štev. 1. i poštnina piafana t gotovini X*jjtibl jana, dne 6. januarja 1926. 42594 Leto VIII. Vsakdo uživaj vss sadov« svojega dela lf» marljivosti I Izhaja vsako sredo. Naročnina: sa celo leto Din 50 -za pol lela . 15" ~ za inoxe*nstvo za celo leto Din* 50--■ Inseraii po tartfu - Pis-nienim vprei«nj«tra naj se pritoži inamkp"»a odgovor. — Nefrankhrana pisma sc ne sprejmejo wZveze slovenskega kmetskeas ljudstva". Rokopisi 89 n« vračalo. - Plača In !oSl so v Ljubljani. — Uredništvo In uprava je v Ljubljani v Kolodvorski olicl Slev. 7. — Telefon tnter. Jt. 59«. - Račun pri peli. čekovnem zavodu K. 11.S«. Naš boj za izenačenje davkov. Davki niso enaki. Največja krivica se nam godi glede davkov, Jstina je, da so razne pokrajine, med njimi Slovenija, preobremenjene, med tem ko Srbija plačuje, razmeroma zelo malo. Poznavalci tozadevnih številk trdi- j jo, da pride v Srbiji na vsako osebo letno 18 Din davka, v Sloveniji pa 109 Din. A še hujše je prizadeta Vojvodina, kjer pride na osebo celo 145 Din davka letno. Razume se, da je tudi Hrvatska močno obremenjena in vobče vsi prečanski, to je izvensrbski kraji. Tako stanje je trajno nevzdržljivo. Nevzdržljivo ne le radi tega, ker je n. pr. siromašni Sloveniji naloženo večje breme kot ga more slovensko gospodarstvo prenesti, nego je nevzdržljivo tudi iz razloga, ker je nepravično. Vsi smo državljani ene in iste države. Kdo more ^pž^ičiti neenako postopanje napram državljanom glede davkov? Enaki smo na papirju, ne pa tudi v dejanjih. To mora prenehati! Naš boj za izenačenje od leta 1921 do 1925. Mi smo se vedno zavedali važnosti tega vprašanja, kar smo dokazali že 1. 1921., ko smo prvič sodelovali v vladi. Glavna naša zahteva pri vstopu v vlado je takrat bila, da se mora takoj izdelati načrt za izenačenje davčnega zakona. In res se je na podlagi naše zahteve sestavila komisija, ki naj tak zakon pripravi. Ko smo koncem 1. 1922. izstopili iz vlade, je bila komisija z delom že gotova. Zakonski načrt je bil izdelan, toda nobena poznejša vlada se ga ni lotila več. Naši samostojni demokrati in eselesarji so ponovno soodločevali v vladi, vendar niso vprašanja glede izenačenja davkov spravili niti za korak naprej, nego je do vstopa radičevcev v vlado ostalo tam, kjer je bilo, ko smo mi koncem 1. 1922. izstopili iz vlade. Sporazum in davki. Letos so radičevci sklenili sporazum z radikali, a prva zahteva radičevcev je bila, da se morajo davki izenačiti. Brez izenačenja davkov ni sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi, kajti brez izenačenja ni enakosti, a sporazum brez enakosti je nemogoč. Naša, to je Radičeva stranka se tega dobro za- veda, zato ne odneha. Zaveda pa se tudi zelo dobro, da onim Srbom iz Srbije izenačenje davkov ne diši, kajti kakor bi izenačenje davkov pomenilo za Slovenijo znižanje davkov, tako bi isto moralo pomeniti za Srbijo zvišanje davkov. In te slednje okolnosti se poslanci iz Srbije boje. Sedaj je narod v prečan-skih krajih nezadovoljen, po izenačenju davkov pa bi se ta nezadovoljnost prenesla v Srbijo, med tem ko mora pri nas na vsak način nastati olajšanje. Med tem ko danes pride v Srbiji na osebo letno 18 dinarjev, a v Sloveniji 109 Din davka, bi pri izenačenju na podlagi sedanje obremenitve prišlo potem na vsako osebo okoli 50 Din. Za Slovence bi tako izenačenje pomenilo znižanje za dobro polovico, za Srbi jance pa bi to pomenilo trikratno povišanje napram sedaj. Tako povišanje bi seveda: povzročilo v Srbiji veliko ogorčenje in tega se tamkajšnji poslanci najbolj boje. Zato tudi ne kažejo za davčno izenačenje nobenega navdušenja. Znižanje državnih izdatkov. Radie kot pameten politik vidi vse te ovire. Toda on vztraja pri svoji zahevi in ne odneha: Brez izenačenja davkov, pravi Radič, ni sporazuma. Toda vsa Radičeva velikost se vidi šele v tem, da ne postavlja samo zahteve po izenačenju davkov, nego išče pota, po katerih se da doseči ta cilj tako, da bodo zadovoljni tudi oni v Srbiji. No in Radič je našel pravo pot. On pravi: Najpoprej je treba sedanji državni proračun, sedanje izdatke v državnem gospodarstvu znižati do skrajnosti. Štediti je treba povsod! Ministrstev je preveč, uradništva je ponekod preveliko število, za razne komisije, posebno v Beogradu, se razmetavajo po nepotrebnem stotine in stotine milijonov itd. Strogo varčevanje je treba uvesti in s tem znižati državne izdatke za eno tretr jino ali še več. Na ta način se doseže v celoti dosti manjše davčno breme, a s tem se bo lažje našla podlaga za izenačenje davkov. Celokupno breme bo mnogo manjše, kar bo imelo za posledico, da se bodo pri izenačenju davki v Srbiji pač povišali, a ne bodo se potrojili, kakor bi se, ako se izenačenje izvrši na podlagi sedanjega državnega proračuna, za katerega se imamo v veliki meri zahvaliti tudi gg, eselesarjem in demokratom. 10. Ne odnehajmo! Davki se morajo izenačiti! Taka je naša politika, taka je politika prave kmetske ljudske stranke. V polni meri se zavedamo vseh težav, vseh ovir, s katerimi se moramo boriti,- toda mi od zahteve po izenačenju davkov ne odnehamo. Nikdar nismo vpili, kakor že sedem let vpijejo, obljubljajo in lažejo eselesarji, nikdar pa se tudi nismo slepo prodajali velesrbskim politikom, kakor so to delali demokratje, nego šli smo mirno, a odločno ono pot, ki edina more dati našemu 14 ljudstvu pravico. Davki najlepše dokazujejo, da državljani v Jugoslaviji nismo enaki. Neenakost treba odpraviti! Brez tega ni sporazuma, a brez sporazuma ni Jugoslavije! Zato mora priti tlo izenačenja davkov. Ni izključeno, da je do uspeha pot še dolga. Tudi ni izključeno, da bo to vprašanje izzvalo nove volitve, toda mi ne odnehamo. Davki se morajo izenačiti! S to zahtevo stopamo v novo leto", prepričani, da bo leto 1926. v tem vprašanju prineslo važne odločitve! TEDENSKI KOLEDAR. Dnevi: januar: nedelja: Pavel p. 11. januarja: pondeljek: Higin. 12. januarja: torek: Ernest. 13. januarja: sreda: Hilarij. 14. januarja: četrtek: Feliks. 15. januarja: petek: Maver. 16. januarja: sobota: Marcel. Sejmi: 10. januarja: Zalog. 11. januarja: Žerovnica, Krka, Planina pri Sevnici, januarja: Metlika, januarja: Šv. Filip v Veračah. 12 Vozi desno, izogibaj se desno! Taka postava velja od novega leta naprej v celi Jugoslaviji. Spoštuj jo, da ne povzročiš kake nesreče sebi in drugim! Kmetje in obrtniki, pozor! Eno si moramo posebno dobro zapomniti, namreč: Do izenačenja davkov mora priti, toda tudi pri tej priliki bodo nekateri stanovi hoteli davke odriniti od sebe in jih naprtiti drugim. Posebno se bo pokvarjena gospoda, ki ima v svojih rokah banke, veletrgovino in vele-industrijo, trudila, da odvali davčna bremena na ljudstvo, predvsem na kmete, obrtnike in delavce. Ta- ko je gospoda vedno delala in bo j nje davkov! isto mišljenje zastopala tudi pri izenačenju davčnega zakona. Čim bolj se bo kmetsko ljudstvo uprlo takim nakanam, tem večjo korist bo izvojevalo. Uspeh pa more kmetsko ljudstvo doseči le tedaj, če se združi v svojo stanovsko stranko, v kateri odločujejo kmetje sami. Čim bolj se bodemo združili v kmetsko stranko, tem večje uspehe bomo dosegli za kmete, obrtnike in delavce pri izenačevanju davkov. Zato vsi pristaši kmetske misli na delo, da pridobite za Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva čim največ somišljenikov! To je eden od glavnih pogojev za uspeh v veliki bitki, ki jo sedaj bijemo za izenačenje davčnega zakona, ki bo za naše kraje pomenilo znatno zniža- Kmečka demokracij] In njen pomen. Nekdaj je veljalo načelo, da se človek začenja šele pri baronu. To je bilo takrat, ko so vladali razni vladarji neomejeno. Kar je rekel in hotel vladar, to je bila za celo državo in za vse njene prebivalce, ki so jih tačas imenovali podanike ali podložnike, veljavna postava. Velika francoska revolucija pa je pred 100 leti uveljavila z ogromnimi žrtvami načelo, da se človek ne začenja šele pri baronu, ampak da je vsak človek — človek! Tudi tisti ki ni baron ali grof, ima svoje človeške pravice, ker je rojen kot človek. Priznanje človeških pravic vsakemu človeku je imelo za posledico, da so se nekdanji »podaniki« ali »podložniki« izpremenili v svobodne državljane, ki imajo tudi pravico, da si sami postavljajo svojo vlado. Zavest, da imajo vsi ljudje enake državljanske pravice, še dolgo ni dovolj globoko prodrla v naše Icmečke vrste. Slovenski kmet je bil vajen samo hlapčevstva, suženjstva in slepe pokorščine, pač zato, ker je bil premalo izobražen. Zato je še vedno ponižno vrtil klobuček v svoji reki pred vsakim gospodom, ne vedoč in ne zavedajoč se, tla je on sam največji gospod, ker ni od nikogar odvisen, kakor od božjega solnca! Če bi bil slovenski kmet pred 100 ali še pred 50 leti vsaj na pol toliko izobražen in zaveden, kakor je dandanes, bi bila danes pri nas mogoča le še ena sama politična stranka, namreč stranka kmečke demokracije! Kaj pomeni kmečka demokracija? V državi, ki pozna samo enakopravne državljane, more vladati 2 Kmet, misli z lastno glavo! fe'AAE2«ttagiB gsasage samo večina. V naših deželah pa ima za seboj ogromno večino kmet! Načelo kmečke demokracije ali vlade kmečkega ljudstva torej zahteva, naj vlada v deželi, kjer so kmetje v ogromni večini, kmečka večina. S tem še ni rečeno, da mora kmet, če ima vlado v svojih rokah, delavce ali pa šolane ljudi zatirati. Ravno nasprotno! Ravno kmet je po svoji naravi tako -pošten, da bo tudi delavcu, ki mu izdeluje njegovo oordje, odrezal prav debel kos kruha, in tudi šolanemu človeku, ki skrbi za pravilno izvrševanje od kmetov danih postav ali pa skrbi za vzgojo otrok in za ljudsko zdravje, bo privoščil kos mesa, ki mu gre po zaslugi. Reče- no pa je z besedo »kmečka demokracija«, da si mora svoje postave dajati kmet sam in to take postave, da bo mogel kmet mirno in zadovoljno živeti v slogi in soglasju z drugimi stanovi. Najmirnejši človek na svetu je kmet, ker ga vsaka izprememba moti v obdelovanju zemlje. Zato je kmet pravičen tudi napram kmetom, ki so druge narodnosti ali druge vere. Mnogo bolj pravičen, kakor vsak drug sian. Tudi v tej okolnosti leži velik pomen kmečke demokracije. Kadar bo zavladal naš kmet, bo dobil svojo pravico tudi drugoroden kmet v naši državi, kolikor mu je po postavi in po človeški pameti gre. Nazaj na stare pata! Pretekli teden so začeli v Beogradu razpravljati državni proračun za prihodnje leto. Med drugim je prišel na vrsto tudi proračun ministrstva za socijalno politiko. 0 razpravi, ki se je vnela za posamezne računske postavke tega ministrstva, izvemo iz časopisnih poročil, da so sklenili v finančnem odboru črtati več proračunskih postavk tega ministrstva, kar bi imelo za posledico opustitev več zavodov, ki so bili temu ministrstvu podrejeni. Tudi Slovenija bi izgubila nekaj takih ustanov. Zaradi tega so zagnali razni slovenski listi silen krik in vik, zlasti še proti ministru Simonovicu, ki je sam rekel, da je celo ministrstvo za socijalno politiko odveč! Razprava za proračun jninistr-stva za socijalno politiko nam daje povod, da o celi zadevi izprego-vorimo nekaj odkritih besed, da bo naša javnost zlasti na kmetih izvedela resnico, brez vsake dema-goške primesi in lažnjivosti. S svojo izjavo, da je ministrstvo za socijalno politiko odveč, (če je res padla tak izjava), je šel g. minister predaleč. Ministrstvo, čegar naloga je pripomoči do veljave načelu, da moderna država ni samo pravna ustanova, ampak tudi soci-jalna organizacija, je gotovo potrebno. Tako ministrstvo pa mora biti urejeno tako, da odgovarja svojemu namenu. Toda naše ministrstvo za socijalno politiko tako ni urejeno in če je mislil današnji minister za socijalno politiko povedati s svojo izjavo to, da je njegov urad dandanes tako slabo organiziran, da je najboljše celo ministrstvo razbiti, je imel v tem smislu popolnoma prav! To je urad, ki res drugega ne zasluži, kakor da se ga raabije, toda ne za vedno! Na Državni ekonom Josip Sustič: Kmetijska poučno potovanje po in zemst^u. VSEBINA. A. Beljanska dolina na Koroškem. B. V Admontu in okolici na Zg. Štajerskem: 1. Samostansko veleposestvo v Admontu. 2. Avstrijska državna poskusna kmetija pri Admontu. 3. Planšarska šola Grabnerhof pri Admontu. 4. Posestvo Schrockhof pri Grabnerhofu. C. Horni - Herinanice v Češkoslovaški Šleziji: 1. Posestvo deželne višje poljedelske šole v Hornih - Hermanicah. 2. Tipične srednje šlezijske kmetije. 3. Krmska ensilaža v Hornih Hermanicah. 5. Višja deželna poljedelska šola v Hornih Hermanicah. Beljanska dolina na Koroškem. Prvi cilj našega poučnega potovanja je bila vas Pusarnitz (nekdaj Požarnica?). Ob izhodu Beljanske v Dravsko dolino na Koroškem. Ta kraj je nekako središče reje pincgavsko-beljanske pasme goved. Naš namen je bil, da si na licu mesta ogledamo živali te pasme, katera edino more priti v poštev za uvoz plemenjakov na Gorenjsko, predvsem v radovljiški okraj. V Pusarnitz-i je bil tega dne plemenjski sejem. Imeli smo torej dovolj prilike, videti lepe živali te pasme. Goveda beljanske pasme so v splošnem za 20 do 30% težja nego goveda gorenjske pasme v radovljiškem okraju (izvzemši Bohinj), a komaj za 10 do 15% težja nego goveda gorenjske pasme v kamniškem in kranjskem srezu. Sodeč po zunanjih znamenjih, je mlečnost beljanskih goved zelo povoljna. Ker pa delujejo na Iforoškem dobro zasnovane živinorejske zadruge, pri katerih se s pomočjo rodovnikov vestno izvajd odbira plemenskega materijala predvsem po mlečnosti, je dobiti tamkaj seveda številne visokomlečne rodove, pri katerih molzejo posamezne odlične krave po trilisoč in celo do štiri-tisoč kg mleka na leta Voli beljanske pasme so žilavi in zelo odporni, v tem cziru brezdvoma nadkriljujejo vole simenlalsl;c pasme. Iz razgovorov s tamošnjimi živinorejci se istim takoj pozna, da imajo veliko smisla za racijonelno živinorejo', oni so precej po-dučeni o važnosti in bistvu rodovnika, V pogovorih navajajo izrazite i mesto sedanjega ministrstva za socijalno politiko naj pride nekaj novega, nekaj boljšega, kar bo ustrezalo svojemu namenu! Tudi razne takozvane sccijalne ustanove v Sloveniji so krvavo potrebne temeljite reforme. Večina teh ustanov je plod prve povojne dobe, ko je bilo vse, kar leze in gre, »socijalno« do mozga in kosti. Prva leta po vojni so bila leta, ko so razni demagogi s svojo »soci-jalnostjo« licitirali kar na debelo! Če je rekel eden, da mora imeti delavec na dan dvakrat pečenko na mizi in po 2 litra vina, se je takoj oglasil drugi, ki je kričal na ves glas: »Poglejte ga lumpa, kako vas hoče ogoljufati! Še mesa in vina vam ne privošči! Ampak jaz vam ga privoščim, ker zahtevam za vas po tri porcije pečenke na dan in po pet litrov vina! Tako je tekla demagoška licitacija na račun lačnega delavstva naprej, dokler se ni ustavila, ker se je ustaviti morala! Vsaka licitacija se namreč ustavi takrat, če zmanjka denarja. Med poštenimi ljudmi, ki imajo kaj srca tudi za delavce, za slabo plačane uradnike in za onemogle invalide, gotovo ni nikogar, ki bi ne privoščil vsakemu potrebnemu človeku magari cent pečenega mesa na dan in ne pet litrov, ampak 5 hektov, če bi dežela sploh toliko rodila! Na to pa demagogi niso mislili, ampak so licitirali tja v en dan, kakor da bi vse, kar so oni zahtevali, letelo na nas z neba in j ne bi rastlo šele po trudapolnem delu počasi iz zemlje! Temeljna napaka naših socijal-nih.politikov je, da nikdar ne vprašajo pri svojih zahtevah, odkod se bedo jemala sredstva za uresniče- nje njihovih zahtev. Lahko je zahtevati n. pr. za vsakega človeka posebnega domačega zdravnika, še lažje je zahtevati za vsakega človeka po pet ali po deset zdravni-kov-špecijalistov, težko pa je povedati, kdo jih naj plača in s čim? Gospodje socijalni demagogi pravijo, naj vse plača država! Kdo pa je »država«? Država, to smo vendar mi: kmetje, delavci, obrtniki itd. Sedaj pa seštejte enkrat dohodke vseh državljanov, odraču-najte to, kar oni sami potrebujejo in potem poglejte, kaj vsem skupaj ostane! Samo z denarjem, ki ostane, se dajo ustanavljati nove javne ustanove, tudi socijalnopoli-tične, ker tudi za te ne velja nobena izjema! Če bi naši kmetje petkrat na leto želi in če bi krave rodile na teden po 10 telet, bi bilo mogoče v vsaki občini ustanoviti morebiti celo vseučilišče; dokler pa je tako, kakor je, moramo biti zadovoljni, če lahko z muko in silo plačamo po enega učitelja za 50 otrok! Zato pravimo: Manj demagogije in več hladnega razuma in kar je največ vredno, več poštenja! Kdor misli z delavci pošteno, se jim ne bo bal povedati resnice v obraz, da imajo tudi delavske zahteve svoje meje, kakor jih imajo tudi kmečke in uradniške in sploh vse. Državni upravni aparat je podoben veliki strojnici. Kakor pa nobenemu privatnemu podjetniku ne pade na misel, da bi za delo, ki ga lahko opravlja en sam stroj, nabavil deset ali še več strojev iz samega človekoljubja, da bi pri teh strojih zaposlil deset brezposelnih strojnikov, ampak računa vedno le s stvarno potrebo, tako mora biti tudi v državni upravi. Naloga po- lastnosti prednikov goveda, se^ izkazujejo z dokazili o letnih doneskih mleka, itd. Tem živinorejcem se vidi, da so v obče že preboleli prvo in najtežje šolanje o vzorni in dobičkanosni živinoreji, oni korakajo pogumno naprej na poti živinorejskega napredka. Na Koroškem so za v rodovnik vpisane plemenske živali cene v primeri z nevpisanimi živalimi zelo visoke in sicer za najmanj 20 do 30% višje od povprečnih tržnih cen. Zanimivo je, da se prireja na Koroškem tudi premovanja prašičev, katere se ocenjuje z do 100 najvišje dosegljivimi enotami. To je vsekakor zelo posnemanja vredno tudi pri nas, osobito v kamniškem okraju in na Dolenjskem, kjer imamo reje prašičev, ki so kakor ustvarjene za razstave in medsebojne tekme tako glede živetnih oblik, kakor glede sposobnosti za vžitke. V svrho premovanja prašičev, ki se je vršilo nedavno v Pusarnitzi, so zgradili na prostem pri-proste lesene svinjake, zelo- pregledne in lahko dostopne, vse pod leseno streho. Glede goved beljanske pasme treba pripomniti, da žive te živali na Koroškem ob približno enakih talnih, krmskih in občih gospodarskih razmerah, kakor gorenjska pasma. 'Ker je beljanska pasma razmerno lažja nego pristna pinegavska pasma v severnih avstrijskih alpah, so beljanci bolj pripravni za osveženje krvi lahke gorenjske pasme. Enako bi bil tudi za zboljšanje oblik uvoz beljanskih bikov za gorenjsko govedorejo zelo umesten in koristen, zato priporočljiv. Izvoz plemenske živine iz Avstrije je carine prost, naša uvozna carina pa znaša na 1 plemenskega bika okrog 800 Din. Sicer bi se ob večjem organiziranem uvozu plemenjakov lahko izpcslovalo carine prost uvoz na ta način, da se zaprosi Ministarstvo Poljoprivrede i voda v Beogradu za uvozno dovoljenje potrebnih plemenskih živali, a na podlagi uvoznega dovoljenja bi bilo vložiti vlogo na Generalno direkcijo carin v Beogradu za carine prost uvoz. Tedaj ta ovira se da ob malem prizadevanju odstraniti. Glavna ovira obstoja v neprimerno visokih cenah za plemenske živali v Avstriji. Cena za dobrega plemenskega bika beljanske pasme je v Avstriji danes po najmanj dva šilinga za en kilogram žive teže, za v rodovniku vpisane plemenjake z visoko oceno pa celo po tri šilinge za kilogram (1 šiling = 8 Din). N. pr. poldrugo leto star bik, težak okrog 450 kg, bi stal najmanje 900 Nobena ideja in nobena i»lsel ni zm&srala brez žrtev. slancev je, da pri razpravi o državnem proračunu strogo pazijo na to, kaj je potrebno in kaj je nepotrebno in da brez ozira na de-magoško kričanje brez usmiljenja "rtajo iz proračuna vse, kar ne spa- [ predstoječem padcu Pribičeviča in . t v• _ _ ______ ^___• _ ___' 1__1 ' 1t-o-t» da vanj. Samo na ta način moremo doseči znižanje davkov, ki davijo zlasti pri nas vsako, še tako malo gospodarstvo! Razne siolttne vesti beremo: ena ali druga zahrbtna nakana posrečila. To je tista pika, ki boli! Demokratsko »Jutro« pravi, da bo kmetska stranka v 1. 1926 likvidirala. Odgovarjamo, da likvidacija ni možna tam, kjer nič ni. Zato de-mokratarija v 1. 1926 ne bo likvidirala. Previdnost je mati modrosti ali: zajec beži! V zadnji številki našega lista smo postavili »Jutru« nekaj vprašanj s prošnjo za jasen in določen odgovor. Vprašanja so bila res nekoliko nevarna, toda za junake, ki znajo tako lepo povedati tudi nekaj več, kakor je res, vendar ne pretežavna. In »Jutro«? Zafrknilo je svoj repek med noge in — umolknilo. Molči do danes. Zadnja tolažba. Pri »Jutru« se j« začel predpust že ob novem letu. Da obrabri svoje zbegane pristaše in iim vlije v obupana srca vsaj kapljico vladnega poguma, jim je začelo pripovedovati, kako vse odpada od Puclja in beži pod varno okrilje dr. Žerjava. Ta »Jutro-va« povest ni cela. Takd se je glasila lansko leto. Letos pa je taka, da so vsi, ki so iskali zavptja pod Ž(*navovo streho.^pcznali, da je ta Surovost. V »Jutru« Prvo. kar je hudo presenetilo (pri Radicu), je bilo imenovanje celokupnega sorodstva v državno službo. Ko ie še hčerka (Radičeva) postala šef kabineta in se je za zeta ustvarilo posebno novo mesto v ministrstvu, so bili razočarani tudi oni. ki so v Radicu videli vsaj idealista.« — Taka pisava »Jutra« je brezsrčna surovost. Tudi gospoda, ki se zbira okoli »Jutra«, ve prav dobro, da je po nemali »zaslugi« g. Pribičeviča, ki je dal vreči pred leti Radiča v večmesečno ječo. S'je-pan Radič danes skoro popolnoma slep' Slep človek pa mora vendar imeti nekora, ki ga vodi in sreča za Radiča je, da ima tako ženo, ki zvQsto skrbi, za svojega moža in ga povsod spremlia. Tudi to, da ie Radič poklical k sebi v ministrstvo svo;ega zeta in svoio hčer, ni v danih razmerah nič hudega. Treba je prtmi«liti. da sede še dandanes v Fadičevem ministrstvu skoro sami samostojni demokrati, o katerih se ne more baš trditi da ne hi.nikdar poskušali »podvaliH« oslepelemu Radicu v podpis kakšen akt, ki ga Radič ne bi nikdar podpisal, če bi m. mo?el s svojimi očmi hitro brati! j streha že vsa raztrgana in da je Komu naj bi se Radič v takih razmerah zaupal, če ne svoum sorodnikom. Bogu mora biti hvaležen. da jih ima. Samostojnim demokratom pa ie to silno neprijetno, ker ie precej izključeno, da bi se jim r>ri občeval i vesti o neposredno <3'rra?m čas, da čimprej izginejo izpod nje. »Modna resm°a«. Ko je bil sporazum med radikalno in hrvatsko km.e+sko stranko podpisan, so listi šilingov, to je 7.200 dinarjev. To ie danes za polovico dražja cena nego za približno enako žival na Gorenjskem! Za prvovrstnega mlajšega bika z rodovnikom treba pa že računati s ceno 1000 do celo'1200 šilingov, t. j. 8000 do P600 dinarjev. — To so za naše razmere in kupno silo epTomne vsote, ki popolnoma onemogočajo vsako uvažanje beljan-skih bjl-ov. dasi bi bil uvoz zelo potreben. Starejše bike se sicer že dobi po 1'50 šilinga za kilogram žive teže a ta cena z ozirom na krajšo porabno dobo plemenjaka vseeno previsoka. Na Koroškem in po avstriiskih alosHh deželah sploh, kjer je med noletjem vobče mnotro padavin (dežja) in je vreme ob času Vogale sena in otave zelo nezanesljivo, sušiio seno in otavo, da celo Hotoiio in žito na takezvanih ostrvih (»Hiefler«, »Hainzen«). Po teh deželah se ne vidi nikjer kozolcev (»stogov«), kakor pri nas na Goriškem. povsodi pa onaziš večje ali manjše skupine ostrvi. katere h vab'i a domačini kot zelo' dober in zanesbiv način sušenia tudi ob naiboli spremenljivem vremenu. Ostrvi vidimo po alpskih deželah več vrst: n ara vrne smrekove ostrvi (mlade smreke oz. dališi konci stareiših debelj. s kratko prisekanimi stranskimi vejami), ali pa od H^fl Ho gHiri ali celo do pet metrov dolm na tleh. da ie izpuha na materiialu in hranilnih snevoh m.noeto maniša. — Ako se z ostrvi oravilno ravna, drže doloo vrsto let Cč°7 zimo iih ie treba shraniti pod streho). Na Gorenjskem so se udomačile samo v kranjskogorski dolini in še tu 1° deloma (Podkoren Rateče), kamor se ie prenesla ta navada iz sosedni© TTc-7°lo i o 5role+i da se vdomači sušenie sena na ostrvih tii^i v frorn+i"h ^Plih Slovence. posebno vsenovpnd na Goreniskem, kier. i-a^or izkušpie kezolei sami v mokrih lotih nikakor ne zeHo- ?r>. 7 d-lno nirdiavo ostrvi bi si naš planinsVi kmet zelo oJ«išal delo 5 pušeniem. sena. otave in drnDas interessante Blatt«. V novoletni številki tega lista smo našli več slik, ki kažejo, kako v mali sobici visokošolci svoje tovariše briieio za malo odškodnino. Druga slika nam kaže, kako visokošolci svojim revnejšim tovarišem popravljajo čevlje. Zopet druga slika kaže mizarsko delavnico, kjer se visokošlci uče mizarstva. Pregledu icč te slike smo se nehote domislili zbadljivih opazk proti ministru Radieu zaradi njegovih besed, naj s" srednješolci izuče tudi kakšne j obrti, namesto da cele popoldneve jbiieio žosro ali pa uganjajo v svo-; i~m prostem času druge prismoda-! rije. Iz opisov dijaškega življenja v Ameriki vemo dalje, da si tudi mnogi ameriški visokošolci služijo svoj kruh kot prodajalci časopisov, ali pa hodijo v gostilne snažit jedilno orodje. Take fante pametni ljudje po vsem svetu hvalijo. Samo mi Slovenci smo častna izjema in pravimo še dandanes, da je pošteno delo za »študiranega«. človeka sramota! Nihče pa nam ne more povedati, zakaj bi telesno delo bila sramota. Igra prirode. V Pragi je prišlo na svet dete, ki je čisto pravilnega telesa, samo srce visi kaker mehurček nad prsmi. Smrtna nesreča. Pri Sv. Gregorju nad Sodražico je v gozdu smrtno ponesrečil tov. Janez Modic, posestnik v Marovčah. Bil je odločen pristaš kmetske misli in ga bomo zelo pogrešali. Zapušča vdovo in 7 otrok. Naj. v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Umrl je v najlepši moški dobi tov. Ivan Komatar, posestnik in trgovec v Škofji Loki. Posebno se je zanimal za Kmetijsko podružnico. N. v m. p.! Preostalim naše sožalje! Umrl je v nedeljo 3. januarja Franc Kajca, pos. in kov. mojster v Podpeči. Ranjki je bil vedno zvest naš pristaš in dolga leta občinski odbornik. Kajca je bil ustanovitelj gasilnega društva v Podpeči in vnet gasilec. Naj v miru počiva, njegovim pa naše iskreno sožalje! Roparski umor pri Grosupljem. V nekem gozdnem jarku pod Debelim hribom pri vasici Dule (občina Grosuplje) so našli te dni človeško okostje, popolnoma oglodano od živali. Lobanja je bila prebita, kar kaže na umor. Že pred meseci se je šušljalo, da je bil ubit nek krešnjar. Sedaj je sum takoj padel na nekega mladega fanta iz Duplic pri Stari vasi. Mlajši brat, ki je bil s starejšim v gozdu in je bil priča zločina, je vse priznal in povedal, da je starejši brat res s sekiro napadel in ubil nekega krošnjarja. Morilca so že izročili roki pravice. Nesreča na Savi. Na Novega leta dan se je pri prevozu iz vasi Ribče na kresniško stran skoraj pripetila velika nesreča. V brod, v katerega sme največ 16 oseb, je šlo 40 ljudi. Take teže brod ni prenesel in se je potopil. K sreči je na istem mestu voda zelo plitva, tako so se mogli ljudje držati broda, dokler ni prišla pomoč. Tatovi si mislijo, da mora največ denarja biti v davkarijah, ko ves svet toži, koliko plačuje. In tako so se nedavno spravili nad davčni urad v Novem mestu. Vdrli so v veliko blagajno, a so bili menda zelo začudeni, ker niso našli niti ficka. Dvanajst dni brez hrane. V jet-nišnici mariborskega okrožnega sodišča je bil še te dni znani konjski tat Bergles od Sv. Martina pri Vurbergu. Bergles je bil radi konjske tatvine že drugič obsojen, in sicer na pet let ječe. Ko je videl, da se bo moral preseliti iz jetniš-nice v kaznilnico preko Drave, kjer je presedel svoj čas že tri leta, se je odrekel hrani. Celih 12 dni ni jedel nič, ampak pil le vodo. Bergles je 6_Razširjala?® misel zedinjenja slovensksga. hrvaškega in srbskega kmeta j omenjenega starega svečenika, kjer i »Dohodnina. Kako se napove-'se je pripravljal z molitvijo na <1 nje i.'t kako se delajo p'•tožbe.« cpasno pot v pričakovanju ugodne- Pod tem naslovom se- dobi za 10 ga vetra. Pred odhodom je dobil Din, po pošti za 11 Din pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7., izvrstna knjižica, ki bo koristila posebno sedaj januarja, ko je treba delati napovedi in ko bo na predpise treba vlagati pritožbe. Robinson — knjiga /a našo irJa-/, dopoldne in od 3.—4V, Dopoldne. Tetefon 913 Edino n»iboi'ii šiirairii stroji in kolesa s« le Josip IPetelinc-a Ljubljana (blizu Prešernovega sporna nikti ob vodi) znamke Gritiner, Phdnsx in Hd!er za rodbinsko, obrtno In Industrijsko rabo. Pouk: v -vezenju in krpanju brezplačen Večletna garancija - - Delavnica na razpolago W RANO NI J A/ osrednja gospodarska zadruga MARIBOR Prodaja krompirja in jabolk v vsaki množini nad 50 kg; preskrba kmetijskih in gospodarskih potrebščin. Prostori v M Ijskl ulici Iv. 12 na dvorišču (prej „Orient"). Mi Mi pie- lilm stroji na svetu znamke DUBIED za obrt !n industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo. Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika. Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji VRT Ož^m nja in drugovl, dr. 2 o. žai'., Merbor j j. Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih j j dreves (čepov) v najplemenitejžih vrstah in < I vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame- j | rikanskih podlogah, kakor tudi eepe in pod- | | loge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospo- ( j darskih rastlin. Cvetje v loncih in razno j | okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. j j Zahtevajte cenike. Z splošno kolarstvo kakor trpežne vozove, vo-žič«e, kočije in za vsa v to stioko spadajoča dela se priporoča Alojzi! Židan koiar Delo lično I Cene ugodne! Kroiači, šivilje in nešiviljel S 1. februarjem pričetek . krojnih tečaj v Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto polom učnih risb. Dipl. krojna šola, Stari trg št. 19/1., Ljubljana. Združene opekarne d. d. Ljub jana Miklošičeva cesta 13 preje Vidic»Knez tovarne na Viču in Brdu nudijo t poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno eli dvem« zarezama kakor tudi boirovcev (bi-ber) In zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! Stekleni strešnik vedno v zalogi. TISKARNA RKU TRGUV. - INDUSTRIJSKA D. D, LJUBLJANA Simon Gregorčičeva 13 TELEFON ŠTEV. 552 imMimiiftittiiui mi miiiiiiinuiiimiit TISKA ČASOPISE KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRG. TISKOVINE I. T. D. Illilllllllinilillllliilllllliiilllllllllllllllilll Lastna knjigoveznica. pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot oerilo, kompletna potreosčineza čevl arje, krojače, sedlarje in šivilje v U-bljani ob vodi, b.izu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo! ^GaBRBBBlO^ PODRUŽNICE: Maribor. Kamnik. Slovit lope, iiovo mesto, Ptuj, Rakek, Sioveiijgratiec, Prevalje. Dunajska cesti št 4 U lastni s!aubi). Kapital in rezerve Din 19,500.000'-. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkul&ntneje. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458 Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. — Za Konzorcij »Kmetskega lista«: IVAN PUCELJ, narodni poslanec. — Za tiskarno »Merkur«: ANDREJ SEVER.