štev. 1.
i
poštnina piafana t gotovini X*jjtibl jana, dne 6. januarja 1926.
42594
Leto VIII.
Vsakdo uživaj vss sadov« svojega dela lf» marljivosti I
Izhaja vsako sredo. Naročnina: sa celo leto Din 50 -za pol lela . 15" ~ za inoxe*nstvo za celo leto Din* 50--■ Inseraii po tartfu - Pis-nienim vprei«nj«tra naj se pritoži inamkp"»a odgovor. — Nefrankhrana pisma sc ne sprejmejo
wZveze slovenskega kmetskeas ljudstva".
Rokopisi 89 n« vračalo. - Plača In !oSl so v Ljubljani. — Uredništvo In uprava je v Ljubljani v Kolodvorski olicl Slev. 7. — Telefon tnter. Jt. 59«. - Račun pri peli. čekovnem zavodu K. 11.S«.
Naš boj za izenačenje davkov.
Davki niso enaki.
Največja krivica se nam godi glede davkov, Jstina je, da so razne pokrajine, med njimi Slovenija, preobremenjene, med tem ko Srbija plačuje, razmeroma zelo malo. Poznavalci tozadevnih številk trdi- j jo, da pride v Srbiji na vsako osebo letno 18 Din davka, v Sloveniji pa 109 Din. A še hujše je prizadeta Vojvodina, kjer pride na osebo celo 145 Din davka letno. Razume se, da je tudi Hrvatska močno obremenjena in vobče vsi prečanski, to je izvensrbski kraji. Tako stanje je trajno nevzdržljivo. Nevzdržljivo ne le radi tega, ker je n. pr. siromašni Sloveniji naloženo večje breme kot ga more slovensko gospodarstvo prenesti, nego je nevzdržljivo tudi iz razloga, ker je nepravično. Vsi smo državljani ene in iste države. Kdo more ^pž^ičiti neenako postopanje napram državljanom glede davkov? Enaki smo na papirju, ne pa tudi v dejanjih. To mora prenehati!
Naš boj za izenačenje od leta 1921 do 1925.
Mi smo se vedno zavedali važnosti tega vprašanja, kar smo dokazali že 1. 1921., ko smo prvič sodelovali v vladi. Glavna naša zahteva pri vstopu v vlado je takrat bila, da se mora takoj izdelati načrt za izenačenje davčnega zakona. In res se je na podlagi naše zahteve sestavila komisija, ki naj tak zakon pripravi. Ko smo koncem 1. 1922. izstopili iz vlade, je bila komisija z delom že gotova. Zakonski načrt je bil izdelan, toda nobena poznejša vlada se ga ni lotila več. Naši samostojni demokrati in eselesarji so ponovno soodločevali v vladi, vendar niso vprašanja glede izenačenja davkov spravili niti za korak naprej, nego je do vstopa radičevcev v vlado ostalo tam, kjer je bilo, ko smo mi koncem 1. 1922. izstopili iz vlade.
Sporazum in davki.
Letos so radičevci sklenili sporazum z radikali, a prva zahteva radičevcev je bila, da se morajo davki izenačiti. Brez izenačenja davkov ni sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi, kajti brez izenačenja ni enakosti, a sporazum brez enakosti je nemogoč. Naša, to je Radičeva stranka se tega dobro za-
veda, zato ne odneha. Zaveda pa se tudi zelo dobro, da onim Srbom iz Srbije izenačenje davkov ne diši, kajti kakor bi izenačenje davkov pomenilo za Slovenijo znižanje davkov, tako bi isto moralo pomeniti za Srbijo zvišanje davkov. In te slednje okolnosti se poslanci iz Srbije boje. Sedaj je narod v prečan-skih krajih nezadovoljen, po izenačenju davkov pa bi se ta nezadovoljnost prenesla v Srbijo, med tem ko mora pri nas na vsak način nastati olajšanje. Med tem ko danes pride v Srbiji na osebo letno 18 dinarjev, a v Sloveniji 109 Din davka, bi pri izenačenju na podlagi sedanje obremenitve prišlo potem na vsako osebo okoli 50 Din. Za Slovence bi tako izenačenje pomenilo znižanje za dobro polovico, za Srbi jance pa bi to pomenilo trikratno povišanje napram sedaj. Tako povišanje bi seveda: povzročilo v Srbiji veliko ogorčenje in tega se tamkajšnji poslanci najbolj boje. Zato tudi ne kažejo za davčno izenačenje nobenega navdušenja.
Znižanje državnih izdatkov.
Radie kot pameten politik vidi vse te ovire. Toda on vztraja pri svoji zahevi in ne odneha: Brez izenačenja davkov, pravi Radič, ni sporazuma. Toda vsa Radičeva velikost se vidi šele v tem, da ne postavlja samo zahteve po izenačenju davkov, nego išče pota, po katerih se da doseči ta cilj tako, da bodo zadovoljni tudi oni v Srbiji. No in Radič je našel pravo pot. On pravi: Najpoprej je treba sedanji državni proračun, sedanje izdatke v državnem gospodarstvu znižati do skrajnosti. Štediti je treba povsod! Ministrstev je preveč, uradništva je ponekod preveliko število, za razne komisije, posebno v Beogradu, se razmetavajo po nepotrebnem stotine in stotine milijonov itd. Strogo varčevanje je treba uvesti in s tem znižati državne izdatke za eno tretr jino ali še več. Na ta način se doseže v celoti dosti manjše davčno breme, a s tem se bo lažje našla podlaga za izenačenje davkov. Celokupno breme bo mnogo manjše, kar bo imelo za posledico, da se bodo pri izenačenju davki v Srbiji pač povišali, a ne bodo se potrojili, kakor bi se, ako se izenačenje izvrši na podlagi sedanjega državnega proračuna, za katerega se imamo v veliki meri zahvaliti tudi gg, eselesarjem in demokratom.
10.
Ne odnehajmo! Davki se morajo izenačiti!
Taka je naša politika, taka je politika prave kmetske ljudske stranke. V polni meri se zavedamo vseh težav, vseh ovir, s katerimi se moramo boriti,- toda mi od zahteve po izenačenju davkov ne odnehamo. Nikdar nismo vpili, kakor že sedem let vpijejo, obljubljajo in lažejo eselesarji, nikdar pa se tudi nismo slepo prodajali velesrbskim politikom, kakor so to delali demokratje, nego šli smo mirno, a odločno ono pot, ki edina more dati našemu 14 ljudstvu pravico. Davki najlepše dokazujejo, da državljani v Jugoslaviji nismo enaki. Neenakost treba odpraviti! Brez tega ni sporazuma, a brez sporazuma ni Jugoslavije! Zato mora priti tlo izenačenja davkov. Ni izključeno, da je do uspeha pot še dolga. Tudi ni izključeno, da bo to vprašanje izzvalo nove volitve, toda mi ne odnehamo. Davki se morajo izenačiti! S to zahtevo stopamo v novo leto", prepričani, da bo leto 1926. v tem vprašanju prineslo važne odločitve!
TEDENSKI KOLEDAR. Dnevi:
januar: nedelja: Pavel p.
11.	januarja: pondeljek: Higin.
12.	januarja: torek: Ernest.
13.	januarja: sreda: Hilarij.
14.	januarja: četrtek: Feliks.
15.	januarja: petek: Maver.
16.	januarja: sobota: Marcel.
Sejmi:
10.	januarja: Zalog.
11.	januarja: Žerovnica, Krka, Planina pri Sevnici, januarja: Metlika, januarja: Šv. Filip v Veračah.
12
Vozi desno, izogibaj se desno! Taka postava velja od novega leta naprej v celi Jugoslaviji. Spoštuj jo, da ne povzročiš kake nesreče sebi in drugim!
Kmetje in obrtniki, pozor!
Eno si moramo posebno dobro zapomniti, namreč: Do izenačenja davkov mora priti, toda tudi pri tej priliki bodo nekateri stanovi hoteli davke odriniti od sebe in jih naprtiti drugim. Posebno se bo pokvarjena gospoda, ki ima v svojih rokah banke, veletrgovino in vele-industrijo, trudila, da odvali davčna bremena na ljudstvo, predvsem na kmete, obrtnike in delavce. Ta-
ko je gospoda vedno delala in bo j nje davkov!
isto mišljenje zastopala tudi pri izenačenju davčnega zakona. Čim bolj se bo kmetsko ljudstvo uprlo takim nakanam, tem večjo korist bo izvojevalo. Uspeh pa more kmetsko ljudstvo doseči le tedaj, če se združi v svojo stanovsko stranko, v kateri odločujejo kmetje sami. Čim bolj se bodemo združili v kmetsko stranko, tem večje uspehe bomo dosegli za kmete, obrtnike in delavce pri izenačevanju davkov.
Zato vsi pristaši kmetske misli na delo, da pridobite za Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva čim največ somišljenikov! To je eden od glavnih pogojev za uspeh v veliki bitki, ki jo sedaj bijemo za izenačenje davčnega zakona, ki bo za naše kraje pomenilo znatno zniža-
Kmečka demokracij] In njen pomen.
Nekdaj je veljalo načelo, da se človek začenja šele pri baronu. To je bilo takrat, ko so vladali razni vladarji neomejeno. Kar je rekel in hotel vladar, to je bila za celo državo in za vse njene prebivalce, ki so jih tačas imenovali podanike ali podložnike, veljavna postava.
Velika francoska revolucija pa je pred 100 leti uveljavila z ogromnimi žrtvami načelo, da se človek ne začenja šele pri baronu, ampak da je vsak človek — človek! Tudi tisti ki ni baron ali grof, ima svoje človeške pravice, ker je rojen kot človek. Priznanje človeških pravic vsakemu človeku je imelo za posledico, da so se nekdanji »podaniki« ali »podložniki« izpremenili v svobodne državljane, ki imajo tudi pravico, da si sami postavljajo svojo vlado.
Zavest, da imajo vsi ljudje enake državljanske pravice, še dolgo ni dovolj globoko prodrla v naše Icmečke vrste. Slovenski kmet je bil vajen samo hlapčevstva, suženjstva in slepe pokorščine, pač zato, ker je bil premalo izobražen. Zato je še vedno ponižno vrtil klobuček v svoji reki pred vsakim gospodom, ne vedoč in ne zavedajoč se, tla je on sam največji gospod, ker ni od nikogar odvisen, kakor od božjega solnca! Če bi bil slovenski kmet pred 100 ali še pred 50 leti vsaj na pol toliko izobražen in zaveden, kakor je dandanes, bi bila danes pri nas mogoča le še ena sama politična stranka, namreč stranka kmečke demokracije!
Kaj pomeni kmečka demokracija? V državi, ki pozna samo enakopravne državljane, more vladati
2
Kmet, misli z lastno glavo!
fe'AAE2«ttagiB gsasage
samo večina. V naših deželah pa ima za seboj ogromno večino kmet! Načelo kmečke demokracije ali vlade kmečkega ljudstva torej zahteva, naj vlada v deželi, kjer so kmetje v ogromni večini, kmečka večina. S tem še ni rečeno, da mora kmet, če ima vlado v svojih rokah, delavce ali pa šolane ljudi zatirati. Ravno nasprotno! Ravno kmet je po svoji naravi tako -pošten, da bo tudi delavcu, ki mu izdeluje njegovo oordje, odrezal prav debel kos kruha, in tudi šolanemu človeku, ki skrbi za pravilno izvrševanje od kmetov danih postav ali pa skrbi za vzgojo otrok in za ljudsko zdravje, bo privoščil kos mesa, ki mu gre po zaslugi. Reče-
no pa je z besedo »kmečka demokracija«, da si mora svoje postave dajati kmet sam in to take postave, da bo mogel kmet mirno in zadovoljno živeti v slogi in soglasju z drugimi stanovi.
Najmirnejši človek na svetu je kmet, ker ga vsaka izprememba moti v obdelovanju zemlje. Zato je kmet pravičen tudi napram kmetom, ki so druge narodnosti ali druge vere. Mnogo bolj pravičen, kakor vsak drug sian. Tudi v tej okolnosti leži velik pomen kmečke demokracije. Kadar bo zavladal naš kmet, bo dobil svojo pravico tudi drugoroden kmet v naši državi, kolikor mu je po postavi in po človeški pameti gre.
Nazaj na stare pata!
Pretekli teden so začeli v Beogradu razpravljati državni proračun za prihodnje leto. Med drugim je prišel na vrsto tudi proračun ministrstva za socijalno politiko. 0 razpravi, ki se je vnela za posamezne računske postavke tega ministrstva, izvemo iz časopisnih poročil, da so sklenili v finančnem odboru črtati več proračunskih postavk tega ministrstva, kar bi imelo za posledico opustitev več zavodov, ki so bili temu ministrstvu podrejeni. Tudi Slovenija bi izgubila nekaj takih ustanov. Zaradi tega so zagnali razni slovenski listi silen krik in vik, zlasti še proti ministru Simonovicu, ki je sam rekel, da je celo ministrstvo za socijalno politiko odveč!
Razprava za proračun jninistr-stva za socijalno politiko nam daje povod, da o celi zadevi izprego-vorimo nekaj odkritih besed, da bo
naša javnost zlasti na kmetih izvedela resnico, brez vsake dema-goške primesi in lažnjivosti.
S svojo izjavo, da je ministrstvo za socijalno politiko odveč, (če je res padla tak izjava), je šel g. minister predaleč. Ministrstvo, čegar naloga je pripomoči do veljave načelu, da moderna država ni samo pravna ustanova, ampak tudi soci-jalna organizacija, je gotovo potrebno. Tako ministrstvo pa mora biti urejeno tako, da odgovarja svojemu namenu. Toda naše ministrstvo za socijalno politiko tako ni urejeno in če je mislil današnji minister za socijalno politiko povedati s svojo izjavo to, da je njegov urad dandanes tako slabo organiziran, da je najboljše celo ministrstvo razbiti, je imel v tem smislu popolnoma prav! To je urad, ki res drugega ne zasluži, kakor da se ga raabije, toda ne za vedno! Na
Državni ekonom Josip Sustič:
Kmetijska poučno potovanje po in zemst^u.
VSEBINA.
A.	Beljanska dolina na Koroškem.
B.	V Admontu in okolici na Zg. Štajerskem:
1.	Samostansko veleposestvo v Admontu.
2.	Avstrijska državna poskusna kmetija pri Admontu.
3.	Planšarska šola Grabnerhof pri Admontu.
4.	Posestvo Schrockhof pri Grabnerhofu.
C.	Horni - Herinanice v Češkoslovaški Šleziji:
1.	Posestvo deželne višje poljedelske šole v Hornih - Hermanicah.
2.	Tipične srednje šlezijske kmetije.
3.	Krmska ensilaža v Hornih Hermanicah.
5.	Višja deželna poljedelska šola v Hornih Hermanicah.
Beljanska dolina na Koroškem.
Prvi cilj našega poučnega potovanja je bila vas Pusarnitz (nekdaj Požarnica?). Ob izhodu Beljanske v Dravsko dolino na Koroškem. Ta kraj je nekako središče reje pincgavsko-beljanske pasme goved. Naš namen je bil, da si na licu mesta ogledamo živali te pasme, katera edino more priti v poštev za uvoz plemenjakov na Gorenjsko, predvsem v radovljiški okraj. V Pusarnitz-i je bil tega dne plemenjski sejem. Imeli smo torej dovolj prilike, videti lepe živali te pasme.
Goveda beljanske pasme so v splošnem za 20 do 30% težja nego goveda gorenjske pasme v radovljiškem okraju (izvzemši Bohinj), a komaj za 10 do 15% težja nego goveda gorenjske pasme v kamniškem in kranjskem srezu. Sodeč po zunanjih znamenjih, je mlečnost beljanskih goved zelo povoljna. Ker pa delujejo na Iforoškem dobro zasnovane živinorejske zadruge, pri katerih se s pomočjo rodovnikov vestno izvajd odbira plemenskega materijala predvsem po mlečnosti, je dobiti tamkaj seveda številne visokomlečne rodove, pri katerih molzejo posamezne odlične krave po trilisoč in celo do štiri-tisoč kg mleka na leta Voli beljanske pasme so žilavi in zelo odporni, v tem cziru brezdvoma nadkriljujejo vole simenlalsl;c pasme.
Iz razgovorov s tamošnjimi živinorejci se istim takoj pozna, da imajo veliko smisla za racijonelno živinorejo', oni so precej po-dučeni o važnosti in bistvu rodovnika, V pogovorih navajajo izrazite
i mesto sedanjega ministrstva za socijalno politiko naj pride nekaj novega, nekaj boljšega, kar bo ustrezalo svojemu namenu!
Tudi razne takozvane sccijalne ustanove v Sloveniji so krvavo potrebne temeljite reforme. Večina teh ustanov je plod prve povojne dobe, ko je bilo vse, kar leze in gre, »socijalno« do mozga in kosti. Prva leta po vojni so bila leta, ko so razni demagogi s svojo »soci-jalnostjo« licitirali kar na debelo! Če je rekel eden, da mora imeti delavec na dan dvakrat pečenko na mizi in po 2 litra vina, se je takoj oglasil drugi, ki je kričal na ves glas: »Poglejte ga lumpa, kako vas hoče ogoljufati! Še mesa in vina vam ne privošči! Ampak jaz vam ga privoščim, ker zahtevam za vas po tri porcije pečenke na dan in po pet litrov vina! Tako je tekla demagoška licitacija na račun lačnega delavstva naprej, dokler se ni ustavila, ker se je ustaviti morala!
Vsaka licitacija se namreč ustavi takrat, če zmanjka denarja. Med poštenimi ljudmi, ki imajo kaj srca tudi za delavce, za slabo plačane uradnike in za onemogle invalide, gotovo ni nikogar, ki bi ne privoščil vsakemu potrebnemu človeku magari cent pečenega mesa na dan in ne pet litrov, ampak 5 hektov, če bi dežela sploh toliko rodila! Na to pa demagogi niso mislili, ampak so licitirali tja v en dan, kakor da bi vse, kar so oni zahtevali, letelo na nas z neba in j ne bi rastlo šele po trudapolnem delu počasi iz zemlje!
Temeljna napaka naših socijal-nih.politikov je, da nikdar ne vprašajo pri svojih zahtevah, odkod se bedo jemala sredstva za uresniče-
nje njihovih zahtev. Lahko je zahtevati n. pr. za vsakega človeka posebnega domačega zdravnika, še lažje je zahtevati za vsakega človeka po pet ali po deset zdravni-kov-špecijalistov, težko pa je povedati, kdo jih naj plača in s čim? Gospodje socijalni demagogi pravijo, naj vse plača država! Kdo pa je »država«? Država, to smo vendar mi: kmetje, delavci, obrtniki itd. Sedaj pa seštejte enkrat dohodke vseh državljanov, odraču-najte to, kar oni sami potrebujejo in potem poglejte, kaj vsem skupaj ostane! Samo z denarjem, ki ostane, se dajo ustanavljati nove javne ustanove, tudi socijalnopoli-tične, ker tudi za te ne velja nobena izjema! Če bi naši kmetje petkrat na leto želi in če bi krave rodile na teden po 10 telet, bi bilo mogoče v vsaki občini ustanoviti morebiti celo vseučilišče; dokler pa je tako, kakor je, moramo biti zadovoljni, če lahko z muko in silo plačamo po enega učitelja za 50 otrok!
Zato pravimo: Manj demagogije in več hladnega razuma in kar je največ vredno, več poštenja! Kdor misli z delavci pošteno, se jim ne bo bal povedati resnice v obraz, da imajo tudi delavske zahteve svoje meje, kakor jih imajo tudi kmečke in uradniške in sploh vse.
Državni upravni aparat je podoben veliki strojnici. Kakor pa nobenemu privatnemu podjetniku ne pade na misel, da bi za delo, ki ga lahko opravlja en sam stroj, nabavil deset ali še več strojev iz samega človekoljubja, da bi pri teh strojih zaposlil deset brezposelnih strojnikov, ampak računa vedno le s stvarno potrebo, tako mora biti tudi v državni upravi. Naloga po-
lastnosti prednikov goveda, se^ izkazujejo z dokazili o letnih doneskih mleka, itd. Tem živinorejcem se vidi, da so v obče že preboleli prvo in najtežje šolanje o vzorni in dobičkanosni živinoreji, oni korakajo pogumno naprej na poti živinorejskega napredka. Na Koroškem so za v rodovnik vpisane plemenske živali cene v primeri z nevpisanimi živalimi zelo visoke in sicer za najmanj 20 do 30% višje od povprečnih tržnih cen.
Zanimivo je, da se prireja na Koroškem tudi premovanja prašičev, katere se ocenjuje z do 100 najvišje dosegljivimi enotami. To je vsekakor zelo posnemanja vredno tudi pri nas, osobito v kamniškem okraju in na Dolenjskem, kjer imamo reje prašičev, ki so kakor ustvarjene za razstave in medsebojne tekme tako glede živetnih oblik, kakor glede sposobnosti za vžitke. V svrho premovanja prašičev, ki se je vršilo nedavno v Pusarnitzi, so zgradili na prostem pri-proste lesene svinjake, zelo- pregledne in lahko dostopne, vse pod leseno streho.
Glede goved beljanske pasme treba pripomniti, da žive te živali na Koroškem ob približno enakih talnih, krmskih in občih gospodarskih razmerah, kakor gorenjska pasma. 'Ker je beljanska pasma razmerno lažja nego pristna pinegavska pasma v severnih avstrijskih alpah, so beljanci bolj pripravni za osveženje krvi lahke gorenjske pasme. Enako bi bil tudi za zboljšanje oblik uvoz beljanskih bikov za gorenjsko govedorejo zelo umesten in koristen, zato priporočljiv.
Izvoz plemenske živine iz Avstrije je carine prost, naša uvozna carina pa znaša na 1 plemenskega bika okrog 800 Din. Sicer bi se ob večjem organiziranem uvozu plemenjakov lahko izpcslovalo carine prost uvoz na ta način, da se zaprosi Ministarstvo Poljoprivrede i voda v Beogradu za uvozno dovoljenje potrebnih plemenskih živali, a na podlagi uvoznega dovoljenja bi bilo vložiti vlogo na Generalno direkcijo carin v Beogradu za carine prost uvoz. Tedaj ta ovira se da ob malem prizadevanju odstraniti. Glavna ovira obstoja v neprimerno visokih cenah za plemenske živali v Avstriji. Cena za dobrega plemenskega bika beljanske pasme je v Avstriji danes po najmanj dva šilinga za en kilogram žive teže, za v rodovniku vpisane plemenjake z visoko oceno pa celo po tri šilinge za kilogram (1 šiling = 8 Din). N. pr. poldrugo leto star bik, težak okrog 450 kg, bi stal najmanje 900
Nobena ideja in nobena i»lsel ni zm&srala brez žrtev.
slancev je, da pri razpravi o državnem proračunu strogo pazijo na to, kaj je potrebno in kaj je nepotrebno in da brez ozira na de-magoško kričanje brez usmiljenja
"rtajo iz proračuna vse, kar ne spa- [ predstoječem padcu Pribičeviča in
.	t	v•	_ _ ______ ^___•	_ ___' 1__1 '	1t-o-t»
da vanj. Samo na ta način moremo doseči znižanje davkov, ki davijo zlasti pri nas vsako, še tako malo gospodarstvo!
Razne siolttne vesti
beremo: ena ali druga zahrbtna nakana posrečila. To je tista pika, ki boli!
Demokratsko »Jutro« pravi, da bo kmetska stranka v 1. 1926 likvidirala. Odgovarjamo, da likvidacija ni možna tam, kjer nič ni. Zato de-mokratarija v 1. 1926 ne bo likvidirala.
Previdnost je mati modrosti ali: zajec beži! V zadnji številki našega lista smo postavili »Jutru« nekaj vprašanj s prošnjo za jasen in določen odgovor. Vprašanja so bila res nekoliko nevarna, toda za junake, ki znajo tako lepo povedati tudi nekaj več, kakor je res, vendar ne pretežavna. In »Jutro«? Zafrknilo je svoj repek med noge in — umolknilo. Molči do danes.
Zadnja tolažba. Pri »Jutru« se j« začel predpust že ob novem letu. Da obrabri svoje zbegane pristaše in iim vlije v obupana srca vsaj kapljico vladnega poguma, jim je začelo pripovedovati, kako vse odpada od Puclja in beži pod varno okrilje dr. Žerjava. Ta »Jutro-va« povest ni cela. Takd se je glasila lansko leto. Letos pa je taka, da so vsi, ki so iskali zavptja pod Ž(*navovo streho.^pcznali, da je ta
Surovost. V »Jutru« Prvo. kar je hudo presenetilo (pri Radicu), je bilo imenovanje celokupnega sorodstva v državno službo. Ko ie še hčerka (Radičeva) postala šef kabineta in se je za zeta ustvarilo posebno novo mesto v ministrstvu, so bili razočarani tudi oni. ki so v Radicu videli vsaj idealista.« — Taka pisava »Jutra« je brezsrčna surovost. Tudi gospoda, ki se zbira okoli »Jutra«, ve prav dobro, da je po nemali »zaslugi« g. Pribičeviča, ki je dal vreči pred leti Radiča v večmesečno ječo. S'je-pan Radič danes skoro popolnoma slep' Slep človek pa mora vendar imeti nekora, ki ga vodi in sreča za Radiča je, da ima tako ženo, ki zvQsto skrbi, za svojega moža in ga povsod spremlia. Tudi to, da ie Radič poklical k sebi v ministrstvo svo;ega zeta in svoio hčer, ni v danih razmerah nič hudega. Treba je prtmi«liti. da sede še dandanes v Fadičevem ministrstvu skoro sami samostojni demokrati, o katerih se ne more baš trditi da ne hi.nikdar poskušali »podvaliH« oslepelemu Radicu v podpis kakšen akt, ki ga Radič ne bi nikdar podpisal, če bi	m.
mo?el s svojimi očmi hitro brati! j streha že vsa raztrgana in da je Komu naj bi se Radič v takih razmerah zaupal, če ne svoum sorodnikom. Bogu mora biti hvaležen.
da jih ima. Samostojnim demokratom pa ie to silno neprijetno, ker ie precej izključeno, da bi se jim r>ri občeval i vesti o neposredno
<3'rra?m čas, da čimprej izginejo izpod nje.
»Modna resm°a«. Ko je bil sporazum med radikalno in hrvatsko km.e+sko stranko podpisan, so listi
šilingov, to je 7.200 dinarjev. To ie danes za polovico dražja cena nego za približno enako žival na Gorenjskem! Za prvovrstnega mlajšega bika z rodovnikom treba pa že računati s ceno 1000 do celo'1200 šilingov, t. j. 8000 do P600 dinarjev. — To so za naše razmere in kupno silo epTomne vsote, ki popolnoma onemogočajo vsako uvažanje beljan-skih bjl-ov. dasi bi bil uvoz zelo potreben.
Starejše bike se sicer že dobi po 1'50 šilinga za kilogram žive teže a ta cena z ozirom na krajšo porabno dobo plemenjaka vseeno previsoka.
Na Koroškem in po avstriiskih alosHh deželah sploh, kjer je med noletjem vobče mnotro padavin (dežja) in je vreme ob času Vogale sena in otave zelo nezanesljivo, sušiio seno in otavo, da celo Hotoiio in žito na takezvanih ostrvih (»Hiefler«, »Hainzen«). Po teh deželah se ne vidi nikjer kozolcev (»stogov«), kakor pri nas na Goriškem. povsodi pa onaziš večje ali manjše skupine ostrvi. katere h vab'i a domačini kot zelo' dober in zanesbiv način sušenia tudi ob naiboli spremenljivem vremenu. Ostrvi vidimo po alpskih deželah več vrst: n ara vrne smrekove ostrvi (mlade smreke oz. dališi konci stareiših debelj. s kratko prisekanimi stranskimi vejami), ali pa od H^fl Ho gHiri ali celo do pet metrov dol<?i drogovi z navzkriž vbod en i mi klini v PT»»ki medsebojni razdalji, na katere se obesi seno ali drug materiinl Ostrvi imaio pred stogovi to prednost, da niih nanrava razmeroma mani s+ane. da se daio z lahkoto prenašati na različna, več ali mani oddaljena mesta, kier se jih ravno potrebuje. Prevažanie <rvs*rv5 'e ]»žie necro prevažanie sena k kozolcem. Sušenje na ostrvih se vrši ravno tako dobro kakor na stoeovih. ima pa še to prednost pred sušenrf>m na tleh. da ie izpuha na materiialu in hranilnih snevoh m.noeto maniša. — Ako se z ostrvi oravilno ravna, drže doloo vrsto let Cč°7 zimo iih ie treba shraniti pod streho). Na Gorenjskem so se
udomačile samo v kranjskogorski dolini in še tu 1° deloma (Podkoren Rateče), kamor se ie prenesla ta navada iz sosedni© TTc-7°lo i o 5role+i da se vdomači sušenie sena na ostrvih tii^i v frorn+i"h ^Plih Slovence. posebno vsenovpnd na Goreniskem, kier. i-a^or	izkušpie kezolei sami v mokrih lotih nikakor ne zeHo-
?r>. 7 d-lno nirdiavo ostrvi bi si naš planinsVi kmet zelo oJ«išal delo 5 pušeniem. sena. otave in drn<re?a materilala in imel bi v mokrih letinah pri krmi mnogo manf i »gube na hranilni vrednosti.
Žerjava z ministrskih stolčkov, kar je bilo tedaj že popolnoma gotovo. Najboljše informirani slovenski dnevnik »Jutro« pa je še par dni pred njiju padcem samozavestno zatrjeval, da je položaj Pribičeviča in Žerjava v vladi tako trden, da ni mogoče niti misliti, da bi se mogla sestaviti kakršnakoli vlada brez teh dveh gospodov. A ni preteklo par dni in že ni bilo v vladi sledu o njih. — Odkar imamo sedanjo vlado, pa piše »Jutro« skoro v vsaki številki, da se postojanke te vlade rušijo, da je njeno stanje nevzdržno in da stoji ta vlada pred neposrednim padcem. Preteklo pa je že pol leta in vlada ne samo da še ni padla, ampak stoji še mnogo bolj trdno, kakor ob svojem nastopu. — Nam se zdi to res čudno. Ker je »Jutro« najboljše informiran in najbolj resnicoljuben slovenski dnevnik, ki nikdar noče svojih cenjenih bralcev nalagati in ker se zlasti zadnje čase zelo mnogo peča z najnovejšo pariško modo, mislimo, da je tako poročanje najbrže — »najnovejša modna resnica«. Mi kmetje seveda kaj takega ne razumemo, zato bo »Jutro« med nami zaman lovilo kalinov.
Konec kmetske politike v Sloveniji prorokuje za leto 1926. novoletno »Jutro«. Ali je ta napoved posledica »Jutrove« samozavesti, da mora Slovenijo vzeti vrag, če jo ne komandira z žandarji in policaji g. Žerjav in njegova kapitalistična fra-lcarija? Bomo videli danes leto, kdo je v letu 1926. likvidiral. Najbrže je to prerokovanje tudi »najnovejša modna resnica iz Jutrove dežele«.
Dr. Korošec v Ljubljani. Po dolgem presledku se je oglasil v Ljubljani tudi dr. Korošec in sklical svoje zaupnike na zaupniški sestar nek v Ljudski dom. V svojem govoru ni povedal nič novega, ampak je ponavljal to, kar so ljudje že 14 dni prej brali v raznih časopisih. Zaupniki, ki na shod niso bili povabljeni, niso nič zamudili. Zanimivo je, da je poročal o sestanku in o dr. Koroščevem govoru »Slov. Narcd« mnogo več in točnejše, kakor »Slovenec«.
To bo grom! V nedeljskem »Slo-v ncu« je priobčil pesi. Sušnik članek »Prosveta«, kjer beremo: »Žalostno je, da učenec v šoli ne sliši skoraj ničesar o delu, da se ne uči ljubiti in spoštovati dela. Študent poslov.
se še vedno sramuje očeta-delav-ca. Dobro je pokazal na to slabo stran g. Radič, ko je zahteval, da se mora vsak dijak naučiti kake obrti. Opozoril je na temperamenten način na _ važnost socialnega vprašanja.« — G. Sušnik je poslanec SLS. Ali mu jih bo povedal dr. Korošec, ker se je predrznil pohvaliti Radiča!
G. Žebot brez torbe. Odkar je g. Radič prestopil volilni okraj g. Že-bota, se ta silno jezi in togoti. »SI. Gosp.«, ki sam imenuje agitacijo za eselesarsko časopisje — »apostolsko delo (!!!), kar bruha na tov. Puclja in na g. prosvetnega ministra Radiča. Podoben je Vezuvu, kojega smrdljiva lava naj pokonča vsa -bitja. Posebno Radičeva torba mu ne da pokoja; menda se mu še v spanju prikazuje. Nas vse to le veseli, kajti strah g. Žebota pred Radičevo torbo je tudi — popolnoma upravičen. Že v Puclievi torbi iQ precej prostora, kai šele v Radičevi! Gg. Korošec, Žebot in tov. so sicer že enkrat uživali širo-kogrudno gostoljubnost R. torbe; ker pa je niso bili — vredni, je g. minister Radič bil primoran, torbo stresti. Na onem mestu, kjer jih je ietresel g. Radie, čene še danes in čakaio ljudske sodbe!
Volitve v delavsko zbornico. Podajanja med registriranimi organizacijami privatnih nameščencev za volitve v delavsko zbornico (skupina nameščencev) so privedla do kompromisa in je vložena ena sama lista pod imenom »Združeni privatni nameščenci«. Vsled doseženega kompromisa odpadejo volitve za nameščence v delavsko zbornico.
Na Bolgarskem je moral odstopiti ministrski predsednik Cankov, ki je vladal dve in pol leta in ie v tem času dal pomoriti nad 20 tisoč kmetov. Cankov je demokratar. Njegov naslednik je iz iste pokvarjene stranke, vsled česar ni upati na. posebne spremembe v bolgarski politiki.
Na Grškem ie že zopet revoluci-ia Sedaj so oficirji s oomocio vo-iaštva prevzeli vso moč v svoie roke. Za 10. januar razpisane volitve ie nova vlada takoj preklicala. češ, da ie parlament v zadniem letu rovzročil le škodo, (^ndno ntome-Iievanje, ki jasno kaže. da n^ate-rim se vedno ni po volii sodelovanje ljudstva pri vodstvu državnih
Pndi in razne prireditve
Krško. Občni zbor okrajne organizacije bo v nedeljo, dne 10. januarja ob 9. uri dopoldne pri tov. Vaniču Francu v Krškem.
Škcfia Loka. Občni zbor okrajne organizacije bo v nedeljo dne 24. januarja na Trati pri Kotniku.
V Bebrepoljali bo v nedeljo, dne 10. januarja shod zjutraj po rani maši.
rTaši shodi na Štajerskem. Na mnogoštevilne prošnje somišljenikov priredimo sledeče shode: V ! nedeljo, dne 10. t. m. se vrši shod | ZSKL v Pekrali pri Mariboru i. s. j v gostilni Kmetič. Začetek ob 9. juri dopoldan. — V nedeljo, dne
17. t. m. se vrši shod pri Augušti-nu v Dobravi p. Hoče. Začetek ob 2. uri popoldne. — Isti dan pred-poldne se vrši ustanovni občni zbor Slovenske delavske zveze za Maribor. oblast i. g. v Mariboru, v dvorani gostilne Pečnik, Rotovški trg. Začetek ob 9. predpoldne. Za ta shod se razpošiljajo osebna vabila. — V petek, dne 22. t. m. se vrši občni zbor krajevne organizacije Studenci pri Mariboru. Lokal: gostilna Uran. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — V nedeljo, dne 24. t. m. se vrši v Konjicah ustanovni občni zbor okrajne organizacije ZSKL. Mesto zborovanja in čas se
4
J^ Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! "^C
bo pravočasno naznanil. —V nedeljo, dne 7. februarja se vrši shod v Selnici ob Dravi, a 14. februarja v Marenbergu. Za slednja dva shoda se bo pravočasno objavil čas in kraj zborovanja. Na shodih poročajo odposlanci Radičeve stranke. Somišljeniki, skrbite za obilno udeležbo! Kjerkoli želite shodov, sestankov, ustanovitev krajevnih organizacij, zadrug, prosvetnih društev itd., nam sporočite takoj na naslov: Tajništvo ZSKL v Mariboru. Narodni dom. I. nadstropje.
V Kranju se je vršil v ponedeljek dne 4. januarja občni zbor okrajne organizacije ZSKL pod vodstvom tov. Jožka Benedika, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju odbora v preteklem letu. Po poročilu blagajnika je predsednik odredil volitve in so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši: Tomaž Križner, predsednik; Jožko Novak, namestnik; Jožko Benedik, tajnik in Ivan Lokar, blagajnik. Odborniki in zastopniki krajevnih organizacij: Kranj: dr. Fr. Šemrov; Predoslje: Iv. Lokar in Tomaž Štular; Šenčur: Martin Sušnik, Fr. Stružnik in Fran Juvan; Vele s o v o : Anton Danič; Cerklje: Jože Robas, Ivan Burger; H r a s t j e : Anton Kozjek; Mavčiče: Fran Toni in Janez Ješe; Straž išče: Jernej Golob; Naklo: Barle Ivan, Korenčan Franc;- Preddvor: Franc Sušnik in Janez Toporž; Križe: Ant. Oranič, Fr. Štular; K o v o r : Ivan Rozman in Janez Šlibar;
V o g 1 j e : Franc Mol, župan; Naklo.: Ivan Čebašek; Trboje: Jože Bohinc; Sv. Ana: Jakob Meglic; Podbrezje: Alojz Mi-helič. Po volitvah je podal politič-no-gospodarsko poročilo tov. Mravlje. Za njim je pa v živem govoru dokazoval potrebo, da se kmetsko ljudstvo tudi gospodarsko organizira, zlasti kmetje, ki prodajajo mleko, in sirarji. Mora se doseči zaščito domačega sira in z organizacijo prodaje utrditi enotne cene. Njegova izvajanja so bila navdušeno sprejeta. Po živahni debati je bil občni zbor zaključen. Občni zbor je dokazal, da se na celi črti rušijo klerikalne vrste in da kmet-ska misel skokoma napreduje.
Na Zdolah je bil na Sv. Tri kralje shod ZSKL pri tov. A. Šoba. Poročal je tov. Mravlje. Med drugim je enodušno sprejeta resolucija, ki popolnoma odobrava delo tov. poslanca Puelja in mu izreka neoma-jano zaupanje. Shod je otvoril z lepim nagovorom tov. A. Šoba in tudi predsedoval. Shod je pokazal velik razmah kmetskega pokreta in globoko pojmovanje kmetske misli v celem okolišu.
Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Polzeli ima dne 17. januarja 1926 svoj II. redni občni zbor in sicer ob 9. uri v prostorih g. Cizelja na Polzeli. Dnevni red je običajen, poročal pa bo tudi delegat iz Ljubljane o važnih določbah novega in v. zakona. Vse vojne žrtve gornje savinjske doline poživljamo, da se zbora udeležijo.
Razois neered za nabiralce no ih naročnikov »Kmetskega lista".
Razpisujemo za nabiralce novih naročnikov „Kmetskega lista" sledeče nagrade :
1.	Nagrado po 5C0 (petsto) dinarjev dobi izplačano tisti nabiralec, ki nam bo do 15. februarja 1926 poslal največje število novih naročnikov in vposlal za vsakega tudi celoletno naročnino po 30 dinarjev.
2.	Pet nagrad po 200 (dvesto) dinarjev dobi nadaljnjih pet nabiralcev, ki so glede števila novih naročnikov na 2., 3., 4., 5. in 6. mestu.
3.	Deset nagrad po 100 (sto) dinarjev prejme nadaljnjih deset nabiralcev, ki so glede števila novih naročnikov na 7.—16. mestu.
Pogoj za vse je, da najpozneje do 15. februarja 1926 vpošljejo spiske novih naročnikov, ki so jih dobili v svojem okolišu in vpošljejo do takrat tudi za vsakega celoletno naročnino po 30 Din. Dne 15. februarja 1926 bo uprava »Kmetskega Lista« na podlagi svojih knjig in vpo-slanih spiskov takoj določila, komu razpisane nagrade pripadejo. Imena obdarovanili bomo javili v »Kmetskem Listu« in bomo pri vsakem navedli število novih naročnikov, ki so jih pridobili.
Za novega naročnika se ne prizna, ako se prepiše kot naročnik član družine, ki je že doslej prejemala naš list. V takem slučaju se pri-pozna nov naročnik le, če bo istočasno list naročen tudi še na staro ime.
Nagrade v knjigah, ki smo jih razpisali v posebnih okrožnicah, ostanejo v veljavi zraven tu razpisanih denarnih nagrad.
Somišljenike in prijatelje vabimo, da se čim najbolje posvetijo nabiranju novih naročnikov na »Kmetski List«. Pravico do nabiranja ima vsakdo, ki prejme našo nabiralno polo. Kdor nabiralne pole ni prejel, a bi želel nabirati naročnike, naj piše dopisnico na upravni-štvo »Kmetskega Lista«, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7.
Dopisi.
Kranjsko.
Krška vas. Dne 28. t. m. se je vršil pri nas sestanek posestnikov prizadetih pri gradbi projektirane hidroelektrične centrale, na katerem so prisotni soglasno izrekli dosedanjemu pooblaščencu g. ka-
planu Tomazinu nezaupnico, ker je stavil merodajnim činiteljem zahteve, od katerih nimamo prizadeti nobenih koristi. V interesu stvari bi tudi ostalim prizadetim priporočali, da obračunajo z ljudmi, ki ne delajo na korist kmetov priza-
detih pri omenjeni zgradbi. — Prizadeti.
Vodice. Dne 27. dec. je bil tukaj shod SLS. Poročal je g. posl. Štr-cin. Bil pa je jako žalosten in-potrt, ker se nahaja njegova stranka v tako obupnem položaju. Mnogokrat ni vedel kaj povedat. Iz zadrege mu je moral vselej pomagat Gubane. Na pričakovanje, da nam bo g. poslanec povedal, kakšne zasluge so naredili za slovenskega kmeta, o tem je sploh molčal. Omenil je, da bodo kmalu nove volitve. Mogoče, da že spomladi, v jeseni pa za gotovo. Potem je vprašal, če je kaj samostojnih na shodu. Seveda, če bi bil vedel, koliko nas je, gotovo bi nas bil milo prosil odpu-ščenja. Nadalje je prišel tudi do g. Radiča. Trdil je, da še sploh ni imel nobenega javnega shoda na Hrvatskem, pač pa tajne in zaupne sestanke. Glede shoda v Ljubljani in Mariboru je rekel, da so bili iz cele Slovenije sklicani orožniki, ki so ga stražili. Rekel je, da bi bilo boljše za SLS, če Radič ne bi hodil v Slovenijo. Sedaj še ta preklican Pucelj, ki ima tako srečo, da se priplazi do vlade, oni pa da nikakor ne morejo do vlade. Še nekaj časa je stokal in jarnral, za kar je pa škoda papirja.
Zapoge. Dne 1. januarja zvečer ob 7. uri 10. minut smo čutili precej močan potres. Trajal je le par minut.
Velike Lašče. V zadnjem času je bilo pri nas več prireditev. Dne 1. decembra smo T sokolski telovadnici obhajali praznik narodnega ujedinjenja z nagovorom in gledališko predstavo. Miklavža smo obhajali 5. decembra dvakrat: popoldne za male, zvečer za velike. Na Štefanovo smo proslavili slavnega črnogorskega pesnika Petra Petroviča Njeguša. Izvrstno predavanje o pesniku je imel g. gimnazijski ravnatelj dr. Janko Lokar iz Ljubljane, na kar so sledile deklamacije iz Njeguševega »Gorskega venca«. Na dan Sv. treh kraljev pa nam je predaval o Primožu Trubarju njegov najboljši poznavalec vseučiliški profesor g. dr. Kidrič. Naše občinstvo je z vsemi prireditvami, posebno pa s predavanji zelo zadovoljno in predavateljem hvaležno za požrtvovalnost. — Obžalovanja vredno je, da gotovi ljudje nimajo smisla za tako prosvetno delo med ljudstvom. Navajamo kot posebnost, da domači nadučitelj, ki bi vsekakor moral prvi dajati dober vzgled, ni bil pri predavanju o Primožu Trubarju. Ljudstvo si pri nas želi nadučitelja, ki bo vodja izvenšol-skega prosvetnega dela.
štajersko.
Sv. Andraž v Halozah. (Razne novice.) Od nas že dolgo ni bilo ničesar slišati. Vkljub različnim mi-sijonom itd. ostajajo tukajšnji radi-čevci trdni, kajti če so vzdržali pod najhujšim terorjem za časa Žerja-vovega režima, zakaj bi sedaj ne ostali zvesti kmetski ideji. Vendar je enkrat zboljšanje kmetsko-delav-skega položaja na vidiku in v do-glednem času dosegljivo! — Kakor čujemo, pride g. Štefan Radič osebno tudi v naše lepe vinorodne Haloze, da se predstavi osiromašene-
mu ljudstvu, da zve njegove želje in predvsem, da pouči pripadnike SLS. Haloze bodo takrat vstale kot en mož, da pozdravijo svojega vodjo! — Naš župan, pristaš SLS, hoče odložiti svoje mesto. Nek gospod se pa silno boji, ako bi dobila občina za župana — republikanca! Na vse mile viže prosi sedaj župana, naj še ostane ter se poslužuje pri tem laži, češ, vojna bo in kot župan bo-deš lahko ostal doma. — Hudo gleda in jezno se drži g. demokrat Vreg, odkar je dobil kar dva konkurenta. Poprej je bil on namreč edini mesar v kraju! Teh zlatih mesarskih časov je enkrat za vselej konec, kajti g. Petrovič ne razume šale! — Omenjamo še, da ni nihče žaloval za gostilničarjem Vrhovni-kom, ko se je poslovil iz Leskovea. Bil je neprijatelj naše kmečke »Čitalnice«. Njegov naslednik g. Gradišnik konkurira uspešno g. Vre-gu. Ja, ja, časi, ko se je pri Vregu izzivalo z »živio Orjuna« in »dol z Radičem«, so kaj hitro minili! — Tukajšnja »Čitalnica« se namerava preosnovati v »Društvo kmetskih fantov in deket«, kar je zelo razveseljivo. — Naš mežnar se je tudi že precej umiril od politične strasti. Kaj ne bi, ko so pa eselesarji ob ves kredit med ljudstvom in jim nihče več ne zaupa. Šest dolgih let so imeli v Sloveniji ogromno večino, dvignili so težke milijone dinarjev na dnevnicah, toda njihovo delo je bilo manje vredno, kot lanski sneg. — Zadnjič je leskovški ministrant strgal Radičev lepak za shod v Mariboru raz stene in ga odnesel v — župnišče. Mi smo do danes še vsikdar puščali tuje lepake nedotaknjene, eselesarsko ljubeznjivost si pa bomo zapomnili. — Eden naših najboljših pristašev, priljubljeni mladenič Ivan Gabrovec iz Strmca je smrtno nevarno zbolel. Želimo vrlemu somišljeniku skorajšnje-ozdravljenje! — Prihodnjič zopet nekaj. Pozdravljeni! — Nažo Lah.
Trbovlje. Z ozirom na »Jutro« z dne 27. decembra 1925 izjavljam sledeče: Podpisani član gerentske-ga sosveta sem v resnici predlagal, da se dosedanji kupljeni tržni prostor za ceno 170.000 Din razveljavi; ako to ni mogoče, naj se sestavi komisija, ki bo ugotovila taktična vrednost. Vse to se mi je izpod-bilo, ker so gotovo v tem oziru zapreke! Pač pa sem vztrajal, da ne pristanem za kupno pogodbo, ker je dotični prostor v najboljšem slučaju vreden samo 50.000 do 60.000 Din. Pripomnjeno je bilo, da je pogodba že sklenjena in da se ne da več razveljaviti, ker jo je tudi g. vel. župan podpisal. Moje mnenje je bilo, da zakon veleva, kar je več ko polovica preplačano, se more razveljaviti, a tudi to se je izpodbi-lo. Sedaj gospoda okoli »Jutra« pozivam na plan s komisijo, da ugotovimo našim davkoplačevalcem pravilnost bivšega gerentskega sosveta. Dalje priporočam našemu c. občinstvu, naj bo previdno pri či-tanju raznih časopisov in spominjam, da se je od več strani opozorilo na to ceno, ki je pretirana. Da je g. vel. župan pogodbo podpisal, je gotovo krivda v tem, ker trboveljskih razmer ne pozna dovolj-no. Moja interpelacija je bila po-
Naročajte in razširjate »KMETIJSKO MATICO«!
trebna v svrho štedenja pri občini, kar sem tudi povdarjal. Ne gre mi v glavo, da nekateri ta nakup tako vneto zagovarjajo. Moje stališče v gerentskem sosvetu je samo gospodarsko in socijalno, v tem oziru ne poznam nobene politike. Toliko v znanje. — Andrej Avsenik.
Sv. Vid pri Ptuju. Odkar je g. Radič na vladi, g. nadučitelj Muzek ne nasprotuje več naši stranki. — Jaka.
Rogaška Slatina. Dne 3. t. m. je
vprizorilo tuk. pevsko društvo »Sloga« času primerni igri: »Ženin iz Nazareta« in »Na Betlehem-F.kih poljanah«. Igralci so v polni meri izvršili svojo dolžnost. Posebno odobravanje so želi Jožef, Marija in Ecehiiel. Predstavo je posebno povzdignila noša originalnih svejedobnih kostumov, da je bil gledalec nehote postavljen v dobo pred 2000 leti. "Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika, kar kaže potrebo in zanimanje našega naroda za jednake prireditve. — Društvu bi svetovali, da nas v kratkem zopet razveseli s primerno prireditvijo, da se naše zimsko družabno življenje nekoliko poživi.
Sv. Trojica v Halozah. Tukaj še živimo ter pridno prebiramo
»Kmetski list«. Lani je pogorel zvonik farne cerkve, kojega pospravilo je stalo nas farane veliko denarja. Da pa niso novi zvonovi zastonj, istotako \ve vsak davkoplačevalec. Vse te ogromne žrtve nas revnih faranov ne zadostujejo našemu g. župniku in g. kaplanu, ki sta dva cd najstrasfnejših esel-esarjev v ptujskem okraju. Videla sta menda po svetu različne dome. Hajdi, tudi ta dva gospoda si hočeta postaviti svoj društveni dom z denarjem žuljevih kmečkih rok. Kakšna ironija! V revnih izmozga-nih Halozah, kjer imamo }skoraj vsako leto točo in druge uime in kjer smo farani večinoma revni in goli, kakor prazna stena, — naj stavimo poslopje 16 m široko' in 24 m dolgo, da bi se našo faro lažje peeselesarilo. Za molitev imamo cerkev, društvenega doma za izključno eselesarske namene pa v naprednih Halozah ne potrebujemo! In sta gospoda povedala marsikaj, previdno sta pa zamolčala, kolikokrat deset tisoč Din bo stalo tako veliko poslopje. Seveda to bo-mo-farani že zvedeli tedaj, ko bode treba seči globoko v žep in — plačati. Vino, edini naš pridelek, gre slabo v denar, zdaj pa naj še postavljamo revni farani eselesarjem i društvene dome!	S—s.
benega v celem okraju, a prej sta' bila dva, ki pa sta umrla. Delavnico, event. tudi stanovanje bi dobil, naj se zglasi pri načelniku kmetijske podružnice v Ljutomeru.
Pitomci kaplari Art. podof. Školč v Čupriji, želijo vsem fantom in dekletom srečno in veselo novo leto. Slavko Juršič, Zg. sv. Kungota via Maribor. Alojz Novak, Veržej pri Ljutomeru. Ludvig Krčmar, Krapje pri Ljutomeru. Franc Ko-sošak, Sv. Jurij ob Ščavnici. Milan Jureš, Ljutomer. Franc Damiš, Sv. i Miklavž pri Ljutomeru. Franc Jure, ! Štore pri Celju. Rudolf Bajde, Celje. Ludvig Liller, Ljubljana. Anton Marinič, Ljubljana. Ivan Fran-' celj, Ljubljana. Franc Oblak, Ljub-jljana. Stanko Klopčič, Ljubljana, j \nton Kržan, Ljubljana.
Cekin. Nedavno so se gotovi ljudje trudili, da bi združili Slavensko banko in Ljubljansko kreditno banko. Naša stranka je napela vse sile, da to fuzijo, to je združenje, prepreči. In smo jo tudi preprečili. Kako prav smo delali, se je kmalu pokazalo.; kajti nedavno se je zvedelo, da je morala Slavenska banka odpisati vse svoje rezerve in razen tega še stošestdeset milijonov kron delniškega denarja!! Tako izgleda najnovejša demokratarska gospodarska fotografija! Agromer-
Novice In rasEino.
Z današnjo številko smo po želji mnogih naročnikov spremenili zunanjost našega lista. Srce ostane seveda dosedanje, pošteno kmet-sko, ki bo tudi v bodoče neustrašeno branilo koristi kmetov in vseh drugih liudi. ki si služijo svoj kruh s poštenim delom, ne da bi pri tem gospodarsko izkoriščali svojega bližnjega.
Radi praznikov in radi raznih ti-skarniških ovir izide ta številka »Kmetskega lista« še le v petek. Odslej bo list zopet redno izhajal vsako sredo. V sredo se bo oddajal na pošto in ga bo najoddaljenej-ši naročnik imel v rokah že v petek ali najpozneje v soboto. Kdor lista ne bo prejemal redno, naj nam takoj javi, da napravimo proti dotič-ni pošti primerne korake. Dognano je namreč, da posebno po Štajerskem nekaterim poštnim uradnikom kar slabo postane, ko zagledajo naš list ali pa n. pr. ime naše stranke. Javite nam take slučaje, da dotičnim bolnim poštnim uradnikom preskrbimo zdravila.
Vse cenjene naročnike »Kmetskega lista«, ki doslej še niso poravnali naročnine za letošnje leto, prosimo, da to store čim preje.
Intervencije v Beogradu. Cela Slovenija se obrača na naše poslance s prošnjami za razne intervencije. Pred vsem ponovno opozarjamo, da se naj take prošnje vpoši-ljajo na tajništvo ZSKL, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 ali Maribor, Narodni dom. Nadalje opozarjamo, da stoji za nami nad 30.000 volilcev, ki imajo pri intervencijah prednost. Naročniki »Kmetskega lista« prihajajo prvi na vrsto. Končno javlja-
mo, da je tov. poslanec Pucelj, na katerega se obračajo posebno mnogi prosilci, z delom v finančnem odboru stalno zaposlen od jutra do večera in mu preostaja radi tega za intervencije le malo prilike.
Svoje somišljenike in vobče bralce našega lista prosimo, naj se pri raznih naročilih ozirajo le na one tvrdke, ki objavljajo svoje oglase (inserate) v našem »Kmetskem listu«, oziroma v »Kmetijskem koledarju« ali v »Velikem koledarju« »Kmetijske Matice«.
Zanimiva tiskovna pravda se je vršila v Ljubljani proti tov. Prepe-luhu, ki je nedavno v našem listu napisal lep članek o dobrih in slabih duhovnikih. Radi tega članka se je čutil užaljenega ne morda kak priden duhovnik na kmetih, nego neki kaplan Gabrovšek, ki sedi v Ljubljani kot tajnik SLS. Tožil je po svojem advokatu Brejcu, toda je imel, recimo, smolo, kajti sodišče je tov. Prepeluha popolnoma oprostilo!
»Kmetijski koledar« stane 10 Din, po pošti 11 Din. Je trdno vezan in Ma žepno obliko. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7.
Naročajte mesečnik »Gruda«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Celoletna naročnina 30 Din.
»Kmetijska Matica- nam sporoča, da je v nadpisu članka »Držav-žavni svet« po tiskarski pomoti prišel pri piscu pridevek »dr.«.
Ljutomer. Vrvarskega mojstra potrebujemo v Ljutomeru, kjer bi nedvomno dobro izhajal, ker ni no-
kur, svinec, banka itd.
premog, Slavenska
Močan potres se je občutil po celi Sloveniji na novega leta dan. Prišel je od juga in se je seveda posebno močno občutil v raznih krajih na Kranjskem. Praznoverni ljudje mislijo, da bo leto hudo, kei je bil že prvi dan v letu potres. Pametni ljudje na taka prerokovanja seveda nič ne dajo.
Srebrno poroko je obhajal na dan sv. Treh kraljev Ivan Bule, gostilničar itd. iz Mirne v krogu svojih prijateljev.
Rumunski prestolonaslednik Karo! je odstopil. Že med vojno se ie poročil z neko Grkinjo. Ker ni bila kraljevskega rodu, so mu starši silno nasprotovali. Končno je moral ženo zapustiti in se poročiti z neko grško princezo. Vendar svoje prve žene ni pozabil. Z drugo je nekaj časa živel, nato pa s prvo pobegnil v inozemstvo, odkoder je sedaj pisal svojemu očetu, rumun-skernu kralju, da se odpoveduje prestolonasledništvu in za vedno zapušča Rumunijo.
Zanimive slike. Na Dunaju izhaja list s slikami, ki se imenuje >Das interessante Blatt«. V novoletni številki tega lista smo našli več slik, ki kažejo, kako v mali sobici visokošolci svoje tovariše briieio za malo odškodnino. Druga slika nam kaže, kako visokošolci svojim revnejšim tovarišem popravljajo čevlje. Zopet druga slika kaže mizarsko delavnico, kjer se visokošlci uče mizarstva. Pregledu icč te slike smo se nehote domislili zbadljivih opazk proti ministru Radieu zaradi njegovih besed, naj s" srednješolci izuče tudi kakšne j obrti, namesto da cele popoldneve jbiieio žosro ali pa uganjajo v svo-; i~m prostem času druge prismoda-! rije. Iz opisov dijaškega življenja
v Ameriki vemo dalje, da si tudi mnogi ameriški visokošolci služijo svoj kruh kot prodajalci časopisov, ali pa hodijo v gostilne snažit jedilno orodje. Take fante pametni ljudje po vsem svetu hvalijo. Samo mi Slovenci smo častna izjema in pravimo še dandanes, da je pošteno delo za »študiranega«. človeka sramota! Nihče pa nam ne more povedati, zakaj bi telesno delo bila sramota.
Igra prirode. V Pragi je prišlo na svet dete, ki je čisto pravilnega telesa, samo srce visi kaker mehurček nad prsmi.
Smrtna nesreča. Pri Sv. Gregorju nad Sodražico je v gozdu smrtno ponesrečil tov. Janez Modic, posestnik v Marovčah. Bil je odločen pristaš kmetske misli in ga bomo zelo pogrešali. Zapušča vdovo in 7 otrok. Naj. v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
Umrl je v najlepši moški dobi tov. Ivan Komatar, posestnik in trgovec v Škofji Loki. Posebno se je zanimal za Kmetijsko podružnico. N. v m. p.! Preostalim naše sožalje!
Umrl je v nedeljo 3. januarja Franc Kajca, pos. in kov. mojster v Podpeči. Ranjki je bil vedno zvest naš pristaš in dolga leta občinski odbornik. Kajca je bil ustanovitelj gasilnega društva v Podpeči in vnet gasilec. Naj v miru počiva, njegovim pa naše iskreno sožalje!
Roparski umor pri Grosupljem. V nekem gozdnem jarku pod Debelim hribom pri vasici Dule (občina Grosuplje) so našli te dni človeško okostje, popolnoma oglodano od živali. Lobanja je bila prebita, kar kaže na umor. Že pred meseci se je šušljalo, da je bil ubit nek krešnjar. Sedaj je sum takoj padel na nekega mladega fanta iz Duplic pri Stari vasi. Mlajši brat, ki je bil s starejšim v gozdu in je bil priča zločina, je vse priznal in povedal, da je starejši brat res s sekiro napadel in ubil nekega krošnjarja. Morilca so že izročili roki pravice.
Nesreča na Savi. Na Novega leta dan se je pri prevozu iz vasi Ribče na kresniško stran skoraj pripetila velika nesreča. V brod, v katerega sme največ 16 oseb, je šlo 40 ljudi. Take teže brod ni prenesel in se je potopil. K sreči je na istem mestu voda zelo plitva, tako so se mogli ljudje držati broda, dokler ni prišla pomoč.
Tatovi si mislijo, da mora največ denarja biti v davkarijah, ko ves svet toži, koliko plačuje. In tako so se nedavno spravili nad davčni urad v Novem mestu. Vdrli so v veliko blagajno, a so bili menda zelo začudeni, ker niso našli niti ficka.
Dvanajst dni brez hrane. V jet-nišnici mariborskega okrožnega sodišča je bil še te dni znani konjski tat Bergles od Sv. Martina pri Vurbergu. Bergles je bil radi konjske tatvine že drugič obsojen, in sicer na pet let ječe. Ko je videl, da se bo moral preseliti iz jetniš-nice v kaznilnico preko Drave, kjer je presedel svoj čas že tri leta, se je odrekel hrani. Celih 12 dni ni jedel nič, ampak pil le vodo. Bergles je
6_Razširjala?® misel zedinjenja slovensksga. hrvaškega in srbskega kmeta
j omenjenega starega svečenika, kjer i »Dohodnina. Kako se napove-'se je pripravljal z molitvijo na <1 nje i.'t kako se delajo p'•tožbe.« cpasno pot v pričakovanju ugodne- Pod tem naslovom se- dobi za 10 ga vetra. Pred odhodom je dobil Din, po pošti za 11 Din pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7., izvrstna knjižica, ki bo koristila posebno sedaj januarja, ko je treba delati napovedi in ko bo na predpise treba vlagati pritožbe.
Robinson — knjiga /a našo irJa-<lino. — Pravkar je izšla v založbi tiskarskega in litoprafičnesra zavoda I. Blasnika nasled. v LiubPani prekrasna »Povest o Robinsonu«, ki io je za angleško mladino priredil Kaiblen Fitzgerald, v slovenščino pa preložil moister našega jezika Bogu mil Vdovič. Kniiga ie okrašena s 26 lepimi štiribarvnimi slikami, ki jih ie po izvirniku slike posnel litografični zavod založnika tako umetniško dovršeno, da so nekatere slike celo izdelane kot one v originalni izdaji. Vdovičeva slovenščina je izredno lepa in blagoglasna tako, da je ta izdaia Ro-binsona izreden kniižni dogodek za naš narod, kajti lahko se reče, da takšne knjige nima vsak narod. Knjiga je nameniena zlasti mladini, pa tudi odrasli jo bodo brali z užitkom. Cena broširani kniigi ie Din 15.—trdo vezani pa Din 20.—, po pošti Din 1.— v^č. Dobi se pri nas v vseh kniigarnah in naravnost pri založniški tvrdki, to ie pri I. Blasnika nasled., d. d., ti-
obsoienec še usnjato pokrivalo, segajoče čez obraz, vrat, globoko na prsa in z vdelanimi šipami na obrazu za oči in usnjato rokavice. Po izjavi svečenika, ki je v svoji tridesetletni službi odpravil sedemsto zločincev, se je komaj vsak deseti vrnil. Tisti, ki so se srečno vrnili, so pripovedovali, da raste drevo ob potoku, je srednje rasti Tn ima še pet do šest manjših dreves krog sebe. Tla so iz rjavega peska in debelega kamenja, ki zelo otežkoča dostop do drevesa. Razen omenjenih mladih buhon upasov ne raste ničesar drugega. Vsa okolica je polna mrličev. Toda ne samo človek, temveč tudi ribe v potoku, ptiči po zraku, podgane, miši in drugi mrčes ne more živeti daleč naokrog. Kar doseže sopara tega drevesa, to pogine. Nabirati strup je mogoče samo pni močnem vetru, ki mora pihati v smeri nabiralčevega obraza, da odnaša strupeno soparo buhon upasa proč od nabiralca. — Kako je postalo strašno drevo? Pripovedka razlaga postanek strašnega drevesa tako-le: Pred več sto leti je živel narod v tej zapuščeni pokrajini. Ljudje pa so se vdali grehu Sodome in Gomore. Zato je Mohamed izprosil od Boga strašno drevo, da je uničil sramoten rod. Malajci so častili to drevo kot posvečeno božje j skarski in lito?rafični zavod sredstvo.	I Ljubljani, Breg štev. 12.
Prijava mlmh žrfpi/ n orr edbo rr novem
bil 21. decembra premeščen iz jet-nišnice v kaznilnico. Bergles je prekosil z 12 dnevnim štrajkom vse umetnike v gladovanju, ki so se dosedaj producirali v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča. Pred Berglesom je gladoval v zaporih jetnišnice neki srbski akademik, ki pa je zdržal pri sami vodi brez hrane le 7 dni.
Na Bavarskem je vlada naročila, da se v pustnem času ne smejo prirejati nikakšne večje zabave, češ da je gospodarsko stanje naroda preneugcdno. Manje zabav in več dela, tako pravi vlada. Plesi v malem obsegu so dovoljeni le ob so-botih in nedeljah. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se tudi pri nas v pustnem času malo manje mislilo na zabave, pri katerih se po nepotrebnem zapravi mnogo denarja?
Velike poplave so bile na dan starega leta na Francoskem, v Belgiji in v Nemčiji radi trainega de-ževia. Uničenih ie mnogo hiš, a posebno ie velika škoda na poljih.
Amundsen, ki ie lani z zrakoplovom skušal doseči severni tečaj, a cilja ni dosegel in je skoraj zmrznil v večnem ledovju, se pripravita na nov polet proti severu. Zračno ladjo mu tokrat gradiio v Italiji. Na ladji ho 15 ljudi in živeža za en mesec. Leteti mislijo na severni tečai, a tam ne pristati, nego takoj nadaljevati pot proti Alaski. Ladja bo nosila norveško zastavo.
Neumnost. V Ljubljani izhaja listič pod imenom »Mladi junak«, ki si postavlja nalogo pridobivati mladino za treznost. Duhovitost lista med drugim dokazuje ta-le dovtip: Večnost. — Nacek razlaga materi, kako velika je večnost, s temi besedami: Mislite si, da bi ljudje vse hlebce kruha in vse žemlre zmetali v morje in iz tepa napravili en sam hlebec. Ta bi bil p-otovo velik — pa večnost ie še veliko večja.« Tn še mnogo takih se znebi »Mladi junak«. Škoda, da lepa misel cesto pride v oblast bedakov.
Avtomobil se vedno več vporab-lia. V Ziedinjenih državah ameriških pride en avtomobil že na vsa-1'o peto. na Angleškem pa na vsako dvaintrideseto osebo.
74 samomorov je bilo izvršenih v Berlinu v enem samem tednu in sicer v tednu pred zadnjimi božičnimi prazniki. Največ teh nesrečne-žev je potmala v smrt beda, ki ie trkala na duri ravno pred prazniki.
Streha se je udrla na kolodvoru v Darmstadtu v Nemčiii in je pokopala pod seboj 16 oseb.
Trgovca % dekleti je policija vlo-vila v Maribor. Potoval je z Dunaja s 151etnim dekletom, katero je hotel odpeljati v Albanijo in tam prodati.
Samomorilka se je skesala. 19-letno dekle se je v Trstu v samomorilnem namenu vrglo v vodnjak. Ko ie prišlo v vodo, pa je začelo vpiti in klicati na pomoč. Prihitel je oče. vzel vrv, napravil zanjko in vrgel dekletu, ki je že popila nekaj vode, a je vrv še vseeno zagrabila in bila tako rešena gotove smrti.
Kje ie avtonomija, ki nam jo je mariborski »Lažnjivi Gospodar« tolikokrat obliuboval? Tako se sprašujejo sedaj ob novem letu p'o-
V bno štajerski kmetje in naročajo j Kmetski list«, ki edini pošteno i brani kmetske koristi, ker je v rokah kmetov samih in ne v rokah pokvarjene gospode.
»Sokol« in demokratarija. Beležimo, da bo Pribičevič v Ljubljani zboroval v novi zgradbi Sokola na Taboru. Za ta dom so prispevali tudi naši somišljeniki. Naj demokratarija še trdi, da Sokola ne izkorišča v svoje strankarske namene.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani se imenuje nov denarni zavod, ki ga vsem somišljenikom toplo priporočamo. Urad ima v Tavčarjevi (Sodni) ulici štev. 1 v Ljubljani.
. Eselesarji in demokratarji že sedem mesecev napovedujejo padec sedanje vlade. Bodite vztrajni ■ in prerokujte naprej!
Žagovna kot gnojilo. Naši živinorejci rabiio kot steljo večkrat ža-govno, če jim primanjkuie druge vrste stelje. Naravno je, da je tak gnoj slabejši nego gnoj iz slame. V zemlji se slabše razkraja nego drugi gnoj. Svež gnoj iz žagovne je vroč in zelo vpija vodo. Najprimernejše se uporabi, če se kompostira, oziroma zipeša z drugim počasi se raz-krajajočim gnojem ter napravi iz njega mešanec. Gotovo je, da svež gnoj iz žagovne škodljivo učinkuje na peščenih tleh, če se uporablja v navadnih množinah. Če je pa tak gnoj razkrojen, potem je za peščena tla izboren. V splošnem pa učinkuje najboljše gnoj iz žagovne na težkih ilovnatih zemljah. Če napravimo iz njega mešanec, potem ga zmešamo z apnom in drugimi takimi snovmi, posebno pa z gnojnico. Če leži tako leto dni, je gotov in potem ga lahko razvozimo.
Drevo smrti. V tropičnih krajih, zlasti v vzhodni Indiji rastejo drevesa, ki se odlikujejo po svoji strupenosti. Malajci so rabili strup takih strupenih dreves tudi za svoje pušice. Najstrašnejše je drevo Buhon upas. Njegov strup je *ako učinkovit, da okužuje zrak po več kilometrov na okrog, a neposredna bližina povzroča smrt. Drevo se imenuje buhon upas in je bilo znano nekaterim pred sto leti, a raste še dandanes. Buhon upas raste na otoku Java. Pokrajina, kjer uspeva drevo, je do deset milj na okrog pusta, nerodovitna, visoko gorovje loči od ostalega sveta ta kraj, ki je brez vegetacije in živali. Na lažje prehodnem mestu gorovja je stala takrat baje koliba starega svečenika. Od tu so pošiljali domačini na smrt obsojene zločince po strup drevesa buhon upas. Če ga je prinesel, je bil oproščen kazni. Strup sam je zgoščen sok drevesa, ki se kakor smola cedi skozi lubje drevesa. Rabil se je za orožje. Bil je visoko cenejn in kupčija ž njim je donašala otočanom izdaten dobiček. -t- Strašna je pot za zločince. Obsojenemu zločincu so dali na pot kovinsko pušico, ki jo je moral napolniti s strupom, in pa navodila za pot, zlasti pa, da se naj ravna po vetru. Vse pa se je moralo opraviti hitro, kar je bil glavni pogoj za uspeh nevarne ekspedicije. Po tem pouku so odpremili nesrečneža do
Vsi vojni invalidi, vdove in sirote se morajo po novem invalidskem zakonu prijaviti v svrho prevedbe. Rok za prijave traja le tri mesece pn sprpjemu zakona in mine dne 17 februarja 1928.
Po tem roku vložene prijave se gotovo ne bodo več upoštevale, zato naj vsak pazi, da pa ne zamudi. Prijave sprejemajo pristojna okrajna sodišča (kjer prijav-ljenec sedaj stalno stanuje). Vsak kdor se prijavi mora prinesti s seboj:
1.	Potrdilo ministrstva za socijalno politiko, da mu je od specijalno komisije priznana pokojnina. Ker specijalno sodišče v Beogradu še dosti slučajev ni rešilo in še mnogo invalidov, vdov ali sirot ni dobilo takih potrdil ministrstva za socijalno politiko, naj vsi dotični pri prijavi pred sodiščem izjavijo, da še nimaio teh potrdil in da jih predlože kadar j i Ji bodo dobili bodisi tudi že po preteku roka za prijavo to je 17. II. 1926.
2.	Sklep deželnega ali okrožnega sodišča, da mu je priznana ali odmerjena pokojnina in event. drugi pripadki. Kdor ima tak sklep poleg gori navedenega potrdila ministrstva socijalne politike, naj ga vseeno predloži.
Kdor pa ima potrdilo ministrstva o reviziji specijalne komisije in ne sklepa deželnega ali okrožnega sodišča o pokojnini, naj to pri sodišču navede, izkaže pa naj se z invalidskim uverenjem, vdove, sirote ali svojci pa s plačilno polo nekdanje vojaške intenda.nce ali odrezkom nakaznice.
3.	Potrdilo pristojne linančne uprave, to je Računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da mu pokojnina ni ustavljena. Kdor se zglasi sam pri računovodstvu v Sentpeterski vojašnici v Ljubljani, mu bodo tako potrdilo takoj izstavili. Sicer je pa izvršni odbor Udru-ženja vojnih invalidov izposloval, da bo omenjeno računovodstvo uradno razposlalo taka potrdila vsem, ki jim pokojnina ni ustavljena, odnosno nekaterim navedla; zakaj je prekinjena. Oni, katerim pa je ministrstvo ustavilo pokojnino, računovodstvo no bo izdalo ali poslalo takih potrdil. S tem bodo nekako obveščeni, da
j so predlagani potom specijalne komisije za redukcijo.
Kdor bi od onih, ki prejemajo redno pokojnino slučajno ne prejel takega potrdila do 25. januarja 1928, si ga mora poskrbeti pred 10. februarjem 1928 sam, r7a more prijavo še tolik« pravočasno izvršiti, da bo lahko poslal potrdilo <*kr sodišču, da se je prijavil računovodstvu v svrho na^aljnega nepreki^jenesra nakazovanja. Računovodstvo mora imeti vsa potrdila sodišč v rekah do 21 februarja 1926.
4.Potrdila kolika je plačal davka za časa onesposobljenosti (pri vdovah in sirotah tu dri mož ali oče) in koliko ga plačuje sedaj To potrdilo si mora preskrbeti pri davčnem uradu vsak sam. Davkarije so iih dolžne po zakonu izstaviti brez takse. Nekateri bodo event. morali iskati taka potrdila pri dveh davčnih uradih- in sicer tam. kjer 90 bivali stalno za časa. onesposobljenja in tam kjer prebivajo sedaj.
Aktivni upokojeni oficirji invalidi mora io poleg vsega gori navedenega predložiti še dekret o upokojitvi.
Družinski očetje in matere ter oni. ki vzdržujejo starše ali svojce, naj vprašajo pri prijavi, katere dokumente jim je treba še naknadno predložiti glede priznanja dodatkov.
Potrdila, ki jih izdajajo sodišča pri prijavi. je treba brezpogojno najkasneje do 21. februarja 1928 postati Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine v Ljubljani, Šentpeter-ska vojašnica, najbolje priporočeno ali osebno. Kdor no predloži notrdila do tega dne, se mu pokojnina prekine.
Sodišča morajo sprejeti sploh vsako prijavo. Ker ne ve nihče, kdo je predlagan za redukcijo posebno državni nameščenci, ki ne prejemajo pokojnin in se jim ni mogla ustaviti, naj se vsak prijavi sodišču,
Reduciranci bodo po novem zakonu še-| le dobili obvestila ali je -redukcija potrjena ali ne. Vsak reduciranec bo imel pravico 6 mesecev za obnovo postopanja.
Iavr&ni odbor t Ljubljani
Pridobivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!
Sli?® v nemarnosti,
Svoj kratek dopust leta 1919. sem preživel v svojem obsotlskem rojstnem kraju, v Kapelah pri Brežicah. V sotlski dolini pridelujejo od nekdaj precej sliv. Pred vojno so dohajali v te kraje, posebno na Bizeljsko, tuji podjetniki slivarji, ki so nakupovali slive, jih s svojimi ljudmi deloma na mestu lupili in sušili ter potem izvažali. Ti »lu-parji« pa niso lupili samo sliv, ampak prav pošteno tudi kmete, ki so za svoje sadje le malo izkupili.
Mladih slivnih nasadov v brežiškem okraju žal ni mnogo, pač pa precej starih, iz večine zelo zanemarjenih. Ti so naravno najboljša paša za razne bolezni in škodljivce. Žalosten prizor: oddaleč spoznaš, da to sajastočrno drevje trpi in umira. Tudi sad, v kolikor ga še more roditi, je reven in takorekoč zavit v žalno, sajasto obleko. Vzrok je majhna živalca, neka vrsta uši, kapar ali tudi škrlatnica imenovana.
Po povratku z jesenskega dopusta sem se o stvari razgovarjal z veščakom g. dr. Fuliaekom pri dunajski postaji za varstvo rastlin, ki mi je pritrdil, da gre za slivnega kaparja (lecanium corni Bohe), ki ogroža slivne nasade v premnogih krajih bivše Avstrije.
Marca 1919 mi je poslal kapel-s ki nad učitelj Fečuik par vejic od napadenega drevesa, ki sem jih takoj ponesel v dr. Fulmekov oddelek omenjenega preskuševališča — s pričakovanim rezultatom: kapar. Iz Pečnikovega pisma navajam to-le:
»V prvi vrsti nekaj opazk k tej novi bolezni, katera napada naše slive že nekaj let sem. Naši ljudje pripisujejo to večinoma solnčnemu dežju, kar imenujejo n. pr. Piše-čani »mana«. To ti je res lepa mana, katero bi stari Izraelci menda drugače krstili. — Po mojem mnenju bo temu kriva neka glivica, ki je podobna peronospori, odnosno kaki plesni. Ako opazuješ tako napadeno vejo, najdeš le na vrhnjih delih kože rusasto barvo (na kvišku obrnjenih delih), kar bi skoro dokazovalo, da prihaja to od solnč-nega dežja. Na spodnji strani se je pa naselila na mnogih vejicah škrlatnica, katera čisto gotovo povzroča, da se veje sušijo. Da tudi listi počrnijo in se posušijo Ti je zna-
no,<<	marec;, v „.
Tako Pečnik. Dr. Fulmek mi je sredi aprila, medtem dal svoje poročilo o stvari
je nepremično, doraslo telo škodljive živalce (kaparja). Kapica se drži čvrsto vejice; pod njo najdemo ne-broj drobnih jajčec, zalego. Iz jajčec pridejo nove, torej mlade uši, ki so jako majhne in se kmalu razlezejo po vejicah in listih. Na spodnji strani lista se opazuje množica rdečkasto ali bledorumenih, luski-nastih kaparjev mladičev. Kakor vse uši, srka tudi kapar s svojim razmeroma zelo dolgim nitkastim rilčkom sok iz svoje žrtve. Ima seveda ušje svojstvo, da se strašno naglo množi in razširja. Trsna uš uničuje cele vinograde, ta kapar pa velike slivne nasade, ako se mu da prilika, da se neovirano razpase.
Poganki in listi so črni, kakor .bi bili s sajami potrošeni. To je res glivica, ki se naseli in najde dobro pašo na svetli, lepljivi, sladki tekočini, ki jo izločuje živalska zaje-dalka, kapar (»mana«).
Pozimi je gladki lub (koža) drob-nejših vej včasi poln rdečkastih, drug pri drugem čepečih, ploščna-tih mladih kaparjev. Ti ostanejo vedno na istem mestu; razlesti se morejo namreč le pravkar iz jajčec izlezle mlade uši, dokler so torej še v prvem štadiju razvoja (ličinke).
Lub (koža) in poganki se pola-doma posuše, in sicer od vrha navzdol. Drevesna krona je uničena; sadu seve ni več.
Isti škodljivec napada v razni meri tudi druga drevesa, n. pr. breskev, črešnjo, jablano, hruško, oreh, vinsko trto, akacijo itd.
Pokončevanje kaparja je nujno in najuspešnejše v zimskem času:
1. Drevesna krona se razredči (pregoste veje se odstranijo); suhi, mrtvi poganjki in bolne veje se do zdravega mesta odstranijo; vsi od-
Ako kapar močno nastopa, je pri pcročljivo dvakratno škropljenje (pozno jeseni in rano spomladi).
Polovičarsko delo je tudi tukaj zanič, samo potrata časa in sredstev.
Poletno pokončavanje, v dobi bujne vegetacije, se ne sme vršiti kar splošno (po vsem drevesu) s karbolinejem, že celo ne v navedeni koncentraciji; tako bi namreč uničili prej rastlino kot zajedalko. Mlade uši se pa razlezejo najbolj med cvetjem (tudi že prej in še pozneje). ,V tem času nam dobro služi razredčeni tobačni ekstrakt sam ali kot mešanica z mazavim milom ali z nečistim špiritom. Potrebna navodila za ta način pokončevanja kaparja dajejo veščaki in strokovne organizacije (n. pr. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Kmetijska družba). Po teh se dobivajo najlaglje in najsigurneje tudi primerna pokon-čevalna sredstva, od katerih smo navedli v tem spisu samo nekatera.
Slovenska sliva nima in ne bo imela nikoli trgovskega pomena kot srbska, bosanska in slavonska, vendar jo skušajmo ohraniti za domačo uporabo. %
Ravnatelj Andrej Žmavc, Maribor.
to sedaj, če si kmetovalec mora najeti posojilo radi izboljšanja gospodarstva, radi nakupa živine, radi nesreče ali radi prevzema posestva. Če mora v takih slučajih plačevati večjo obrestno mero, kakor pa je donosnost njegovega posestva, potem je revež prej ali slej izgubljen.
Bodi pri tej priliki omenjeno še, da je bila obrestna mera za posojila pri kmetskih posojilnicah vedno nižja, kakor pri zavodih, ki imajo zaposlen svoj denar v industriji in v veletrgovini, kajti donosnost industrije in veletrgovino, je dosti večja, kakor donosnost kmetije. Iz tega sledi, da se naj kmetovalci zvesto drže svojih kmetskih denarnih zavodov. Vse prihranke tja, a isto-tako v slučaju potrebe iskati posojila le istotam.
Obrestna mera.
Sedaj ob novem letu se v kmetskih posojilnicah razpravlja tudi o obrestni meri za hranilne vloge in possjila.
Obrestna mera zadnje čase stalno pada. Bili so časi, ko se je za vloge plačevalo ponekod po 15—20%, a za posojila se je jemalo 25—30% in tudi še več. To se v zadnjem času naglo spreminja in bližamo se nekako razmeram, v katerih smo živeli pred vojno. Tega naše kmet-ske posojilnice ne smejo prezreti.
Točnih navodil, kako visoka sme biti obrestna mera za hranilne vloge, ni mogoče dati, ker pri tera
padki se zberejo in takoj sežgo; vprašanju igrap važno vlogo razne isto velja tudi za odpadlo listje; i krajevne okolnosti, ki so pri vsaki priporočljivo je prekopavanje zern- posojilnici drugačne. Povprečno pa
se more reči, da bi se smela obrest-
Ije pod vso krono
2. Temeljito škropljenje (takorekoč pranje) vseh ušivih drevesnih delov — posebno vršičev — z drevesnim karbolinejem, ki se v vodi raztopi; vzame se 10%na mešanica (10 litrov karbolineja in 90 litrov vode), ki se pridno meša in ž njo škropi o južnem vremenu (kadar ne zmrzuje) — sicer v vsakem zimskem času — do par tednov pred' pomladno vegetacijo (november, marec), v dolgi zimi izjemoma do
na razpolago, ki je izšlo tudi že v strokovnem časopisju in ga tem potom v kar mogoče skrajšani, malce spremenjeni obliki podajam tistim, ki se za to zanimajo.
Stara zanemarjena slivova drevesa napada vedno silneje kapar. Tanjše veje in tudi drobne poganjke pokrivajo svetlikaste, rjave, za poprovo zrno debele »kapice«. To
* Ta članek sem spisal spomladi 1919 na Dunaju, a se mi je ob selitvi v domovino pomešal med druge stvari; svojo prvotno vrednost ima še danes, zato ga objavljam.
Ali: Mazanje samo debelejših napadenih delov (debla in vej) v poletnem času s 30%, pozimi s 40% drevesnim karbolinejem (dendri-nom). Paziti je, (la ne zadenemo brstov (očes), ker bi jih s tem uničili. Tudi mazanje z žveploapneno brozgo se je dobro obneslo (na 1 liter brozge se prilije 2—3 litre vode). Uporablja se jeseni ali pomladi, preden drevje odganja.
* Prav tako se v najnovejšem času uporablja 10 odstotna raztopina kajnita (znanega umetnega gnojila), ki ima še to prvotno nepričakovano prednost, da izredno pospešuje rast drevesa, kakor so pokazali takoimenovani stimulacijski poizkusi. P is.
na mera za vloge gibati med 5 do 7%. So zavodi, ki nudijo še danes mnogo več, celo 10%, 12% in še več. Toda že pred vojno je veljalo, da so zavodi, ki nudijo abnormalno visoke obresti za vloge, slabi, nezdravi in da jim previden gospodar ne sme zaupati svojih prihrankov. Isto velja tudi sedaj. Zavod, ki dobro stoji, daje za vloge nizke obresti, 5 do 7% in nič več.
Kar se tiče obrestne mere za posojila, naj se kmetske posojilnice pred vsem zavedajo, da kmetijstvo visoke obrestne mere ne prenese. Računa se, da kmetija nese okroglo 4% obresti. Ako mora kmetovalec v izjemnih slučajih delati s posojili in za posojila plačevati 10% in še več, tedaj je očividno, da mu taka posojila delajo le izgubo. O tem morajo vodstva kmetskih posojilnic dobro razmišljati in urediti poslovanje tako, da bedo kmetovalci prejemali posojila za čim najnižjo obrestno mero. Zadolževanje kmetijstva silno naglo napreduje. Čim bolj rastejo kmetska posojila, tern važnejše je, da je obrestna mera za ista nizka. Posebno važno je
II. vinski sejem v Središča.
Vinarska zadruga »Ljutomerčan« prire^
di tudi letos svoj običajni vinski' sejem, združen z vinsko razstavo, -v eni največjih dvoran v Središču, deset minut od kolodvora. Ta prireditev se bo vršila \ torek dne 19. januarja 1926 ob 11. uri pred-poJdne. Ponujena vina s<o do tedaj že čista, kažejo svoj značaj in kupcu se ni treba bati, da bo kupil »mačka v žakljuc. Nudila se bodo samo zajamčeno pristna, stara in nova ljutomerska vina vseh.vrst in raznih vrhov. Dobite lahko mešane vrste ali sortirana vina kakor: šipon, rizling, burgundec, silvanec, tram.in.ee, mu-škatni silvanec itd. iz Jeruzalema, Kajžar-ja Brebrovnika, Litmerka, Koga, Vinskega vrha, Strmca, Bovca, Gomile itd. Te razstave in sejma se bodo udeležili vsi vinogradniki ljutomersko-ormožkega okoliša. Cene bodo zmerne, nepretirane in kakovosti blaga odgovarjajoče. Zadruga »Ljutomerčan« bo vrgla na trg v svrho reklame 5 vagonov zajamčeno pristnega ljutomerskega vina po 6, 6.50 in 7 Din, da doseže namen prireditve, ki obstoji v tem, da spoznajo cenjeni odjemalci naša pristna ljutomerska vina na licu mesta, in da se seznanijo s producenti v svrho nadalj-nih kupčijskih zvez.
Inozemcem, katerim konvenirajo radi visoke izvozne carine in prevoznih stroškov izbrana vina, se bodo nudili .sorti-menti naših vin v vagonskih pošiljatvah, ker bo zadruga zbirala v svojih kleteh »razstresene ude< kakor pravi pesnik. Tudi domačim restavraterjem in hotelirjem naših zdravilišč in kopališč, ter kolodvorskih restavracij se nudi ob priliki tega vinskega sejma možnost, da izrazijo ■svoje' želje in si rezervirajo pri zadrugi njihovim potrebam odgovarjajočo kapljico za sezono.
Železniške zveze so zelo ugodne!
Udeležite se torej te razstave in sejma in poskusite naša pristna ljutomerska vina na licu mesta!
Trgovinska pogajanja so se pričela med našo državo in Anglijo ter med našo državo in Francijo. Z obema državama je Jugoslavija v živahnih trgovskih stikih, zato je koristno, da dobimo z istim čim-preje trgovske pogodbe. Minister trgovine je, kakor je znano, dr. Krajač, odličen član Hrvatske se-ljačke stranke.
Vinski sejmov Metliki. Tukajšnja vinarska zadruga priredi v četrtek 28. januarja 1926 ob 12. uri v prostorih Narodne čitalnice v Metliki veliki vinski sejm združen z razstavo prvovrstnih starih in novih vin iz vseh vinskih goric metliškega sodnega okraja. Vsa vina bodo prejšnji dan strokovnjaško preizkušena in ocenjena. Izbira bo velika, cene primerne.
/
Vsak naš pristaš mora biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«!
KMETSKI HR
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po najugodnejšem oljrestovonju. — KREDITI v tekočem računu. - ESKONT MENIC. - INKASO. Račun poštne hranilnice it 14257. — Brzojavke „KMETSKIDOM".
m
¥
I
OM
k
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
U illLll
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1, pritličje
POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostn h papirjev. —
ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. POSLOVNE URE: od 8—12>/, dopoldne in od 3.—4V, Dopoldne.
Tetefon 913
Edino n»iboi'ii šiirairii stroji in kolesa
s« le Josip IPetelinc-a
Ljubljana
(blizu Prešernovega sporna nikti ob vodi)
znamke Gritiner, Phdnsx in Hd!er
za rodbinsko, obrtno In Industrijsko rabo. Pouk: v -vezenju in krpanju brezplačen
Večletna garancija - - Delavnica na razpolago
W
RANO NI J A/
osrednja gospodarska zadruga
MARIBOR
Prodaja krompirja in jabolk v vsaki množini nad 50 kg; preskrba kmetijskih in gospodarskih potrebščin.
Prostori v M Ijskl ulici Iv. 12 na dvorišču
(prej „Orient").
Mi Mi pie-
lilm stroji na svetu
znamke DUBIED
za obrt !n industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo.
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
VRT
Ož^m nja in drugovl, dr. 2 o. žai'., Merbor j
j. Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih j j dreves (čepov) v najplemenitejžih vrstah in < I vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame- j | rikanskih podlogah, kakor tudi eepe in pod- | | loge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospo- ( j darskih rastlin. Cvetje v loncih in razno j | okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. j j	Zahtevajte cenike.
Z splošno
kolarstvo
kakor trpežne vozove, vo-žič«e, kočije in za vsa v to stioko spadajoča dela se priporoča
Alojzi! Židan
koiar
Delo lično I Cene ugodne!
Kroiači, šivilje in nešiviljel S 1. februarjem pričetek .
krojnih tečaj v
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto polom učnih risb.
Dipl. krojna šola, Stari trg št. 19/1., Ljubljana.
Združene opekarne
d. d.
Ljub jana Miklošičeva cesta 13
preje
Vidic»Knez
tovarne na Viču in Brdu
nudijo t poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno eli dvem« zarezama kakor tudi boirovcev (bi-ber) In zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
Stekleni strešnik vedno v zalogi.
TISKARNA
RKU
TRGUV. - INDUSTRIJSKA D. D,
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva 13
TELEFON ŠTEV. 552 imMimiiftittiiui mi miiiiiiinuiiimiit TISKA ČASOPISE KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRG. TISKOVINE I. T. D. Illilllllllinilillllliilllllliiilllllllllllllllilll
Lastna knjigoveznica.
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate,
palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot oerilo, kompletna potreosčineza čevl arje, krojače, sedlarje in šivilje
v U-bljani
ob vodi, b.izu Prešernovega spomenika.
Na veliko in malo! ^GaBRBBBlO^
PODRUŽNICE:
Maribor. Kamnik. Slovit lope, iiovo mesto, Ptuj, Rakek, Sioveiijgratiec, Prevalje.
Dunajska cesti št 4 U lastni s!aubi).
Kapital in rezerve Din 19,500.000'-.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkul&ntneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458
Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. — Za Konzorcij »Kmetskega lista«: IVAN PUCELJ, narodni poslanec. — Za tiskarno »Merkur«: ANDREJ SEVER.