosti pripravljata uprava Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska skupinski izlet na Vojsko. K udeležbi vabita vse nekdanje novinarje, tiskarje, raznašalce in druge sodelavce. Zaradi boljše organizacije avtobusnega izleta, naj se udeleženci čimprej (vsekakor pa do konca tedna) javijo na upravi Primorskega dnevnika v Gorici.
so bolj potrebni psihologa kot pa čuvaja	je	»pogubna	kultura	javnega
reda za vsako ceno, ki je tipična za majhen kraj kot je Gorica,« pravi psiholog Paolo Borghi. Mladi razgrajači motijo urejen videz mesta: najenostavnejša rešitev je, če jih pahnemo za rešetke.
Če	bi	mlademu	prestopniku dah
možnost (pre)vzgoje, bi ga po vsej verjetnosti lahko rešili začaranega kroga	v	katerega	skoraj	neizbežno
pade	ob	vstopu v	zapor.	Ko nam-
reč prestane kazen, ostane na njem madež zapora: ne bo dobil dela, morda niti stanovanja, izločen bo iz naše lepo urejene družbe.
Kaj torej storiti? Predvsem upoštevati vse možnosti, ki jih omogoča obstoječa zakonodaja, da se odgovorni za manjše prekrške izognejo zaporu : za mnoge je dovolj pogojna obsodba, prestajanje kazni v domačem mestu, samo nočni zapor, s tem da se kaznjencu dovoli podnevi delo izven zapora. V vsakem primeru, mladoletnikov ne bi smeli zapreti, v zaporih pa bi morah zajamčiti možnost dela in drugih vzgojnih dejavnosti.
Po prestani kazni pa je pomembna vloga krajevnih upraviteljev in zdravstvenih inštitucij (vsi ti so blesteli zaradi odsotnosti na ponedelj kovem srečanju), da se bivšim zapornikom zagotovi možnost dela in življenja v normalnih pogojih. To pa je tudi odgovornost na vseh — so poudarili na srečanju —, ki moramo v vsakem primeru upoštevati, da je bivši zapornik človek in da ga je treba, kot takega, spoštovati.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 23. t.m., izlet na Komno, ki je 16. t.m. odpadel zaradi-slabega vremena. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s Travnika. Izlet vodi Ivo Berdon.
KD Danica prireja z agencijo Go-tour izlet na Dunaj, 28., 29. in 30. t. m. Prijave pri odbornikih društva ah neposredno v agenciji Gotour. Cena je 150 tisoč lir.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Ufficiale e gentiluomo«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Una vergine per l'impero romano«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Un jeans e una maglietta«.
Tržič
PRINCIPE Danes zaprto.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Voglia di tenerezza«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Anie«; 20.30 »Odred zmajev«.
SVOBODA 20.30 »Dekle iz Trsta«. DESKLE 19.30 »Žandarji in žandar-ke«.
POGREBI
Ob 9.30 Antonia Fabretti iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na gl. pokopališče; ob 11. uri Alberto Lessia iz splošne bolnišnice v stolnico in na gl. pokopališče.
Srednješolski tečaji za odrasle
Samo še nekaj dni je časa za vpis v tečaje dopolnilnega izobraževanja. V teh dneh so se po mestu pojavili dvojezični lepaki, ki obveščajo, da zapade rok za vpis v petek, 21. t.m. Kot znano so tečaji namenjeni odraslim, ki iz kateregakoli razloga niso dokončali obveznega šolanja. Tečaji so odprli vsem, ki so dopolnili 16. leto starosti, so popolnoma brezplačni in se vršijo eno samo šolsko leto. Pouk je navadno v popoldanskih ali večernih urah.
Na koncu uspešno obiskovanega tečaja (pouk traja nekako od polovice oktobra do meseca maja) dobi tečajnik diplomo nižje srednje šole. Gre torej za priložnost, ki bi je ne smeli zamuditi vsi, ki doslej niso mogli pridobiti te diplome.
Slovenski tečaj 150 ur naj bi tudi letos bil na srednji šoli »Ivan Trinko«. Lani je tečaj odpadel, ker niso dosegli minimalnega števila 16 vpisanih. Tudi letos je kazalo slabo, v zadnjih dneh pa se je zanimanje nekoliko po večalo. Tako so nam na tajništvu povedali, da se je doslej vpisala približno polovica potrebnega števila, da pa je še nekaj interesentov. Potrebnih je zato samo še nekaj vpisov, zato vabijo vse, ki bi želeli izkoristiti to možnost, naj se do petka javijo na tajništvu šole (tel. 84325).
Zagotovila odbornika Bevilacqua
Pokrajinska uprava skrbno sledi razvoju dogodkov v Safogu
Pokrajinska uprava, ki je sopodpisnica julija letos doseženega sporazuma glede nadaljevanja proizvodnje in ohranitve zaposlitvene ravni v podjetju Safog, po prenosu lastništva, se ne namerava umakniti in bo z vso podrobnostjo sledila razvoju dogodkov v tem podjetju, ki je v zadnjih dveh letih na spisku kriznih podjetij v naši pokrajini. To so zagotovila, ki jih je na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta na interpelacijo svetovalca KPI Cipollonija dal odbornik za načrtovanje Enzo Bevilacqua. Navedel je pri tem vrsto podatkov o dokaj deficitarnem poslovanju podjetja v zadnjem obdobju (v prvih šestih mesecih letos so pridelali že 1,4 milijarde lir izgube), o načrtih za premostitev krize ter o poteku srečanja s predstavniki tovarniškega sveta in sindikata kovina rjev. Pokrajinski odbornik je dejal, da je v teku preverjanje in da so ga sindikalni predstavniki opozorili na znake, ki vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost o nadaljnji usodi podjetja, Tako o razpravi v pokrajinskem svetu na ponedeljkovi seji. Skoraj istočasno pa je potekal tudi sestanek med predstavniki sindikata kovina rjev in ravnateljstvom podjetja, ki naj bi prinesel razjasnitev v celotni zadevi. Na sestanku pa ni prišlo do posebnih premikov, smo izvedeli v tajništvu sindikata FLM. Novi lastnik
vztraja na tem, da je proizvodnja deficitarna in da je treba, mimo dopolnilne blagajne (v takem položaju je 62 delavcev), poseči po predčasni upokojitvi.
Iz podjetja naj bi tako odšlo okrog 30 delavcev. Taka rešitev je za sindikat nesprejemljiva, postavlja pa se tudi vprašanje, če je sploh izvedljiva, kajti veljavnost zakona je prenehala pred dnevi.
Podvig žeparja
Podvig mladega žeparja je včeraj dopoldne povzročil precej hrupa v središču Tržiča. Neznanec je v Ul. Giacich iztrgal torbico 76-letni upokojenki Štefaniji Calazio, ki je komaj nekaj minut prej dvignila pokojnino, približno milijon lir. Neznanec je zbežal po Ul. Bixio, toda nekateri očividci so zatrjevali, da se je zatekel v podružnico tržaške hranilnice v Tržiču. Policija je vdrla v banko in (glej naključje!) takoj ustavila dva mlada Jugoslovana, ki pa sta se izkazala za nedolžna.
Kasneje so ugotovili pravo istovetnost žeparja, 24-letnega brezposelnega Paola Zanetti ja, ki so ga izsledili na domu, na podlagi opisa prič. Mladenič je priznal krivdo in vrnil denar. Prijavili so ga zaradi tatvine z obtežilnimi okoliščinami.
Pordenonejeva razstava v vili Manin
Iz besede v prostor
Ob edinstvenem pojavu renesančnega slikarstva v furlanskem prostoru
Ob petstoletnici rojstva (1483/4) je to poletje v vili Manin v Passarianu s pregledno razstavo »v gosteh« furlanski slikar Giovanni Antonio de’ Sacchis, bolj po znan pod imenom II Pordenone. Razstava, se ve, niti zdaleč ne namerava biti obletniška oddolžitev, vse prej pa hoče biti smotrno »prerešetan« pregled slikarjevega opusa, ob katerem naj bi znova postavili pod »rentgen« tega tako problematičnega, kompleksnega, izzivalnega in razburljivega poznorenesančnega furlanskega slikarja.
Pordenona preverjajo na tej (ali ob tej) razstavi predvsem kot edinstven pojav v razvoju renesančnega slikarstva v furlanskem prostoru. Kot ambiciozen, a precej vetrnjaški slikar povzroča on še danes umetnostnim zgodovinarjem vrsto vsakovrstnih preglavic, posebno v zvezi z izvirnostjo svojih del in pa z vlogo, ki jo je imel v razvoju manierizma v Severni Italiji.
Pordenone je že v zgodnji mladosti »prerasel« okolje tolmeške slikarske šole, v katerem je kot slikar shodil in, kljub poznejšim mnogovrstnim izkušnjam, tu »vsrkal« nekatere tipično »veristične« poteze, ki bodo ostale kot ena vidnih komponent v vsem njegovem bodočem snovanju. V prvih »beneških« letih se je srečal predvsem z dediščino Squarcionove delavnice iz Padove, vendar se je kaj kmalu oklenil giorgionizma. Zatem se je odpravil v Srednjo Italijo in v Rim, kjer sta ta čas gospodovala pretežno Raffaello in Michelangelo: ob Raffaellovih Stancah in Michelangelovi Sikstin-ski kapeli se je Pordenone, na kratko povedano, naučil vseh mogočih, novih slikarskih »manir« in.se s to prtljago vrnil v Severno Italijo in med drugim spodnašal celo tedaj že najbolj slovečega beneškega slikarja Tiziana. Premikal pa se je od Furlanije mimo Benetk d0 Lombardije (in prav tu, v Piacenzi in Cremoni zapustil svoj najpomembnejši slikarski opus). Zadnja leta (1527-1539) svojega razmeroma kratkega življenja je preživel v Benetkah.
Slikarja je pozorno »obdelal« prvi italijanski umet nostni zgodovinar Vasari posebno v drugi izdaji (1568) svojih »Življenjepisov«. Očividno je Vasari povzdigoval tega obrobnega manierista zato, ker je našel v njem Benečana, lei se je odpovedal slikarski gramatiki v veljavi ravno v Benetkah, pač pa je dajal prednost rimsko-toskanski, v kateri »utriplje« prvenstveno risarska zasnova, požlahtena z barvo, medtem ko je Vasari težko sprejemal »nenavaden« način slikanja beneških slikarjev, ki se povsem odpovedujejo »svinčniku«, se pravi narisanemu »ogrodju« slike.
Videti je, da je bil Vasari Pordenona še posebno vesel zaradi njegovega »vpeljevanja« Michelangelovih monumentalnih slikarskih zasnov, telesnih kontrapostov in »zasukov«. Vasari je imel pač Michelangela za ne-prekosljiv vrh v »razvoju« umetnosti. Oba, Pordenone
in Vasari (kot slikar) sta svoje zaneseno navdušenje nad tem mojstrom izpovedala v kričeči teatralnosti obsežnih fresk (Pordenone v stolnici v Cremoni, Vasari pa v kupoli stolnice v Firencah).
Tako je postal Pordenone eden najbolj uspešnih in zgovornih glasnikov manierizma v Severni Italiji. Kot rečeno, je v Benetkah nekoliko omajal samega Tiziana, odločilno pa vplival na razvoj mladega Tintoretta.
Ob vsem tem »uvažanju in prevažanju« novih »manir« pa se je Pordenone kot slikar izkazal za osebno neizrazitega umetnika, in človek se ob ogledu posameznih slik na razstavi spotakne sedaj ob površno izdelavo, sedaj ob obrabljeno in včasih ob neskladno in prisiljeno kompozicijo slike, tako da bi bil on, recimo, na kaki skupinski razstavi kot slikar dejansko težko prepoznaven. To izrazilo dokazuje slika (da ne orne n jam drugih) z naslovom »Oznanjenje«, ki je očividno povzeta po Lottovi z istim naslovom (naslikani par let prej). Se pravi, da Pordenone zna biti dvoumen tudi kar zadeva »slikarsko etiko«. Prav v tem pogledu sta morda razstava in katalog premalo izkristalizirala to vprašanje.
Sli /carjeva dela je ob koncu preteklega stoletja skrbno raziskal, registriral in opisal G. B. Cavalcasene, ponovno »ovrednotil« Pordenona pa G. Fiocco z znano monografijo (1939), in menda je bila prav ta monografija izziv za letošnjo razstavo, ki postavlja avtorja v pretres s poudarjenim vzdevkom »pietor modernus« (kot so ga nazivali umetniki sodelavci v cremonski stolnici), se pravi kot slikarja, ki ima prvensten pomen v razvoju likovne kulture v Severni Italiji. Toda, kar zadeva posebej Furlanijo (kljub temu da so njegova dela posejana od Pušje vasi mimo Čedada, Vidma, Spilim-berga do Pordenona in še drugod), ne bi mogli reči, da je njegov opus kaj posebnega prispeval k razvoju renesančnega odnosno manierističnega slikarstva v tem prostoru, v Benetkah pa pomeni pravo prelomnico.
V	zvezi z razstavo samo so nekateri kritiki poudarili, da se je o Pordenonu povedalo že vse (to vsekakor ne bo držalo), vendar pa da je razstava opozorila na celo vrsto še nerešenih vprašanj prav specifično o italijanskem slikarstvu v Severni Italiji v prvi polovici šestnajstega stoletja.
V	obsežen in »pretehtan« katalog so napisali daljše prispevke najvidnejši furlanski in beneški strokovnjaki (R. Pallucchini, A. Rizzi, C. Furlan — avtorica razsta ve — G. Bergamini in drugi) in s tem orisali likovne razmere v Furlaniji pred, ob in po Pordenonu.
Razstava je izredno pomemben kulturni dogodek tu di zato, ker je bila povezana s primernim simpozijem.
MILKO RENER
Lojze Spacal na »Prix Italia 1984«
v kongresnem centru na Pomorski postaji, kjer se ta čas odvija »Prix Italia«, so udeležencem te mednarodne prireditve dane na ogled tudi stvaritve mojstra Lojzeta Spacala	(foto Magajna)
I ■ jg
Pasijon
Skupna izdaja Založbe Drava Celovec in Založništva tržaškega tiska Trst je ponudila knjižnemu trgu zanimivo izdajo še bolj zanimivega knjižnega ueia poseone vrste: Dranosnjakovega »Pasijona«, kot ga je januarja leta 1922 na roko po spominu napisala Magdalena Kokot, mati koroškega pesnika Andreja Kokota. V opremi Matjaža Vipotnika oziroma preslikanem in v knjižno obliko zvezdnem rokopisu je pred nami knjiga, ki že s svojo pojavnostjo naravnost kliče po seganju v pretekle in polpretekle čase, ko so nastajale takšne in podobne ljudske stvaritve, pa najsi je šlo za obnovitve teh ali onih zgodb iz Kristusovega življenja. Tovrstne zgodbe so bile namreč osnova in tudi cilj izredno bogatega in razvejanega srednjeveškega gledališča, ki se je nekaj stoletij kasneje na pobudo jezuitov obnovilo in sklicujoč se pravzaprav na povsem nove in drugačne vzgibe, dodobra razmahnilo.
Enkratna je morala biti podoba srednjeveškega gledališča v svoji zgodnji dobi, ko so se obnavljanja in variiranja svetopisemskih zgodb odvijala najprej kar v cerkveni stavbi — menda pa so pričele predstave vnašati v svoje improvizacije preveč posvetnega, hudomušnega in celo norčavega besedila, zato se je uradna cerkev leta 1227 na trierskem koncilu odločila pregnati »ljudske« variante iz cerkva in jih prestaviti najprej na prostor pred cerkvijo, nato celo daleč naokrog. Dejstvo je, da so razno razni »pasijoni«, »misteriji« in »martiriji« dobivali vse večji prostorski in organizacijski razmah, da je predstava pričela potovati od prizorišča do prizorišča, da so se slednjič preselila ta prizorišča na vozove in se premikala po točno določenih poteh in da je pri takšnih predstavah kar je končno zanimivo tudi za obnovo teh iger nekaj stoeltij kasneje, ki jim pripada Drabosnjak — sodelovala vsa vas, celoten kraj, ali pa celo nekaj krajev skupaj. Ne glede na vsebino in okvirni namen takšnih uprizoritev in upri zarjanj se je zategadelj zgodilo nekaj, kar je mogoče razumeti le znotraj fenomena igre kot take in ne kot znak »brezbožnih« in nedovoljenih »posvetnih« namenov : igra se je namreč pričela poigravati s snovjo, predala se je radoživosti, veselju do igranja — posredno vedno seveda navezanega na osnovno temo — variante in prepisi so se množili, tekstovne in prostorske oblike so se širile in se razbohotile iz področja verske igre v prostor družabnega, da ne rečemo vsezajemajočega sociološkega aspekta.
Slednjič je na ta način postal tak teater docela ljudska zadeva, nikoli se ni dvignil v oplemenitene duhovne globine, nikoli tudi ni stremel v zapletene verzije, ampak je poudarjal izročitveno noto podobno smislu ljudskih in ponarodelih pesmi, ki zagotavljajo vpetost v preteklost in njene korenine ter tudi na ta način pomagajo sodobniku prenašati vsakdanje življenje in njegove nedoumljivosti. Ko se religoizno gledališče v 18. stoletju — to pot na prenovljeno cerkveno pobudo — obudi na novo, gre verjetno za povsem drugačne namene, kar je še posebej razvidno pri usodi Orata osn jakovih iger, vezanih na usodo koroškega življa in njegovega boja za narodnostni obstoj.
In kaj pomeni »Igra o Kristusovem trpljenju ali Pasijon« v prerezu Drabosnjakovega življenja in kulturnega delovanja? Potem ko je že leta 1721 nastala škofjeloška pasijonska igra, kot jo je zapisal pater Romuald, je Andrej Šuster-Drabosnjnk (1768 1825) z Drabosinj pri Kostanjah nad Vrbo, sam sebe označujoč kot »en poreden paur u’Korotane« oziroma »bukovnik«, ki »rajme« kuje — pisal verske ljudske igre po nemških predlogah, jih priredil 6, jih seveda tudi uprizarjal ter zapustil našim časom tri ohranjene igre, medtem ko so se tri nepovratno izgubile. Najbolj znana je nemara »Igra o izgubljenem sinu«, ki s svojo metaforičnostjo kar kliče ne samo v uprizarjanje, kar se je pred leti skoraj množično zgodilo v osrednjih slovenskih gledališčih, ampak tudi v modernizirane variante, ki vzamejo zgolj jedro, sicer pa obravnavajo sodobno življenje — to je storil Andrej Hieng v znani istoimenski igri — potem pa sta še »Pastirska ali božična igra« in pa pričujoči »Pasijon«.
V časovni vzporednici z Linhartom in njegovo utemeljitvijo slovenskega gledališča, s Kopitarjem kot teoretičnim utemeljiteljem in snovateljem slovenske slovnice, in prihajajočim Prešernovim krogom, je Drabosnjakov opus dragoceno ljudsko pribežališče slovenske besede in njenega uprizarjanja, obnovi se z njegovo pomočjo moč ljudskega izročila, prepisi njegovih iger se tudi kasneje prenašajo iz roda v rod, dobivajo delno nove oblike in pri zore ter potrjujejo slovenski živelj v njegovi narodnostni in verski pri pad nosti, kar je za Drabosnjakov čas po vsej verjetnosti en sam pojem. Dra bosnjak uprizoritve »Pasijona« z Judežem in Farizeji, Kajfcžem in Kristusom, Marijo, Magdaleno in apostoli, Pilatom, Luciferjem, Herodežem, Kal varijo in križanjem ni dočakal: 1818. leta napisano delo je bilo prvič upri zorjeno šele leto dni po njegovi smrti in tudi naprej je zgodba »Pasijona« na moč dramatična. Prvi zapis igre datira iz leta 1841, to je pravzaprav prepis, najmlajši pa iz leta 1922, kot ga je »iz glave« zapisala Magdalena Kokot. Uprizarjanje »Pasijona« so spet obnovili v letih 1932, 1933 in po dolgem presledku spet v letih 1982, 1983.
Po vsej verjetnosti je dr. Bratko Kerft pravilno poimenoval Drabosnjaka kot »koroškega Linharta«, pri čemer moramo imeti seveda v mislih docela različen namen obeh ustvarjalcev pa tudi okvirnih pogojev, v katerih so nastajala dela enega in drugega. Medtem ko je Drabosnjak podobno kot Vodnik opravljal poslanstvo oplemenitenja ljudske kulture in ljudskega izročila, se je moral Linhart usmeriti v zavestnejšo utemeljevanje slovenstva, kot so ga pač narekovali prebujajoči časi narodov in pa zahteva po nekoliko zapoznelem uvrščanju slovenskega jezika in kulture v skupino zavestno-kultumo že zdavnaj prebujenih drugih evropskih narodov. Gre torej za dvoje vrst kulture, pri čemer po vsej verjetnosti šele obstojnost obeh oziroma spoj sne in druge v širok prostor narodovega izročila na eni in zavestno-duhov-nega prispevka na drugi strani sestavlja odprt prostor kulturnega in splošnega narodnostnega snovanja.
B	JANEZ POVŠE
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
______________ 249______________
Osojnik je bil pameten in preudaren mož, pa je °dlagal izdelavo mine, medtem ko je Karlo razmiš-'ial, kje in kako bi napadel. Ko ga mož ni mogel več krotiti, mu je dejal naravnost:
»Karlo, v imenu očeta Franeta, matere Jožefe, sestre Marije, Vere in Janeza — in seveda tudi v imenu vseh tistih, katerih domovi bi zgoreli — te prosim, da se obvladaš. Maščevanje je slepo, pogubil boš sebe in mnogo drugih. Preloži stvar na pomlad in Udari tam, kjer jim še na misel ne bi prišlo, kdo je Udaril.«
Ni mu bilo žal, da ga je ubogal. Pogreznil se je yase in molče trpel. Vse noči sta bila s komisarjem Bricem po vaseh med ljudmi in skrbno utrjevaJa organizacijo. Čeprav so bili letaki z njegovo sliko in nagrado petdeset tisoč lir v zlatu nalepljeni na javnih mestih po vsej pokrajini in tudi na samotnih Sozdnih poteh, ni bilo nikogar, ki bi si ga drznil izdati.
Karlo Maslo je postal strah in trepet Italijanov °d Postojne do Trsta. Povsod so ga videvali. Pripiso-vuli so mu tudi tiste akcije, ki jih ni storil. V domišljiji budnih oglednikov se je pojavljal na vec mestih hkrati. Stari Osojnik pa je bil njegov poroceva-lec. Večkrat je odhajal s konjem v dolino Ustavlja Se je po gostilnah, poslušal govorice in zbiral vesti
ter mu jih prenašal. Po Karlovih navodilih se je oglašal tudi pri karabinjerskem brigadirju v naselju in mu poročal, kje je videl partizane in tudi Karla, na katerega je bila razpisana nagrada. Seveda so bile vse njegove vesti izmišljene in prikrojene italijanskim željam. Karabinjerji so še vedno pričakovali, da se bo Karlo slej ali prej zatekel k njemu in jim padel v past. Take pasti so imeli nastavljene tudi drugod: v mlinu, po gostilnah, pri kmetih...
Zimsko mirovanje, ko se ni zgodilo nič velikega, Karla ni zadovoljilo, četa je izvajala manjše napade na progo, spopadala se je s patruljami, postavljala je zasede. Vse to pa je bilo zanj premalo. Kot vojak je sanjal o bitkah in zmagah. Odredni komandat Bračič je zahteval nenehno ofenzivnost. Aktivisti Osvobodilne fronte in partije, ki so komaj na novo vzpostavili po vsej pokrajini trdno povezavo, pa so zahtevali zadržanost. Jezili so se nanj in na kraškega poveljnika S tenko, pa tudi na Janka Premrla - Vojka, češ da dražijo Italijane in jih spodbujajo k povračilnim ukrepom.
Osvobodilno fronto je prevzel Brkine, odločen, politično razgledan tovariš, ki si je zadal nalogo, da bo uskladil vojne in politične interese pokrajine z interesi vrhovnega vodstva odpora.
Neko zimsko noč so se sestali vojaki in aktivisti, da bi našli skupen jezik. Brkine je obrazložil politični položaj in izrazil željo, da to zimo ne bi napadali, dokler teren ne bo utrjen in pripravljen nositi bremena razširjene vojne. Italijani so začeli mobilizirati nekaj letnikov — osemnajst do dvajset let stare fante —- ter jih spravljati v vojsko in posebne »delavske bataljone«.
Karlo je poslušal njihove pripombe, obtožbe in
predloge. Pogrezal se je vase. Potisnjen je bil med kladivo in nakovalo, ni se počutil dobro. Aktiviste je poznal, večina jih je bila vsaj nekaj časa v njegovi četi. Če bi bili ostali v četi, bi zdaj mislili tako kakor on, če pa bi moral biti on aktivist, bi se verjetno približal njihovim stališčem. Ni videl poti, kako bi uskladili želje vojaških poveljstev, ki so zahtevali nenehno ofenzivnost in napade, z željami političnih delavcev, ki so zastopali interese prebivalstva. Ljudje so odobravali odpor, toda bali so se represalij, aretacij, požigov, eksekucij talcev, ki so redno sledile tudi manjšim vojaškim akcijam.
Poslušal je in molčal, očitki so ga boleli. V drugačnih besedah so povedali isto, kar so nekateri že dalj časa očitali — da so Bečanovi krivi vse te tragedije. Če ne bi napadali, ne bi prišlo do požigov... Karlo ni slišal nobenih pohval za drznost, za tveganje, za prelito kri in žrtve; nasprotno, širile so se govorice o poveljnikovi samovolji in grobosti, slišati je bilo celo zagovarjanje likvidiranih izdajalcev.
Ko je Brkine povedal svoje in so se aktivisti izčrpali, je spregovoril Karlo:
»Skušal bom upoštevati vaše želje, toda zavedajte se, da sem vojak. Samo z besedami ne bomo pregnali Italijanov, tudi ubranili se ne bomo njihovega nasil-stva. Mi nismo četa okrožnega odbora Osvobodilne fronte. Nad seboj imamo odredni štab. Vplivajte na Bračiča, da bodo od tam prišla drugačna navodila. Tudi oni vedo, da smo na občutljivem področju. Železnica, cesta, petrolejska pot, Istra, Trst, stikanje dveh ali treh narodnosti, interesi dveh komunističnih strank, ki imata vsaka svoje poglede glede konca vojne in ozemelj, ki naj bi pripadala tej ali oni državi — to so težke, zamotane stvari.«
Danes prvo kolo v treh evropskih nogometnih pokalih
Lažje za Italijane, težje za Jugoslovane
V	prvem kolu v treh evropskih nogometnih pokalih bodo danes in jutri zaposlene štiri italijanske in prav tako štiri jugoslovanske enajsterice. V pokalu UEFA ima Jugoslavija sicer tri zastopnike, vendar se je beograjski Partizan že srečal z Rabatom z Malte ter ga brez posebnih težav tudi premagal z 2:0. Prav Partizan pa je od vseh jugoslovanskih ekip tudi imel najlažjo nalogo. Vse drugače se namreč piše Crveni zvezdi v pokalu prvakov, Hajduku v pokalu pokalnih prvakov ter Ri jeki in Željezničaru v pokalu UEFA.
Crvena zvezda se bo srečala s portugalsko Benfico, ki je lani kar v prvem kolu odpravila zagrebški Dinamo, predlanskim pa je zaustavila tudi Romo. V domačem prvenstvu se Crvena zvezda doslej ni izkazala, saj je v šestih tekmah zbrala vsega skupaj štiri točke, kar je razlog še za večjo zaskrbljenost. Edino uteho je lahko le spoznanje, da tudi Benfica morda ni ujela še pravega ritma, saj je na primer v zadnjem kolu gladko zgubila proti Portu. Hajduk v pokalu pokalnih prvakov pa mora na sila neugodno gostovanje k moskovskemu Dinamu.
V	pokalu UEFA bo Ri jeka, ki je doslej sicer pokazala zadovoljivo formo, gostovala pri španskem Realu iz Valladolida. Glede na krizo, ki pretresa španski nogomet, bi se Skobla-rovo moštvo znalo vrniti tudi s pozitivnim rezultatom. Za spoznanje lažje bi moralo biti sarajevskemu Željezničaru, ki bo prav tako igral v
gosteh pri bolgarskem Slivenu.
Povsem drugače je z italijanskimi zastopniki. V pokalu prvakov bo Juventus gostovala pri finskih amaterjih H vesa, ki imajo v svojih vrstah le enega profesionalca, 23-letnega Angleža Belfielda, tako da o izidu tekme ne bi veljalo zgubljati besed. Pri Romi (pokal pokalnih prvakov) bodo sicer manjkali Falcao, Ancelotti in Bonetti, vendar je tudi romunska Steaua brez poškodovanih Bolonija in Balinta ter izključenih Stoica in Barbulescuja. Po nedeljskem uspehu proti Milanu vlada v vrstah Fiorentine precejšen optimizem, čeprav istanbulskega Fenerbacheja, ki ga trenira bivši jugoslovanski selektor Veselinovič in pri katerem igrata tudi Jugoslovan Pešič in Repčič, vsekakor ne podcenjujejo. Tudi Inter, ki pa v prvem kolu domačega prvenstva ni blestel, bo jutri igral v gosteh pri Studentesco iz Bukarešte.
DANES IN JUTRI PO TV
Italijanska televizija bo prenašala vse štiri tekme italijanskih ekip v evropskih nogometnih pokalih, in sicer danes ob 15.25 (TV 1) Feuerbache - Fiorentina, ob 17.55 (TV 2) Ilves Tam pere - Juventus ter ob 20.40 (TV
1)	Roma - Steaua, jutri ob 15.55 (TV
2)	pa Sportul - Inter. Po ljubljanski televiziji ob 16.55 (2. spored) si bomo danes lahko ogledali srečanje Dinamo Moskva - Hajduk, po koprski TV pa ob 18.00 Dinamo - Hajduk in ob 20.30 Crvena zvezda - Benfica ter S liven - Željezničar.
POKAL PRVAKOV
ŠESTNAJSTINA FINALA
•	Levski Spariak (Bol.) — Stuttgart (ZRN)
6 Lech (Pol.) — Liverpool (Angl.)
•	Aberdeen (Škotska) — Dynamo Berlin (NDR)
•	Ilves Tempere (Fin.) — Juventus (It.)
•	Feyenoord (Niz.) — Panathinaikos (Gr.)
•	Austria (Avs.) — La Vailetta (Malta)
•	Crvena zvezda (Jug.) — Benfica (Pori.)
•	A venir Beggen (Luks.) — Goteborg (Šve.)
•	Bordeaux (Fr.) — Athetico Bilbao (Šp.)
•	Grasshopper (Švi.) — Honved Budapest (Madž.)
•	Valerengens (Nor.) — Sparla Praga (ČSSR)
O Trabzonspor (Tur.) — Dnjepr (SZ)
•	Beveren (Bel.) — Akranes (Isl.)
•	Lienfield (Sev. Irska) — Shamrock Rovers (Irska)
•	Labinoti (Alb.) — Lyngby (Dan.)
Povratne tekme bodo 3. oktobra.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
ŠESTNAJSTINA FINALA
•	Bayern Miinchen (ZRN) — Moss (Nor.)
•	Wrexham (Wal.) —- Porto (Port.)
•	Metz (Fr.) — Barcelona (Šp.)
•	Dinamo Moskva (SZ) — Hajduk (Jug.)
•	Steaua Bukarešta (Rom.) — Roma (It.)
•	Copenhagen (Dan.) — Fortuna Bittard (Niz.)
•	Malmoe (Šve.) — Dynamo Dresden (NDR)
•	Wisla (Pol.) — Vest Mannaeyjar (M.)
•	Trakia Plovdiv (Bol.) — Luksemburg (Luks.)
•	Rapid Dunaj (Avs.) — Besiktas (Tur.)	4:1
•	Siofoki Banyesz (Madž.) — Larisa (Gr.)
•	Ballaymena (Sev. Ir.) — Hamrun (Malta)
•	Inter Bratislava (ČSSR) — Kuusysi (Fin.)
•	Dublin (Ir.) — Everton (Angl.)
•	Celtic (Škotska) — La Gantoise (Bel.)
•	Apoel (Ciper) — Servette (Švi.)
Povratne tekme bodo 3. oktobra.
POKAL UEFA
DVAINTRIDESETINA FINALA
•	Glentoran (Sev. Ir.) — Standard Liege (Bel.) 1:1
•	Sporting (Port.) — Tottentam (Angl.)
•	Sion (švi.) — Atletico Madrid (Šp.)
•	Vorvaerts (NDR) — Eindhoven (Niz.)
•	Red Boys (Lus.) — Ajax (Niz.)	0:0
•	Real Madrid (Šp.) — Innsbruck (Avs.)
•	Videofon (Madž.) — Dukla Praga (ČSSR)	1:0
•	Auxerre (Fr.) — Sporting Lisbona (Port.)
•	Manchester (Angl.) — Raba Vasas (Madž.)
•	Banska Bystrica (ČSSR) — Borussia (ZRN)
•	Real Valladolid (Šp.) — Ri jeka (Jug.)
•	Paris (Fr.) —- Heart (Škotska)
•	Anderlecht (Bel.) — Werder Bremen (ZRN)
•	Aik (Šve.) — Dundee United (Škotska)
•	Reykjavik (Isl.) — Queen’s P.R. (Angl.)	0:3
•	Dinamo Minsk (SZ) — Hjk Helsinki (Fin.)
•	Pogon Szcecin (Pol.) — Kòln (ZRN)
•	Nottingham Forest (Angl.) — Brugge (Bel.)
•	LiTestrom (Nor.) — Lok Leipzig (NDR)
•	Spartak Moskva (SZ) — Odense (Dan.)
•	Widzew Lodz (Pol.) — Aarhus (Dan.)
•	Southampton (Angl.) — Hamburg (ZRN)
•	Bohemians Dublin (Ir.) — Rangers (Škot.) 3:2
•	Oesters Vaxjo (Šve.) — Linz (Avs.)
•	Studentese Bukarešta (Rom.) — Inter (It.)
O Bohemians (ČSSR) — Limassol (Ciper)
•	Olympiakos (Gr.) — Neuchatel Xamax (Švi.)
•	Sliven (Bol.) — Željezničar (Jug.)
•	Real Betis (Šp.) — Uni Craiova (Rom.) e Monako (Fr.) — ZSKA Sofija (Bol.) .
•	Feuerbache (Tur.) — Fiorentina (It.)
•	Partizan (Jug.) — Rabat Ajax (Malta)	2:0
Povratne tekme bodo 3. oktobra.
kratke vesti - kratke vesti
Italijanski košarkarski pokal: Segafredo-Stefanel
Derbi in preizkušnja za Američana
Za drevišnje srečanje italijanskega košarkarskega pokala v Gorici med domačimi SegufrOlom in tržaškim Stefanelom vlada veliko zanimanje.
Obe moštvi sta namreč znatno spremenili svoji postavi glede na lansko sezono, pa tudi tujci, razen »Goričana« Mayfielda, so novi. In prav nastop Američanov bo drevi v središču pozornosti. Goričani so namreč najeli Winfreda Kinga, ki je dokazal, da je odličen košarkar in marsikdo tudi meni, da je to igralec, s katerim bo lahko goriška ekipa napravila lep kakovostni skok.
Tudi tržaški trener De Sisti veliko pričakuje od svojega drugega Američanu, slavnega Bena Colemana, ki je s tržaškim moštvom že nastopil v nedeljo v pokalu v Vidmu proti Austra-lianu. Coleman pa je še daleč od najboljše forme in zato ga je še težko »oceniti«. Nihče v tržaškem taboru pa ne dvomi, da je to »superigra-
lec«, ki bo Stefanelu izredno koristil. Potrebno ga je le pod hitrim postopkom vključiti v ekipo. In prav ta (pokalna) srečanja so kot nalašč za uigra vanje.
Sicer pa bo drevišnje srečanje privlačno tudi zaradi boja za točke v tem pokalu in nenazadnje zaradi že tradicionalne tekmovalnosti med o-bema društvoma.
Za naše ljubitelje košarke pa bo tudi drevišnje srečanje zanimivo zaradi nastopa Borisa Viteza v tržaškem prvoligašu. Bivši jadranovec se je kaj kmalu uspešno vključil v moštvo. V nedeljo v Vidmu je bil celo najboljši strelec tržaške ekipe. Prepričani smo, da bodo tudi naši gori-ški športni ljubitelji z dokajšnjo »radovednostjo« sledili nastopu našega košarkarja na tej tekmi.
Srečanje v Gorici se bo pričelo ob
20.30.
V PRIJATELJSKI TEKMI
V torek, 25. 9. Stefanel - Jadran
Jadran«vi košarkarji, ki bodo 29. 9. pričeli s prvenstvenimi nastopi v C-l ligi, bodo v torek, 25. septembra, ob 20.30 v tržaški športni dvorani i-grali prijateljsko srečanje proti tržaškemu prvoligašu Stefanelu. Pričakovati je velik obisk gledalcev.
Jadranj'e SP 12 metrov
PORTO CERVO — Zaradi pomanjkanja vetra so prvo regato svetovnega prvenstva jadrnic 12 metrov pre: 1 ožili na danes. Organizator je čakal kar tri ure na ugodnejše vreme. Ko pa je bilo čakanja zaman, so regato preložili na danes.
VČERAJ V SARAJEVU
Poslovilna tekma Mirze Delibašica
SARAJEVO - Pred 6.000 navdušenih gledalcev je bila včeraj v Sarajevu poslovilna tekma slavnega košarkarja Bosne, Real Madrida in Inde-sita iz Caserte ter seveda večkratnega jugoslovanskega reprezentanta Mirze Delibašiča.
Mirza je svoje zadnje srečanje i-giul seveda v matičnem društvu Bosne, ki se je v prijateljski tekmi pomerila z Real Madridom. Delibašič je igral prvih šest minut, nakar je ob navdušenem aplavzu, petju in vzklikih »Mirza, Mirza« zapustil igrišče.
V tem srečanju pa so zmagali španski košarkarji z 92:82.
Gaddy k Australianu
VIDEM — Videmski košarkarski prvoligaš Australian je kot drugega tujca najel Američana André Gaddy-
ja, ki je star 24 let, visok 206 cm in je prej igral v ameriški OBA ligi pri moštvu Albany Patrons iz New Yorka.
Videmsko moštvo bo drevi igralo v tretjem kolu italijanskega košarkarskega pokala v Trevisu proti Be-nsttonu.
Bancoroma na medcelinskem
košarkarskem pokalu
SA O PAULO — S srečanjem med ekipama Sirio (Braz.) in Motor Oil (ZDA) se bo danes v Sao Paulu začel medcelinski košarkarski pokal, na katerem nastopa tudi italijanski prvak Bancoroma, španska Barcelona in Obras Sanitarias (Arg.). V prvi tekmi se bo Bancoroma jutri srečala z brazilskimi predstavniki, zatem z Argentinci, Španci in nazadnje z Američani.
ŽENEVA — V prvem kolu Grand Prix turnirja v Ženevi je Italijan Sergio Colombo premagal Španca E-milia Sancheza s 6:3, 6:9, 6:3.
Atletski miting v Nankingu na Kitajskem
Mnogo gledalcev, poprečni izidi
NANKING (Kitajska) — Tudi drugi in zaključni dan mednarodnega atletskega mitinga v Nankingu na Kitajskem ni prinesel kaj prida dobrih rezultatov. Tudi včeraj pa se je na tribunah stadiona v Nankingu zbralo zelo veliko število gledalcev, ki so navdušeno bodrili atlete. Vzdušje na tribunah je predvsem spodbudilo domačine, ki so dosegi štiri državne rekorde, predstavniki ostalih držav (in predvsem Italijani) pa s svojim izkupičkom vsekakor ne morejo biti zadovoljni. Rezultati :
MOŠKI
800 m: Cram (VB) 1’46”45; 400 m zapreke: Scholz (ZRN) 50”21; palica: Zebiao (Kit.) 5,20 m; 200 m: Bao-dong (Kit.) 21”54; kopje: Ottley (VB)
83,56	m; 10.000 m: šimoju (Jap.) 29’ 41 ”61; daljina: Yiam (Kit.) 7,99 m; 4x400 m: Kitajska 3TV63.
ŽENSKE
100 m ovire: Simpson (VB) 13”41; 200 m: Mercurio (It.) 24” 10; 800 m: Ludwigs (NDR) 2’04”62; disk: Pufe (NDR) 59”04 m: 3.000 m: Possamai (It.) 9'04”87; višina: Lin (Kit.) 188
Odbojkarski turnir v Padovi
Mariborčanke
uspešne
Odbojkarice Palome Branika so zmagale tudi na turnirju v Padovi. Poleg slovenskega prvoligaša iz Maribora so nastopile še odbojkarice Nervose — nasprotnice Mebla v B ligi — ter organizator troboja, CUS Padova, ki je v lanskem prvenstvu napredoval v A-2 ligo.
Varovanke trenerja Dolinška so v prvem srečanju premagale Nerveso z 2:0 (2, 12), potem pa še domači CUS z 2:1 (15:10, 14:16, 15:6). Domačinke pa so odpravile Nerveso z 2:0. (G. F.)
DEŽELNI NOGOMETNI POKAL
Danes Olimpia-Vesna
Kriška Vesna se bo danes v okviru deželnega nogometnega pokala po-meria s tržaško Olimpio. Srečanje bi moralo biti že v nedeljo, vendar so ga zaradi blatnega igrišča odložili. Ekipi se bosta srečali ob 19.30 v Ul. Flavia.
šport na primorskem
V kajaku in kanuju tudi olimpijci v Kopru
Koprski ljubitelji športa so imeli konec tedna v svojem kraju priložnost videti tri nosilce jugoslovanskih olimpijskih medalj iz Los Angelesa: na regati v kajaku in kanuju na mirnih vodah so bili med 75 udeleženci tudi proslavljeni olimpijci Ljubek, Janič in Nišovič. Seveda so bili ti prekaljeni tekmovalci tudi najuspešnejši v nabiranju točk za svoje reprezentance. V končnem seštevku so zmagali predstavniki Hrvatske pred Srbijo in Vojvodino, mlado slovensko zastopstvo, sestavljeno predvsem iz tekmovalcev domačega kajakaškega kluba, pa se seveda še ni
moglo enakovredno kosati z nasprotniki v tako močni konkurenci. Vseeno pa pomeni nedeljska regata za KK Žustema pomemben korak v njihovih naporih, da se tudi na Obali razvije ta zanimivi šport.
Na koncu veslaške sezone (v nedeljo bo na sporedu le še odprto prvenstvo na Bledu) so se dobro izkazali tudi veslači izolskega Arga, ki so nastopili na tradicionalni Kvarnerski regati na Reki. Uspešni so bili predvsem pionirji in mladinci, ki so v konkurenci enajstih klubov (med njimi je bilo tudi nekaj tržaških) osvojili štiri prva mesta, v
Niki Lauda včeraj ponovno na Nurburgringu
i
Niki Lauda (desno) se je skupaj s svojim klubskim tovarišem Proštom (levo) včeraj ponovno vrnil na progo v Nurburgringu, kjer bi pred o-smimi leti skoraj zgorel v svojem ferrariju in kjer bo 7. oktobra dirka v formuli ena. Dirkališče v Nurburgringu so v teh osmih letih, ko na njem ni bilo niti ene dirke več, povsem prenovili. Sedanja proga namreč meri 4.542 m in ima 14 ovinkov, prejšnja je merila 22.835 m in je i-me.a kar 174 ovinkov in je bila izredno zahtevna, pa tudi nevarna.
Po raznih govoricah bo Lauda, ki ima letos možnost, da osvoji svoj 3. svetovni naslov, verjetno zapustil McLaren-Porsche in naslednjo sezono tekmoval za Renault.
skupni razvrstitvi pa so bili četrti. Regate se je udeležila ena sama posadka koprskega Nautilusa, kar kaže, da je ta šport v Kopru zašel v eno najglobljih kriz v svoji stoletni zgodovini.
Med ligaškimi obračuni je v ospredju seveda nogomet. V četrtem kolu slovenske nogometne lige so se vodilna novogoriška Vozila doma pomerila z lanskim drugoligašem Slovanom iz Ljubljane. Srečanje je bilo zanimivo in razburljivo, saj so domačini z zadetkoma Plohla in Birse vodili že z 2:0, izkušeni gostje pa so v pičlih treh minutah rezultat izenačili. Kljub delnemu spodrsljaju ostajajo Vozila še naprej na čelu prvenstvene lestvice. Doma je bdi tokrat uspešen tudi Koper, ki je resda s težavo (odpovedali so predvsem napadalci), a povsem zasluženo z zadetkom Studna premagal ljubljansko Diri jo. Izola je v Kranju doživela drugi poraz v gosteh, tokrat z 2:0.
V slovenskih rokometnih bgah so še naprej uspešnejša dekleta. Burja iz škofij in izolska Jeklotehna sta po dveh kolih s polnim izkupičkom v vodstvu: varovanke trenerja Černigoja so v Šentjerneju premagale domačo Iskro z 18:15 (Letigova je dosegla kar 15 zadetkov), Izolanke pa v Mariboru lanske drugoligašice Branika s 17:15. Tudi ajdovski Mlinotest se je z gostovanja vrnil s točko, s Polano je namreč igral 14:14. Med moškimi je bil v gosteh uspešen hr-peljski Jadran, ki je v Šmartnem premagal Usnjar s 23:22, Ajdovščina je gladko premagala Minervo s 26:23* rokometaši izolske Jeklotehne so izgubili v Šoštanju z 18:22. (M. Kljun)
Na mednarodnem balinarskem turnirju v Nabrežini
Zmaga gostov iz Ilirske Bistrice
V nedeljo je bil v Nabrežini v organizaciji Sokola mednarodni ba-. linarski turnir, katerega se je udeležilo 12 četverk z obeh strani meje, ki so tekmovale za tretjo trofejo Sokola.
Ekipe so bile porazdeljene v štiri skupine po tri ekipe in v polfinale so se uvrstile prvouvrščene ekipe iz posameznih skupin. Igralo se je na igriščih Sokola in na igriščih balinarskega kluba Ferroviario. Čeprav so bila že zjutraj igrišča poplavljena in je v teku dneva večkrat deževalo pa je organizator kljub temu uspešno izpeljal turnir do konca. Kar se tiče priprave i-grišč so sokolašem priskočili na pomoč tudi športni delavci Ferroviaria, tako da je bil v nedeljo v Nabrežini kljub muhastemu vremenu lep športni praznik.
Priča smo bili ogorčenim bojem, na koncu pa je končno prvo mesto zasedla četverka Snežnika iz Ilirske Bistrice, ki je dobila pokal podjetja Acega. Drugouvrščenemu Ferro-viariu je pripadel pokal nabrežin-ske hranilnice in posojilnice, z žrebom pa so določili tretjeuvrščeno ekipo. Več sreče so imeli pri tem Komen-ci, ki so tako potisnili na četrto mesto eno izmed treh ekip iz Ilirske Bistrice in sicer Topolca. Komenci so prejeli pokal devinsko - nabre-žinsko občine, Bistričani pa pokal Združenja slovenskih športnih društev.
Ob priliki nagrajevanja se je predsednik Sokola zahvalil vsem nastopajočim igralcem, zmagovalcem čestital, posebna zahvala pa je šla požrtvovalnim ženskam, ki so v neprimernih vremenskih razmerah odlično pripravile izdatno in okusno kosilo za nastopajoče balinarje.
IZIDI
SKUPINA	1:	Komen	-	Sokol A
11:0, Kraški dom - Sokol A 11:7, Komen - Kraški dom 11:4.
SKUPINA	2:	Topolec	-	Sokol B
11:8, Modri	val	Sokol	B	11:1, To-
polec - Modri val 11:7.
SKUPINA 3: Ferroviario - Portuale 11:0, Planinc - Portuale 11:4, Ferroviario - Planinc 11:3.
SKUPINA 4: Snežnik - Meblo 11:6,
Meblo - Kras 11:5, Snežnik - Kras 11:5.
POLFINALE: Ferroviario - Komen 11:8, Snežnik - Topolec 11:10.
FINALE ZA 1. MESTO: Snežnik -Ferroviario 11:7.
KONČNA LESTVICA
1. Snežnik (Ilirska Bistrica) ; 2. Ferroviario; 3. Komen (z žrebom) ; 4. Topolec (Ilirska Bistrica). (Z. S.)
Miljski ženski drugoligaš Interclub je konec prejšnjega tedna organiziral zanimiv mednarodni ženski košarkarski turnir, na katerem so nastopile ekipe Ledisana, Fantuzzija iz Codroipa, Montinga iz Zagreba in domači Interclub. Najboljšo igro so pokazale igralke Ledisana iz Trsta, ki so zanesljivo osvojile turnir. Na sliki : posnetek s srečanja Interclub - Monting
Košarkarice Ledisana najboljše
Pogovor s trenerjem košarkaric Poleta Tavčarjem
Slabe možnosti za delo na Opčinah
Sergij Tavčar že petnajst let trenira razne košarkarske ekipe pri Poletu. Pred letom in pol je začel trenirati žensko košarkarsko ekipo.
»Ste že začeli s pripravami za novo sezono? Kako se pripravljate?«
»Prvenstvo se začenja komaj aprila. zato so sedaj treningi bolj lahki. Kot lani, bomo tudi letos igrali v P diviziji. Važno je, da so dekleta skupaj. Treniram samo 16 deklet. Treninge imamo trikrat tedensko. V glavnem vadimo met, na koncu pa •giamo še kratko tekmo. Smo že v zainudi, kar se tiče tehnike. V ekipi °i nobenih sprememb, razen tega, tla imamo letos dve novi igralki.«
»Kakšne upe imate v prvenstvu?«
»Nimamo nobenega upanja. Lani saio visoko izgubljali, kar je bilo Predvideno, saj ni mogoče improvizi-rati ekipe iz niča. Zaključek prvenstva pa je pokazal bistven napredek in od tega, kar vidim na tre-aingih, mislim, da bo v novem prvenstvu napredek še večji. Letos ni-Ptamo ambicij za zmago, vendar mislim, da bomo prešli od lanskih 60 tačk razlike na 10 - 15 točk mi-nusa. Kot sem omenil, bomo igrali v I. diviziji, kjer so ostale ekipe dokaj kvalitetne«.
»Boste organizirali kakšne turnirje in prijateljske tekme?«
»Upam, da se bo nadaljevalo sodelovanje s slovenskimi društvi. Lani smo igrali prijateljske tekme s Slovanom in Senožečami. To sodelovanje je bilo zelo pomembno za nas. Turnirje pa bomo lahko organizirali naslednjo pomlad.«
»Obstaja razen vas v Trstu še kakšna slovenska ženska košarkarska ekipa?«
»Da, Bor goji ženski minibasket. Tudi mi bi se radi priključili Boru, kajti tu na Opčinah ni objektivnih možnosti.«
T. Grgič
Seznam igralk Poleta
za sezono 84-85
BEKI	
Delia Sivitz	1965
Tamara Pieri	1968
Veronika Martelanc	1969
Tatjana Malalan	1964
KRILA	
Katja Kuk	1965
Tamara Danieli	1965
Sonja Rupel	1965
Jasna Martelanc	1967
KRILO-CENTER	
Tatjana Milkovič	1965
CENTRA	
Anastazija Koršič	1965
Elena Hlabjan	1964
TRENER: Sergij Tavčar	
naši nogometaši v mladinskih ligah
Prepričljiva zmaga Vesne nad Bregom
NARAŠČAJNIKI
Vesna — Breg 6:0	(4:0)
BREG: Žerjal, Ota, Cecotti, Družina, Boneta, Koren, Parovel, Olenik, Bandi, Sancin, Salvi.
VESNA: Radioni, Bembi, P. Švab, Za rotti. Micheli, Sedmak, Fagin, Kuzma, Tence, D. Švab, Bianchi.
STRELCI: v 12' avtogol, v 20’ Sedmak, v 24’ Tence, v 35’ in 68’ Zarotti, v 50’ Švab.
V	okviru prvega ko'a naraščajni-škega prvenstva, sta se v Križu pomerili ekipi Vesne in Brega. Rezultat igovomo priča, da so bili Križani v tem slovenskem derbiju boljši od Brežanov, ki pa so za to tekmo, kot nam je povedal spremljevalec te ekipe, imeli precej težav pri sestavi moštva, v katerem je zaradi različnih vzrokov manjkalo nekaj najbojših igralcev. Poleg tega pa so nastopili brez trenerja, Id je bil tokrat zaseden.
Križani so od vsega začetka prevzeli pobudo v svoje roke, saj so bili tehnično pa tudi taktično boljši. Prvi zadetek je padel v 12. min., ko je Bregov branilec žogo nesrečno poslal v lastna vrata. Drugi gol so Križani dosegli v 20. min. po zaslugi Sedmaka, ki je bil v nedeljo nedvomno eden najboljših v domči ekipi. Za presenečenje je tokrat poskrbel tudi perspektivni Tence, ki je z ozirom na lansko sezono znatno izboljšal osebno tehniko in z lepim strelom prišel tudi do zadetka, kar je nedvomno poplačalo njegov trud. Prvi polčas se je zaključil z zadetkom Zarotti ja.
V	nadaljevanju se razmerje na igri šču ni spremenilo. Križani so naprej še dvakrat premagali vratarja Brežanov po zaslugi Švaba in Zarotti ja. Akcije gostov so potekale le do sredine igrišča, tako da niso nikoli spravili v težave kriško obrambo.
Montebello — Zarja 1:1 (1:1)
STRELCA: v 5’ Zeugna, v 40’ Ter-rano.
ZARJA: Zettin, Tomez, Ferluga, R. Kalc, Zerbo, Canciani, Castelli, Ker-stich, Zeugna, Škrk, Carli (Babich), Stein.
Nogometaši naraščajniške ekipe Za rje so novo prvenstvo začeli z remijem. Gostovali so pri Montebellu in zasuženo osvojili prvo točko.
Kljub izredno težkemu in blatnemu igrišču sta obe ekipi prikazali dopad Ijivo in zelo borbeno igro. Naši so povedli takoj na začetku in imeli nato še nekaj priložnosti. Proti sredini prvega dela so domačini vzpostavili ravnovesje na igrišču in ob koncu tudi izenačili.
Na sp’ošno lahko nastop Zarje pozitivno ocenimo, čeprav so pokazali še določene slabosti, predvsem kar se tiče skupinske igre.
B. P.
IZIDI 1. KOLA
CGS - Fortitudo 1:2; Campanelle -Olimpia preložena ; Vesna - Breg 6:0; Roianese - Opicina 2:1; Montebello -Zarja 1:1; S. Luigi Domio 3:1; Muggesana - Zaule 2:1.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
Costalunga — Breg 3:0 (0:0)
BREG: Colar, Bandi, Sancin, Bevk, Kraljič, Mauri, Starec, G la vina, Slavec, Kozina, Hervat.
V	svojem prvem prvenstvenem nastopu so Dolinčani doživeli prepričljiv poraz. Tekma sama je pokazala, da so Brežani telesno še preslabo pripravljeni, kar je posedica poznega začetka priprav.
V	prvem polčasu smo prisostvovali zanimivi in izenačeni tekmi. Ko pa so Brežanom v drugem delu pošle moči, je Costalunga prevzela pobudo in zanesljivo zmagala predvsem po zaslugi boljše atetske pripravljenosti.
Prvi poraz varovancev novega trenerja Softiča ne bi smel potreti, temveč bi moral biti vzpodbuda za resnejše delo na treningih.
M. Š.
IZIDI 1. KOLA
Muggesana - Olimpia 6:0; Campanelle - Ponziana preložena; S. Luigi -ChiarboTa 2:1; S. Vito - Portitudo 1:1; Costalunga - Breg 3:0.
SKUPINA B
Kras — Portuale 0:3	(0:0)
KRAS: Kočevar, Umek, Unusič, Leone, Grgič (M. Tavčar), Ferlluga (Križman), Šuc, Grmek, Žagar, Ka-valič (Dragoni), A. Škabar.
V	prvi tekmi prvenstva najmlajših je združena ekipa Krasa, ki jo sestavljajo igralci Krasa, Primorca in Zarje, doživela prepričljiv poraz.
Čeprav so v pripravah na prvenstvo mladi krasovci dosegli nekaj obetavnih rezultatov pa so v nedeljo zaigrali zeo medlo, poleg tega pa niso upoštevali navodil trenerja Čuka in tako je bil visok poraz neizbežen.
Naši igralci so sicer v prvem delu igrali dobro, toda v nadaljevanju so močno popustili in po nesrečnem avtogolu Unusiča, dobili še dva go’a in s tem je bilo tekme praktično konec.
B. Ravbar IZIDI 1. KOLA
CGS - Triestina 0:1; S. Andrea -Servola 2:0; S. Luigi B - Opicina 0:1; Kras - Portuale 0:3; Don Bosco -Montebello 0:10.
Bregovi cicibani in mlajši cicibani dvakrat uspešni
Bregovi cicibani in mlajši cicibani so preteklo soboto odigrali prijateljski tekmi z vrstniki San Giovannija in v obeh tekmah zanesljivo zmagali. Breg — S. Giovanni 2:0 (1:0)
STRELCA : Švara in R. Gombač.
BREG: Gilifano, Handler, Strani, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara.
Cicibani so s svojim nastopom dokazali, da so že dobro pripravljeni. Delovali so kot uigrana celota in pokazali dovolj tehničnega in taktičnega znanja, kar kaže, da bodo tudi v letošnjem prvenstvu cicibanov, ki se začne v soboto, igrali eno od vodilnih vlog.
Breg — S. Giovanni 2:0 (0:0)
STRELEC: Bandi.
BREG: Vimo (Rapotec), Mondo, Punis, Lovriha, Grbec, Bandi, Č. Rapotec (Žerjal, Pavletič).
Tudi krstni nastop mlajših cicibanov je bil uspešen. Nekateri so pokazali že precej nogometnega znanja in z dobro igro so uspeli premagati bolj izkušenega nasprotnika.
C
obvestila
Športna šola Trst
? Poroča, da bo seia glavnega odbora Wri, 20. t.m„ ob 20.30 v Ul. sv.
trančiška 20.
Baletni odsek ŠD Mladina Križ
obvešča, da je v teku vpisovanje oz. Potrditev vpisa v novo baletno sezoni* j®84/85 danes, 19., in 21. t.m., od •5.00 do 17.30 v prostorih bivšega JJlroškega vrtca osnovne šole »A. Mrk« v Križu.
Odsek minibasket Bor
obvešča, da so odprta vpisovanja za JSridce letnikov 1973-74-75-76 in 77. rUave sprejemamo direktno na tre-'ngih, danes od 15. do 16.30, jutri ?? 17. do 18., v petek od 14.30 do *• ure, ali pa v tajništvu društva "P 15. do 18. ure.
ZSŠDI
(*vešča, da bo danes, 19. t.m., ob , -30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja K°misije za odbojko.
ZSŠDI
obvešča, da bo urad v Trstu do nadaljnjega v popoldanskih urah odprt le ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 20. ure.
ŠD Primorje
obvešča, da so se pričeli treningi za mlade nogometaše, rojene v letih od 1970 do 1976. Treningi so vsak dan na proseškem igrišču ob 17. uri.
ŠD Sokol
sporoča, da bodo odbojkarski treningi za dekleta, rojena do leta 1972 in kasneje v ponedeljek, torek, četrtek In petek ob 18. uri na odkritem igrišču Sokola v Nabrežini.
Košarkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bodo treningi za ekipe mladinskih kategorij potekali po naslednjem razporedu: propaganda (letnik 1972) vsak dan do vključno srede, ob 9. uri (trener Furlan), dečki (letnik 1971) in naraščajniki (letnik 1970) ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 15. uri (trener Vasco(to).
Nogometaši Zarje v najboljši formi
Nogometaši Zarje so po presenetljivi zmagi na memorialu Race dosegli še en uspeh. Prepričljivo so osvojili prvi me morialni turnir Bruna Križmančiča v Trebčah in dokazati, da so pred bližnjim prvenstvom najbolje pripravljeni od vseh naših nogometnih ekip. Poleg Zarje so na turnirju nastopile še ekipe domačega Primorca, Gaje in Brega. Na slikah:
levo: nagrajenci; desno: posnetek s srečanja Breg - Gaja
Naročnine: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din, za orga nizociie in pod|et|a mesečno 250.00. letno 2 500.00 din.
Poštni tekoči račun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubliana Kardeljeva 8/II nad - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi ? 900 lir /o mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 - Osmrtnice zahvale m sožalto po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Jurske kraime se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Mootecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v !tali|i pri podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
19. septembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. |040| 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Sireno De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samse
Izdaja L JzTT	fcvffl &an kaRaneka
m liska ^ Trst	zveze tae
Bil naj bi žrtev britanske tajne službe
Bitov se je vrnil v Moskvo
Leta 1987 pričetek gradnje mosta čez Mesinsko ožino
REGGIO CALABRIA — »Dozorel je čas za dokončno našo opredelitev glede gradnje mosta čez Mesinsko ožino« je na posvetu o širših nalogah območja Mesinske ožine izjavil minister za prevoze Signorile. Na sestanku, ki ga je priredila tukajšnja občinska uprava je minister nadalje nakazal posamezna obdobja, kako bodo prišli do končne jaze. V začetku prihodnjega leta se bodo odločili za način gradnje, leta 1986 bodo sprejeli idejni načrt, s samo gradnjo pa naj bi pričeli, takšna so vsaj vladna predvidevanja, 1987. leta.
MOSKVA — Novinar ugledne sovjetske revije »Literatumaja Gazeta« Oleg Bitov, ki so ga pred nekaj dnevi, pogrešali v Londonu, kjer je živel že leto dni v političnem azilu, se je včeraj znova pojavil v javnosti. Tokrat spet v svoji domovini, na tiskovni konferenci v Moskvi, na kateri je končno pojasnil svojo verzijo vsega, kar je doživel v letu izgnanstva.
52-letni Bitov je »izginil« septembra lani v času filmskega festivala v Benetkah, v skrivnih okoliščinah in prav v času ravno tako »skrivnostne« sestrelitve južnokorejskega jumba. Potem ko so sc za nekaj časa sledi za njim izgubile, se je znova pojavil v Londonu in čez mesec zaprosil britanske oblasti za politično zatočišče. V svoji pisni prošnji je navedel tudi razloge za svoj korak : zagrenjenost spričo kulturne represije takratnega sovjetskega voditelja Andropova in protest proti sovjetski sestrelitvi južnokorejskega letala.
»Takratna moja izjava je povsem neverodostojna in je plod pritiskov, fizičnih in duševnih, ki so jih nad menoj izvajali agenti britanske taj " ne službe,« je včeraj oznanil Bitov.
Natančno in z vsemi podatki je pojasnil okoliščine ugrabitve v Benetkah, ki da so jo prav tako izvedli Britanci, in prevoza v London, kjer je bil vse do pred dvema mesecema politični ujetnik. Ko si je končno pridobil zaupanje svojih ječarjev, pa je začel pripravljati načrt za ilegalni povratek v domovino, kjer sta ostali njegova žena in hčerka.
Kje je resnica o tej nenavadni, a niti ne izjemni pustolovščini sovjetskega novinarja? Verjetno bo za vselej ostala v analih tajnih služb, v katerih ljudje tudi leta dva tisoč ostajajo le nemočne figure umazanili zakulisnih iger.
Na sliki (telefoto AP): Oleg Bitov na tiskovni konferenci v Moskvi.
Benetke imajo nov dnevnik
BENETKE — »Nov časopis za novo stvarnost«, to je naslov uvodnika Lam berta Sechi ja, odgovornega urednika dnevnika La nuova Venezia, ki je včeraj začel izhajati v Benetkah. Izdajata ga založba Editoriale quotidiani veneti, ki je last Mondadori ja, in založila L’Espresso. Lamberto Sechi pa je hkrati odgovorni urednik tudi dnevnikov Il mattino di Padova in La tribuna di Treviso.
Včerajšnja številka na 32 straneh formata tabloid posveča Benetkam in okolici 10 strani. List bo ošibil vlogo in vpliv Gazzettina.
Danes pokopljejo Giuncarla Fosca
RIM — Danes bo v cerkvi umetnikov na Trgu del Popolo v Rimu pogreb znanega novinarja in pisatelja Giancarla Fusca. Fusco, ki • je bil znan kol, odločen antifašist, je deloval pri najbolj pomembnih italijanskih časopisih od njihovega nastanka dalje, kot sta na primer il Giorno in L’Espresso. Vsekakor pa je zaslovel skupaj z Giannijem Bisiachom kot voditelj znane radijske oddaje »Radio anch’io«, ki prav gotovo spada med najbolj poslušane v Italiji. Bil je tudi pisatelj dokumentarnih knjig in avtor scenarijev za kino in gledališče.
SAVONA — Upokojeni polkovnik ameriškega letalstva 56-letni Joe Kittinger je včeraj ob pristanku z balonom (Atlantik je preletel v 72 urah) sam sebi nazdravili z odprtjem steklenice penečega se vina. Kako tudi ne bi, ko je, za razliko od skupinskega poleta 1978. leta, tokrat podvig opravil sam.
Odsotnost na delu je lahko »ljubezenska« ali »športna»
ANCONA, TRENTO — Obstaja več tipov neupravičene odsotnosti z dela, tu pa bomo omenili dva značilna dogodka, ki sta se zgodila v Anconi ter v Trentu.
Pred kratkim so v Anconi nekega uslužbenca javne ustanove, katerega imena niso objavili, v uradnih urah dobili »na faktu«. Takoj so ga prijavili karabinjerjem zaradi neupravičene odsotnosti na delovnem mestu. Neprevidni ljubimec, ki so ga našli s poročeno gospodinjo, je normalno prišel v službo in žigosal svoj kartonček, vendar se je pri vratih
obrnil in odšel na »nedovoljen« ljubezenski zmenek.
V Trentu pa so včeraj obsodili na sodišču bivšo državno prvakinjo v smučarskem teku, 33-letno profesorico Mario Silvio Giaccone na sedem mesecev zapora z vsemi zakonskimi olajšavami zaradi sleparije na račun države. Ko je namreč leta 1978 Giacconejeva učila v neki srednji šoli v Cavalesu, je bila večkrat odsotna na svojem delovnem mestu, kot opravičilo pa je vedno navajala hude družinske razloge. V resnici pa se je udeleževala tekem v smučarskem teku ter še tečaja za smučarskega učitelja.
Srečna mati z moškim srcem
e SAN. DIEGO — 27 letna Američanka Betsy bneith je verjetno edinstveni primer v zgodovini medicine: postala je srečna mati komaj, suri leta potem, ko so ji presadili srce. Namesto njenega obolelega, ki ga je ogrožal tu-mor,' so ji vsadili srce nekega 23-letnega mia-dentea, žrtve prometne nesreče.
Betsy Sneith je operacijo odlično prestala m znova zaživela normalno življenje, vendar so zdravniki imeli pomisleke, ko je zanosila, saj materinstvo hudo obremeni srčno mišico. Not kaze, sta tako nosečnost in porod potekla povsem v redu, mati in 3,2 kilograma težka hčerkica pa se odlično počutita. Zdravnik, ki je mater vseskozi spremljal, pa je izjavil da je presajeno srce preneslo vse napore, ki mu je zensko srce podvrženo v nosečnosti, četudi m z normalnimi živčnimi vezmi povezano z možgani.
------- Klic divjine
NEKEGA 3UTRA SE NI MOGEL. VEC POSTAVITI MA NOGE... ŽALOSTNO 3E GLE , T>AI_ ZA VPREGO IN CVILIL v &K.OT SE 3E USTAVIL IN Z SEL. NAZA3 ZA OVINEK..
. , ZASLIŠAL SE OE REVOL,-' VERSKI STREL™

NISO GA VEC VPREGLI... TAKO MA3 61 LE TEKEL POLEG VPREGE, A 5E NI PAL ODGNATI... KAR NAPRE3 SE 3E ZAGAN3AL V PSA NA SVOOEM ME3-tu. Poklek ni omagal».___________________\rr
Objavili seznam bogatih v ZDA
NEW YORK — Ameriška revija »Forbes« je pred kratkim objavila seznam najbogatejših Američanov. Najbogatejši od najbogatejših je sin petrolejskega magnata Jeana Paola Gettyja Gordon P. Getty, ki ima, po trditvah revije, preko štiri milijarde dolarjev. Na listi »srečnežev« sta med drugimi tudi ameriški popevkar Michael Jackson in vdova »Beatla« Johna Lennona Yoko Ono.
Štiriinsedemdeset od 400 Američanov dolguje svoje bogastvo petroleju, 71 nepremičninam, kar 95 pa indù striji. Na koncu seznama revija še objavlja razne načine, kako lahko človek postane bogataš. Tako je najbolj zanesljiv način za obogatitev ta, da imaš bogate sorodnike. Hvala lepa za takšne nasvete!
Na letališču ubit policijski agent
RIM — Neki neuravnovešenec je pred večstoglavo množico na rimskem letališču Fiumicino z nožem ubil policijskega agenta. Tragični dogodek, ki ga policija pripisuje morilski strasti neuravnovešenca, se je pripetil v sprejemni dvorani za mednarodne polete. Ubijalec, okrog 30 let star moški, ki pravi, da mu je ime Mike, je kar naenkrat začel ljudem groziti z ostrim kuhinjskim nožem. Takoj ga je skušal razorožiti 22-letni agent Roberto lavatone, ki je prej pregledoval potne liste, toda napadalec ga je dvakrat zabodel v prsni koš. lavarono se je zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi, medtem pa so njegovi tovariši u-speli onesposobiti neuravnovešenca, ki ju ranil v stegno še drugega agenta in si nato sam skušal vzeti življenje. Napadalca in Iavaroneja so z rešilci odpeljali v bolnišnico San Camillo.
Val atentatov v Parizu
PARIZ — V noči med ponedeljkom in torkom je v. francoskem glavnem mestu prišlo do petih eksplozij, za katere si ni še nobena organizacija prevzela odgovornosti. Bombe z dinamitom šibke jakosti so eksplodirale pred pošto, poslopjem neke zavarovalne družbe, uradi neke banke in ministrstvom za kulturo in pred stavbo nekega verskega združenja. V vseh petih eksplozijah, ki so povzročile precejšnjo gmotno škodo, ni na srečo bilo človeških žrtev.
Ob novem terorističnem valu raste v Franciji zaskrbljenost zaradi naraščanja zločinstva in nasilja. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve, ki so jih pravkar objavili, namreč izhaja, da so samo v 18tu 1983 zabeležili tri milijone in pol zločinskih dejanj, kar pomeni, da je kriminal narastel za 5 odst. v primerjavi s prejšnjim letom. V zadnjih 10 letih pa se je zločinstvo v Franciji kar podvojilo.