VESTNIK
E	Poštni urad 9020 Ceiovec
= Verlagsposfamf 9020 Klagenfurt = = = E	izhaja v Ceiovcu	E
E	Erscheinungsori Kiagenfurt	§
E	Posamezni izvod 3 šiiinge	E
E	mesečna naročnina 12 šiiingov E
§	P. b. b.	^
=riH!Mnmttim<m!ii!imi!;!!ti!i!inn!)nmmiim)inmm))!]m)iH)r;
LETNIK XXX).
CELOVEC, PETEK, 23. JULIJ 1976
ŠTEV. 30 (1771)
Deiegacija SKGZ iz Trsta pri ZSO:
Manifestacija bratske soiidamosti med koroškimi in primorskimi Siovenci
v boju za obstoj in vsestransko enakopravnost
V okviru rednih stikov je v torek veččlansko delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu pod vodstvom predsednika Borisa Raceta obiskala Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem.
Na sedežu ZSO v Celovcu je goste pozdravil predsednik dr. Franci Zwitter s člani izvršnega odbora ter jim orisal trenutni po-
ložaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Posebno izčrpno so bile prikazane razmere, v kakršnih smo se koroški Slovenci znašli polom, ko je avstrijski parlament sprejel „paket" izrazito protimanjšin-
Prav to solidarnost je znova poudaril in zagotovil tudi predsednik SKGZ Boris Race, ki je dejal:
„V vašem boju smo vsi soiidami, ker s lem branimo dei stovenskega naroda, ki živi izven meja matične države; branimo pa tudi načeia, po katerih se morajo v današnjem svetu reševati manjšinska vpraša-
nja." Ugotovil pa je tudi, da Avstrija ne ravna po teh načelih, ko rešuje manjšinska vprašanja mimo in proti volji prizadete manjšine ter
ji vsiljuje brezobziren diktat večine. Pri vas na Koroškem vidimo nadaljevanje politike germanizacije in politike herrenvolkovske miselnosti, je izjavil predsednik SKGZ ter v dokaz opozoril, da Avstrija na eni strani zahteva vse pravice za južne Tirolce, na drugi strani pa ni pripravljena dati pravice manjšinam v lastni državi, čeprav jo h temu navezujejo obveznosti iz mednarodnih pogodb in deklaracij.
Zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in kršenja državne pogodbe bo treba manjšinsko vprašanje sprožiti tudi pred gene-raino skupščino OZN, kakor je svo-ječasno Avstrija obtožita itaiijo, sta ugotovili delegaciji ZSO in SKGZ, ki sta svoje poglede in zaključke potem zajeli v skupni izjavi. Predstavniki obeh organizacij so se dogovorili za nadaljevanje rednih medesbojnih stikov in za navezavo še tesnejšega sodelovanja.
Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta pa je med svojim bivanjem na Koroškem obiskala tudi sedež Narodnega sveta koroških Slovencev, kjer je prav tako izrazila solidarnost z bojem slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Veleposlanik Vlahov
na obisku pri koroških Siovencih
Na povabilo obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev je bil jugoslovanski veleposlanik na Dunaju inž. Gustav Vlahov prejšnji teden na obisku na Koroškem.
V pogovorih s predstavniki obeh organizacij je bil veleposlanik Vlahov neposredno in podrobno seznanjen s položajem, v katerem se je znašla slovenska narodna skupnost na Koroškem zlasti po sprejetju zakona o preštevanju manjšin in tako imenovanega zakona o narodnih skupnostih, ki oba pomenita bistveno poslabšanje že doslej nezadovoljive rešitve manjšinskega vprašanja in sta zato za manjšino tudi povsem nesprejemljiva.
Veleposlanik Vlahov je opozoril na stalno skrb in podporo, ki jo nudijo slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji vsi narodi in na-


rodnosti Jugoslavije ter je ponovil tozadevno zagotovilo, ki so ga pred nedavnim dali zastopstvu koroških Slovencev tudi najvišji predstavniki Slovenije in Jugoslavije.
V spremstvu generalnega konzula Bojana Lubeja ter predstavnikov ZSO in NSKS je veleposlanik Vlahov obiskal več krajev na južnem Koroškem, kjer se je lahko neposredno seznanil z razmerami, v kakršnih živi in dela naš človek. Pri tem se je — kot je izjavil — prepričal, da so Slovenci zelo vznemirjeni zaradi nastalih razmer in negotove prihodnosti. „Na drugi strani pa sem lahko opazil," je poudaril, „kako zelo sta osrednji organizaciji povezani s svojimi rojaki in kako dejansko predstavljata slovensko manjšino v Avstriji." V Selah, kjer je visokega gosta in njegovo spremstvo sprejel tudi župan Herman Velik, pa je veleposlanik Vlahov položil venec ob spomenik žrtvam, ki so jih Sele in okoliški kraji dali v boju proti fašizmu.
Med koroškimi Siovenci je bil veleposlanik Vlahov povsod prisrčno sprejet — SPD „Zarja" v Železni Kapli in SPD „Edinost" v Pliberku sta mu dobrodošlico izrekla tudi s pesmijo — tako da je bil obisk lepa manifestacija povezave z matičnim narodom in njegovo državo.
skih ukrepov: novelizacijo zakona o ljudskem štelju, tako imenovani zakon o narodnih skupnostih in poleg tega še spremembo zakonskega določila glede vodij in učiteljev na dvojezičnih šolah. Poudarjeno je bilo, da so bili vsi ti ukrepi sprejeti brez sodelovanja in proti volji prizadete manjšine, da pomenijo bistveno poslabšanje položaja manjšine na vseh področjih in da nikakor niso sprejemljivi za manjšino, ki se bo zato takemu ^reševanju" odločno in dosledno uprla. Zlasti pa je bila izražena odločnost koroških Slovencev, da se upremo diktatu štetja, kajti: ..naroda, ki živi in ustvarja, ni treba šele ugotavljati, ampak ga je treba spoznati I" priznati ter mu zagotoviti vse po-9oje za njegov obstoj in razvoj".
V tem sta si — kakor je bilo rta-9lašeno — obe osrednji organizaciji povsem enotni kljub svetovnonazorskim razlikam. V boju proti nedemokratični manjšinski politiki vlade in strank ter za brezpogojno 'n popolno uresničitev člena 7 smo koroški Slovenci deležni solidarnostne podpore tudi s strani naprednih demokratičnih sil večinske-9a naroda. Zlasti pa se lahko opiramo na vsestransko pomoč, ki nam jo nudijo matični slovenski narod ter vsi narodi in narodnosti Jugoslavije v tej zvezi se je predsednik ZSO še posebej zahvalil za bratsko solidarnost Slovencev v Italiji.
Manjšinsko vprašanje pred OZN!
V	okviru svojih rednih srečanj je detegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu v torek !0. julija 1976 obiskala v Celovcu Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem.
Ha skupni seji so predstavniki obeh organizacij pod vodstvom predsednika SKGZ Borisa Raceta in predsednika ZSO dr. Francija Zwittra izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi z izpolnjevanjem mednarodnih določil v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji.
V	skupni oceni trenutnega položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem po v parlamentu sprejetih zakonih o spremembi zakona o ljudskem štetju, o narodnih skupnosti in o prevedbi plač sta organizaciji ugotovili, da Avstrija s temi zakoni ni le nastopila pot revizije državne pogodbe z dne 1$. S. 19SS, temveč tudi pot poslabšanja že doslej nezadovoljive ureditve slovenskega manjšinskega vprašanja na Koroškem.
izvedba ugotavljanja manjšine odnosno preštevanja posebne vrste, v katero svrho je bil noveli-ziran zakon o ljudskem štetju, bi pomenila izrazito revizijo državne pogodbe, ki nikjer ne pogojuje manjšinsko-varstvenih določil s številčno močjo narodne skupnosti, marveč vsebuje v popravo nacionalne škode, ki je bila slovenski manjšini prizadejana s strani nacifašizma in nacionalističnih sil, določila v korist obstoja in nadaljnjega razvoja slovenske manjšine ne glede na njeno številčno moč.
Ce predstavniki avstrijske vlade in zakonodajalca sedaj trdijo, da pri preštevanju posebne vrste ne gre za ugotavljanje manjšine, potem nasprotujejo tej trditvi dejstva, da je bila sprememba o ljudskem štetju sprejeta samo v svrho možnosti ugotavljanja številčne moči narodnih skupnosti in še posebej slovenske manjšine na Koroškem, ker vsebujeta že dosedanji manjšinski šolski zakon in zakon o uporabi slovenskega uradnega jezika pred sodišči za dokončno določitev njunega krajevnega območja izvedbo ugotavljanja manjšine, in da zakon o narodnih skupnostih in zlasti pojasnila k temu zakonu di-
Skupna izjava ZSO in SKGZ
rektno predvidevajo rešitev posameznih dotočil na osnovi rezultatov preštevanja, številčne moči številčnega razmerja do drugih avstrijskih državljanov na določenem ozemlju in ..sorazmerno pomembnega števila", kar vse je v neposrednem nasprotju z določili državne pogodbe.
Zakon o narodnih skupnostih stremi nadalje z določilom o ureditvi sosvetov narodnih skupnosti za tem, da podredi svobodno izvoljene predstavnike slovenskih narodnih organizacij, ki so se doslej zavzemale za uresničitev manjšinsko-varstvenih določil državne pogodbe, kontroli vlade in strank, kar absolutno nasprotuje demokratičnemu pojmovanju in sodobni koncepciji reševanja manjšinskih vprašanj, ki v manjšini vidita samostojen subjekt manjšinskih teženj in ne le objekt manjšinsko-varstvenih določil.
V zakonu o narodnih skupnostih predvidena ureditev uporabe slovenskega uradnega jezika ne pomeni rešitve tega vprašanja v smislu jasnih določil § 3 člena 7 državne pogodbe, marveč z raznimi omejevalnimi določbami — na primer, da je treba prej javiti, če se kdo hoče poslužiti slovenskega uradnega jezika; da je dana možnost pritegnitve tolmača namesto neposrednega razpravljanja s pripadnikom slovenske manjšine; da se javne in matične knjige smejo voditi samo v nemškem jeziku itd. — degradira slovenski uradni jezik slej ko prej v pomožen jezik, kar ne pomeni manjšinskega pospeševanja, temveč je očitna diskriminacija slovenskega jezika.
Končno ni res, kakor avstrijska vlada trdi, da se s sprejemom zakona o narodnih skupnostih nič ne
spremeni na šolskem področju. Masprotno je resnica, da se s hkrati sklenjeno spremembo zakona o prevedbi plač dejansko bistveno poslabša že doslej nezadovoljiva ureditev manjšinskega šolstva.
Predvsem pa je tako imenovani zakon o narodnih skupnostih tako dolgo, dokler ne bodo sprejete odredbe o njegovem krajevnem in stvarnem območju, ki so v zakonu pridržane poznejšemu soglasnemu sklepu treh v parlamentu zastopanih strank s pravico veta posamezne stranke, le lepo zveneča deklaracija, namenjena varanju avstrijske in svetovne javnosti, ker s takojšnjo ukinitvijo dosedanjega zakona o namestitvi dvojezičnih topografskih označb in napisov že sedaj, še preden je novi zakon spioh v veljavi, najmanj na tem področju absolutno poslabša dosedanje stanje, pozneje pa hoče zacementirati dosedanjo nacionalno škodo in poslabšati sedanje nacionalno stanje in s tem legalizirati sadove in posledice večdesetletne germanizacije koroških Slovencev.
Ob vseh teh ugotovitvah sta si organizaciji edini, da so za slovensko narodno skupnost na Koroškem omenjeni v parlamentu sklenjeni zakoni nesprejemljivi in da se koroški Slovenci zlasti upirajo sklenjenemu ugotavljanju manjšine.
SKGZ zato zagotavlja slovenski narodni skupnosti na Koroškem vso podporo v njenem težkem boju proti najnovejšim nakanam avstrijske države in vso solidarnostno pomoč in podporo zlasti pri uveljavljanju upravičenih teženj pred mednarodno javnostjo.
Obe organizaciji z zadovoijstvom ugotavijata, da so slovenski narod in njegove poiitične organizacije in izvoljeni organi, vsi jugoslovanski narodi in narodnosti ter Jugoslavija kot država matičnega naroda koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom odločno ob strani. Spričo sedanjega stanja sta organizaciji mnenja, da je ceiotno vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji treba še pred izvedbo ugotavijanja manjšin sprožiti pred general-no skupščino OZM.
Obvestiti svet o vsem
kar se dogaja z manjšinami v Avstriji
Prejšnji teden se je s položajem v Avstriji po sprejetju obeh proti-manjšinskih zakonov bavilo tudi predsedstvo republiške konterence SZDL Slovenije. Na seji, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič, so poudarili, da razmere, ki so nastale po sprejetju obeh zakonov, terjajo konkretno akcijo, ki jo bo treba izpeljati v teh nekaj mesecih pred štetjem slovenske manjšine na Koroškem. Razprava o položaju slovenske manjšine v Avstriji je bila sploh zelo odločna in je pokazala trdno pripravljenost matičnega naroda, pomagati rojakom onstran meje.
Kaže, da so v Avstriji ocenili, da
je prišel čas, ko lahko začnejo kršiti državno pogodbo, so ugotovili na seji SZDL. ,Štetje manjšine je vendar le ena etapa v teptanju obveznosti, ki so zapisane v državni pogodbi iz leta 1955. Kršenje pogodbe pa je nedvomno cinično, nemarno dejanje, prava protijugoslovanska provokacija." Kajti ni naključje, je bilo opozorjeno na seji SZDL, da Avstrija že vrsto let zavlačuje in tako tudi neposredno odklanja še boljšo ureditev in sprostitev maloobmejnega prometa. Prav tako ne more biti naključje, da je položaj jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih v Avstriji, rtaj-stabši med vsemi državami, v kate-
rih so zaposleni Jugoslovani. Očitno so tudi vzroki, zakaj Avstrija nasprotuje postavitvi televizijskega pretvornika, preko katerega bi koroški Slovenci lahko spremljali slovenski program. Dejstvo pa je tudi, da Avstrija vse bolj postaja središče tujih obveščevalnih služb, ki delujejo proti Jugoslaviji.
.Nekatere naloge se nam ponujajo same od sebe," so naglasili na seji. .Med najbolj pomembnimi je naloga, obvestiti svet o vsem, kar se dogaja z našo manjšino, in sicer temeljito, prepričljivo in strokovno." Na tem področju je bilo doslej premalo storjenega, so menili predstavniki SZDL Slovenije. Treba je izkoristiti ugled, ki ga uživa Jugoslavija po svetu. Svetovno javnost je treba seznaniti z zaostrenimi razmerami za Slovence in Hrvate, ki so nastale v Avstriji, .prvi državi, ki je flagrantno prekršila dogovore, sprejete na helsinški konferenci".
Na seji so govorili tudi o različnih možnostih internacionalizacije manjšinskega vprašanja, pri čemer so poudarili, da je .samozavest" nekaterih Avstrijcev, češ, da se internacionalizacije ne bojijo, povsem lažna in navidezna, kajti: .Avstrijske uradne argumentacije okrog manjšinskega vprašanja so sicer gladke, a votle."
Prav tako so na seji ugotovili, da Avstrija ni premagala ostankov preteklosti. Pri tem tudi množični mediji v Avstriji zanemarjajo bistvo sedanjega problema: gredo mimo osrednjega vprašanja in zamegljujejo resnico o jugoslovan-sko-avstrijskih odnosih z nepomembnimi ali manj pomembnimi predstavitvami, kot da se ni zgodilo nič posebnega, kot da gre v bistvu za manjši nesporazum med Slovenijo in Koroško in ne med Jugoslavijo in Avstrijo.
Kot zelo spodbudno pri vsem tem pa so na seji SZDL Slovenije ocenili dejstvo, da koroški Slovenci v boju za narodnostne pravice nastopamo enotni, da se ne uklanjamo pritisku in smo trdno odločeni zoperstaviti se mu z vsemi sredstvi. V tem boju pa je velikega pomena tudi povezovanje z naprednimi demokratičnimi in protinacističnimi silami v Avstriji.
Tudi ameriški Siovenci
zagotavijajo vso podporo našemu boju
Prejšnji petek so obiskali osrednji organizaciji koroških Slovencev predstavniki Slovenske narodne podporne jednote, največje organizacije Slovencev v Združenih državah Amerike, ki je bila ustanovljena leta 1904 ter združuje danes okoli 80.000 rojakov, živečih širom ZDA. V spremstvu predsednika komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL Slovenije Jožeta Hartmana so prišli
na Koroško predsednik omenjene organizacije ameriških Slovencev Frank Groser s soprogo Mary ter podpredsednik John Fabec.
Na sedežu ZSO v Celovcu so predstavniki obeh osrednjih organizacij gostom kratko orisali zgodovino in današnji položaj koroških Slovencev in jih seznanili predvsem z bojem za uresničitev pravic, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi kot sad našega prispevka v boju proti fašizmu.
Predsednik Groser je izrazil veselje, da so lahko v neposrednem stiku spoznali naše razmere ter zagotovil, da bo tudi njihova organizacija z vsemi svojimi močmi podpirala boj koroških Slovencev za narodnostni obstoj in dosego resnične enakopravnosti.
Po obisku zgodovinskih krajev na Gosposvetskem polju so gostje preko Podjune nadaljevali pot v Slovenijo, od koder so se ta teden spet vrnili domov v Ameriko.
IZJAVA SZDL SLOVENIJE:
Razkrinkati iažni mit
avstrijske uradne demokracije
dne 13. 7. 1976 v zvezi s potožajem v Avstriji sprejeto nas!ed-njo izjavo:
Gonja proti Stovencem v Avstriji je dobiia okrepijeno obiiko teta 197C, ko je koroška dcieina viada poveriia prosiavo 50-tetnicc piebiscita Heimatdienstu. Ti so kmaiu v svojem gtasitu
potegnita zaktjučne poteze. Ta bo potegnjena med dvema naro doma ic, če eden od njiju ne obstoji več. Tako je obrambni boj is teta 1920 še nadatje ostat obrambni boj teta 1970 in bo ostat, dokter bo tam nemški in tu stovenski narod." Tak je program Heimatdiensta.
Ko so tri avstrijske partamcntarne stranke — med njimi tudi sociatistična — kapitutirate pred temi etementi na pobudo dežetnega vodstva koroško sociatistične in tjudske stranke ter sprejeto medstrankarski dogovor o preštevanju manjšin kot osnovi za izvajanje dotočit iz avstrijske državne pogodbe, je avstrijski partamont po predtogu vtado dat tej gonji zakonsko podtago, ko so proti votji manjšine sprejeti še spremenjeni zakon o popisu prebivatstva in zakon o narodnostnih skupinah. S tem je demokratični javnosti v svetu, v Evropi in v sami Avstriji da! vedeti, da se Avstrija uvršča med tiste dciete, ki izkoriščajo vso moč večinskega naroda in z nasitjem nad svojimi manjšinami ogrožajo tometje sodobnih medčtoveških — s tem pa tudi mednarodnih in sosedskih — odnosov.
Trenutek, ki ga je avstrijski partament izrabi! za svojo ka-pitutacijo pred neonacisti, pada v čas, ko se vsi narodi Evrope in sveta dogovarjajo v Hetsinkih in Cotombu o novih, enakopravnejših in botj demokratičnih medsebojnih odnosih. S to svojo odtočitvijo prevzema Avstrija nase vso odgovornost za
postedico — vse to ob dejstvu, da je Avstrija svojo državno pogodbo po drugi svetovni vojni dobita prav zaradi prizade vanj teh demokratičnih in antinacistističnih sit, ki so ji z državno pogodbo zagotovito njeno neodvisnost, njeno mejo, njen sprejem v OZN in zahtevate njeno nevtratno in demokratično naravnanost.
Takrat, prod enaindvajsetimi teti, je Avstrija pristata med drugim tudi na to, da bo povrnita škodo svojim državijanom, ki jih je prizade! nacizem, da bo skrbeta za grobove zaveznikov, da bo Stovencem in gradiščanskim Hrvatom zagotovita
vso pravice do njihovega nacionatncga razvoja, do kutture, do šol, do enakopravne uporabe jezika v javnosti, v šotstvu, v
vsem tistim sitam, ki bi iz nacionatšovinističnih pozicij ogrožate te pravice. Na vse te obveznosti je pristata s podpisom v svoji državni pogodbi, katere sopodpisnica je tudi Jugosta-vija.
Dvojna potitika Avstrije je prišta do izraza že kmatu po podpisu te pogodbe, ko je na pobudo komaj ustanovtjenega Heimatdiensta namenita prve udarce Stovencem v Avstriji s
strija je šta s tema zakonoma zavestno v rovizijo avstrijsko državne pogodbe. Komaj so zakona izgtasovati, že so izpo-stovati, da voditnim šotnikom na dvojezičnih šotah ni treba znati stovenščine. Z izvršitnimi ukrepi na podtagi teh zakonov bodo manjšino še naprej izpostavtjati pritiskom nacionatistič-
rodno-ptavno priznanih pravic.
Manjšina v Avstriji se je znašta pred novim, najhujšim na-sitjom, saj ta temetji na zakonu. Proti njeni votji hočejo vezati njeno števito z navadnim ukropom administracjc na njeno pravico do iivtjenja in razvoja. To števito naj v vzdušju sovraštva in nacionatističnc nestrpnosti s strani neonacističnih etementov postano pogoj temu, kar bi Avstrija morata storiti brozpogojno že pred enaindvajsetimi teti!
Predsedstvo repubtiške konterence SZDL Stovenije deti prizadetost z vsemi našimi detovnimi tjudmi in občani, narodi in narodnostmi 3ugos!avije ob tej zadnji diskriminatorski potezi avstrijske države in so pridružuje vsem protestom naših tjudi, deiovnih kotektivov, organizacij, naših najvišjih predstavniških tetes in uradnih predstavnikov naše države, pa tudi protestom v Avstriji in obenem izjavtja, da bo storito vso, da bodo naše manjšine v Avstriji — Stovenci na Koroškem in štajorskem in Hrvatje v Gradišču — tudi postoj detožne najvočje možne pomoči v njihovem pravičnem boju. Prizadovaio si bo tudi čim-botje informirati našo in svetovno javnost o potožaju manjšin v Avstriji in skupaj z vsemi naprednimi tjudmi in organizacijami razkrinkati tažni mit avstrijske uradne demokracije, obenem pa tudi storiti potrebne ukrepe.
Dvojno moraio Avsfri/e
od/očno obsojajo fudj v ijajjjj
Sprejetje zakona o ugotavljanju oz. preštevanju manjSin in tako imenovanega zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji je naletelo na velik odmev in na odločno obsodbo tudi v sosedni deželi Furlaniji-Julijski krajini — ne le med pripadniki tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti, ampak tudi v vrstah italijanskega prebivalstva. To prihaja do izraza v izjavah, ki so jih podali predstavniki strank ustavnega loka v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
^ DR. ROLANDO CIAN, član deželnega odbora krščan-skodemokratske stranke In predsednik komisije za manjšine in človečanske pravice, je med drugim poudaril: V primeru ravnanja s Slovenci in Hrvati s strani Avstrije je prav, da opozorimo avstrijske oblasti in stranke na dejstvo, da morajo za avstrijske državljane slovenske ali hrvaške narodne skupnosti uporabljati iste mere in isto tehtnico, kakor takrat, ko zahtevajo od Italijanov posebna priznanja za državljane nemškega jezika. Drugače so in ostanejo nacionalisti; vemo pa, koliko je Evropo veljal nacionalizem.
^ FI/CC/O GHEKSI, pokrajinski sekretar socialistične stranke Italije, je izjavi/.- Soc:'%/At:'Č7M partija badno spremlja vprašanje zaščite slovenske manjšine na Koroškem, podobno kot vse demokratične sile Farlanije-Jalijske krajine. Glede odprti/) vprašanj na Koroškem z novimi restriktivnimi akrepi za Slovence pa memmo, da bi bilo primerno, da avstrijske politične sile ponovno proačijo to vprašanje. Predvsem avstrijska socialdemokratska stranka mora upoštevati napreden pomen rešitve, ki mora zagotoviti vsaj že zagotovljene pravice avstrijski/) državljanov slovenske narodnosti, pri čemer se je treba izogniti številčnemu koncepta, ki negira demokratično načelo manjšinske zaščite.
@ GIORGIO CESARE, namestnik deželnega tajnika socialdemokratske stranke Italije in načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu, je menil: Problemi manjšin so predvsem problemi demokracije. Demokratična država mora zagotoviti manjšinam, ki živijo v njenih mejah, takšne pravice, kakršne zahteva za svoje sonarodnjake, ki žive v drugih državah. Preštevanje zavračajo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, Italijani v Istri in na Reki ter Slovenci na Koroškem. Zaradi tega menimo, da je napačno vztrajati na etničnem popisu, ki grozi, da bo zastrupil odnose med večino in manjšino.
@ ANFONIO CI/FFAKO, deželni tajnik komunistične partije Italije za deželo Farlanijo-Jalijsko krajino, je naglasil; Z zaskrbljenostjo zasledujemo način, s katerim namerava Avstrija rešiti problem in vprašanja zaščite slovenske in hrvaške manjšine. /Ve samo da imamo opravka z zelo dolgo zamado izvajanja državne pogodbe, temveč vse kaže, da iščejo restriktivne rešitve, povezane z nesprejemljivim kriterijem zaščite slovenske manjšine, ki je pogojen z njenim številčnim obsegom. ZVa noben način ni mogoče podrejati pravice državljanov slovenske ali hrvaške jezikovne skapine njih števila. Pri vprašanjih demokracije in človeške svobode, kot tadi pri izvajanja pogodb, so nepojmljivi šahi račani in aritmetična diskriminacija. Odkritosrčno želimo, da bo avstrijska viada popravila to stališče in da bodo demokratične sile Avstrije zavrnile vpliv in stališča šovinističnih skapin.
#	DR. RAFKO DOLHAR, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti in občinski svetovalec, pa je poudaril: Predstavniki Slovencev v Italiji najostreje obsojamo ravnanje avstrijske vlade s koroškimi Slovenci in z gradiščanskimi Hrvati ter se z njimi solidariziramo. Menimo, da je ravnanje avstrijske vlade z našimi brati na Koroškem tudi napad na nas, napad na integriteto celotnega slovenskega naroda, ki živi izven meja matične domovine. Nezaslišano postopanje avstrijske vlade pa ne nasprotuje le vsem priznanim in človečanskim pravicam, temveč tudi pogodbam, ki jih je Avstrija sprejela.
Prav tako nedvoumno pa so izpovedali mnenje iudi predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji.
#	APPOEONIO APKAA/, predsednik italijanske skupnosti v Kopra, je dejal; Vse to, kar se je zgodilo te dni v Avstriji, je za nas nerazamljivo. Nemogoče si je predstavljati, da se v sedanjem razvoja dražbe v središča Evrope, konkretno v Avstriji, morata slovenska in hrvaška manjšina še bojevati za svoje pravice, za svoje človeško dostojanstvo. Fa naša občatljivost je povsem razamljiva. opominjamo se, ko je naša delegacija predstavljala v koprski občinski skapščini četrti zbor. /skali smo nove oblike v samoapravnem mehanizma našega socialističnega sistema, /n če zremo za prehojenim, če zaznavamo vse te razlike, potem se nam dejanja v Avstriji zde nemogoča. Zato smo tako občatljivi in naravno ostro obsojamo politiko avstrijske vlade do slovenske in hrvaške narodnostne skapnosti v Avstriji.
#	GIANFRANCO SILIAN, delegat (poslanec — op. ured.) v republiški skupščini, je naglasil: Nerazumljivo in absurdno je vse to, kar se danes dogaja v takšni državi, ki je podpisala sklepni dokument helsinške konference, dokument o varnosti in sodelovanju v Evropi. Vsekakor pa avstrijska vlada z zakonom o preštevanju narodnostnih manjšin ne bo prispevala k popuščanju napetosti v Evropi. Kot predsednik italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji, lahko samo obsodim takšno ravnanje avstrijske vlade.
O EKGNO G/ACH/N, predsednik italijanske konzalte za koprsko področje, pa je agotovil; Z zaskrbljenostjo spremljamo dogodke v Avstriji, ko je v avstrijskem parlamenta prevladalo mnenje o preštevanja slovenske in hrvaške narodnostne skapnosti. Presenetilo nas je, da je tako mnenje prišlo na dan prav v tistih krogih, kjer so se Pred desetimi in petnajstimi leti zavzemali za pravice italijanskih državljanov, to je za pravice avstrijske narodnostne skapnosti v Italiji. Afi pa vemo in lahko trdim, ker sem bil tam navzoč, da so pravice italijanskih državljanov avstrijske narodnosti zagotovljene. Zato tadi mislim, da lahko izrazim ne samo obsodbo, ampak tadi apanje, da bodo v Avstriji prevladale tiste napredne sile, ki se borijo za mir in da ne bo prišlo do preštevanja, kar bi pomenilo krivico nasproti svobodnema in demokratičnema državljana. Istočasno izražam v imena vseh ta živečih pripadnikov italijanske skapnosti polno solidarnost s tem pravičnim bojem tako slovenske kot hrvaške narodnostne skapnosti v Avstriji.
Spomenica jugoslovanske vlade
izraz zaskrbljenosti spričo razvoja v Avstriji
V zvezi z najnovejšima „manjšin:kima" zakonoma je posiaia jugo-siovatuka viada avstrijski viadi spomenico (Aide-memoirej, v kateri je ponovno poudarita, da tugosiavija kot podpisnica avstrijske državne pogodbe posebno pozorno spremijo najnovejši razvoj poiožaja ter ugotovita, da je že prej vedno opozarjata na odprte probteme zastran neizpotnjevanja obveznosti iz državne pogodbe. To neizpotnjevanje je bremenito odnose med obema državama, te odnose pa je mogoče izbotjšati te z ureditvijo probiemov, „med katerimi ima temetjni pomen izpoinitev državne pogodbe in drugih mednarodno pravnih obveznosti, ki jih je repubtika Avstrija prevzeta kot čtanica OZN".
Avstrijski odgovor
arogantno prezira vse tehtne argumente
Odgovor, ki ga je data avstrijska vtada na jugostovansko spomenico, je kiasičen primer arogantnega in samovšečnega ravnanja. Zviška, kot smo to vajeni pri raznih predstavnikih herrenvotkovske miset-nosti, zavroča avstrijska nota posamezne jugosiovanske ugotovitve; ne da bi se potrudita za argumente, ..odgovarja" zgotj s trditvami, ki pa so pogosto v očitnem nasprotju z dejstvi, z resnico. Skratka; avstrijski ..odgovor" ni noben odgovor, marveč je v najbotjšem primeru ..izjava" nekoga, ki si domišija, da je vzvišen nad vsemi drugimi in mu zato tudi ni treba dajati odgovora na še tako upravičena vprašanja.
Toda najnovejša zakona, ki se nanašata na pravice in zaščito sto-venske in hrvaške manjšine v Avstriji, pomenita kršitev določil državne pogodbe in poskus njene enostranske revizije, je naglasila jugoslovanska vlada v svoji spomenici ter ugotovila, da omenjena zakona bistveno zožujeta pravice manjšin, ki jih jima zagotavlja državna pogodba, in sicer tako glede vsebine zaščite, kakor tudi glede območja njene izvedbe.
„Še več, omenjena zakona tud! tako okrnjene manjšinske pravice in zaščito pogojno povezujeta s predhodnim preštevanjem oziroma ,ugo-tavijanjem' siovenske in hrvaške manjšine, kar pomeni bistven odmik od črke in duha državne pogodbe. S tem, da se preštevanje manjšine zakonsko institucionaiizira in da bi postaia konkretna uresničitev manjšinskih pravic odvisna od tako do-iočenega odstotka, bi bii ustvarjen mehanizem za sankcioniranje posledic prisiine asimiiacije in raznarodovanja manjšine, tako da bi izrazite in jasne zaščitne doiočbe 7. čiena državne pogodbe sčasoma postaie v praksi brezpredmetne."
Nato jugoslovanska spomenica podrobno zavzema stališče k posameznim določilom tako imenovanega zakona o narodnostnih skupinah ter ugotavlja:
—	da zakon bistveno omejuje pravice, zaščito in razvoj slovenske in hrvaške manjšine glede na tisto, kar jima zagotavlja državna pogodba;
—	da so določbe državne pogodbe same po sebi neposredno izvršne, zato bi dodatni zakon in izvršni ukrepi morali nadalje konkretizirati in zagotovili pravice manjšin, dejansko pa zakon, ravno nasprotno, restriktivno tolmači in pogojno povezuje določbe državne pogodbe;
—	da zakon ne navaja niti slovenske niti hrvaške manjšine, čeprav se člen 7 državne pogodbe v celoti nanaša na ti manjšini;
—	da predvideva zakon institucijo t. i. svetov narodnostnih skupin, ki pa so po načinu oblikovanja in pristojnostih naravnani tako, da kratijo pravice zakonitega zastopstva organizacij slovenske in hrvaške manjšine, kar je v nasprotju s 1. točko 7. člena državne pogodbe.
—	da zakon ne zajema za obstoj in razvoj slovenske in hrvaške manjšine tako pomebnega področja, kot je šolstvo in predšolska vzgoja otrok, čeprav je znano, da veljavni predpisi s tega področja ne ustrezajo določbi 2. točke 7. člena;
—	da zakon in zlasti uradna obrazložitev ne navaja poimensko ne slovenskega ne hrvaškega jezika, temveč skuša celo uzakoniti uporabo narečja, kar bi pomenilo bistveno neenakopravnost manjšine glede na večinsko ljudstvo, saj sta manjšinska jezika degradirana na raven, ki ne more zadoščati potrebam sodobnega življenja. Tako se jezik manjšine umetno ločuje od jezika matičnega ljudstva in je obsojen na izumiranje. Hkrati pa se s takšnim obravnavanjem ustvarjajo možnosti za razne denacionalizatorske manipulacije, kakršna je npr. nacistična teza o vindišarskem jeziku;
—	da zakon onemogoča ustrezno uporabo slovenskega in hrvaškega jezika v sodstvu in upravi na način, ki ga jasno določa 3. točka 7. člena državne pogodbe, po kateri je jezik manjšine uradni jezik. Prav tako pa uvaja tudi vrsto pogojev, zaradi katerih postaja pravica do svobodne uporabe jezikov manjšin absurdna;
—	da je zakon, kar zadeva dvojezične topografske napise, restriktiven, ker ne jamči izpolnitve obveznosti iz 3. točke 7. člena na vsem območju, kjer živita manjšini, temveč se omejuje samo na označevanje krajev, ne zagotavlja pa dvojezičnosti drugih oznak in napisov na javnih ustanovah na etnično mešanem območju;
—	da zakon in dosedanja zakonodaja ne predvidevata ne prepovedi ne sankcij v zvezi z dejavnostjo organizacij, katerih cilj je hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu odvzeti nji-
hovo manjšinsko naravo in pravice, kakor je to navedeno v 5. točki 7. člena, čeprav ni neznano, da je zlasti v zadnjem času čutiti močnejšo dejavnost organizacij, ki pritiskajo na manjšini;
— da v zakonu tudi niso navedeni ukrepi za utrditev gospodarskega položaja in kulturnega življenja manjšin ter drugih oblik pospeševanja njunega razvoja.
„SFRJ ne more $prejeti nikakršnega oddaijevanja od obveznosti ati revizije obveznosti, ki stede iz državne pogodbe," je poudarjeno v spomenici. „V takšnih poskusih je opaziti popuščanje zahtevam šovinističnih in veiikonemških si), ki so zainteresirane za to, da bi ustvariti ozračje nacionaine nestrpnosti in ki jim ni za stabiine jugosiovansko-avstrijske odnose, mir in sodeiova-nje v tem detu Evrope."
Jugosiovanska viada zagotav!ja, da si bo s svoje strani prizadevata in se odtočita za vse potrebne korake, da bi jasne in natančne mednarodne obveznosti repubtike Avstrije, navedene v državni pogodbi, dosiedno izpoiniii. Pri tem jugoslovanska vlada izhaja iz stališča, da izpolnjevanje mednarodno-pravnih obveznosti v dobri veri — pri čemer je mišljeno vestno izpolnjevanje teh obveznosti, brez zavlačevanja oz. brez spreminjanja vsebine pogodbe — predstavlja nenadomestljiv temelj stabilnosti mednarodne skupnosti.
Prav tako jugosiovanska viada opozarja, da sta siovenska in hrvaška manjšina rade voije sprejeti diaiog z avstrijsko viado in navajati iastne konstruktivne predioge za praktične rešitve, česar pa avstrijska viada ni sprejeta. Zakona sta bita torej sprejeta proti žeijam manjšin, ki ta zakona ocenjujeta kot nezadovoijiva in ko! siabšanje njunega poiožaja. Vztrajanje avstrijske viade pri taki smeri onemogoča nadaijnji diaiog, edino ta dialog pa lahko vodi do ustreznih in zadovoljivih rešitev. Ob koncu pa je v spomenici še poudarjeno, da Jugoslavija odločno podpira predloge in stališča slovenske in hrvaške manjšine ter daje vso podporo njunemu pravičnemu boju za pravice in zaščito, ki temelje na državni pogodbi.
Da gremo kar po vrsti in navedemo nekaj posebno značilnih primerov:
N! V avstrijski noti je opozorjeno, s kakšno enotnostjo so tri v parlamentu zastopane stranke izglasovale oba zakona; da pa sta bila zakona sprejeta brez sodelovanja in proti volji prizadetih manjšin, seveda po avstrijski logiki krivda pade na manjšini, s katerima avstrijska vlada in njeni predstavniki „pogosto žal niso našli dialoga". Jasno pa niti besedice o brezobzirnem diktatu štetja, s katerim so vlada in stranke na povelje nemških nacionalistov abrupno prekinile pogajanja prav v trenutku, ko so se nakazovali prvi pozitivni rezultati v smeri sporazumne rešitve.
Ht V enem stavku je rečeno, da štetje ni ugotavljanje manjšine in da izpolnitev določil člena 7 ne bo odvisna od rezultatov štetja. Toda kar v naslednjem stavku je poudarjeno, da potrebuje vlada določene podatke o etničnem sestavu prebivalstva. Kaj je zdaj resnica? Ali prvi ali drugi stavek? Ne eden ne drugi, kajti kancler Kreisky je ponovno izjavil, da štetje sploh ni potrebno; uzakonjeno je torej samo zato, ker to zahtevajo nemški nacionalisti.
[gg Glede šolstva nota ugotavlja, „da je avstrijska vlada mnenja, da obstoječe zakonite ureditve vsebujejo zadovoljivo rešitev problema". Toda skupaj z „manjšinskima" zakonoma je bilo sprejeto določilo, po katerem vodjem dvojezičnih šol ne bo več treba obvladati obeh jezikov. Spet ugoditev zahtevi nemških nacionalistov, za upravičene želje in zahteve koroških Slovencev pa na merodajnih mestih nimajo posluha.
K Trditve o slovenskem uradnem jeziku gredo povsem mimo dejstev, saj o „urejenosti" vprašanja ni mogoče govoriti pri dosedanjem sodnem zakonu, niti ne bo vprašanje „urejeno" z novim zakonom, ki je v marsičem restriktiven celo v primerjavi z dosedanjim povsem nezadovoljivim stanjem. Da pa bi kdo zau-
pal v tiste „ustrezne ukrepe", ki jih povsem neobvezno obljublja vlada, je iz preteklosti in sedanjosti preveč izkušenj, ki so vse le negativne, tako da so v Avstriji res samo dejanja edino merilo, s katerim je mogoče meriti njeno manjšinsko politiko.
H Posebna zadeva je avstrijski „odgovor" glede dvojezičnih napisov: „Ker se besedilo zakona o narodnostnih skupinah glede dvojezičnih topografskih napisov v bistvu ujema s 3. točko člena 7 državne pogodbe, so tozadevna izvajanja jugoslovanske spomenice neutemeljena." Nesramnejše sprenevedanje si je res težko zamisliti. Člen 7 jasno govori o sodnih in upravnih okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom; v Avstriji so to nedvoumno določilo enostavno prefunkcionirali ter okraje spremenili v vasi, poleg tega pa še predpisali, da pridejo dvojezični napisi v poštev le v vaseh, kjer bodo našteli „približno eno četrtino" pripadnikov manjšine.
H Vsaj do neke mere na ravni resnice je v noti stališče glede 5. točke člena 7 — namreč ugotovitev, da nudi kazenski zakonik dovolj podlage za izpolnitev tozadevnih obveznosti Avstrije. Ravno ta ugotovitev pa seveda narekuje vprašanje: zakaj pa potem avstrijske oblasti ne morejo (ali nočejo) ukrepati, ko pa vendar vsak dan v eni ali drugi obliki doživljamo očitno kršenje določila 5. točke člena 7 in drugih pravnih norm, s katerimi naj bi bili zagotovljeni obstoj, pravice in svoboden razvoj manjšin? V noti navedena ..neodvisnost" sodišč vendar ne more segati tako daleč, da bi na pristojnih mestih bili povsem slepi in gluhi za vse neštete primere protimanjšinske dejavnosti ali pojave neonacizma in nemškega šovinizma.
in za konec vsega tega sprenevedanja in siepomišenja še žeto sa-mohvaina napoved, „da bo bodočnost pokazaia, da bo ta ureditev končno ie privedia do vsestransko zadovoijivega uspeha".
tOROŠKi	.PRASTRAH"	—	ENKRAT	Z	DRUGE	STRAN)
TONE FERENC:
Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940
Morda smemo v zvezi s tem Lorenzovim ^apiskom domnevati, da so v drugi polovici Janija 1940 nekatere nemške vrhovne ustanove dobile naročilo, naj povedo svoje mnenje glede "Preureditve v jugovzhodni Evropi". Vendar do sedaj v njihovih razen redkih izjem slabo ohranjenih arhivskih fondih, ki jih hranijo in ^ urejajo v Bonnu, Koblenzu in Potsdamu, nisem našel takšnih dokumentov.
2 Obravnava prvih spomenic v Beriinu
Spomenic, ki so jih v prvi polovici julija 1940 izdelali v Gaugrenzlandamtu v Celovcu 'u Sliddeutsches Institutu v Gradcu, niso postali samo zunanjemu ministrstvu in Seyss-itiquartovemu uradu v Haag, temveč tudi dru-jdm političnim in upravnim ustanovam v Ber-hnu ter še kakšnemu drugemu uradu. Kot smo ^jdeli, je en izvod Maier Kaibitscheve spome-utce o Mežiški dolini dobilo nemško zunanje Bamistrstvo tudi prek salzburškega pokrajinskega vodstva NSDAP že sredi julija 1940. ^a spomenico o jeseniškem trikotniku pa lahko ^Sotovimo, da jo je že julija 1940 dobil tudi Hitlerjev namestnik v NSDAP Rudolf Hess, Mfjti njegov štabni vodja in vodja pisarne Marji') Bormann jo je 29. julija 1940 poslal iz Dbersalzberga zunanjemu ministru Ribbentropu \Bad Fuschl pri Innsbrucku. V spremnem do-P'su je povedal, da je spomenico poslalo Hessu
pokrajinsko vodstvo NSDAP za Koroško.2? Ni pa podatkov, ali je tudi en izvod spomenice o Mežiški dolini prišel po enaki poti do nemškega zunanjega ministrstva. To je dobilo en izvod te spomenice tudi prek nacionalsocialistične zveze borcev rajha (Nationalsozialisti-scher Reichskriegerbund), vendar šele 17. avgusta 1940.28 Maier Kaibitsch je bil namreč tudi pokrajinski vodja te zveze za Koroško in je pomembnejše spise pošiljal tudi vodstvu te zveze, oziroma njenemu vodji generalu Rein-hardu. Nacionalsocialistična zveza borcev je en izvod spomenice poslala vrhovnemu poveljstvu nemške vojske. Verjetno je spomenice iz Celovca in Gradca dobilo tudi nemško notranje ministrstvo v Berlinu. To ministrstvo je namreč dobilo elaborat graškega docenta dr. Hermanna Iblerja „Des Reiches Sudgrenze in der Steiermark" in ga 12. avgusta 1940 poslalo zunanjemu ministrstvu. V spremnem dopisu je prepisalo tudi opozorilo Sliddeutsches Instituta v Gradcu, katera poglavja so še posebej zanimiva za vprašanje .razmejitve Štajerske v letih 1918 in 1919" in dejavnikov, ki so pripeljali do razbitja te dežele po prvi svetovni vojni. Zanimiv je ta stavek: .Ravno iz tega spoznanja (da sta le Clemenceau in Tardieu kriva, da je del Štajerske prišel pod Jugoslavijo — op. T. F.) je jasno, da pri odtrganju Spodnje Štajerske od strnjenega nemškega življenjskega prostora ni šlo za krajevno vpra-
7 šanje, temveč za del načrtnega posiljenja nemškega ljudstva s strani zahodnih sil v pariških predmestjih."2?
Kot vidtmo, so spomenice o novi meji med Jugoslavijo in Nemčijo oziroma z zahtevami po delu slovenskega narodnega ozemlja, ki so jih napisali v Celovcu in Gradcu, naravnost in tudi prek raznih uradov prispele v nemško zunanje ministrstvo v Berlinu. Tam so jih kmalu začeli obravnavati, kar priča o tem, da so jih imeli za perečo zadevo. Najprej je poslanik dr. Martin Luther, vodja oddelka .Nemčija" (Abteilung Deutschland) tega ministrstva 20. julija 1940 izročil referentu v ministrovi pisarni (Ministerburo) dr. Franzu son Sonnleithner-ju Carstanjenovo spomenico o južni meji Štajerske skupaj s prilogami, da jo predloži Ribbentropu. Povedal je, da ga je Ribbentrop pooblastil, naj prosi dr. Uiberreitherja za natančno kartografsko gradivo in .spomenico, iz katere bo razvidno, katero mejno črto predlaga gauleiter Uiberreither". Ribbentrop je tudi pooblastil dr. Luthra, naj sporoči dr. Uiber-reitherju, da upa, da mu bo v ustreznem času uspelo uveljaviti njegove želje pri jugoslovanski vladi. Dr. Luther je dr. Sonnleithnerju tudi sporočil, da je že uresničil Ribbentropovo naročilo in da se dr. Uiberreitherju zdi zelo koristno, da bi Ribbentropu ponovno osebno predložil zadevo. Dr. Luther je prosil, naj bi dr. Sonnleithner še naprej obravnaval zadevo in da bi ga povabi! s seboj, ko bo o zadevi poročal Ribbentropu.^
Po vsebini Luthrovega pisma lahko sklepamo, da je dr. Uiberreither med 11. in 20. julijem 1940 že osebno govoril z Ribbentropom o Carstanjenovi spomenici (to ni bilo tako tež-
ko, ker je bil Ribbentrop julija 1940 v svoji poletni rezidenci v Bad Fuschlu pri Innsbrucku) in da je želel o njej ponovno govoriti z njim. Morda smemo domnevati, da mu je pri ponovnenm osebnem pogovoru hotel izročiti že omenjene .dodatne pripombe". Kaže tudi, da Ribbentrop ni bil povsem zadovoljen, da so v spomenici o južni meji Štajerske navedli tri možnosti ozirofna variante za novo mejo, in je želel, naj se dr. Uiberreither odloči za eno od njih. Zanimiv pa je Luthrov podatek, da Ribbentrop upa, da bo jugoslovanska vlada ustregla zahtevam štajerskih nacistov.
(Du/je v prihodnji štetdlhi)
27	PAAA Bonn, Po). Xtl, Bd. 7, Italien, Bormannovo pismo 29. julija 1940 s priloženo spomenico „Das Drei-eck von Asslina". Tako je mogel urad šefa varnostne policije in varnostne službe za nemški rajh v Berlinu 8. avgusta 1940 v svojem poročilu o Jugoslaviji, ki ga je posredoval vodji oddelka „Nem-čija" v nemškem zunanjem ministrstvu, poslaniku dr. Martinu Luthru, zapisati tudi tole: „Od salzburških pogovorov dalje (ti so bili julija 1940 — op. T. F.) upajo volksdeutscherji v Sloveniji (Južna Koroška, Južna štajerska in Kočevje), da stojijo neposredno pred ponovno priključitvijo k rajhu. Strankini in državni uradi Koroške in štajerske so v tej zadevi že izročili Fuhrerjevemu namestniku več spomenic, v katerih poudarjajo voljo volks-deutscherjev za vrnitev v rajh in vojaški, gospodarski in prometnopolitični pomen teh predelov." (PAAA Bonn, Inland II g, Bd. 408, poročilo šefa varnostne policije in varnostne službe 7. 8. 1940.)
28	PAAA Bonn, Pol. XII, Bd. 7, Italien, pismo v. d. štabnega vodje nacionalnosociaiistične zveze borcev rajha Frh. v. d. Goltza 14. 8. 1940.
29	PAAA Bonn, Pol. IV 128, Bd. 58-8 Jug., VVagnerjevo pismo 12. 8. 1940.
80 PAAA Bonn, Pol. XII, Bd. 7, Italien, Luthrovo pismo 20. julija 1940.
Dejanja avstrijskih obtasti
postavljajo na laž izjave avstrijskih politikov
iz Rožu
V času od 5. do 7. julija je v Toplicah pri Beljaku zasedala avstrij-sko-jugoslovartska mešana komisija izvedencev za gradnjo cestnega predora pod Karavankami. Na tej konterenci so se zedinili za dokončen potek trase in stavljeni so bili tudi predlogi financiranja celotnega projekta, ki bo predvidoma znašal 1,5 do 2 milijardi šilingov.
Iz teh razgovorov je razvidno, da bo novi predor pod Karavankami dolg 7,6 km. Cestni dovoz na avstrijski strani bo dosegel 6,6 km, na jugoslovanski strani pa 4 km dolžine. Trenutno je v načrtu samo ena cev predora.
Na željo deželnega svetnika Knatla so na konterenci razpravljati tudi o protestu Šentjakobčanov, ki so proti gradnji predora na šentjakobskem področju. Po temeljitem preudarjanju so izvedenci prišli do zaključka, da je prav ta varianta najboljša rešitev. Da pa ne bi naselitveni prostor bil preveč prizadet, so izvedenci traso nekoliko spremenili, tako da bo cesta vodila skozi manj naseljene predele. Novi predor bodo zgradili zahodno od karavanškega železniškega predora, tako, da bo potem cesta dosegla dolino jugozahodno od Kota.
Cesta bo obšla Podroščico na jugu, prečila železnico med Svat-nami in Hodnino in pri vasici Kot dosegla dolino. Ta cesta bo hkrati predstavljala dovoz k predoru, ki bo, kot že omenjeno, dolg 6,6 km.
Čeprav je cesta pod Karavnakami evropske pomembnosti, kar je na konferenci potrdil tudi koroški referent za gradnjo cest Knafl, so Šentjakobčani še vedno proti tej gradnji, češ da bo le-ta ogromno škodovala tamošnjemu turizmu. Na protestnem zborovanju 8. julija pri Močniku v Podroščici, se je to še in še ponavljalo. Čeprav je obče znano, da sodobno zgrajene ceste hitreje povežejo oddaljene kraje med seboj in tako lažje privabijo ljudi, so tozadevno nekateri Šenjakobčani drugega mnenja, podobno kot je bilo pred leti, ko nekateri ..napredni" Korošci niso bili za to, da bi se, zatem ko je bil zgrajen ljubeljski predor, moderniziralo ljubeljsko cesto. Danes smo vsi veseli da jo imamo in podobno bo tudi v prihodnosti, ko bo realiziran ta pomembni in življenjsko važni projekt.
Koroška slovenska literatura služi narodnemu in osebnemu obstoju
V zadnjem času, zlasti po sklenitvi obeh izrazitih protimanjšinskih zakonov, se višji in najvišji avstrijski politiki stopnjujejo v že naravnost bolestno ..prepričevanje" domače in mednarodne javnosti o svoji osebni ..naklonjenosti" in o splošni „širo-kogrudnosti" Avstrije do manjšin. Eden izmed novejših primerov v tej smeri je bila sobotna oddaja zveznega kanclerja, za katero pa si je dr. Kreisky dobil še ojačitev iz vrst obeh zavezniških strank, tako da je lahko tudi ob tej priložnosti demonstriral „vzorno soglasnost", ko je spet enkrat kot samozvani razsodnik delil Avstrijce na „dobre" in po tej logiki torej na drugi strani — „slabe" Avstrijce.
Kar so v tej oddaji načvekali gospodje Kreisky, Ermacora, Orator in Pahr, je res edinstven primer avstrijskega cinizma, tiste brezprimerne ošabnosti, kakršne je zmožen le nekdo, ki si v svoji herrenvolkovski nadutosti domišlja, da lahko ves svet vleče za nos. Kajti zatrjevali so, da je tako imenovani zakon o narodnostnih skupinah ..naravnost evropski model za ureditev manjšinskih vprašanj"
(dVP-jevski poslanec m strokovnjak Ermacora); da mora „tudi majhen kmet imeti možnost, da pred sodiščem govori v svojem materinem jeziku" (Kreisky); da mora imeti pripadnik manjšine možnost govoriti v materinem jeziku, „da se počuti doma" (FPO-jev-ski strokovnjak Orator); da slovenščina in hrvaščina nista le pomožni jezik, „ampak morata veljati kot pravi uradni jezik" (sekcijski šef Pahr). Ampak to so zatrjevali v trenutku, ko dejanja njihove izjave postavljajo na laž; so torej govorili in trdili nekaj, o čemer dobro Vedo, da
Brje so majhno naselje med Ajdovščino in Branikom, nekdanjim Rihenberkom, ki je bilo med obema vojnama pod ifalijansko vladavino. V tem kraju deluje pod razumnim vodstvom prosvefaša in kulturnega delavca Stanka Benko-ta prosvetno društvo, imenovano po učitelju, vzgojitelju in kulturnemu delavcu Antonu Možini, ka-
Stovensko prosvetno društvo ..Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na
PESTRt VEČER
ki bo v soboto 24. juiija 1976 ob 20.30 uri v farni dvorani v Škocijanu.
Sodeiujejo: Foikiorna skupina KUD ..Mati vrh Ne-miije-Podbiica pri Kranju, mešani zbor SPD ..Danica iz št. Vida v Podjuni in moški zbor SPD ..Vinko Potjanec" iz Škocijana.
Ljubitetji tepega petja in plesa prisrčno vabtjeni!
teri je tukaj nekoč pod najtežjimi pogoji oral ledino napredka. Tako ta del vipavskih brd, kljub dolgoletnemu narodnostnemu in gospodarskemu zatiranju, ni več tako reven, kot je bil nekoč.
Ob spominu na 35. obletnico dneva vstaje, ki se praznuje 22. ju-
ni resnica!
Primerov, ki dosti bolj prepričljivo kot vse neresnične trditve avstrijskih politikov govorijo o dejanskih razmerah v Avstriji in še posebej na Koroškem, je ogromno in se takore-koč dogajajo dnevno. Dan za dnem moramo koroški Slovenci na najrazličnejših področjih prenašati kričeče primere diskriminacije našega človeka in zapostavljanja oz. neupoštevanja našega jezika.
Takšna „cvetka" z močvirja avstrijske zakonitosti in pravnega reda je tudi naslednji primer:
Lani oktobra je bil v Celovcu ustanovljen Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem. Na ustanovni občni zbor je vabil dr. Miran Ztvitter, katerega pa je društvena oblast kaznovala, ker tega zbora
baje ni prijavil. Vendar ta plat zadeve ni tako važna; mnogo bolj zanimiva in značilna je druga stran — odnos avstrijskih oblasti do koroških
lija, je prosvetno društvo „Anfon Možina" priredilo mogočno srečanje pevskih zborov, domačih in zamejskih, katerega se je udeležila velika množica ljudi.
Po spominski svečanosti ob spomeniku padlim, se je na koncertnem prostoru odvijala mogočna manifestacija zborovskega petja. Poleg domačega pevskega zbora, ki ga vodi Stanko Benko, so še nastopili moški zbori Prosvetnega društva .Andrej Paglavec" iz Pod-gore pri Gorici, zbor Prosvetnega društva .Borec" iz Trebč pri Trstu, nadalje moški zbor Prosvetnega društva Razpotje — Col ter mešani zbor .Bojan" iz Dornberka, kateri je z ubranostjo petja in po temperamentu mladih pevcev pri publiki najbolje odrezal.
Koroško so po posredovanju Slovenske prosvetne zveze zastopali pevci mešanega zbora Slovenskega prosvetnega društva „Radi-še". Pod vodstvom Simana Wruli-cha so tam zapeli nekaj koroških narodnih pesmi. Družabnost po prireditvi pa je privedla do tega, da to ni bilo le neko srečanje pevskih zborov, temveč so se navezale mnoge prijateljske vezi, ki ne bodo držale le ob vinski kapljici, katera jih je pomagala vzpostaviti.
Na tej prireditvi je bita sprejeta tudi protestna resolucija proti avstrijski manjšinski politiki, katera je bila poslana vladnim oblastem v Sloveniji ter avstrijskemu zastopništvu. Posebno je v njej poudarjena solidarnost ljudstva z Vipavskih brd s koroškimi Slovenci v njihovem boju ra narodni obstoj.
Slovencev in njihovih pravic: dr. Miran Zwitter je proti odloku vložil priziv, kot Slovenec seveda v slovenskem jeziku; na ta ugovor je zdaj prejel odgovor, toda samo v nemščini, poleg kazni pa mora plačati še šil. 199,70 — za prevod v slovenščini napisanega priziva, kar policijska direkcija Celovec takole „utemelju-je": Die Vorschreibung der der Be-horde erwachsenen Barauslagen in der Hohe von S 199,70 fur die Obersetzung des Schriftsatzes vom 17. 11. 1975 durch den gerichtlicn beeideten Dolmetsch Dr. Viktor Draxler griindet auf § 64 Abs. 3 des V erwaltungsstraf gesetzes.
#	Tako torej v praksi izgleda kulturno pospeševanje koroških Slovencev, ko niti slovenskega imena kluba nočejo priznati, čeprav z nemškim imenom nikdar ni bil prijavljen.
#	Tako torej v praksi izgleda enakopravnost slovenskega uradnega jezika, ko dobi koroški Slovenec na slovenski ugovor samo nemški odgovor.
#	Tako torej v praksi izgleda „ evropski model" avstrijske manjšinske politike, ko je koroški Slovenec še posebej kaznovan (stroški za prevod), Če se posluži slovenskega uradnega jezika.
Vprašujemo kanclerja Kreiskega in njegove sogovornike: Kako „dobri" pa morajo biti tisti Avstrijci, ki se bodo počutili „doma" v državi, ki tako brezobzirno in brutalno tepta njihove pravice?
ČESTtTAMO
Seteinig Anton iz Št. Petra pri Št. Jakobu v R. je na dunajski univerzi dokončat študij in posta) dipiomiran inženir. K uspehu iskreno čestitamo.
ČESTtTAMO
Pred dnevi so tesarskemu mojstru Franciju Gasserju iz Biičovsa v prostorih dežeine viade siovesno predati ztato odiičje za zasiuge za re-pubtiko Avstrijo.
K temu priznanju iskreno čestitamo.
Padec nočnin v maju
tz statističnih podatkov je razvidno, da se je števito nočitev v mesecu maju v primerjavi z ionskim tetom znižato kar za 22,4 °/o. Za ta občutni padec imajo krivdo binkoštni prazniki, ki so biti tetos v mesecu juniju.
Minuta zimska sezona (od novembra do vkijučno aprita) je bita na Koroškem izredno razvesetjiva, saj je betežiia 10,3 °/o več nočnin kot v prejšnji zimski sezoni 1974-7$. V zveznem meritu pa je znašat ta prirastek 6 "/o.
Padec števita nočnin v mesecu maju gre tudi na račun inozemskih gostov in sicer za 23,5 % v obrtnih in 38 °/o v privatnih gostiščih.
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
PEVSKi KONCERT
ki bo v petek 23. juiija 1976 ob 20.30 uri na Breznikovem campu ob Za btatniškem jezeru.
Sodeiujejo: Moški zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi, mešani zbor SPD .Danica iz Št. Vida v Podjuni in Trio .Korotan" s pevci SPD .Danica".
Prisrčno vabtjeni!
Dragega p:Mtclj.sbcga	v
Medef/o 77. )%!:;% v celovšh: De!%vshi zbor?::ci so se poleg obeh strohov?!;%-hov /miv. prof. dr. 7?or;'sg PdfernK;<2 m profesorice .Stanovnikove, udeležil: slovenski koroški pesniki in pisatelji, ki so krali iz svojih del.
Prireditelj nspelega seminarja, Draštvo slovenskik pisateljev v Avstriji, katerega predsednik prof. A7ess-ner se je prof. Paternaja iskreno zahvali! za njegovo pripravljenost, da pontaga našint literarni??! Msfvarjal-ce?n na satnetn začetka, kakor že lani na podoknetn setninarja. Hkrati je prof. Messner opozoril na pomembnost takšnega seminarja in kratko obrazložil načrt prof. Stanovnikove glede zbiranja še neobjavljene litera-tare iz narodnoosvobodilne borbe.
Na seminarja je prof. Paterna po-adaril, da je značilno za slovensko literataro na Koroškem, da le-ta sla-ži narodnema in osebnema obstoja, da je izrazito dražbeno zavzeta, politično angažirana in da je v primerjavi z literataro v Sloveniji in na Tržaškem najbolj frontna literatara s pristno napetostjo. Prof. Paterna je tadi menil, da bi bilo dobro, posvetiti tadi vnaprej slavistična predavanja sodobni koroški literata:*:. V tej
V petek 16. julija so pri Grab-štanju otvorili novi Anin most preko Drave. Gradnja tega mostu je bila potrebna zlasti zaradi tega, ker bo v njegovi neposredni bhžini nastata nova dravska elektrarna, ki bo zadnja v verigi dravskih elektrarn na srednji Dravi.
Poleg številnih domačinov in graditeljev so se stovesne otvoritve udeležili tudi prezident deželnega zbora Guttenbrunncr, deželni poslanec in kapelški župan Lubas ter številni zastopniki javnega in kulturnega življenja. V okviru otvoritvene slovesnosti je direktor Avstrijskih dravskih elektrarn dr. Pichl med drugim omenil, da bo do sklepa o gradnji Anine elektrarne prišlo še letos in da bodo z delom pričeli prihodnjo pomlad.
Za novi 176 m dolgi betonski most, ki je stal 30 milijonov šilingov, so Avstrijske dravske elektrarne prispevale 15 milijonov šilingov. Posebnost tega mostu je v tem, da sc vzpenja zelo visoko nad vodno gladino, kar je potrebno zaradi tega, da bodo pod njim lahko plule večje
zvezi je velikega pome?!!: zbirka RESTDA SODORN/H /CGORTO-VANSKZH P75ATET/EV, ki je uvrstila v svoje prve pgkete A7ess?;er-jevc SKGKNE 5TOA//E (7973) in TipKŠev 3KOKE7V/ (7976). Nato so Maši literar?::' astvarjalci, pesmki, p?*ozaisti, esejisti m kritiki brali iz svojib del, prof. Eater??a pa je s svojim strokov?!im z?:a?:jem dajal poba-de i?! nasvete, kako bi astvarjal-??ost posameznikov labko prišla še bolj do izraza.
Po skap?:em kosila je prof. Sta-nov?!ikova poročala o načrtovanem zbiranja kakršnegakoli literarnega političnega gradiva iz predvojne, medvojne in (na Koroškem tadi) povojne dobe v smisla že objavljenih pozivov v našem lista. Ker verjetno obstoja pri nas dosti takšne neznane iiteratare, so se adeleženci seminarja obvezali, da bodo zbirali ta material in ga posredovali Draštva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Tadi letošnji pisateljski seminar je nakazal resnično potrebo po šolanja mladih in starejših začetnikov, tovarišev slovenskega peresa. Predsednik je sporočil zbranim še prisrčne pozdrave tov. Cirila Kosmača iz Pariza.
ladje — plavajoči bagerji, ki bodo potrebni pri gradnji elektrarne in pri vzdrževanju nadaljnjih del v jezeru. Z izgradnjo mostu so morali preložiti oziroma na novo zgraditi oba dovoza deželnih cest — na desnem bregu z Grabštanja, na levem bregu z Mcdgorij, katerih skupna dolžina znaša 1,5 kilometra. Širina obeh novih cestnih odsekov znaša 6,5 m, medtem ko je most širok 8,5 m (6 m ceste in 1,5 m pločnika za pešce).
Ko bo zgrajena Anina elektrarna, bo za jezom nastalo novo umetno jezero, ki se bo v sestavu z ostalimi elektrarnami oziroma jezeri srednje Drave vleklo skoro do Beljaka, katerega skupna dolžina bo znašala nad 30 kilometrov. To bo po dolžini najdaljše koroško jezero, po površini (15,3 km?) pa drugo za Vrbskim jezerom (19,7 km?). S tem hočemo povedati, da se je oziroma bo okolie na tem območju bistveno spremenilo in če smo odkriti ne v škodo. Pr:-znati moramo, da nam je ta sprememba poleg življenjsko važnega električnega toka prinesla tudi turizem v te kraje.

3T-H.333/7$


Straferkenntnis.
c-«-****** ..S&.
******** *****










Protest proti avstrijski manjšinski poiitiki pri srečanja pevskih zborov na Brjah
Nov most preko Drave
Izreden uspeh slovenske pesmi
in folklore
SPD „Tr!a" v Žitari vasi je v nedeljo 18. julija priredila pri Rutarju v Žitari vasi večer slovenske pesmi in folklore. Te prireditve so se predvsem udeležili tuji gostje, ki bivajo na počitnicah pri nas na Ko toškem. Sploh je bil ta večer njim namenjen, da spoznajo kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tako imajo naša prosvetna društva hvaležno in plemenito nalogo, da se ob takšnih priložnostih predstavijo z našimi kulturnimi dobrinami in da predstavniki društev spregovorijo tudi o težavah in o borbi, ki jo bije naše slovensko ljudstvo na Koroškem za svoj narodni obstoj.
„Oder 73" v Mariboru
Amatersko dramska skupina ,Oder 73" Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" iz Pliberka se je v sredo 7. julija predstavila s svojim kabaretom 1X1=1 tudi v Mariboru, kjer je bila lepo sprejeta in je žela navdušen aplavz. V teku tega meseca ima skupina na sporedu še več nastopov v drugih krajih Slovenije in sicer pri brigadirjih v Dornavi, v Ptuju, na Gorenjskem, v Trstu ... Po tej turneji mislijo še nastopati po Avstriji. Anita Hudi, avtorica tega kabareta ima v načrtu tudi majhno spremembo predstave, ki je v tem, da jo hoče obogatiti z novejšimi dogodki v zvezi s soglasnim sprejetjem štetja posebne vrste. Nadalje imajo naši kabaretisti namen povezati se z mariborskim radiom, v okviru katerega hočejo nastopiti oziroma interpretirati nekatere tekste sami, druge pa bodo predstavili člani mariborskega gledališča. „Oder 73", ki ga v glavnem sestavljajo mladi ljudje, kar je še posebno pomembno, žanje s tem kabaretističnim komadom lepe uspehe. Avtorici Aniti Hudlovi pa zlasti na kabaretističnem področju želimo še nadalje srečno roko.
Naši ptaninci na Sinskem vrhu
Lepo uspelo prireditev, na kateri so nastopali moški zbor SPD „Trta" pod vodstvom Jozija Starca, ženski oktet SPD „Obir" z Obirske, ki ga Vodi Valentin Polanšek, moški in mešani zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple ter folklorna skupina SPD "Zarja" prav tako iz Železne Kaple, je s pesmijo otvoril moški zbor SPD -Trta", številne obiskovalce zlasti goste, ki so pri nas na počitnicah, Pa je pozdravil predsednik SPD "Danica" Stanko Wakounig in jim želel mnogo prijetnega užitka ob melodijah slovenske pesmi. Stanko NVakounig je imel nato še odgovorno, vendar prijetno nalogo po-
vezovalca besed med posameznimi točkami, kar je seveda izvajal v obeh deželnih jezikih.
Naj še omenimo da so pevci zapeli tudi nekaj nemških pesmi in tako pokazali širokogrudnost in odprtost, da so na slovenski prireditvi zapeli nemško, kar se na podobnih prireditvah večinskega naroda še ni nikdar pripetilo. Številni tujci v naši deželi so se lahko na lastne oči in ušesa prepričali, da so razne bajke nemških nacionalističnih fantastov ali zlobnežev, da slovenizi-ramo večinski narod, velik nesmisel in da jim takšnih bajž ne bo nihče odvzel.
Ogromna množica ljudi, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, je prepričljiv dokaz, da je bil večer slovenske pesmi in folklore uspešen in da je povsem odgovarjal svojemu namenu. Številni tujci so izvajanja naših pevcev in folkloristov nagradili z navdušenim aplavzom in s tem pokazali spoštovanje in razumevanje do slovenskega ljudstva na Koroškem. Prepričani smo, da smo ta večer koroški Slovenci pridobili novih prijateljev in da so se mnogim razni predsodki o "hudobnih in ekstremističnih" Slovencih razblinili v nič.
Koroški Slovenci nismo samo v besedah, temveč v dejanjih zainteresirani, da bi prišlo med obema narodnosfima na Koroškem do pravega sožitja in medsebojnega spoštovanja. Kljub velikemu in vedno večjemu pritisku nemških nacionalističnih krogov, pridobivamo Slo venci na Koroškem in v Avstriji vedno več prijateljev, ki podpirajo naš boj za naše pravice. Prav zato je tudi potrebno, da tuji gostje, ki prebivajo na počitnicah v naši deželi, spoznajo resnično sliko našega položaja. Slovenska kulturna društva se prizadevajo prikazati, da je slovenska kulturna dejavnost ravno tako pestra in privlačna kot kultura drugih narodov. Prireditelju in nastopajočim iskreno čestitamo k uspelemu koncertu z željo, da bi v tem smislu nadaljevali tudi v bodoče. Po koncertu je žena dr. Joška Rutarja, zdravnika v Nemčiji predvajala izvlečke iz filma o podobni prireditvi, ki je bila lansko leto pri Rutarju in s tem izzvala prijetno presenečenje zlasti med nastopajočimi, saj so bili to po večini isti ljudje, ki so nastopali tudi lansko leto.
Slovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Slovenjem Plajberku bo v četrtek 29. julija 1976 ob 19.30 uri pri Lausegerju v Siovenjem Plajberku priredilo skiop-tično predavanje z naslovom
V GORAH JE LEPO
Barvne diapozitive bo predvajal planinec in fotograf Toni Valentinič.
Prisrčno vabljeni!
V nedeljo 18. julija smo se slovenski planinci v okviru društvenega izleta povzpeli na razgledno goro v Karavankah — Sinjski vrh, 1577 m. Sinjski vrh in Žingarica, 1589 m tvorita samostojno gorsko podskupino med ljubeljsko Borovnico, Borovnico in Medvedjim dolom, od glavne oziroma osrednje karavanške skupine ju ločita Plajberški jarek in Križnikovo sedlo, 1083 m (imenovano tudi Križ-nikova trata), tako da spadata k severni karavanški vrsti, katere začetek na zahodu je Komnica, 1739 m nad znano Bleščečo planino.
Oba vrhova sta povezana v dolgem grebenu, toda med obema je še nekoliko nižji vrh Planjava (Raben-berg) 1465 m, ki ima proti Sinjske-mu vrhu markantno sedlo Vranjica, 1120 m, proti Žingarici pa sedlo Al-bink, 1360 m, kateremu pravijo tudi Sončna jama. Od vseh treh omenjenih vrhov v tem dolgem grebenu je najbolj markanten Sinjski vrh, s katerega je čudovit razgled na Visoke Ture z Glocknerjem, na prisojno stran Zahodnih Gur in pa v Rožno dolino, katero krasi jezero bistriške elektrarne. Posebno lep razgled pa je proti bližnjemu in mogočnemu Kozjeku, prepadni Vrtači, skalnati Sva-čici, čokatem Vajnažu, Struški in številnim drugim starim znancem.
Sinski vrh, kateremu domačini pravijo Sinšči vrh, ima to ime po vasi Sine, ki se razprostira ob vznožju te gore. Naš vrh smo osvojili s severne in z južne strani. Glavnina naših planincev se je pripeljala v Slovenji Piajberk do gostilne pri Ša-šelnu, ki ima slovenski napis. Lastnik te gostilne je slovenski občinski odbornik Feliks Wieser. Za Šašelnovo domačijo je značilno, da ima čudovito lego sredi zelenih travnikov, katere obdajajo temnozeleni gozdovi ki se vlečejo prav do Sinskega vrha, kar daje tej lepi pokrajini še privlačnejše obeležje. Naj še omenimo,
da ima Šašelnova domačija 1050 m nadmorske višine in da se v tej višini pred gostilno bohoti mogočna 200 let stara lipa, ki zlasti v letošnji skoro neznosni vročini daje hladno senco v kateri se posebno radi zadržujejo gostje in domačini, da se ohladijo, odpočijejo in seveda tudi odžejajo.
Ko smo po dveurni hoji po markirani in lepo speljani stezi le dosegli Sinski vrh, smo bili prijetno presenečeni, ko so nas na vrhu že pričakovali Hanzi Weiss predsednik SPZ z hčerkama. Skupno smo si ogledali čudoviti svet, ki se nam je nudil s te lepe razgledne točke.
Naš izlet je bil izredno zanimiv in privlačen zlasti zaradi tega, ker nas je tokrat spremljal oziroma vodil domačin in odlični poznavalec Karavank Andrej Wieser st. iz Borovelj. Z njim smo imeli odličnega vodnika, ki nas je seznanil s številnimi posebnostmi tega kraja, kar je seveda dalo izletu še večji pomen. Tem potom se tovarišu Wieserju ponovno zahvalimo za poučno in zanimivo vodstvo in se priporočamo tudi za prihodnjič. Kot po navadi se je tudi tokrat izleta udeležil 78-letni starosta slovenskih planincev na Koroškem Jozej Miklavčič.
Ne nazadnje naj še omenimo, da je v nedeljo gozdni požar v jugovzhodnih obronkih Žingarice blokiral ves cestni promet skozi ljubeljsko dolino. Da bi omejili požar, so se gasilci morali poslužiti lopat in krampov, kar je v tej strmini imelo za posledico, da se je skalovje valilo v dolino in tako nevarno ogrožalo promet na ljubeljski cesti. Pa tudi požar sam je povzročil proženje skalovja. Pri tem je neka skala, ko se je privalila na Ljubeljsko cesto močno poškodovala neki avto in nevarno ranila vozača. Zaradi varnosti je žandarmerija zaprla cesto. Prav ta ukrep pa je bil tudi vzrok, da je bila tokrat udeležba na izletu manjša.
Med besedami in dejanji-giobokprepad
Kako enakopraven je slovenski jezik in Slovenci na Koroškem, smo tmeli spet priložnost doživeti v sredo 14. julija na občinski seji v Borovljah. Kot prva točka dnevnega reda je bila odobritev zadnjega zapisnika seje (31. marca 1976). Na takratni seji je slovenski občinski odbornik Wieser Feliks zavzel stališče k različnim točkam dnevnega reda v slovenskem jeziku, kar je med kolegi odborniki povzročilo veliko vika in zgražanja (o tem škandaloznem primeru smo že poročali v našem listu). Še predno je Wieser na takratni seji spregovoril slovensko, je v nemškem jeziku citiral ttsto pasažo iz avstrijske državne pogodbe, ki pravi, da je slovenščina dodatno k nemščini enakopraven jezik v uradih. Ker v zapisniku ni bilo zapisanega niti besede o izvajanjih odbornika Wieserja, je le-ta proti temu postopanju upravičeno protestiral, tembolj tudi zato, ker so zamolčali tudi njegovo nemško podano izjavo o pravici iz državne pogodbe. Vsaj v tem primeru ni moglo biti izgovora, da zapisnikar tega ni razumel. Slovenski jezik se torej v boroveljskem občinskem uradu sploh ne vzame na znanje *n tudi izjave Slovenca v nemškem jeziku ne. S tem so seveda postavljene na laž vse izjave avstrijskih politikov, ko pravijo, da smo koroški Slovenci enakopravni državljani in da manjšinsko vprašanje rešujejo tako idealno, da bi lahko bilo za zgled vsem ostalim državam v Evropi. Mi samo lahko ponovimo, kar stalno trdimo, da je med besedami in dejanji globok prepad.
Tudi na tej seji je Wieser, seveda v slovenskem jeziku zavzel k raznim vprašanjem stališče, kar spet ni ugajalo odbornikom, kar so dokazali z Tnedkiici in negodovanjem. Vendar se Feliks Wieser ni dal motiti, kajti pravica je na njegovi strani. Tako je predlagal, da bi pri višini pogrebnih stroškov razlikovali med manj in bolj premožnimi občani. Ker ima občina precej denarja iz fonda za pospeševanje obmejnih področij je Wieser predlagal, da bi se popravila cesta v Slovenjem Plajberku in sicer med Duš-tijakom in Križnikovim sedlom. Na tem odseku gre namreč hudournik ob neurjih petkrat čez cesto, tako da je ta odsek stalno ogrožen od naplavin. Wicser se je tudi zavzemal za obe prosvetni društvi — SPD „Vrtača" v Slovenjem Plajberku in SPD Borovlje, ki sta finančno zelo šibki. Predlagal je, da bi dvorano tema društvoma dali na razpolago zastonj ali pa po zelo znižani ceni.
Posebnost te seje pa je bila tudi v tem, da se je prvič odvijala v prostorih nove občinske hiše, katere stroški so se zvišali še za nadaljnjih 7 Tndijonov šilingov.
6VAN CANKAR	is
Martin Kačur
Življenjepis idealista
^ ,,Čakaj no, ti. . . veš, le čakaj . . . jaz, jaz nisem blag
človek . . .!"
Iskal je vžigalice in jih je našel; prižgal je ter posvetil in K ugledal pred sabo, v zibajoči se megli, lepega fanta s pšeničnimi kodri; nežna polt je bila čisto bleda in vodene oči so strmele nanj v grozi.
„Ti?" je vzkliknil Kačur, vžigalica mu je padla iz roke 'n je ugasnila.
. Zamahnil je z roko, zvrnil se je na tla in senca je uto-nda v noč.
Vrata so zaškripala.
.,Kaj si ti, Kačur?"
Vzdignil se je in se opotekal počasi proti njej.
,,Kdo je bil pod oknom?"
,,Kje?"
.,Pod oknom!"
"Pijanec! Sanjalo sc ti je! Spravi se v posteljo!"
Stopil je v vežo.
: zaspanim glasom in ni več vedel, v sanjah in se je smehljal blažen: slonela ob plotu.
II
Kačur je dosegel štirideseto leto, pa je bil zgrbljen in ^Pognjcn starec. Podoben je bil tistim učiteljem iz starodavne ^°bc, ki so služili za cerkovnike in ki hodijo po svetu kakor yesče, izgubljeni, polslepi, neprestano zlovoljni in godrnjajoči. Zdavnaj so že vsi pod zemljo — le tu pa tam se prikaze
, ..Sanjalo?" je pra jtjtj je prašal. Slekel s "u jc na vrtu in Mink
spomin iz preteklosti, pol strahoten duh iz teme, pol klavrna karikatura: z drobnimi opletajočimi koraki stopica v mraku preko ceste, suh, upognjen, z iztisnjenimi koleni in tresočimi rokami; ogoljena suknja se sveti na hrbtu in komolcih, rokavi so prekratki, hlače predolge, ozke in gubaste; iz suknje mu visi rdeč robec, v desnici drži tenko palico, v levici tobakiro; iz obritega, zgrbljenega obraza gledajo zlovoljne oči, nos je dolg in rdeč, na zgornji ustnici leži tobak; gre mimo, njuhajoč, godrnjajoč, ozre se po strani in ošvrkne človeka z jeznim pogledom, vzdigne palico, če ugleda paglavca; toda nemudoma švigne ogenj v staro, zagrbljeno telo, kadar se prikaže na ovinku imenitnik, župan, župnik, uradnik; prožno in mladeniško je telo, zvije se, priklanja do pasu, visoki klobuk se dotika tal in vesel, srečen, uslužen smehljaj trepe v mnogoštevilnih gubah okoli ustnic in sije iz oči. ..
Zdaj leže v zemlji... Le časih, opolnoči, pride suhljat človek v dolgi, ogoljeni, staromodni suknji, ustavi se pred belo, enonadstropno šolo, zmaje z glavo, ponjuha ter utone v noč...
Kačur si je bil izbral za kvartir skrito krčmo, ki je bila hkrati štacuna. Tam so se shajali drvarji, zadolženi kmetje in pijanci po poklicu. Dokler ni bil pijan, se Kačur ni brigal za goste; sedel je v najtemnejšem kotu in je pil žganje. Prijetno mu je bilo, čudno hladno, kakor da bi čutil v lice sence iz Blatnega dola. In ljudje, ki jih je videl, so bili vsi kakor iz teme porojeni. Grobo obtesani, brezizrazni, pijani obrazi; zakrvavele oči, hripavi, surovi glasovi . . . Kadar mu jc seglo žganje v glavo ter mu leglo na jezik, se je ozrl po družbi. Tam so bili: župan iz Blatnega dola, in tajnik, ki je govoril po nemško, in oberbajtar Samotorec, vsi tisti zdavnaj znani obrazi; in zdavnaj znane so bile zgodbe, ki so jih pripovedovali, njih prepiri so bili stari, nikoli poravnani, vse je bilo kakor nekoč . . . Kačur se je razgovarjal z njimi, se je prepiral z njimi, razlagal jim je učene stvari in je govoril po nemško in v mnogoterih drugih, zelo čudnih jezikih. Poslušali so ga spoštljivo, ker so čutili, da je njihov. Kadar je bil pijan in se je opotekal, ga je vlekel domov tisti Andrejaz, ki
ni imel nosa, ker si ga je bil nekoč v veliki pijanosti sam odrezal.
Sonca ni maral, ne žarke svetlobe. Čutil se je nemirnega, oči niso videle razločno, zibalo se mu je pred njimi in pod nogami se mu je zibalo; dramilo se mu je v srcu kakor težak, bolesten spomin.
Ob lepem jutru se je napotil v holme, v samotne laze, da bi se razgledal po okolici. Tiho je bilo tam, toda sonce je sijalo, svetila se je vsaka bilka in na grmovju, na samotnem drevju se je listje narahlo stresalo, trepetaje je uživalo luč. Ozrl se je po ravni: vse v soncu; še megla, ki je v dolgih pajčolanih silila proti nebu ter se topila, se je lesketala kakor pretkana z biserjem. Zlato je oblivalo visoke hiše v Lazih okna so gorela. In mir, velik, prazniški; v daljavi je žvrgolel škrjanec iz polja... Kačur je stal s povešeno glavo, luč mu je slepila oči, srce se mu je dvigalo z veliko bolečino, kakor da bi se trgalo iz prsi. .. Nejasne, polrazumljive misli so se dramile, so se porajale iz rodovitne svetlobe; jecljajoče misli, še vse plahe in nezaupne. ,,Tudi jaz sem nekoč ... tako živel ... v taki svetlobi ... Ni še dolgo tega . . . kdaj je bilo? . .. Kaj ne bi mogel?. . . Kaj ne bi mogel v luč nazaj?" .. . Trepetal je, zdelo se mu je, da se vzdiga vsa prostrana, svetla pokrajina više, k njemu, in da se vzdigajo holmi, samotni, vroči lazi proti nebu, k soncu samemu; in on sam se vzdiga s poljem, s holmi in lazi in vsa svetloba neba in zemlje je v njegovih očeh, v njegovem srcu . . .
Legel je doma na posteljo, obrnil se je v steno in je ječal. In nikoli več ni šel v laze, kadar je bilo lepo sončno jutro . . .
Najbolj srečen je bil, kadar je bil doma sam z najmlajšim sinom. Pestoval ga je, igral se je z njim kakor otrok, pre-kopicaval se je po tleh, podil se je po izbi, raziskaval z njim skrivnosti kuhinje in shrambe.
Čudno pa je bilo, da sta se smejala obadva redkokdaj in takrat za hip, sunkoma; obraza sta ostala zmerom resna, oči so bile motne in nevesele, igrala in podila sta se z neokretnimi, težkimi, opletajočimi kretnjami, kakor dva starca, ki sta se bila pootročila in uganjata puste šale.
Lojze je bil slaboten, bolehav otrok; trebušasto, napih-
O —Štev. 30 (1771)
23. julij 1976
Jajca enkrat drugače
7*o vprašanje je pogosto dnevne??! ret/% v JrKŽtTM^?, ^jer n; očeta. Ker je ta^;7) JrKzzM precej /^ ^er je vzgoja /rez očeta wnogo težja, jv žeje/:' jat: vas vet va:v:ca:v, ^/ morajo same vzgajat: otrobe.
„ 7čaj;sev je moj oč^a" — sp rasa je otro^ že oj tretjega /eta starost: ja/je. 37am:ce jojo
,Kakšen paje moj očka?'
vajj*o/j j;or:st :7e svojem:: otroka, če jo jo v a to vprašanje ojgovorje, ja je očja jojer, poštev, je/avev :'v ja :'ma otro ja raj. /ča jo jo jo to otro ja pove ja/e, je seve ja o jv:svo oj otro-jove starost/, važvo je /e, ja pr/jažejo očeta z jojre strav/. Če očja v: ž/v, je treja pr/po-vejovat: otroja, ja je j:7 tajo /v tajo jojer č/ovej.
.Rajar oče v: več ž/v a// sta se z materjo razš/a jrez jeze /v sporov, tajrat v/ težjo tajo pr/jazovat/ očeta. 7oja v več/v/ pr/merov so mamZce vaj otrojov/m očetom razočarane, pogosto ce/o ž/v/jevjsjo razočarane /v tajrat je nevarnost, ja jo jo pr/jazova/e otroja očeta v s/aj/ /ač/ a/Z ce/o jot č/oveja s sam/m/ s/a-j/m/ /astnostm/. Začne se oj/čajno s tem, ja mam/ca otroja reče, ja ga očja n/ma raj /n ja je zaraj/ tega oja zapast//. Raj mam/ca s tem joseže? Prav t/sto, jar najmanj že/Z. Po je jajo razočaranje pr/ otroja. Otroj najno po-trejaje /jajezen /n mora /met/ ojčatej, ja ga /ma taj/ očja raj. Le tajo je mogoče otroja je/oma najojnaj/t/ očeta, jar je j/stvenega pomena za otrojov osejnostn/ razvoj.
Če mat/ pr/povejaje otroja, ja ga očja n/ma raj /n ja n/ jojer č/ovej, s/ ga otroj začne prejstav/jat/ jot vejaj s/ajega, ojsojanja vrejnega. 7n jer otroj, joj/s/ ječej a// jej/Z-ca, joj/ prejstavo o očeta v največj/ mer/ v /astn/ jraž/n/, je /ajjo prejstava očeta s sam/m/ s/aj/m/ /astnostm/ vzroj, ja otroj jot ojrase/ č/ovej n/ sposojen astvar/t/ svoje jar-mon/čne jraž/ne. Prav tajo ne more zgraj/t/ zjrav/j prejstav o jraž/n/ /n zajona sp/oj, jar vse /ajjo asojno vp/Zva na njegov ce/oten aspej v ž/v/jenja.
Pr/jazovanje očeta v /ep/ /ač/ je za oj/Zjo-vanje otrojove osejnost/ tajo s//no pomemj-no, ja je težjo to jovo/j prepr/č/j/vo povejat/ pr/zajet/m materam. Posejno je matere o tem težjo prepr/čat/ zato, jer mora mat/ pr/jazovat/ očeta v /ep/ /ač/ taj/, če oče n/ma taj/j jva//tet.
Ve/ja torej jratej nasvet — jajršenjo/Z je oče, četaj/ je najjo/j propaje/ a/jojo/:'j, ga moramo otroja pr/jazovat/ z jojr/j stran/ /n moramo otroja pr/povejovat/, ja ga /ma raj. Resn/co /ajjo povemo še/e, jo otroj jo-raste, šjoj//o pa ne jo, če jo taj/ tajrat za-mo/č/mo. N/jo// pa ne sme mat/ /sjat/ to/ažje v tem, ja pr/povejaje otroja, jajo je oče s/aj č/ovej, ja ga n/ma raj /n ja je zato oja zapast//.
Jajce na oko si zna pripraviti vsak otrok, zjutraj si s takim jajcem obogatimo zajtrk, dve jajčni očesi pa sta najboij hitra in enostavna večerja v marsikaterem gospodinjstvu. Nekaj več časa in dodatkov je potrebnih, če hočemo iz takih jajc pripraviti glavno jed — kosiio. Pet različnih kombinacij bistveno spreminja okus in podobo najbolj oguljenemu načinu priprave jajc, tako da jih lahko ponudimo tudi takim, ki so se jim že uprla.
]][ Potrebujemo mini hrenovke, košček sira, jajca, rdeč paradižnik ali nekaj francoske solate, lahko je tudi majonezna krompirjeva, šopek zelenega peteršilja.
Hrenovke popečemo v vroči maščobi, jih položno zarežemo in vložimo v vsako zarezo
Arnikov cvef je rumene barve in močno diši. Raste v planinskih predelih in gozdovih. Njegova zdravilnost je zlasti dobrodošla pri ubodih, udarcih in urezih. Arnike ne uporabljamo surove, temveč napravimo tinkturo iz korenin, cvetov ali cele rastline. V čisto steklenico denemo posušeno rastlino, potem pa jo prelijemo v čistim alkoholom ali žganjem. Steklenica s tekočino naj stoji v prostoru z normalno toploto približno 14 dni, medtem pa jo vsak dan dobro pretresemo. Po dveh tednih jo precedimo. Z uporabo arnike ne smemo pretiravati, ker je njena tinktura močna in more poškodovati rano.
Arnika cvete v juniju in juliju. Sušimo jo na soncu, korenino pa pri topli peči.
Drobni nasveti
^ Napačno je mnenje, da soda mehča vodo; mehča jo le soda bikarbona, navadna soda pa z dodatkom vode le lažje odpravlja maščobo.
H Usnjene predmete, ki jih ne uporabljate, namažite z ricinusovim oljem, ali belo vazelino. Le tako jih boste obvarovali pred pokanjem in sušenjem.
H Posrebrene predmete čistimo previdno in ne prepogosto. Čistimo jih s suho mehko krpo in le od časa do časa tudi s posebnim čistilom za srebro.
^ Čebule ne boste močno čutili v jedi, če jo boste že sesekljano dali za nekaj minut v mlačno vodo in šele potem na mast.
rezino sira. Plitvo posodo namastimo, ubijemo vanjo nekaj jac, jih posolimo, potresemo z mešanico naribanega sira in popra, naložimo v krogu ob rumenjakih hrenovke z zarezo navzgor in postavimo v močno segreto pečico za 6—8 minut. Med tem časom jajca zakrknejo, sir se raztopi. Jed okrasimo s kolobarjem paradižnika ali pripravljeno solato, po-taknemo vmes zelen peteršilj in ponudimo.
H Hitro pripravljena jed se nam ponuja s svežimi paradižniki in jajci. V shrambi je gotovo nekaj sira in mesnih ostankov in seveda jajc.
Opranim paradižnikom odrežemo pokrovčke, z žličko izpraznimo notranjost. Paradižnike potreserpo z naribanim sirom in sesekljanim mesom, šunko ali pečenko, spustimo v vsakega manjše jajce, posolimo in postavimo v vročo pečico za 15 minut. Poleg serviramo opečen krompir ali toast.
^ Še ena inačica prepečenih jajc! Spet bo treba nekaj sira, smetane in jajc.
Proti ognju odporno posodo pomažemo s surovim maslom, potresemo z debelejšo plastjo naribanega sira, polijemo z nekaj žlicami kisle smetane, pokrijemo z nestepenimi jajci, poso-
limo in popopramo in še povrhu porazdelimo smetano. Skledo postavimo v močno segreto pečico za 10—15 minut. Pečeno jed potresemo z rdečo papriko v prahu.
K Tudi mesni ostanki in jajca nam dajejo izvrstno kosilo. Mešano meso: kurje, goveje, prekajeno ali pečeno zmeljemo, dodamo nekaj jetrne paštete ali praženih gob, primešamo v kisli smetani razmočene kruhove drobtine, začinimo z dišavami in prepraženo čebulo ter sesekljanim peteršiljem in vse naložimo v pomaščeno posodo. Ob straneh zvišamo robove, v sredo spustimo jajca, potresemo s kosmi margarine in postavimo v vročo pečico, da jajca, zakrknejo. Zelena solata je izvrstna priloga.
Hf Zakaj ne jajca v paradižnikovi omaki?
Vrečko Knorrove paradižnikove juhe razmešamo v hladni vodi in jo precedimo v vročo, da dobimo gosto omako. V omako ubijemo jajca, jih posolimo in postavimo v pečico, da se prepečejo. Poleg ponudimo pire krompir ali dušen riž.
In še jajca na oko na prepečencu, ki ga lahko ponudimo ob vsakem dnevnem obroku.
Rezine belega kruha popečemo na surovem maslu, shladimo in obložimo s pravtako rahlo pečenimi koščki gnjati. Meso pomažemo z malo gorčice in prenesemo z lopato na vsak kos po eno na oko pečeno jajce. Po vrhu potresemo poper in sol, ali papriko in sol, lahko sesekljano vloženo rdečo papriko, svežo zelenjavo ali kruhke obrizgamo z ajvarjem.
Dopust na morju a!i v hribih?
Poletje je tukaj in s potetjem tudi čas dopustov. Zato ni čudno, da nas matere v ordinacijah aii v posvetovainicah vsak dan sprašujejo: „Kam bi šia z otrokom — no morje aii v hribe! " Prav gotovo ni enotnega odgovora na to vprašanje in se bomo z ozirom na otrokovo zdravstveno stanje enkrat odtočiti tako, drugič zopet drugače. Če pa žeiimo, da bo dopust poteg prijetnega za našega otroka tudi koristen, bo prav, da te upoštevamo nekaj osnovnih pravit.
Morje je za nas Korošce datje od hribov, zato si seveda v dopustu žetimo predvsem Jadran. Kako pa takšno tetovanje koristi zdravju! Morje je prav gotovo sitno koristno za stehernega zdravega otroka. Sonce, čista atmosfera, morska voda so glavni povzročitetji tega ugodnega vptiva. Tudi pri števitnih obotenjih ima morje in morsko podnebje žeto ugoden vptiv. Predvsem otroci, ki pogosto botehajo za raztičnimi infekti gornjih dihat (nahodi, angine, bronhitis in podobno), sodijo na morje, prav tako otroci, ki imajo vetike nebnice (..mandlje"), in takšni, ki imajo povečane bezgavke kjerkoti na tetesu. Mnogim astmatikom morje odiično pomaga.
Vendar ima tudi gorsko podnebje za otroka vsaj prav totiko koristnih iastnosti ko morsko, pri nekaterih pa je dopust v hribih ceio mnogo koristnejši od dopusta na morju. V hribih je namreč zrak retativno revnejši s kisikom, zato uvrščamo gorsko podnebje v dražeče in to tudi zdravstveno izkoriščamo. V hribe sodijo predvsem siabo-krvni otroci, izrazito neješči otroci in pa nervozni otroci. Vsi ti se bodo v hribih mnogo botje počutiti kot na morju, pa tudi zdravstveni uspeh dopusta bo znatno botjši. Tudi — na srečo danes že redki — otroci, ki so preboieti tuberkutozno obotenje, sodijo v hribe, in ne na morje. Vetja pa pripomniti, da je treba v hribih biti vsaj tri tedne, če žetimo računati s koristnim učinkom podnebja na potek te ati one boiezni.
Po povedanem bodo marsikateri starši že tahko odtočiti, ati bodo preživeti dopust na morju ati v hribih. Če dvomijo, jim bo vsak zdravnik rad svetovat.
Končno še beseda o kombiniranem dopustu, najprej na morju in nato v hribih. Tak je kajpak za otroka najkoristnejši, saj kombinira ugodne faktorje morskega in gorskega podnebja. Zdravniki tak dopust izrazito priporočamo, zavedamo pa se tudi, da je praktično dosegtjiv te izjemno majhnemu števitu otrok, saj doižina dopusta staršev in njihove denarne zmogtjivosti po navadi takšne kombinacije ne omogočajo.
Ml
njeno telesce na tankih, krivenčastih, nerodnih nogah; lica sivkaste vodene polti in pod visokim, izbočenim čelom velike, mirne, plahe oči. Bal se je hrupnih glasov, šumnega življenja, svetlobe; v cerkvi se je tresel, stiskal se je k zidu in se je oziral preplašen po ljudeh. Šest let mu je bilo, pa je bil komaj shodil in govoril je nerazločno, jecljaje in težko sopeč.
Kadar sta se igrala in je stopila nenadoma mati v izbo, sta utihnila kot hudodelca; Lojze je pobegnil in se je skril.
„Le tiščita se skupaj, le rad ga imej! Že na obrazu mu je zapisano, da je sin pijanca in da se je rodil v Blatnem dolu!"
Rad ga je imel, ker je bil otrok Blatnega dola; bil mu je kakor živa senca, bolna, skrivnostna, ki jo je še rešil s seboj, ko so ga bili šiloma pahnili v luč.
Tone in Francka sta se ogibala očeta. Kadar se je ozrl Kačur v velike, jasne sinove oči, ga je izpreletelo čudno in povesil je glavo, kakor pred nadučiteljem; nekaj očitajočega, prezirnega je bilo v tistih očeh; če sta se srečala na ulicah, je stekel Tone hitro naprej ter se skril za ovinkom, da bi ne hodil z očetom.
„Sedi, Tone, se bova učila!" mu je rekel nekoč.
„Se bom že sam učil!" je odgovoril Tone uporno.
Kačur je hotel zakričati nad njim in je vzdignil roko; toda obrnil se je vstran, roka mu je omahnila in ni izprego-voril niti besede. Tisto leto ga je poslal v mesto, v latinske šole. —
Ženo, ki mu je bila prej samo tujka, je sovražil z vso tiho, bolno silo onemoglega srca. Ponižen je bil pred njo, tih in teman; toda kadar se je okrenila in je šla skozi duri ali preko izbe, je gledal za njo s pogledom, polnim globoke zlobe.
Toliko večje je bilo sovraštvo in zloba je bila toliko globlja, ker je ljubil njeno bujno telo bolj nego prej. In zdelo se mu je, da mu kaže svojo kipečo lepoto s prežimo, škodoželjno, vsiljivo prešernostjo, kakor da bi slutila njegovo sovraštvo in njegovo ljubezen ...
„Kako se mi poda ta bluza?" je vprašala pred ogledalom, vzdignila je prsi in se je zasmejala naglas z živim, hudobnim pogledom; nato se je okrenila koketno ter se ozrla nanj preko rame, da je natanko ujela njegov topi, zlobni in
pohlepni pogled; in zasmejala se je še glasneje.
„Ti, veš, Kačur, jaz pojdem tudi v čitalnico! Ali poj-deš ti?"
„Kaj boš hodila sama?"
„Zakaj pa ne bi šla sama? Kaj misliš, da nikogar ne bo, ki bi plesal z menoj in me spremil domov?"
Kačurju so vztrepetale ustnice.
„Tudi jaz pojdem!"
„Pa pojdi! Lep boš v tisti suknji!"
„Lep! Ker je šlo vse za tvoje cape in za tiste otroke, ki so tvoji!"
„Tvoji ne?" je prašala z zlobnim nasmehom.
„Če so bili, zdaj niso več!"
Pomolčal je, nato je vstal in govoril trepetaje, sunkoma.
„Nič več! Še otroke si mi vzela!... Ki ne vedo, kaj sem jaz in kaj si ti! ... Ti, ti si mi vzela več nego vsi drugi skupaj ... Dušo si mi ukradla ... ti!..."
Gledala ga je osupla.
„Kaj si znorel? Kaj pa imam jaz od tebe? Kaj pa si ti meni dal?"
Oblekel si je suknjo, pomeknil klobuk na čelo ter pobegnil na ulice bled in trepetajoč.
„Kam pa, stari?" ga je ustavil veseli učitelj.
..Nikamor!" je pogledal Kačur, kakor bi se bil zdramil.
^Nadučitelja že imamo!"
„Res?"
„Ferjan se piše."
„Kako?" je ostrmel Kačur.
„Ferjan! Iz Zapolja pride sem! Jutri že pride!"
„Ferjan iz Zapolja?"
..Korenit človek! Steber naprednega učiteljstva!"
..Naprednega ...? Ferjan?"
„Kaj ste gluhi?"
Kačur si je pomeknil klobuk še niže na čelo in je hitel v krčmo.
S tresočo roko je zgrabil steklenico ter jo izpraznil na dušek.
„Čuda se gode na svetu! Božja čuda in velika zname-
nja! . .. Kako pa je bilo nekoč? Pomislimo počasi .. . no, sezimo nazaj . . . sezimo, če se da, počasi nazaj in pomislimo, kako je bilo!"
Naslonil se je globoko na mizo ter uprl čelo v dlani-Žganje mu je bilo bušilo v glavo in pisane podobe, preveč svetle, preveč nemirne in migljajoče, so se prikazale pred njegovimi očmi...
„Nocoj vam pa tekne!" se je zasmejal okrogli štacunar.
„Pa še prinesite!"
„To je bil tisti Ferjan ... tisti pijanec ... klečeplazec; sam je dejal, da je klečeplazec... Pokloni se! — je dejal-Pusti, je dejal, racmanu krivčke in petelinu greben! In bodi, je dejal, rajši pijanec nego idealist! In zdaj je . . . kako je rekla vrtavka? .. . Zdaj je ste-ber na-pred-nega ...!"
Vzdignil je glavo, nasmejal se je široko, z vsem obrazom, čisto otroško, in se je okrenil k štacunarju.
„Kaj pravite, Miha? Če bi jaz bil takrat pijanec in zda) idealist? Kako bi bilo? Kaj bi ne bil danes nadučitelj?"
Štacunar se je smejal dobrodušno, kakor se je smejal pijancem, ki so govorili s težkim jezikom modre besede.
„Seveda bi bili!"
Kačur je naslonil glavo, gledal je štacunarja s topim pogledom in ga je videl, kako se je zibal smehljajoč daleč v megli-
„Seveda! Morda že nadzornik!... To je... človek nikoli ne ve, kako je treba začeti in kdaj ... Ferjan pa je vedel ... čakal je na uro, kakor mačka na miš . .. MaČka je tiho ... tiho, ne gane se, ne prede .. . ampak kadar se prikaže miš . .. No, prinesite, Miha!"
Nagnil je steklenico, da bi videl, če je prazna; toda pozabil je, čemu jo je bil vzdignil in padla mu je na mizo.
„Ali je še treba?" je vprašal štacunar.
Kačur je odprl oči široko, da bi ga videl in ga je ugledal za mizo.
..Še!"
Pijan je bil, njegove misli pa so bile čudno jasne in svetle in so se menjale tako hitro, da jih ni dohajal; kakor da bi se vozil z urnim vlakom mimo pisanih, bežečih pokrajin.
(Dg/je v pr;Ao:/Mji 3hev:7&:j
MANJŠtNSKA POLtTiKA AVSTRIJE V SLOVENSKI SKUPŠČINI:
Vsakršno preštevanje je kršitev
mednarodnih pogodbenih obveznosti Avstrije
Na skupni seji vseh zborov skupščine SR Slovenije so — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista — prejšnji teden obravnavali položaj, ki je nastal po sklenitvi obeh ..manjšinskih zakonov" v avstrijskem parlamentu, ki predstavljata očitno kršitev določil državne pogodbe.
Obširno oceno je podal podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič, ki je uvodoma dejal, da gre za obveznosti, za katere so v Sloveniji in Jugoslaviji direktno in življenjsko zainteresirani kot sopodpisniki državne Pogodbe in kot neposredni sosedje, zlasti pa, ker gre za pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, .delov naših narodov, za katere nas glede zaščite njihovih pravic obvezuje tudi naša ustava".
Vprašanje, o katerem smo prisiljeni ponovno govoriti, ni novo — je naglasil podpredsednik slovenske vlade Čačinovič — saj je bito navzoče v ju-Stostovansko-avstrijskih odnosih vseh Prefektih H tet po podpisu državne pogodbe, gtede na to, da Avstrija v tem pogtedu vse do danes ni uresničita svojih obveznosti, ki so gtede rnanjšin, še posebej v 7. čtenu, precizno in jasno dotočene. „Danes se znova soočamo s tem vprašanjem zaradi zadnjih ukrepov avstrijske viade 'n avstrijskega partamenta, ki je sprete) 7. jutija zakonske ukrepe, ki bistveno zadevajo potožaj manjšin in uresničevanja obveznosti, ki jih vsebuje državna pogodba, s tem pa tudi jugo-slovansko-avstrijske odnose."
Čačinovič je omenil izjavo predsednika avstrijskega parlamenta Benye, ki je še malo pred sprejemom obeh zakonov izjavil, da je tak odnos do manjšin za Avstrijo sramoten in da ne more biti do koroških Slovencev drugačnega odnosa, kot ga zavzema Avstrija do Južne Tirolske. .Vendar pa je celotno zasedanje parlamenta potrdilo," je naglasil Čačinovič, .da v Avstriji merijo z dvojnim merilom. Ati ni ravno primerjava z Južno Tirotsko najboij zgovoren opomin, da se je v sosednji državi povampirita nekdanja praksa in misetnost potitike .Herrenmenscha', ko hočejo dokazati, da so nemško govoreči državtjani povsem nekaj drugega kot .manjvredne' nacionaine manjšine! Vendar pa si je zvezni kancler kljub [emu drznil izjaviti, da so dali manjšinam take koncesije, ,ki jih v taki °bliki ni dala še nobena država v Evropi' — kar bo mogoče res, saj je oblika res neverjetna, vsebina pa prav svojevrstna."
Za kaj pa gre v resnici pri vseh teh avstrijskih parlamentarnih .ekstravagancah' — je dejal Čačinovič. „Gre za
dogovorjeni diktat vseh treh v avstrijskem partamentu zastopanih strank, ki si uzurpirajo za svojo pravico nekaj, je mednarodno uzakonjeno v avstrijski državni pogodbi, to je v aktu, "a katerem temetji avstrijska državnost in neodvisnost. S svojo .enogtas-"ostjo' in ceremoniatom tažnega .državnega akta' hočejo izvršiti očitno kršitev državne pogodbe in prestepiti yse podpisnice te te ter mednarodno javnost, da gre te za navadno notranje vprašanje Avstrije in da izraža po-vrhu še nekakšno dobrohotnost avstrijskih strank. Ati bo torej tako tudi * drugimi dotočbami državne pogodbo in ati sedenja enotnost avstrijskih Partamentarnih strank ne pomeni tudi sačetka poskusa revizije avstrijske državne pogodbe postopno tudi v njenih drugih dotočitiht . Vladajoči so zdaj očitno mnenja, da te po 21 letih neizvrševanja prišel čas, *;° bi lahko s takim poskusom začeli. Avstrija je sicer že poskušala nekaj Podobnega na drugi strani — s pristopom k skupnemu evropskemu trgu, je Pa naletela na odpor enega izmed ve-ek'h, s katerim si ni mogla dovoliti direktne konfrontacije. Zdaj pa je "Tlenja, da lahko izkoristi ugodne ve-'rove, ki prihajajo iz nekaterih reakcionarnih mednarodnih tukenj, da bi 'ahko zajadrala v sicer nelegalne, prepovedane vode, si pa ustvarila vendarle precedens za kasnejše poskuse v drugi smeri, kakor bodo pač čas in razmere dopuščale. Po tej logiki bo Prav tako notranje avstrijsko vpraša-sanje, če jutri npr. progtasijo atomsko oborožitev, pristop k temu ali onemu vojaškemu paktu itd., samo da se sporazumejo med seboj gospodje Kreisky, Peter in Taus?"
Vsekakor gre za poskus Avstrije, da
' realizirala revizijo pogodbe, na ka-ori slonita mir in varnost v tem delu
Evrope, je poudaril Čačinovič. To je tudi prvi, za sedaj edini, tak poskus po helsinški konferenci. „Pri vseh teh poskusih in izjavah gre za posebno dvotičnost, ko nas te dni zvezni kanc-ter in njegov zunanji minister skušata prepričati, da gre pri oktroiranem štetju te za .orientacijo' viade pri izvedbi državne pogodbe. V resnici pa so na drugih straneh priznavati, da so štetje in njegovi rezuttati predpogoj za izvajanje njihove takozvane manjšinske potitike. To dokazujejo tudi v partamentu sprejeti teksti.
Jugoslovani smo bili nedvomno potrpežljivi in smo čakali 21 let, da bi Avstrija končno le začela uresničevati pogodbo, na kateri slonita njen obstoj in neodvisnost. Vse pa kaže, da je Avstrija ta čas le čakala, da bi prišel
pravi trenutek — vsaj po njenem mnenju — za revizijo pogodbe. Taki poskusi so bili že prej s strani obeh sedanjih opozicijskih strank, vendar so se celo njihovi predstavniki raje vedno prej premislili. To nalogo je prevzela nase sedanja ambiciozna vlada."
Podpredsednik Čačinovič je spomnil, da je Jugoslavija že velikokrat jasno in glasno poudarila, da gre pri poskusih preštevanja za kršitve mednarodnih pogodbenih obveznosti Avstrije. „Ve-tjavna in temetjna so samo dotočita, ki so v državni pogodbi," je dejal govornik. „To so za Avstrijo njene ustavne obveznosti. Avstrijske stranke se tahko dogovorijo, tudi sogtasno, da jih bodo izvršite, ne morejo jih pa s ka-kršnokoti partamentarno krinko revidirati in poteptati. Pri tem ne gre za me-
rita, ki so si jih izbrati. Petindvajset odstotkov pomeni te otajšanje statističnega genocida; je prav tako kršitev in poskus revizije vsakršno preštevanje, tudi če bi za temetj izpotnjevanja pogodbe progtasiti $ odstotkov ati te en odstotek!
Raztične dvotične in ticemerske izjave pa tudi ne morejo prikriti dejstva, da smo priča nadatjevanju neonacističnih provokacij, od katerih imajo nekatere direkten značaj teritoriainih zahtev, dalje zborovanja in manifestacije bivših esesovcev, ki jjm prisostvujejo tudi predstavniki avstrijske vojske, žaliva gesla za SFRJ in manjšino na zborih Heimatdiensta, demonstrativno nošenje nacističnih odlikovanj itd. Celo najvišji predstavniki Avstrije hočejo
umetno vzdrževati nekakšen .prastrah' med Korošci, kot da ne bi bili Slovenci stoletja ogroženi od nemškogovorečih gospodarjev, kot da ne bi prihajale težnje po gospodovanju nad vsemi Slovenci in drugimi Jugoslovani s severne strani, kot da ne bi hotele take temne sile ne le s statističnim genocidom, temveč s fizičnim uničenjem Slovencev Koroško — in ne le Koroško — popolnoma ponemčiti in pofašistiti."
V nadatjevanju svojih izvajanj je Čačinovič opozorit, da sklepni dokument helsinške konference govori o enakopravnosti narodov in o upoštevanju človeških pravic. Nato pa je naglasil: ..Avstrijski partament, partament države čtanice OZN in podpisnice het-sinških dokumentov, je ne te poteptat načeta Združenih narodov ter duha in črke hetsinških sktepov, temveč je Avstrija prva evropska država, ki ima izrecne mednarodne obveze in jih hoče po tej konferenci prav sedaj revidirati in poteptati. Ati je to poseben način, kako bi hote) gospod Kreisky uvesti Avstrijo v vlogo nekega arbitra in posrednika med evropskimi razvitimi državami in dežetami v razvoju!
Med pripravo sedaj v avstrijskem parlamentu sprejetih aktov, še posebej glede nameravanega preštevanja, je Jugoslavija avstrijsko vlado in njene vodilne predstavnike stalno opozarjala tudi na posledice, ki bi jih izzvali poskusi njihovega oktroiranja, je poudaril Čačinovič. „Vse to je avstrijska vlada očitno ignorirala ali pa dajala dvolične izjave. Zdaj trdi celo njihov zunanji minister, da se Avstrija posledic vsega tega ne boji. Jugostavija je izrazita svojo jasno odtočenost, da ne bo dovotita enostransko kršitev mednarodnopravnih obveznosti Avstrije iz državne pogodbe, katere sopodpisnica je. Naša država je povsem jasno izrazita svoje namene, da bo sprejeta vse potrebne ukrepe za zaščito pravic in tudi obveznosti, ki jih ima po državni pogodbi. Vedno smo poudariti, da so manjšine v Avstriji same politični subjekt in da se mora vsakdo, ki hoče v Avstriji reševati manjšinsko vprašanje, sporazumevati s samimi manjšinami. Poudarjali smo, da je to, kar je sprejemljivo za manjšine, sprejemljivo tudi za nas. In obe manjšini vsako preštevanje odločno odklanjata in izjavljata, da bosta naredili vse, da se le-to ne bo moglo koristiti. Zato tem bolj čudno zvenijo izjave avstrijskega zveznega kanclerja, da so s pravkar sprejetimi ukrepi v celoti in dokončno izpolnjene obveznosti določil 7. člena državne pogodbe."
Jugoslavija je avstrijsko državno pogodbo podpisala pod posebnimi pogoji, med katerimi so tudi avstrijske obveze do manjšin, je poudaril Čačinovič. Avstrija je bita dotžna ne te da omogoča ohranitev manjšin in njihovega stanja, kakršno je bito ob podpisu pogodbe, nasprotno, Avstrija je bita obvezana, da s pospeševatnimi ukrepi vsaj detoma odpravi postedice prejšnjih pritiskov in genocida nad manjšinami. Sedanji enostranski predpisi pa dejansko še postabšujejo sedanje stanje in si avstrijske stranke četo jemtjejo pravico, da se tahko sprotno medsebojno dogovarjajo za nove posege, ki bi )tm jih omogočate nadatjnje statistične in administrativne maniputacije.
.Zaradi vsega tega je razumljivo," je dejal podpredsednik slovenske vlade, .da ogorčenje nad novimi kršitvami avstrijske državne pogodbe ne izražajo le slovenske delovne množice; svojo ogorčenost izražajo prav tako državljani ostalih republik in pokrajin. Vso podporo Jugoslavije in Slovenije pravičnemu boju manjšin za njihove pravice in obstoj so izrazili najvišji predstavniki, posebej še predsednik Tito. Izvršni svet SR Slovenije skrbno spremlja vsa ta dogajanja v našem sosedstvu. Pri tem je v stalnih stikih z ustreznimi zveznimi organi, ki so prav tako izrazili polno pripravljenost pod-vzeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja obveznosti državne pogodue."
Ob izražanju popotne podpore obema manjšinama v Avstriji in pravičnemu boju za njihov obstoj — je zaključit svoja izvajanja Rudi Čačinovič — da ponovno opozarjamo na vse postedice, ki jih izziva sedanji enostranski diktat avstrijskega partamenta, tako za odnose med obema državama, kot tudi za varnost in mir v tem detu Evrope.
STAHSCA skupščine SR Siovenije
do enostranskega poskusa revizije avstrijske državne pogodbe in poiožaja siovenske ter hrvaške
manjšine v Avstriji
Zbori skupščine SR Siovenije, zbrani na skupnem zasedanju 12. juiija 1976, so se seznaniti s stanjem jugosiovan-sko-avstrijskih odnosov in s potožajem siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji giede na uresničevanje obveznosti Avstrije iz državne pogodbe ter v avstrijskem pariamentu sprejete noveie zakona o popisu prebivaistva in zakona o narodnostnih skupinah. Ob tem so med drugim ugotoviti*
#	da se je Jugostavija ves čas po podpisu avstrijske državne pogodbe tvorno zavzemata za razvoj dobrososedskih odnosov na načetih sodetovanja, miroijubnega sožitja, enakopravnosti, spoštovanja suverenosti nedotak-tjivosti meja in konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj; temetj, na osnovi katerega si je Jugostavija prizadevata uresničevati ta načeta v odnosih do Avstrije, je državna pogodba;
#	da je manjšinsko vprašanje tudi po sktepih konference o evropski varnosti in sodetovanju sestavni det graditve novih odnosov med državami, ki naj temetjijo na načetih sodetovanja, sporazumevanja in spoštovanja mednarodnih obveznosti ter čtoveških pravic, da pa Avstrija, ki je te obveznosti sprejeta, v nasprotju s temi načeti in s 7. čtenom državne pogodbe zožuje in omejuje pravice stoven-ske in hrvaške manjšine;
STAL!
1.	Sprejetje novete zakona o popisu prebivaistva in zakona o narodnostnih skupinah je neposredna kršitev državne pogodbe in poskus, to pogodbo enostransko revidirati gtede bistvenih dotoči), ki se nanašajo na pravice sioven-ske in hrvaške manjšine v Avstriji. Z uzakonjenjem štetja se zakonsko sankcionirajo nadatjnji raznarodovatni ukrepi zoper manjšini in omogočajo statistični etnocid.
Povezovanje uvetjavtjanja manjšinskih pravic s preštevanjem je v popotnem nasprotju s 7. čtenom državno pogodbe in vodi k omejevanju pravic, ki jih stovenski in hrvaški manjšini zagotavtja državna pogodba.
2.	Državna pogodba je sprejeta mednarodna obveznost repubtiko Avstrije, ki jo zanjo ustavnega značaja ter na njen značaj no morejo vptivati dogovori in konsensi partamentarnih strank, niti sprejeti zakonski ukrepi v avstrijskem partamentu.
:. Zakona, ki ju je predtožita avstrijska vtada, so uzakoniti ktjub nasprotovanju stovenske in hrvaške manjšine, no da bi upoštevati njune zahteve in predtoge, zaradi česar predstavtjata diktat in nasitje nad manjšinama.
4.	Sprejetje teh zakonov je postedica ozračja nacionatne nestrpnosti in rastočega pritiska na manjšini ter postedica svobodnega detovanja — ztasti na Koroškem — vetikonom-ških šovinističnih sit, med njimi neonacističnih in vso to ktjub jasnim dotočitom 9. čtona državne pogodbe. Te site imajo, kot to kažo uzakonjenje sedanjih ukrepov, odtočitno vtogo v cototni potitiki Avstrije do manjšin. Nedavna zgodovina vsebuje dovotj jasen pouk, kako usodnega pomena je popuščanje tem sitam, katerih detovanje ni usmerjeno samo proti manjšinam in dobrososedskim odnosom z Jugostavijo, temveč ogroža obstoj demokratične Avstrije ter mir in sta-bitnost v tem dotu Evrope.
5.	Poskus revizije čtenov 7 in 9 ter ostatih dotočit državne pogodbe pomeni poskus neupoštevanja sistema, na katerem temetjijo odnosi med državami v Evropi in s čimer Avstrija nasprotuje bistvu sktepov konference o evropski
3 da je Avstrija kot čtanica OZN sprejeta gtede narodnih manjšin tudi druge mednarodnopravne obveznosti, ki izhajajo iz ustanovne tistine OZN, sptošne dektaracije o pravicah čtoveka, konvencije o preprečevanju vseh obtik rasne diskriminacije in drugih sptošnih pogodb o pravicah čtoveka, ki jih je po vetjavnih načetih mednarodnega prava in v sktadu s sktepi konference o evropski varnosti in sodetovanju dotžna izvrševati v dobri veri v cetoti in brez od-taganja;
# da sta stovenska in hrvaška manjšina v pretektem obdobju dokazati pripravtjenost, najti v enakopravnem diatogu ž avstrijsko vtado za obe strani sprejemtjive rešitve, ki bi ustrezate črki in duhu državne pogodbe, vendar pa je avstrijska vtada ta diatog pod pritiskom vetikonem-ških sit v Avstriji enostransko prekinita in diktira manjšini nesprejemtjive rešitve;
$ da ima Jugostavija kot sopodpisnica državne pogodbe, kot čtanica OZN in podpisnica ustreznih mednarodnih konvencij in matična država manjšin, katerih potožaj ureja državna pogodba, pravico in obveznost zahtevati uresničevanje te pogodbe.
Na podtagi ugotovtjenih dejstev je skupščina SR Stove-nije na skupnem zasedanju vseh zborov sprejeta nastednja
v	v
S C A :
varnosti in sodetovanju.
6.	Takšni postopki Avstrije niso v sktadu z izjavami njenih najodgovornejših državnikov o skupnih mednarodnih interesih obeh držav, za izbotjšanjc odnosov z Jugostavijo in čimtesnejše sodeiovanje v razreševanju mnogih mednarodnih vprašanj in razvojem obeh držav.
Jugostavija podpira potitiko dobrososedskih odnosov, toda zadnji ukrepi Avstrije, ki zadevajo narodne manjšine, zaostrujejo in ogrožajo odnose med državama. Za takšno potitiko in njene postedice prevzema izktjučno odgovornost repubtika Avstrija.
7.	Skupščina SR Stovenije pozdravijo odtočnost stovenske in hrvaške manjšine, da vztrajata pri svojih pravicah in izraža vso podporo in sotidarnost z njunim narodnostnim bojem.
Skupščina SR Stovenije se zavezuje, da bo SP Stovenija še naproj izpotnjevata ustavno obveznost dotžne skrbi za zamejske Siovence in da si bo v smistu sktepov konference o evropski varnosti in sodetovanju prizadevata in podpirata napore demokratičnih sit v Evropi za uresničitev pravic stovenske in hrvaško manjšine v Avstriji.
Samoupravna sociatistična Jugostavija bo storita v prihodnje vso potrebno korake za to, da bi Avstrija uresni-čovata obveznosti iz državne pogodbe.
8.	Skupščina SR Stovenije se pridružuje narodom in narodnostim SFR Jugostavijo, detovnim tjudem in družbeno-potitičnim organizacijam v Stoveniji in Jugostaviji v njihovi podpori stovenski in hrvaški manjšini v Avstriji.
Skupščina SR Stovenije podpira sedanje in prihodnje ukrepe skupščine SFR Jugostavijo in zveznega izvršnega sveta ter njunih organov za urejanje odnosov z Avstrijo.
Skupščina SR Stovenije pa še posebej pozdravijo podporo predsednika ropubtikc Josipa Broza Tita pravičnemu
VESTNIK
8 — Štev. 30 (1771)	Celovec, petek, 23. julij 1976
IZJAVA ODBOROV ZSO:
Najostreje protestiramo proti nesramnim poskusom
razdvajanja in izsiijevanja našega ijudstva
Upravni in Nadzorni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji Z1. 7. 1976 razpravljala o zakonu o narodnostnih skupinah, o spremembi zakona o ljudskem štetju, o spremembi zakona o prevedbi plač, o zadnjih izjavah zveznega predsednika glede ugotavljanja manjšin v Avstriji ter o radijski oddaji zveznega kanclerja 18. 7. 1976. Odbora ZSO izjavljata:
Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirch-schlager je svojim znanim izjavam v zvezi s partizanskim bojem koroških Slovencev in Zvezno gimnazijo za Slovence — od nje se je pozneje sicer distanciral — dodal še izjavo v zvezi z ugotavljanjem manjšin v Avstriji, kjer priznava obstoj ..vindiSarskega' jezika na KoroSkem. To je treba videti v sklopu s formularjem za ugotavljanje, kjer so oblasti dale možnost, da se poleg državnega jezika in jezikov narodnih skupin lahko navedejo Se nadaljnji jeziki. S to izjavo je zvezni predsednik dal osnovno navodilo za vpisovanje ..vindiSarskega" jezika in se s tem uvrstil v krog tistih, ki so odgovorni za zaostritev narodnostne situacije na KoroSkem. Poleg tega, da zvezni predsednik odobrava ugotavljanje, se je poslužil tudi najbolj reakcionarne teorije nemSkih nacionalistov, ki so jo znanstveniki v Studijski komisiji zveznega kanclerja označili kot neutemeljeno. Odbora ZSO ostro obsojata ta ponovni poskus delitve slovenskega prebivalstva s strani naj-viSjega predstavnika avstrijske države.
Upravni in Nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij vidita v sprejetem zakonu in obeh novelah absolutno
poslabšanje dosedanjega položaja slovenske manjSine na KoroSkem, ker je njihov glavni namen, da zožijo stvarno, krajevno in personalno območje manjšinskih pravic. Na tem tudi izjave predstavnikov treh v parlamentu in deželnem zboru zastopanih strank ob sprejetju zakonov v parlamentu in visokega avstrijskega uradnika v Beogradu ne spremenijo ničesar. Gre za dejansko ugotavljanje manjSine, pa naj to imenujejo kakor hočejo. Novela zakona o ljudskem Štetju je bila
Vso podporo
LOKALNIM AKCIJAM
Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji 21. 7. 1976 razpravljala tudi o vrsti protislovenskih hujskaških prireditev znanih nacionalističnih organizacij, ki imajo namen, da bi se s tem ustvarilo primerno .vzdušje" za predvideno ugotavljanje manjšine.
V tej zvezi sta odbora ZSO proučila tudi razne lokalne pobude in akcije ter jim izrekla vso podporo.
namreč sprejeta samo zaradi tega, da služi kot osnova za reševanje člena 7 državne pogodbe, kar je v pojasnilih k 103 prilog izrecno poudarjeno. Tudi zakon o narodnostnih skupinah predvideva za rešitev posameznih določil ugotavljanje kvantitete slovenskega življa na KoroSkem, kar je v ostrem nasprotju z avstrijsko državno pogodbo in pomeni njeno revizijo.
Tudi trditev, da niso spreminjali določil na šolskem področju, ne odgovarja resnici. S spremembo zakona o prevedbi plač so bistveno poslabšali položaj slovenske manjSine na Koroškem tudi na tem področju.
Osnutke zakona o narodnostnih skupinah in vladne predloge istega zakona so spreminjali toliko časa, da je ostalo to, kar so praktično zahtevali in sedaj tudi dosegli nemško-naciona-listični krogi. Zakon bo poslabšal situacijo manjSine na vseh njenih življenjskih področij — to tako glede slovenščine koi dodatnega jezika, kot tudi glede šolstva in dvojezičnih topografskih označb in napisov.
Z zakonito ureditvijo sosvetov narodnostnih skupin vlada hoče nadomestiti sedanje predstavništvo slovenske narodne skupnosti s poslušno strukturo in jo popolnoma podrediti svoji kontroli.
V ostalem ima zakon ob dejstvu, da sta krajevno in stvarno območje pridržana poznejšim odredbam, kjer imajo poleg tega stranke Se pravico veta, v bistvu samo deklarativen značaj.
Če predstavniki treh v parlamentu in v deželnem zboru zastopanih strank sedaj trdijo, da so „tajno ugotavljanje materinskega jezika" zahtevali koroški Slovenci sami, potem naj koroškim Slovencem tako zahtevo pokažejo. Morali bi namreč priznati, da zahtev koroških Slovencev v zvezi z ljudskim štetjem 1971 in tudi prej nikdar niso upoštevali, temveč da so se vedno pokorili zahtevam nemških nacionalističnih sil.
Koroški Slovenci so še tik pred sprejetjem novega zakona in obeh novel izrazili svojo pripravljenost za nadaljnja pogajanja med vlado, zakonodajalcem ter neposredno prizadeto manjšino, vendar sta avstrijska vlada in zakonodajalec zavrnila tud: to pripravljenost koroških Slovencev.
Odgovornost za nadaljnji razvoj in zlasti za narodnopolitično zaostritev nosita torej le vlada in zakonodajalec. Koroškim Slovencem ne preostane nič drugega, kakor da se ugotavljanju — to je poskusu statističnega etnocida — z vso odločnostjo uprejo in preprečijo, da bi rezultati takega preštevanja služili nameram nasprotnikov obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Avstrijska manjšinska noiitika
kljwb ^pojasnjevanjem" ni manj protimanjšinska
Avstrija trmasto vztraja pri svoji dosedanji protimanjšinski politiki in sploh ni votjna upoštevati protestov in argumentov zastopnikov slovenske in hrvaške manjšine, številnih nem-škogovorečih avstrijskih demokratov, matičnega naroda in jugoslovanske države. Znova je to postalo očitno, ko se je pretekli četrtek mudil v Beogradu posebni pooblaščenec avstrijskega kanclerja Kretskega dr. Willi-bald Pahr.
Visokega državnega uradnika, ki je v uradu zveznega kanclerja zadolžen tudi za manjšinska vprašanja, je kancler Kreisky poslal v glavno mesto Jugoslavije, da bi na več ravneh skušal odpraviti „celo vrsto nesporazumov in zgrešenih tolmačenj" (tako je vsaj pisalo v povabilu novinarjem, ki ga je razposlalo avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu), do katerih da je prišlo v zvezi s sprejetjem manjšinskih zakonov v parlamentu na Dunaju. Kot je dejal avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Otto, je prišlo do teh nesporazumov v Jugoslaviji zato, ker baje jugoslovanska javnost in sredstva javnega obveščanja niso dovolj seznanjena z vsebino sprejetih zakonov.
Da bi prepričala jugoslovansko javnost o tem, da hoče z obema zakonoma izpolniti duh in črko sedmega člena avstrijske državne pogodbe, kot je dejal v parlamentu in na drugih mestih kancler Kreisky, je izdelala Avstrija odgovor na številna utemeljena stališča in proteste s strani Jugoslavije ter poslala v četrtek dr. Pahra v Beograd. Istega dne je veleposlanik dr. Otto izročil jugoslovanski vladi avstrijsko spomenico.
Sekcijskega šefa dr. Pahra sta sprejela podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic ter pomočnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Nikola Miličevič. Dr. Pahru je moralo v teh pogovorih postati jasno, da pri jugoslovanskih stališčih do zakonov o narodnostnih skupinah in ljudskem štetju ne gre za nesporazume, temveč za bistveno različna gledanja na način reševanja manjšinskega vprašanja in na obveznosti avstrijske države do slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Pahr je dobil potrdilo, da Jugoslavija v polni meri vztraja pri stališčih, ki so bila podana v izjavi vlade SFRJ in v jugoslovanski spomenici.
1. mednarodni turnir
Stovenskega at!etskega k!uba
SAK prireja 31. julija in 1. avgusta 1976 na igrišču KAC v Ceiovcu svoj prvi mednarodni nogometni turnir. Sodeiovaia bodo moštva MK Oiimpija iz Ljubijane, MK Maribor, Austria Ceio-vet in 1. moštvo SAK.
Turnir se bo začei v soboto 31. juiija ob 15.30 uri. Tekme bodo vsak dan ob 15.45 in 17.30 uri. V soboto igrata v prvi tekmi MK Oiimpija in SAK, v drugi tekmi pa MK Maribor in Austria Ceiovec, v nedeijo se v prvi tekmi srečata moštvi, ki sta v soboto zgubiti; v drugi tekmi pa zmagovaica.
Prireditev bo — gotovo ne ie za ijubiteije nogometa — pravi užitek, ki ga ne smemo zamuditi!
Na tiskovni konferenci v avstrijskem veleposlaništvu v Beogradu, ki sta se je udeležila tudi zastopnika Slovenskega vestnika in Našega tednika, je dr. Pahr hotel pojasniti jugoslovanskim novinarjem in tujim dopisnikom vse ..nesporazume", ki da so nastali v zvezi z manjšinskimi zakoni.
Vso kritiko na račun zakonov je Pahr označil kot neutemeljen predsodek. Eno izmed glavnih izhodišč pri ..pojasnjevanju" mu je bilo, da je zanikal kakršnokoli zvezo med zakonoma o ljudskem štetju in narodnostnih skupinah. V zvezi z jesenskim štetjem je trdil, da le-to ne pomeni ugotavljanja manjšine. Pri tem pa ni mogel pojasniti protislovij, ki nastajajo zato, ker govorijo zakoni in zakonska pojasnila drugačen in povsem jasen jezik. Dr. Pahr je celo dejal, da so postopek, kakršen se bo vršil novembra meseca, zahtevali Slovenci sami. V svojih odgovorih, ki jim je dajala podobo predvsem skrajna togost, se je dotaknil tudi problemov kot n. pr. napovedanega bojkota štetja, internacionalizacije manjšinskega vprašanja in drugih.
Vsa Pahrova pojasnjevanja v Beogradu ne pomenijo drugega kot zavajanje mednarodne javnosti s pomočjo polresnic, neresnic, sofizma in drugih trikov, vse seveda na škodo manjšin, ki živijo v Avstriji. Skupen imenovalec vseh korakov Avstrije, od spomenice preko raznih izjav politikov tja do tiskovne konference v Beogradu, more biti le sledeči: storjeni koraki so na meji dostojnosti v mednarodnih diplomatskih odnosih, pomenijo provokacijo jugoslovanskih politikov, strokovnjakov, novinarjev in različnih forumov, skratka vseh tistih, ki so v upravičeni skrbi za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji izrekli svoj odločni protest proti avstrijski manjšinski politiki. Zaradi tega značaja tudi nič ne morejo prispevati k izboljšanju odnosov med državama sosedama.
V našem boju nas podpirajo
vsi narodi in narodnosti Jugoslavije
Po vsej Jugoslaviji se nadaljujejo protesti raznih forumov, organizacij, delovnih kolektivov in drugih skupnosti proti zadnjim ukrepom avstrijske vlade in parlamenta v zvezi z reševanjem manjšinskega vprašanja oz. izpolnitve obveznosti iz državne pogodbe. Hkrati pa so to izrazi solidarnosti in zagotovila podpore vseh narodov in narodnosti Jugoslavije slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji v njunem boju za uresničitev pravic in enakopravnosti.
#	Predsedstvo SR Srbije je poudarilo, da pomeni sprejetje nanovejših manjš.nskih zakonov v Avstriji grobo kršitev določi! državne pogodbe z na menom, da bi se izogniti izpolnitvi povsem jasno določene mednarodne obveznosti, ki zadeva pravice, zaščito in razvoj stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Takšno stanje neposredno škoduje dobrim sosedskim odnosom in sodelovanju med obema državama, ugotavlja predsedstvo SR Srbije ter naglaša, da z omenjenima zakonoma, zlasti pa s postopkom preštevanja, vsiljujejo slovenski in hrvaški manjšini takšne rešitve, ki bistveno omejujejo njihove pravice. ..Predsedstvo SR Srbije — izražajoč razpoloženje narodov tn narodnosti SR Srbije — zato vsestransko podpira slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji in njun pravični boj za zagotovitev pravic v nacionalnem razvoju, ki jima grejo na temelju državne pogodbe, in pričakuje, da bo republika Avstrija brez odlašanja izpolnila svojo mednarodno obveznost."
#	Vsi zbori sabora (skupščine oz. pariamenta) SR Hrvaške so v zvezi s sprejetjem protimanjšinskih zakonov v Avstriji poudariti, da je demokratični javnosti Evrope in demokratičnim sitam v sami Avstriji jasno, da gre za očitno popuščanje in kompromis z nacionatistično-šovinističnimi sitami, z reakcionarnimi in revanšističnimi etementi. „Te site so nevarne tudi za vse tiste, ki se v Avstriji in drugod v Evropi bojujejo za resnično sožitje med narodi in državami," je rečeno v izjavi sabora SR Hrvaške, ki izraža presenečenje, da uradna Avstrija ne gtede na to, da jo obvezuje državna pogodba, ni v noben zakon vnesta dotočit o prepovedi dejavnosti asimilacijskih in nacionalno šovinističnih sit, ki skušajo omejiti pravice manjšin ter potujčiti sto-vensko in hrvaško manjšino v Avstriji.
#	Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine je v svoji izjavi poudarila, da sta vlada in parlament Avstrije s sprejetima zakonoma grobo kršila določila državne pogodbe v škodo slovenske tn hrvaške manjšine. ..Enostranska revizija določil državne pogodbe — po vsebini sprejetih predpisov, postopku njihovega uresničevanja in sprejemanja in še zlasti po ciljih, ki jih s temi akti žele doseči — skrajno nesprejemljiv odnos in hud precedens v meddržavnih in še zlasti v medsosedskih odnosih," je naglasila skupščina SAP Vojvodine ter v imenu narodov in narodnosti Vojvodine izrazila popolno podporo pravičnemu boju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
#	Republiška konferenca SZDL Makedonije je, izražajoč občutke, za-skrbtjenost in žetje vseh detovnih tjudi in občanov SR Makedonije, odtočno protestirata proti najnovejšim ukrepom v Avstriji, v katerih vidi grobo revizijo jasnih dotočit državne pogodbe ter kršitev tistine OZN o čtovekovih pravicah, zakijučnega dokumenta evropske konference o sodetovanju :n varnosti v Het-sinkih ter potitičnih dogovorov z najodgovornejšimi dejavniki avstrijske re-pubtike. „Repub!iška konferenca SZDL Makedonije podpira v cetoti izjavo zveznega izvršnega sveta in poudarja, da vsako tendenciozno preštevanje ati popis manjšin pomeni popuščanje pred nacionatističnimi in šovinističnimi sitami, katerih citj in akcija sta statistični etnocid in politika denacionalizacije."
#	Rdeči križ Jugoslavije je poslal protestno brzojavko Rdečemu križu Avstrije s pozivom, naj pri vladi in drugih dejavnikih v Avstriji napravi potrebne korake, da bi Avstrija izpolnila mednarodne obveznosti iz državne pogodbe ter zagotovila spoštovanje drugih dokumentov o človekovih pravicah in listine Združenih narodov.
#	Repubtiška konferenca SZDL črne gore je v svoji izjavi prav tako na-gtasita, da zakona o popisu prebivatstva in o narodnostnih skupinah, sprejeta v avstrijskem partamentu, grobo kršita obveznosti iz državne pogodbe, ki jih ie repubtika Avstrija prevzeta pred mednarodno skupnostjo gtede za-gotavtjanja nacionalno-manjšinskih pravic Stovencev in Hrvatov v Avstriji.
{
Med izjavami in dejanji
je na Koroškem g!obok prepad
Vsak dan znova in na najrazličnejših področjih doživljamo, kako globok prepad je med izjavami koroških in avstrijskih predstavnikov, ki domačo in mednarodno javnost skušajo prepričevati, kako je manjšinsko vprašanje .vzorno" urejeno, ter dejanji, ki pa dokazujejo, da o dejanski enakopravnosti res ne more biti govora. Na ta prepad med izjavami in dejanji opozarja tudi naslednja izjava, ki
Slovensko prosvetno društvo . Dobrač" na Brnel vabi na
KONCERT ob 70. obletnici obstoja društva
ki bo v soboto 31. julija 1976 ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci.
Sodelujejo: instrumentalni zbor Drava s pevci in moški zbor iz Loge vasi.
Vsi prisrčno vabljeni!
V četrtek 29. julija ob 20. ur) prirejamo
RITMIČNO MAŠO
v holandskem in nemškem jeziku; nastopa holandska skupina.
Sledi ples in zabava s skupino ..Veseli Podjunčani".
Hotel KOROTAN Sekira
nam jo je poslal v objavo Klub slovenskih občinskih odbornikov:
Zadržanja večinskih trakcij v boroveljskem občinskem svetu pri obravnavanju diskusijskih prispevkov v slovenščini na občinskih sejah predstojništvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov ne more vzet) neosporavano na znanje.
Če je župan mestne občine Borovlje šele pred nekaj meseci zagotavljal pred zveznim kanclerjem, da se sme tudi v občinski sobi uporabljati slovenščina, potem to teoretično sicer drži, vendar pa izkušnje z dejansko prakso preobrnejo županovo priznanje k toleranci v nasprotje. V mestnem svetu zastopane frakcije namreč odgovarjajo z doslednim molkom na predloge in opombe, ki jih v slovenščini prispeva k materiji dnevnegez reda član občinskega sveta Volilne skupnosti Borovlje Feliks Wieser.
Predstojništvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov obsoja tak<z prakso, ki je očitno naperjena na to, da se s slovenskimi prispevki vsebinsko sploh ne ukvarjajo ter zastopnika Volilne skupnosti sistematično ignorirajo in ga tako potiskajo v izolacijo. Zadržanje večine v občinskem svetu je zaradi tega še toliko bolj obžalovanja vredno, ker precejšen del njegovih članov razume slovenski jezik ter bi s primerno pripravljenostjo lahka omogočil, da bi v dvojezični občini Borovlje tudi v občinskem zastopstvu priznali oba jezika občanov kot enakopravna uradna jezika v smislu avstrijske državne pogodbe.
Izdajatelj, zalolnlk In lastnik: Zveza slo* venskih orgonlzaclj na Koroškem; glavn* urednik: Rado JaneiH; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 90?* Klagenturt - Celovec, Gasometergasse *0. tel. 32-5-50 —Tiska: Zaloinlška In tiskarska-druiba z o. j. Drava, Celovec — Borovi)*-