f<«*iTfna pfufana v gorovmr. Let? XIV., štev. 153 LJubljana, torek 4. julija I935 Cena 2.— Din (Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Nova pota avstrijske diktature Razpust narodno socialistične stranke ni ustavil hitlerjevske ofenzive v Avstriji. To dokazujejo vesti o prevratnih činih, o posrečenih in poskušenih atentatih, ki prihajajo dan za dnefn iz Av-strije. Uničenje hitlerjevskih mandatov v deželnih zborih in občinskih zastopih je imelo dosedaj le ta uspeh, da se je prevratno gibanje preselilo z legalnih tal popolnoma na ulico. Vsekakor pa so ukrepi avstrijske vla.de borbo tako poostrili, da na mirno likvidacijo današnjega stanja skoro ni več misliti. Dollfussu se očita, da v prebivalstvu nima večine za seboj. Toda če bi bilo no tudi res, je vendar gotovo, da se smejo narodni socialisti še manj sklicevati na večino avstrijskega ljudstva. Danes stoji v Avstriji sila proti sili m to borbo vodita dve politični skupini, katerih nobena ne bi mogla računati na zmago pri morebitnem svobodnem glasovanju. Končno besedo bo pa vendarle imelo inozemstvo, kajti jedro nemško-avstrij skega spora je vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji, ki pa je eminent.no internacionalnega »načaja. Danes je vsemu svetu jasno, da hi-tlerjevska akcija v Avstriji ni notranjepolitična zadeva, marveč da so narodno socialistični voditelji v tej državi le eksponenti berlinske centrale, da njihov pokret vodi in fimansira Berlin. Metode r&silja, ki so priborile -^nacionalni revoluciji« zmago v Nemčiji, se preizkušajo tudi na avstrijskih tleh ob direktnem sodelovanju članov SA- in SS-orl-delkov, atentatorjem pa dajejo v Nemčiji pravo azila. V Londonu in Parizu mejijo razvoj avstrijsko-nemškega spora z veliko pazljivostjo; čuli so se že resni glasovi o potrebi mednarodne intervencije. Go vorilo se je že tudi o italijanskem po-sredovanju, na katero se je menda zanašal sarn Dollfuss in z njim vred avstrijsko vladno časopisje. Toda Rim ima kočljivo in težavno stališče, ker sicer želi za vsako ceno zabraniti nemški uspeh na avstrijskih tleh, ne mere pa se odreči prijateljskih stikov z Berlinom, ako noče v temelju spremeniti svoje zunanje polkSčne linije v Srednji Evropi. Zapadne sile sicer ne zakrivajo svojega stališča, ki odklanja podreditev Avstrije velikonemški ekspanziji, niso pa dosedaj podvzele nobenega konkretnega koraka proti nadaljevanju hitlerjevske ofenzive. O Hitlerju pa je v Londonu podal nemški zunanji minister »ura t h v razgovoru z angleškimi politiki mnogo opaženo izjavo, da je možno razpravljati z njim o vseh mednarodnih problemih, samo ne o židovskem vprašanju in o spora z Avstrijo. V teh dveh zadevah je nemški diktator nepri-stopen. Vse torej kaže, da revolucionarni akti v Avstriji niso samo slučajni in mimoidoči pojavi, temveč da gre za premišljeno in preračunano borbo, za pravo državljansko vojno, ki ne pozna nobenega premirja in ki se bo končala samo z zmago ali s porazom. Dollfuss se dosedaj še uspešno bralni in ne kaže nobenega omahovanja. Zdi se celo, da je njegova borbenost zra-stia, kajti dočim se je dosedaj avstrijska vlada omejevala bolj na defenzivo, kažejo njeni zadnji ukrepi odločno ofenziven značaj. To velja posebno o že izdani tiskovni uredbi in o načrtih, ki se pripravljajo glede obrtnih koncesij. Tudi v tem trenutku je pokazal avstrijski kanceiar svojo spretnost v izkoriščanju dane situacije. Antagonizem med marksisti in narodnimi socialci je napravil iz avstrijske socialne demokracije pomožno četo Klerikalnega avstrijskega režima. Iz umevnega strahu pred zmago kljukastega križa so se socialni demokrati odločili za sodelovanje nri uničenju hitlerjevskih mandatov in so celo v dunajskem deželnem zboru, kjer razpolagajo z absolutno premočjo, sklenili zakon, kakor ga je želela krščansko socialna vlada. S tem so sicer res vsaj za trenutek podprli borbo za avstrijsko samostojnost, toda obenem so se podali na nevarno pot, ker s« sami^ prebili princip nedotakljivosti obstoječe ustave in dali svojo sankcijo diktaturi. Obenem pa so zažgali vse mostove, ki so dosedaj vodili do nacionalne revolucije, ne da bi za sebe izvojevali tudi najmanjšo koncesijo. Naj danes v Avstriji zmaga črna ali rjava fronta, v vsakem primeru bo ostala socialnim demokratom vloga poraženih in razočaranih. Vladna koalicija krščanskih socialcev in Starhembergove Heimvvehr je ofenzivo proti socialistični opoziciji sicer začasno odložila, ni pa se ji odrekla in ze najbližja bodočnost utegne pokazati, da najnovejše diktatorsko orožje ni bilo skovano samo proti hitlerjevcem. Več ko verjetno je, da bo tudi socialistični tisk v obilni meri deležen pridobitev nove tiskovne oaredve in da tudi socialistični koncevanih mednarodnih •ba-nfciirjev se na ta način nadomeščajo s prizadevanj, da bi ustvarili nacionalne valute z namenom, zagotovit' jim trajno in izravnano kunno moč. Naj povem odkrito, da stremi A.nerika za dolarjem, ki bo imel za bodoče generacije ic»to. kupno moč in isti uspeh za povračilo dolgov kakor vrednost dolarja, ki jo hočem« doječi v bližnji bodočnosti. Ta cilj je važnejši in boljši za blaginjo osta lih narodov kot določeni, umetno ustvarjeni tečaj dolarja v razmerju nasproti angleškemu funtu ali francoskemu frsvn-ku. Naš splošni cilj. za katerim stre/mj-mo. je trajna stabilizacija valute v vsa ki državi. Zlato ali srebro lahko tu*i v bodc-ce ostaneta kot kovinska rezerva valuto, tria sedaj ni čas. da b; tro-šili zlate rezerve. če bo svet določil skupno politiko za večino naredov, da ustvari izravnane dr ž® vin e proračune in ravnotežje v njihovih mejah, potem se bo dalo razpravljati <> boljši razdelitvi alaitih in srebrnih zalog na sveto, ki naj hi bile rezervna pod-l"ga za nacionalne va',ute. Obnova svetovne trgovine je važen faktor za lažio dosego tega ciFa. toda tudi v tem pogledu začasna določitev zlatesa standarda ni prava rešitev. Treba bi bilo, da olajšamo obstoječe omejitve in prepovedi ter tako omogočimo izenenjavo proizvodov, ki jih imajo nekateri narodi, d»ruc» pa ne. Konferenca je bila sklicana, da odistrsni ali izleči temeljno sos.T>odarsk»« zlo in je od tega cilja ne bi fjtneli odvračali. Fcrazen vtis Pollanioa predsednika Roo>evel'.a je izzvjala na konferenci globoko potrtost in ogorčenje. deleg-acijsk; krogi jo označujejo po obliki kot nemogočo, po vsebini pa kot izredno ostro in brezobzirno. Nenavadno razburjeni delegati držav z zlato valuto se sedaj n« vdajajo mobenfm iluzijam več, kaj bo iz konference in vseh priprav, ki so se vršile v •Londonu. Splošno se vprašujejo, ali Je sploh še mogoče rešiti zasedanje, prevlia-iduje pa mnenje, da bi se mogel polofcai 'izpreimeniti samo s čudežem. Nerazroloženje se je pokazalo že v petek »večer, ko baje predsednika Roo-seveita na njegovi jahti niso mosrli do-»bit.i. Pesiipizem se je posi'aMa.1 še bolj v soboto, ko je prispel prvi odklonilni * odgovor. V teku nedel/e so se vršile nato številne konference, na katerih pa so se delegati tolažili z rapravami, ki se bile napovedane za danes. Govorilo se je, da odklanja predsednik Roosevelt konvencijo o stabilizaciji le v sedanji obliki in da bo morda le pristal nanjo v iz^reirenjeni obliki. Chamberlain je prevzel nehvaležno nalo«o, da je posamezno in na skiuipni seji pomirjeval razburjene in zelo razočarane delegate, pri tem pa je bil tudi sam popolnoma jasen v izjavah, da se tudi Anglija ne bo priključila zlatemu bloku, če se izolira Amerika. Zato pa je Anglija pripravljena podati iajavo proti valutnim špekulacijam in proti temu, da bi vlade enostavno umetno zniževale svoje valute s.i-sno zato, da bi začasno koristile svoj' zunanji trgovski politiki. Med tem je imel predsednik Macdonald konferenco z državnim tajnikom Hullom. ki pa se je skril za iaja\o, da ameriška delegacija v stabilizacijskem vprašanju sr>lch ne sme imeti nobenih pogajanj. Prof. Moleya, ki so ga smatrali za rešitelja konference in se je ^edaj izkazal za moža, ki je konferenco razdejal, danes ves dan ni bilo na spregled. V ostalem bo Moley že v torek zapustil London. Kriza konference Vse popoldne je bilo v Londonu zelo živahno. Zastopniki T-statih« držav so imeli eretevane telef- 'lične razgovore a svojimi vladami. V Parizu je razpoloženje za brezpogojno prekinitev in tudi delegati ostalih vladnih d«-žav so mnenja. da se svetovno gospodarstvo ne more reševati z vidika poživitve s strani Amerike in da je v izjavi, ki so jo podali v petek, vsebovano na.imanj, kar ji je treba priznati, če naj bi imela konferenca spl-ch še pomen, če Amerika poudarja. da je naloga konference izključno na trgevsko-političnam polju, je treba eponoriti na to. da s» bili Američani sami. ki so umaknili sve«' edirti konkretni prispevek na konferenci, namreč 10-odstotno znižanje vseh carin. Dsne6 je prevladovalo splošno mnenje, da je treba Rocseveltovo odklonitev smatrati za predigro katastrofe na konferenci. Zastopniki držav z zlato valuto niso več skrivali svoi'«ga naziranja, da je treba konec konference po možnosti pospešiti. Opoldne f-o se sents! k seji. dia bi zavzeli energično stališče proti rt^/rrinjom ameriškega predsednika in poudarili, da bodo še dalje delali za to, da se njlhovltn valutam ohrani zlata podlaga. Objava njihove izjave se je zakasnila, ker je italijanski finančni minister .Tu ti g odpotoval v Lcndoniderry, kjer je pozdravil italijanske prekoocranske letaiVe, ln so mnraTi iti po njegov podpis tjakaj. Sno-Ted.no s temi dogodki so pričakovali tudi izjavo AngJMe, ki je pa ni bilo: pormeje se je čulo, da Maodonalila in Nevilleja Cihamibcrlaina baje ni mogoče najti. Ofi-clelna izjava angleške vlade Je bila končno napovedana za večerne ure. Med tem je 'nastopila na konferenci agonija. Francozi so se umaknili Iz pododbora za valutna vprašanja, ker srna-tra.jo, da je postala njihova udeležt«? brezpomeimbna, ker so se prizadevanja za stabilizacijo razbila in je vstaka nadaljnja teoretična pazprava o tem brezpredmetna. Enak korak je z isto utemeljitvijo stori>a tudi itaHjanska delegacija in s tem je izločena najvažnejša ko-minija svetovne gospodarske konference. Sedaj je tudi več kot vpra?unje, ali je vredno poizkusa, da bi Jzdelala svoj® obširno resolucijo goapo<*ard'«a komisija. Anglija ob strani Amerike London, 3. julija, n. Ker Roosevelt ni hotel pristati na zahteve evropskih držav z zlato valuto, je Macdonald prekinil svoj nedeljski odmor in se včeraj nemudoma vrnil iz Chequersa v London, kjer je imel ves dan važne razgovore. Zelo dolgo se je razgovarjal s finančnim ministrom Cham-berlainom in ameriškim državnim tajnikom za zunanje zadeve Hullom. Nato je sklical nujno sejo vlade, na kateri je pojasnil stališče Anglije. Macdonald je dejal, da Anglija brez sodelovanja Amerike ne more pristati na zahteve »zlatega bloka«, ker bi v Ameriki tak njen korak gotovo napačno tolmačili. Angleška vlada bo istočasno z izjavo zlatega bloka objavila posebno de-klaracjo, v kateri sicer ne bo zahtevala stabilizacije valut, kakor bo to zahteval zlati blok v svoji deklaraciji, marveč bo ie na-glasila. da bi ne bilo želeti, da bi se posamezne države pričele boriti za devalvacijo valut, ki naj bi jim prinesla čim več koristi. Nasprotno bi bilo potrebno, da bi države, ki kontrolirajo valute, zastavile vse svoje sile, da preprečijo špekulacije z va- v vladi vpliv hedmwerovskih zastopnikov. Heimwehr pa ima že danes skoro absolutno premoč, odkar se je izkazalo, da niti uradništvo niti vojska nista zanesljiva podpornika vladnega režima. Danes je glavna opora diktatorskega režima heimvvehrovska milica, ki je po zadnji vladni zasilni odredbi dobila polno zakonito priznanje. Dollfussova borba je bila sicer svoj-čas započe a z glavnim ciljem ohraniti vrhovno oblast krščansko socialni stranki. Danes je ta cilj bolj oddaljen, kakor je bil za časa parlamentarne vlade in nobenega dvoma ni, da govorice o Doll-fussovem od?topu in prevzemu zveznega kancelarstva po heimwehrovcu Fe- yu niso brez ?eriozne podlage. Vsa situacija kaže na to, da je danes v Avstriji gospodar situacije Starhemberg. To pa pomeni obenem, da utegne stopiti avstrijska vlaona politika v nov* fazo. Pred nekaj dnevi je minister Fey javno napovedal poostritev boia prol marksistom, torej spremembo bojne fronte, ki bo le olajšala morebitni bodoči sporazum z narodnimi socialisti. Dollfussu v današnji situaciji ne bo preostalo drugega, kakor slediti pot, katero bo nastonila njegova u~im\vehrovska garda. Toda ta pot # gne voditi v ono brezdno. v katero baš seddj izginja nemški centrum. lutnimi tečaji. Angleški finančni krogi računajo, da bo dolar še nadalje padal. London, 3. julija, n. O namerah angleške vlade glede zadržanja njene delegacije tia svetovni gospodarski konferenci krožijo razne verzije. Nekateri menijo, da se ha Anglija še nadalie zavzemala za devalvacijo funta, ker dolar še vedno pada, po drugi verziji pa namerava Anglija po zgledu bloka držav z zlato valuto organizirati ster-linski blok, v katerem bi sodelovale poleg Anglije in njenih donvnijonov tudi skandinavske, južnoameriške in nekatere azijske države. Te države bi sklenile posebno medsebojno trgovinsko pogodbo. Zastoj razprav London. 3. julija. AA. Rooseveitov os po 19.40 franka, pa tudi rekordno nizki tečai ni izzval večjega povpraševanja po ameriški val.iti. Tudi v Curihu je dolar padal od 4.08 na 3.87. • Opozorilo delegata Mohoriča London, 3. julija. AA. Jugoslovenski delegat g. Ivan Mohorič je imel v pododboru za posredni protekcionizem govor, v katerem je opozoril na potrebo izpremem-be in izpopolnitve liste raznih primerov direktnega protckcionizma, ki jo je izdelalo tajništvo, zlasti glede carinskih formalnosti. Ludendorff proti Hitlerju Senzacionalna kritika nekdanjega Hitlerjevega tovariša — General Schleicher pod policijskim nadzorstvom Berlin. 3. julija, n. General Ludendorff. ki ,e cal pobudo za nemški rasni pok" ! in mu je pozneje sledil t.idi Ilitler, >3 objavil sedaj v svojem glasilu »Volks\vark oster napad pr*ili HiLlerju, či.š, da je njegov rasni sisleir napačen. Ludendorffova kritika je prva odkrita beseda, izrečena proti sedanjemu režimu v javnosti. Lud«endorff pravi v svojem članku, da je vodil svoje nemške tovariše v vojni in se boril za Nemčijo, v zahvalo za to pa sta jih sedaj uničila Rim in Juda. Izdali so jih baš oni tovariši, s katerimi so skupno borili. Čeprav je razpuščena Tannenberška zveza, upa star general, da bo njen duh š« nadalje sproščen in da se bodo njeni ljudje tudi v bodoče borili za nemško svobodo. Politični krogi vneto jgibajo. kakšne posledice bo izzvala ta Ludendorffova kritika. London. 3. julija, n. Čeprav je berlinska vlada demantirala vest o strogem policijskem nadzorstvu nad bivšim državnim kan-celaricm generalom Schleicherjem, je >f)aily Herald« ponovil svoje prvotne trditve. List pravi, da slone nierove informacije na poročilu, ki sa je »e«tavil poslanik neke velesile v Berlinu. Politični krogi menijo, da je bil to angleški poslanik. Po tem poročilu biva general Schleicher v svojem stanovanju, ki ga brez policijskega nadzorstva ne sme zapustiti. General je nameraval prvotno pobegniti v inozemstvo, ker se je bal narodno - socialističnega maščevanja. Njecrov načrt pa j? bržkone poli-ciia š^ ob nravem času odkrila in postavila bivšega državnega kancelarja pod najstrožje nadzorstvo. Hitler grozi Berlin, 3. juliia, A A. Narodno-sociali-stično glasilo »Der Angriff« je objavilo Gobbelsov članek nod naslovom »Druge revolucije ne bo!« Pisec riv:i:a Hitlerjevo izjavo, v kateri p-avi vodin narodnega socializma glede na najnovejše dogodke v Nemčiji tole: Pripravljen sem brutalno potlačiti vsak poizkus nereda. Z naporom poslednje energije se bom uprl vsakemu novemu revolucionarnemu poizkusu, ker bi pomenil kaos. Sodijo, da je ta Hitlerjeva iziavc v zvezi z razgovorom, ki ga je imel s Hinden-burgom v Neudecku. Zanimivo je tudi. da je da! Hitler na novo aretirati brate La-husen, ki so 1. 1931 s polomom svojih pod- jetij »Nordvvolle« povzročili izbruh tedanje bančne krize v Nemčiji. Razpust centruma danes Berlin, 3. julija, s. Posvetovanja odbora državnih voditeljev centruma so bila danes zaključena. Sklep o razpustu stranke bo najbrže objavljen jutri ali pojutrišnjem. Sporazum evropskih vzhodnih držav Pariz, 3. julija. AA. Listi beležijo z zadovoljstvom vest, da so Rusija, Poljska, Rumunija, baltske države in Turčija podpisale sporazum o definiciji pojma napadalca. Čeprav nam je londonska gospodarska konferenca prinesla mnogo razočaranj, piše »Petit Journal«, je vsaj dala priložnost, da so se tako rekoč v njenem okrilju dokončali razgovori med delegati vzhodnih evropskih držav za zavarovanje miru. P j ureditvi angleško-ruskega spora se mora smatrati v včeraj podpisani pogodbi, ki bo omogočila zboljšanje odnošajev med Poljsko in Litvo, ponehanje napetosti v Vzhodni Evropi. Zato je ta dogovor posebno srečno znamenje. Na podoben način pod-črtuje »Journal« važnost tega dogovora, ki bo mnogo pripomogel k okrepitvi miru, zlasti z ured tvijo besarabskega vprašanja. Ovire italijanskega poleta Oceana preko London. 3. julija. AA. Zaradi slabega vremena je general Balbo danes odgodil odhod italijanskih letalcev iz Londonderrvja. Italijanski letalci z Balbom na čelu bodo leteli na prihodnji etapi iz Londonderrvja v Reykjav;k na Islandu. Povelje za odlet bo izdano, čim bbdo vremenske razmere ugodne. Italijanski poslanik v Londonu Grandi je včeraj priletel iz Londona v London-derrv. da osebno čestita generalu Balbu. Danes se je vrnil v London. Trgovinski dogovor s Francijo Pariz, 3. julija. AA. Poslanska zbornica je brez debate sprejela načrt o trgovinskem aranžmanu med Francijo in Jugoslavijo z dme 7. novembra 1931 o preferenčnem tre-tiraniu jugoslovenske koruze. Hugenbergov padec Usodna zmota v Hugenbergovih računih — Kratka doba njegove gospodarske diktature v Nemčiji jo je zadal za smoter. Sedaj mu ni bilo Berlin, 1. julija. Hugenbergov padec je zadnji člen v ve-Tigi tragikomičnih dogodkov zadnjega leta v Nemčiji, v katerih so si glavni junaki domišljali, da oni vodijo dogodke in krojijo usodo, dočim so bili v resnici le igračka nemirne in neurejene dobe, ki jih je za trenutek dvignila na površje in jih potem zopet pokopala. Hugenbergov primer ni edinstven v zadnji dobi nemške politične zgodovine. Pred njim sta hodila isto pot tudi dr. Briining in general Schleicher. Glavni greh vseh treh je bil, da so računali, kako bodo nacionalno socialistični pokret izrabili v svoje svrhe ter ga lepo udomačili in upognili pod mogočno vodstvo predsednika Hin-denburga. Toda, dočim sta Briining in Schleicher padla, ker nista uvidela možnosti, kako bi izvršila to nalogo, pa se je Hugenberg, precenjujoč svoje sile, naravnost vsilil predsedniku, da dovrši to misijo, ki se je pojavljala zadnje mesece demokratskega režima kot vedno bolj nujna. Toda sprožil je sile, ki so se izkazale za daleko močnejše kot so bile njegove in jim nikakor ni bil kos. I sodna zmota v njegovih računih se je pokazala kmalu po famoznem paktu od 30. jrttiuarja, ki naj bi zapečatil večno zvestobo med obema strankama, zakriva-jočima pod plaščem nacionalizma nasprotujoče si interese in tendence. Medeni tedni so pa trajali prav kratek "čas in kmalu so se pojavili simptomi eksluzivnega ape-tita Hitlerjeve stranke. Kot Moloh je požirala ta svoje tekmece. Začeli so padati udarci. Diisterberg, poveljnik Stahlhelma. je moral iti, Seldte je pobegnil v nasprotni tabor, Gercke se je preselil v ječo, Papen je ostal general brez vojske, baroni so bili razkrinkani v zloglasni aferi z »Vzhodno pomočjo«, a Stahlhelm ic vlada neusmiljeno preganjala, tako da skoro ni minul dan. ki ne bi prinesel Hugenbergovi stranki novega ponižanja. Toda Hugenberg je kljub temu trdovratno vztrajal v vladi, zavedajoč se, da ne brani le sebe, temveč da zastopa življenjske interese mogočnih skupin fevdalcev in veleindustrije, ki bi bilj brez njega na milost in nemilost izročeni nacionalno socialističnim gospodarskim in socialnim eksperimentom, katere je Hitlerjeva vlada napovedovala že od prvega dne, ko je prišla na oblast Toda Hiti er je podvojil pritisk, da se reši enega gla vnih varuhov, ki so mu bili svojčas postavljeni, da ga vodijo in obdržijo na poti »velikih tradicij« ter mu s tem onemogočijo izvesti revolucijo, ki si več treba teh utelešenih aspiracij »anger-manizma, niti monarhističnih idej, niti kulta Hohenzollercev, niti čistega imperializma iz leta 1914. To so bile sile, ki j'lh je rabil samo v začetkih svojega zmagovitega pohoda. Toda med tem je že spretno izrabil to silo, ki si je domišljala, da se je poslužila njega. In ko je postal gospodar položaja, je hotel neusmiljeno zlomiti Hugenbergovo moč, ker mu ni bil nikdar ob strani, da bi mu pomagal, temveč le, da bi ga oviral. Gledano s tega vidika Hugenbergov padec ni le padec ministra, temveč tudi padec sistema. S Hugenbergom v vladi je bil namreč Hitler vezan vsaj na kompromise, ki so morali biti tembolj neprijetni, ker je bila to zveza revolucionarja z reak-cionarjem. Udar obeh svetovnih nazorov nam najbolje pokaže ravno Hugenbergovo delovanje v svojih resorih. Bil je čas, ko so ga visoko zveneče nazivali gospodarskega diktatorja Nemčije. V resnici pa ni bil nikdar več kot minister za poljedelstvo. V tem svojstvu je nastopal kot pristen, nepopustljiv zastopnik fevdalnih interesov. Znal je prekrižati Schleicherje-vo agrarno reformo in preprečiti parcelacijo in prodajo prezadolženih fevdalnih ve-leposestev v Vzhodni Prusiji. Eden njegovih prvih ukrepov je bi!, da se razširi agrarni moratorij ne s*?mo na kmetije, temveč tudi na vsa posestva. S tem je zadel naravnost v čelo nacionalno socialistično agrarno politiko, ki ima v svojem programu razdelitev fevdalno obdelovanih posestev med zemlje lačne koloniste. Tudi Hugenbergova prehranjevalna politika favorizacije agrarnega prebivalstva z umetnim dviganjem cen živilom s pomočjo carin, monopolov, kontingentacije ni mogla najti privržencev pri stranki, ki se kot Hitlerjevci imenuje delavska stranka. Žalosten političen konec Hugenbergov torej ni mogel presenetiti nobenega. Z njim izginja skupina političnih konjunk-turistov. zastopajočih davno izginule interese, ki je s svojimi intrigami bistveno pripomogla k sedanjemu položaju v Nemčiji. Izdala je svojčas centrum in za njim Schleicherja, ker je upala, da bo s pomočjo predsednika Hindenburga kasneje izigrala tudi Hitlerja, ter s pomočjo njegovih čet dala politični in gospodarski kader no njenem okusu preustrojeni Nemčiji. Naletela pa je na enakovrednega in neskrupuloznega partnerja, ki jo je strmoglavi! v jamo, ki jo je skopala svojemu zavezniku. Pobijanje komunizma Jia Bolgarskem Cela vrsta smrtnih obsodb zaradi komunistične propagande v vojski — Komunistična zarota v južni Bolgarski Sofija, 3. julija A A. Vojaško kasači j-*ko sodišče je potrdilo niz smrtnih obsodb, ki so jih izrekla okrožna vojaška sodišča nad posameznimi vojaki in meščani po zakonu o zaščiti države zaradi komunistične propagande v vojski. Smrtne obsodbe so zdaj predložene Nj. Vel. kralju Borisu v potrditev. Javnost pričakuje z velikim zanimanjem, ali jih bo krona potrdila, ker je znano, da je kralj Boris do-sedaj le v izjemnih primerih smrtne obsodbe potrdil. Vsi na smrt obsojeni so vložili prošnje za pomilostitev. Odločitev bo padla -v najkrajšem času. Sofija, 3. julija. AA. »Praznični vesti« priobčuiejo telefonsko poročilo iz Plov-diva, da so v južni Bolgariji odkrili široko komunistično zaroto. Središče zarote je bilo v Plovdivu. Policija je blokirala vas Calapicu. kjer je bila komunistična propaganda najmočnejša. Tudi v Plovdivu so aretirali veliko ljudi. List pristavlja, da bo polic;:a nreiskala tudi druge vasi okolici Plovdiva. Avstrijsko-nemšfca sprava nemogoča Posredovanje med Avstrijo in Nemčijo nemogoče - Nove aretacije hitlerjevskih atentatorjev Dunaj, 3. julija, d. Na zborovanju domovinske fronte v Eisenstadtu je imel zve>zn: kancelar dr. Dollfuss daljši govor, v katerem je med drugim glede borb« proti narodnemu socializmu v Avstriji izjavil: Nevarnost je sedaj malone že pri kraju. Nihče izmed nas se ne vara, če sodi, da bi narodni socialisti v primeru zmage tirali Mudi ^ v koncentracijske tabore, ne povpraševali, kdo je krščanski socralist, kdo član Heim\vehra ali Landlbunda. Razmere so za nas vse ustvarile skupno usodo in nas združile. Poročevalcu londonskega »Observera« pa je minister Schumy glede nadaljnjih av-strijsko-nemških odnošajev med drugim izjavil: Kakor sedaj vse kaže, ni pričakovati, da bi kakršnokoli posredovanje med obema državama moglo postati uspešno. Nemčija nedvomno ne bo postavila ponudibe za sporazum, Avstrija pa bi se pokazala slabotno, če bi to storila. Minister je spočetka imel celo namen, da bi v čim večji meri prispeval k zibližanju med Berlinom in Dunajem, razvoj poslednjih dogodkov pa je pokazal, da zibHžanje ni mogoče, ker so bi M interesi Avstrije že vse preveč oškodovani. V pretekli noči ie bil izvršen nov atentat. Narodnosocialistični zarotniki so pretrgali telefonsko in brzojavno' zvezo med Oberwarth na splošnih volitvah 5. marca odobrila večina grškega naroda. Novi ljubljanski občinski svetniki . Beograd, 3. judija. d. S posebnim odlokom je notranji minister izpopolnil nezasedena mesta v ljubljanskem občinskem svetu. Imenovanih je 14 občinskih svetnikov, in sicer: posestnik m železničar v p. Jože Novak, strokovni učitelj Janko Blagajne, finančni uradnik in posestnik Anton Adamič, žel. zdravnik dr. Tičar, privatni uradnik Josko Zemljič, trgovec Karel Soss, instalater Lovro Pičman, slikarski mojster Ivan Košak, novinar Fran Seunig, poštni uradnik Dinko Janežič, odvetnik dr. Josip Capuder, računski inšpektor Fran Štrukelj, kleparski mojster Rudolf Žitnik in železničar v p. Ivan Mrak. Imenovanje sodniških pristavov Beograd, 3. julija. Te dni so bili i odlokom ministra pravde imenovani za Slovenijo prvi sodniški pristavi po novem uradniškem zakonu. V območju apelacijskega sodišča ljubljanskega so na-mreč postavljeni med drugimi naslednji izprašani sodniški pripravniki za sodniške pristave.: k apela-cijskemu sodišču v Ljubljani dr. Tominšek Teodor; k okrožnemu sodišču v Ljubljani Maslov Ev genij, Sauer Dol.fe, Pance Vinko in Prohinar Zmago; k sreskemu sodišču v Ljubljani Poljanec France in Tome Jožef; k okrožnemu sodišču v Mariboru dr. Ber-lic Leo :,n Punčuh Vlado; k sreskemu sodišču v Mariboru Pureber Emil; k okrožnemu sodišču v Celju Finžgar Alojz in Sni i d Alojz; k sreskemu sodišču v Celje dr. Pom-pe Leo; k okrožnemu sodišču v Novem mestu Beljan Mihael in Rezelj Jože; k sreskemu sodišču v Novem mestu Plce.k Ivan; k sreskemu sodišču v Dolnji Lendavi Mi-škot Andrej in k sreskemu sodišču na Vrhniki dr. Merhar Bogdan. Kongres učiteljev meščanskih šol Beograd, 3. julija, p. Danes se je pričel kongres učiteljev meščanskih šol iz vse države. Otvoril ga je strokovni učitelj Josip Rukavina. Kralja je zastopal general Vclj-kovič, prosvetnega ministra pa pomočnik dr. Vladimir Dvornikovič. Predsednik Rukavina je v svojem govoru iznesel zahteve učiteljev meščanskih šol, ki se nanašajo predvsem na njihov socialni gospodarski položaj. Naglašal je, da je položaj učiteljev meščanskih šol sploh šele lani uredilo Narodno predstavništvo, vendar pa še vedno ne odgovarja razmeram in potrebam učiteljev. Pomočnik prosvetnega min;stra dr. Dvornikovič je pozdravil kongres v imenu prosvetnega ministra in je poudarjal, da se ves narod nadeja mnogo koristi od meščanskih šol. Dolžnost učiteljev meščanskih šol je, da dvignejo čim bolj nivo teh šol ter tako doprinesejo narodu čim večje koristi. Nato se je razvila diskusija o položaju udruženja. Udružen je šteje 8 sekcij s 116 pododbori in 435 člani. Končno so se konstituirali odseki kongresa, ki so zasedali ves popoldan. Imenovanja v vojski Beograd, 3. julija, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bile izvršene na pred-log vojnega ministra pule? drugih naslednje izpremem-be v vojski. Za vršilca dolžnosti komandanta pehote pri dravski divizijski oblasti je bil imenovan polkovnik Dragoljub Ci-rič, doslej poveljnik 35 pešpolka, za vršilca dolžnosti komandanta pehote vrbaske divi-zijske oblasti polkovnik Jovan Cvejič, doslej poveljnik 40. pešpolka, za poveljnika 40. pešpolka Ljubomir Živanovič, doslej poveljnik 28. pešpolka, za poveljnika 45. pešpolka inž. rolkovnik za generalštabne posle Gjorgje Glišič, doslej v službi pri generalnem štabu 5. armije, za komandanta I. pešpolka polkovnik Rudolf Kilar, doslej pomočnik komandanta 40. pešpolka. Napredovanje v državni službi Beograd, 3. julija, p. Napredovali so za eno Foloža.imo skupino sreski načelnik v Črnomlju Dragotin Trstenjak. politično -upravni tajnik v Ljubljani Julij Džurin in uradnik podružnice Poštne-hranilnice v Ljubljani Danilo Kante, ki je obenem dosegel položaj tajnika. Jugostovensko odlikovanje francoske gimnazije Pariz, 3. julija. A A. Včeraj so v St Ger-main-en-Laye pri Parizu odkrili spominsko ploščo z imeni bivših dijakov tamošnje gimnazije, ki so padli v svetovni vojni. Kei ie med svetovno vojno na tej gimnaziji študiralo tudi mnogo jugoslovenskih dijakov so se svečanosti udeležili tudi jugosloven-ski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič, šel jugosiovenskega prosvetnega oddelka v Parizu in mnogo članov naše kolonije v Parizu. Pri tej prilik« je poslanik ir. Spalajkovič izročil saintgermainski gimnaziji red sv. Savr Hudo neurje na Madžarskem Budimpešta, 3. julija. AA. Nevihte in neurja so uničila včeraj v pokrajini okoli Pešci na jugu Madžarske 15.000 ha žetve. Dve osebi sta bili ubiti. Nekatera zrna toče, ki je padala med nevihto, so tehtala 560 gramov. Zastrupljenje z gobami Budimpešta, 3. julija, AA. V Tapolcsi blizu Balatonskega jezera so zboleli vsi člani dveh družin (16 oseb), ker so jedli strupene gobe. Doslej je v bolnici umrlo že šesi oseb, stanje ostalih je na zelo nevarno. Smrt francoskega pisatelja Pariz, 3. julija. AA. Iz Biarritza poročajo, da ie znani pisatelj Andrč L' Amande. avtor del »La vie gaillarde et sage de Montaigne« in »La vie de Henri IV«, v nedeljo nenadoma umrl. Pokojnikovo trunln prepeljejo v B'aye v Girondi, njegov roist-ni kraj. Zločin na Trški gori Razmesarjeno truplo zidarja Antona Žigona v gnojni jami — Orožniki aretirali dve osebi Novo mesto, 3. julija. Davi so prinesli kmetje, ki so prišli v mesto na^ sejem, novico, da leži na Trški gori pri Klemenčičevi zidanici v gnojni jami ubit človek. Orožniki iz Kronovega so takoj odšli na kraj zločina, kjer so res našli ubitega moškega. Pri ogledu in preiskavi so ugotovili, da je ubiti okrog 40 leta stari zidar Anton 2igon, doma iz Remč. italijanski državljan. Orožniki so uvedli takoj nato intenzivno poizvedovanje za zločinci, ki so nesrečenika, kakor se je moglo ugotoviti na truplu, strahovito razmrcvarili. Po vsestranskem poizvedovanju so v teku dopoldneva dobili za zločinci pravo sled, ki je vodila v 2dinjo vas, kjer so okrog 13. aretirali oba ubijalca in ju takoj odvedli v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Aretiranca sta 34-letni posestnik Jožef Pangre in 27 letni posestnikov sin Anton Doblihar. ki sta pri zaslišanju zločin že priznala in tudi opisala, kako sta usmrtila 2igona. Ubiti Zigon. ki je bil zaposlen z delom na Trški gori pri zidanici gospe Perkove iz Novega mesta, je naletel snoči okrog 23. na Pangreta in Dobliharja, ki sta se vračala domov s košnje okrog trškogorske cerkve. Zakaj sta ta dva napadla Žigona, še ni pojasnjeno. Dejstvo je, da sta mu prizadela s topim predmetom dva silna udarca na glavi, nakar sta ga še živega vlekla po kamenitem gorskem terenu, ga vrgla parkrat preko neke kamenite ograje, nato pa zavlekla v gnojno jamo pri Klemenčičevi zidanici, kjer je nesrečnež poln ran končno izdihnil. Na kraj zločina je popoldne odšla tudi sodno-zdravni.ška komisija, ki je po ogledu izvršila raztele-senje pokojnikovega trupla v šentpeterski mrtvašnici. Pokojnik je bil miren človek m dober zidar, ki je prihajal v Slovenj na delo iz svojega rodnega kraja. io Jubilej gasilnega društva v Radečah Radeče pri Zidanem mostu, 3. julija _ Gasilsko društvo v Radečah je v nedeljo praznovalo 601etnico obstoja. Lepe proslave se je udeležil tudi ban dr. MarušiČ, ki je prispel v Radeče ob 10. zjutraj iz La škega. Na Glavnem trgu so ga prič-ikaii gasilci. Sokoli in mnogoštevilno občinstvo. Pozdravili so ga župan Poljanec, načelnik gasilskega društva Jazbec, član banovin-skega svfeta Ravnihar in v imenu gasilcev Černe, ki je orisal zgodovino gasilskega društva v Radečah. V svoji zahvali je ban dr. Marušič pozdravil zbrane gasilce, ki so priljubljeni povsod zaradi plemenite in vzvišene misli, ki jo zastopajo in zaradi svojega pravega pojmovanja državljanskih dolžnosti. Čestital je društvu v Radečah ter naprosil gasilce, da delujejo tudi v prihod nje v korist bližnjega, naroda in držive. Svoje čestitke gasilskemu društvu so izrekli dalje starosta Sokola Pečnik in zastopnik ljubljanskega gasilskega društva Mezeg, narodni poslanec Drmelj, ki je omenil tudi zakon o gasilcih, dalje poveljnik gasilske župe Guček, ki je podčrtal veliko naklonjenost, ki jo kaže sedanja vlada gasilstvu. Zvezni podstarosta Vengust je čestital gasilskemu društvu v imenu Jugo-slovenske gasilske zveze ter pozval navzoče, da vzkliknejo najvišjemu pokrovitelju gasilstva v naši državi, Nj. Vel. kralju »Živel!« Prisotni so pri teh besedah prire dili prisrčno manifestacijo našemu vladar ju, nakar je godba zaigrala državno himno. S proslave je bila odposlana Nj. Vel. kra lju vdanostna brzojavka, ministru za teles no vzgojo pa brzojavni pozdrav. Protidraginjski shod v Ljubljani Snoči se je v dvorani Delavske zbornice vršilo protidraginjsko zborovanje, ki ga je sklicala Zveza gospodinj, odsek Splošnega ženskega društva, in ki se ga. je udeležilo lepo število našega ženstva. Shodu je predsedovala dvorna dama ga. Tavčarjeva, obširen referat, ki je z idejnimi argumenti tolmačil borbo naših gospodinj proti špe-kulantstvu v trgovini, industriji in denai-stvu, pa je podala ga. Kraigherjeva. Shod je bil namenjen predvsem pretirani draginji sladkorja. Posebna spomenica, ki se bo z zborovanja poslala vsem našim ministrom, senatorjem in poslancem in ki jo je zbrani množici prečitala ga. Likarje-va, zahteva predvsem energične ukrepe proti visokim, pretirano visokim dobičkom karteliranih sladkornih tvornic proti previsokim trošarinam in proti pretiranemu prometnemu davku. Spomenica zahteva, naj bi najprej država v svojih tovarnah znižala cene sladkorju, kar bi bilo učinkovit vzgled za ostale proizvajalce. Prav tako naj bi se carinska tarifa preuredila tako, da naši tovarnarji ne bodo čez mero zaščiteni pred konkurenco. Spomenica iz-zveneva v zahtevo, da se cene sladkorja pod nobenim pogojem ne smejo zvišati, temveč se morajo še znatno znižati. Po izvajanjih ravnatelja mestnega tržnega vodstva Derganca, ki je s strokovnega stališča podikrepil težnje naših •g« sip o d i nj, in po kratkem govoru zastopnice delavskih žen ge. Breza rje ve, >ki je naglašala potrebo, da pridejo ljudje do dela, ki edino more prinesti blagostanje narodu in družbi, je ga. Gove-k ar jeva prečitala resolucijo v smislu gornjih zahtev, nakar je predsednica zaključila 7.1) o re v a no e z oMjubo, da bo naše žrrstvo narialjevaLo akcijo tudi piroti draginji drugih najvažnejših življenjskih potrebščin. Ostavka v francoski vladi Pariz, 3. julija. AA. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu, Hullin, je podal ostavko na svoje mesto. Atentator Matuschka izročen Madžarski Budimpešta, 3. julija, n. Danes so pripeljali iz Avstrije v Budimpešto atentatorja Mafcuschko, ki je izvršil atentat na brzi vlak v bližini Bia Torbagvja. Avstrijske oblasti so Matirschiko izročile Madžarski, da bi se mogla proti njemu zaključiti preiskava, nakar se bo moral vrniti v avstrijske zapore. - Smrtna nesreča prekoatlantskega letalca Newyork, 3. julija. AA. Letalec Board-man, ki je julija 1. 1931 preletel Atlantski ocean iz Newyorka do Carigrada, se je 1 julija smrtno ponesrečil pri prekoceJin-skem po'e:u iz vzhoda Zedinjenih držav na zapad. Pokojnik je dosegel več letalskih rekordov, letos pa je namerava! leteti iz Ne.wyorka v Rim. Bethlen potuje v Anglijo Pariz, 3. julija. AA. Iz Budimpešte poročajo, da odpotuje bivši predsednik madžarske vlade grof Bethlen te dni v Anglijo, kjer bo priredil več predavanj. Zadružno gospodarski tečaj za učiteljstvo Ljubljana, 3. julija. Danes je bil otvorjen četrti zadružno-gospodarski tečaj za učiteljstvo, ki ga na pobudo JL'L\ sekcije za dravsko banovino prireja banska uprava. Tečaj se bo vršil od 3. do 26. t. m. v prottorih trgovske gre-mijalne šole v Trgovskem domu. Sprejetih je 30 udeležencev iz raznih srezov dravske banovine. OtvorVev tečaja se je izvršila ob 8. z nagovorom predsednika sekcije JUU 7a dravsko banovino g. Ivana Dimnika na udeležence. G. Dimnik je podčrtal važnost gospodarskih tečajev za učiteljstvo. Sekcija JUU se trudi, da pospešuje gospodarske tečaje v vseh smereh, tako v smeri kmetsko in gospodinjsko-nadaljevalnega šolstva, zadružništva in splošne povzdige kmetijstva. V smeri povzdige kmetijstva je letos zapo-čela širšo akcijo sodelovanja učiteljstva « sreskimi kmetijskimi referenti. Letošnji zadružni tečaj je četrti, ki se vrši pod okriljem sekcije JUU. Predsednik Dimnik je naglasil, da učiteljski tečaji ne smejo ostati izolirane akcije, temveč mora iti stremljenje učiteljstva v to smer, da postane gospodarsko delo osrednja panoga učiteljskega izvenšolskega dela, na katero se mora nasloniti vse ostalo socialno in kulturno-nacionalno delo, vse pa v okrilju programa-tične akcije celotnega problema učiteljskega izvenšolskega dela Podčrtal je izrazito nacionalni značaj učiteljske stanovske organizacije JUU, ki se zrcali prav s tem delom v najkonstruktivnejši obliki. Sekcija 6tremi za tem, da učiteljski tečaji ne bodo samo zgolj tehniško-strokovno usmerjeni, temveč tudi idejno poglobljeni. Iz tega razloga — poudarja predsednik Dimnik — je sekcija JUU priključila stro kovnemu delu zadr/;žno-gospodarskega tečaja poseben idejni del. Dostop k temu delu tečaja bodo imeli poleg tečajnikov vsi učitelji in učiteljice, člani JL'LT iz dravske banovine. Otvoritev idejnega tečaja, ki bo trajal od 24. do 26. t. m., bo 24. t. m. ob 8. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma z uvodnim nagovorom g. podbana dr. Pirkmajerja k referatu o državljanski vzgoji, katero vprašanje bo s pedagoškega stališča obravnaval g. obl. nadzornik M. Sen-kovič. S tem namerava sekcija JUU zapo-četi večjo akcij j v smeri državljanske vzgoje, ki jo bo skušala poglobiti v šoli in tudi izven nje pri vseh društvih, kierkoli sodeluje učiteljstvo. Predsednik Dimnik je izrekel ob otvoritvi zahvalo banski upravi, posebno g. banu dr. Marušiču in podbanu g. dr. Pirkmajer-ju, ki podpirata učiteljstvo v prizadevanju gospodarskih stremljenj, g. ravnatelju »Akademskega kolegija« Fr. Jeranu, s katerega ljubeznivostjo je preskrbljeno udeležencem tečaja stanovanje, in upravi Trgovskega doma za prostore. Organizacijo tečaja je poverila banska uprava sekciji JUU. vodstvo tečaja pa gospodu Radu Grumu. sreskemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani. Predavali bodo zadružni in gospodarski strokovnjaki. V strokovnem delu se bodo obdelovala vprašanja zadružništva v obče, zadružnega prava, ustroja in delovanja posameznih vrst zadrug, zadružnega knjigovodstva in prometnih sredstev. V posebnem idejnem delu se bodo razglabljala vprašanja državljanske vzgoje, zadružnega gospodarstva v okvirju izvenšolskega gospodarskega dela učiteljstva. šolskih zadrug in zadrug za učence, potrebe ožjega stika in organizacije učiteljev gospodarskih delavcev-zadrugarjev in vprašanje narodne šole v službi splošne vaške gospodarske kulture. Po otvoritvenem nagovoru predsednika sekcije JUU ie prevzel vodstvo tečaja gospod nadzornik Rado Grum, ki je očrtal smer tečaja in poudaril važnost gospodarskega dela za narod in državo. Idealnim učiteljskim delavcem, udeležencem tečaja, pionirjem gospodarske kulture naših vasi, želimo mnogo uspeha pri obeh delih tečaja. Sto kitov usmrčenih Miami, 3. julija. AA. Na južnih obalah Floride so našli več sto mrtvih kitov. Mislijo, da je pod morsko gladino moral divjati skrivnosten vihar, ki jo sta! kite življenje. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoTed za danes: recej stalno, ponekod še nekoliko oblačn,'*, vedro zlasti ponoči, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je pretekle dni prevladoval med Atlantefcim ocanom in Zapadno Evropo, se ji sedaj razširil med večji del kontinenta, zlasti pa proti centru in jugu. Relativno nižji pritisk se je obdržal le še nad Severovzhodno Evropo. Pri na9 je pritisk v splošn?m narasel za 2 do 5 mm, najbolj v južnih delih države. Temperature so padle le lokalno v Liki in v gornjem Primorju za 1 do 2 stopinji, drugod so narave za 1 do 7 stopinj, posebno v centralnih in vzhodnih krajih državo Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, soparno; morda nevihte in sem in tja malo dežja. V nedeljo smo se na gasilski veselici na Duplici pri Kamniku prav dobro zabavali. Prizrtana kamniška mestna godba je spravila številne goste, kj so od vseh strani prihiteli na Duplico, v prijetno razpoloženje, ki še po polnoči ni hotelo prenehati. Zabava se je razvijala v najdostojnejših mejah in ko so gostje in gasilci že dodobra pogasili žejo, se je kmalu po polnoči razlegel glas: »V Mengšu gori!« In res se je dvigal nekje v Malem Mengšu proti nebu mogočen steber plamenov. Jadrno so gasilci dokazali svojo pripravljenost, naložili na avtomobil brizgalno in se v največji naglici odpeljali v Mengeš. Ko so prispeli na kraj požara, so videli, da je njihova intervencija odveč, keT so bili že mengeški gasilci na mestu in so ukrenili vse. kar je bilo potrebno. Gorelo je na Pristavi pri Malem Mengšu pri posestniku Strahu, po domače pri Viscu. O^enj je nastal v gospodarskem poslopju, ki je leseno in s slamo krito, zato se je hitro razširil. Celo poslopje je bilo že v ognju ko so prihiteli domači in sosedje. Rešiti niso mogli ničesar razen živine iz hleva. Ker ie bilo poslopje leseno, tudi gasilci niso mogli pogasiti velikega ognja, pač pa je bila prepotrebna njihova pomoč, da so obvarovali ognja stanovanjsko hišo, ki je le par korakov oddaljena, in pa preprečili, da se ni ogenj razširil na sosednja lesena s slamo krita poslopja. Velik zaveznik gasilcev ie bila lepa in mirna noč, brez vsakega vetra. Posestniku Strahu je pogorela šupa, hlev in pod, v njem pa precej krme, vse gospodarsko orodje in oprema, med njo sedem komatov. Rešili so samo en komat. Zavarovalnina je le neznatna. Pravijo, da je bil ogenj podtaknjen. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Nogometno moštvo »Vienna« z Dunaja bo igralo drevi ob 20.45 z ljubljansko Ilirijo na ilirijanskem igrišču ------- -—-saa ga je razprodana: namreč »Črty a povidky«, izbor njegovih podlistkov iz dobe okrog 1. 1000. Zbral sem jih v dva cikla: prvi obsega povesti in črtice iz otroškega življenja, drugi ljubezanske zgodbe. Knjiga je izšla pri »Obzoru« in je torej že razprodana-Mojstrska dela potemtakem niso zagrabila našega čitajočega občinstva, bolj so mu bili všeč Cankarjevi feljtonistično - ležerni spisi. Zakaj tako, na morem reči: ugotavljam samo dejstva. Oprema prevodov gotovo ni mogla prispevati k temu. Vedno sem skušal dati svojim prevodom iz slovenščine kar moči dostojno, lepo opremo. Izjemo morda tvori pri Cankarju prevod knjiga »Troje povesti«, ki je izšla v zbirki »Pestre kvety«; no, ta prevod mi vzbuja posebna čuv9tva in spomine: prvi izvod knjige so mi poslali na fronto, kjer me je plod moje ljubezni do slovanske literatare močno ganil in razveeselil. Za opremo mojih prevodov iz slovenščine so skrhali razni slikarji. Naj navedem prof. K. Wellnerja, ki je opremil Cankarjeve >Črty a povidky« in Izidorja Cankarja »S poti«, dalje Jana Kohlerja, slikarja Kanjaka, Bo-humila Krsa (oprema »Gadjega gnezda« in Frant. Hoplička (»Zapiski Tihe Gramanto-ve«). Včasih 6jm se trudil, da bi dobil za opremo knjige (naslovno 6tran ovitka) slovenske slikarje, vendar mi ni uspelo. Kritika je bila nasproti slovenskim delom dobrohotna, a tudi pravično stroga; kakorkoli jih je presojala z raznih stališč, je van-dar vsak moj prevod ugodno sprejela. Naj omenim neki značilen primer: Kraigherjevega »Kontrolorja Škrobarja« je naša kriti- ka označila za dalo, ki je po s^oji formi že nekoliko nesodobno, ki pa vendar Čehoslo-vake, zlasti pa čitatelje iz obmejnega ali narodnostno mešanega ozemlja, živo zanima, ker obravnava podobne razmare in narodnostne boje, kakor so še vedno — vsaj ponekod — pri nas. Tudi po tem vidite, da ne prevajam ad hoc: vsi prevodi imajo neko nacionalno podlago. 2. Marsikdo je že trdil, da bi bilo bolje za sloves naše literature med Cehi. če bi Vaši prevodi izhajali v Pragi, ne pa v provinci. Nekateri so pričakovali, da ho Ivan Cankar postal bolj znan. če bi njegove izbrane spise izdala katera večja praška »aložba. — Vem, da obstoji v vaših literarnih krogih tako mnenje, vendar ga pobija že to, kar sem bil pravkar povedal: troje Cankarjevih odličnih spisov ja izšlo pri dveh velikih praških založnikih, a nobeden ni imel uspeha na knjižnem trgu. Izbrane prevode, zlasti iz Cankarja, bi hotel drugič izdati v bibliofilski opremi in za omejen krog naročnikov. V ta namen sem bil že prad leti v stikih z bratoma Kraljema. Za tako izdajo bi predvsem prišli v poštev jS poti«, potem nekateri spisi Ivana Cankarja in Tavčarjevo »Cvetje v jeseni«. Sicer pa na verjamem, da bi kateri praški založnik hotel izdati Cankarja. Sam bi ga bil forsiral kar le mogoče — toda, veste — publikum-.. Kaj že je dejal o njam veliki avtor »Hlaoca Jerneja«?! 3. Kakšne načrte imate kot prevajalec iz slovenščine za bližnjo bodočnost? _ V rokopisu imam prevod Novačanove- ga »Hermana Celjekaga«, ki eo ga uprizo- Med krasnim nastopom Ljubljanskega Sokola je bila iz letala posneta pričujoča slika, ki je pač najboljši svedok navdušenja in zanimanja ljubljanskega prebivalstva za Sokolstvo. Tako ogromnega in tesno strnjenega venca gledalcev gotovo se m bilo pri nobeni prireditvi. eraa beda v Trbovljah Glad in obup, ki je že na višku — Pomoč takoj potrebna Trbovlje, 3. julija. Že od petka dalje, od pohoda sestradanih rudarskih žen in otrok na graščino in na občino, so vse Trbovlje stalno nahajajo v nekem mrzličnem nastrojenju. Glede zaposlitve v mesecu juliju si obetajo najslabše. Od sobote do danes počivajo vsi rovi in obrati in za jutri rudarji še ne vedo. ali pojdejo na šiht. V tej dobi praznovanja je vodstvo rudnika uvedlo prakso, da pušča rudarje zmerom v neki nestrpni negotovosti. Vsak dan, kadar po daljšem počitku spet začno delati, zvedo rudarji, da morajo v jamo, šele tik pred začetkom dela. G! is o tem se vsakokrat s čudovito brzino raznege po vseh kolonijah in nikdar se ne igodi, da bi več kakor en odstotek vseh ni delo poklicanih ostal doma, ker jih ta radostna vest po nesreči ne bi dosegla. V petek so žene na svojem spontanem zboru sklenile, da pojdejo vse prihodnje dni, ko bo rudnik praznoval, pred rove in da njihove straže ne bodo nikogar pustile v jame razen onih delavcev, ki morajo biti licu mesta zaradi varovanja jamskih vodov m naprav. Med rudarskim prebivalstvom vlada namreč zadnji čas zmerom »ečja nejevolja, ker rudnik stalno vrši ne-so ločitev med množico delavcev, ki imajo priliko do dela komaj po dvakrat ali trikrat na teden, in pa delavci, ki so tako srečni, da so zaposleni skoraj v normalnem obsegu. Te krivične ločitve ni krivo vodstvo rudnika samo, temveč nekateri paznici in nižji uradniki, ki nekatere izmed svojih delavcev na ta način protežirajo in jim gredo roko, da pridejo do večjega zaslužka. Med rudarji se je v zadnjem času pojavila sreDka zahteva, naj se vsa dela pravično razdele med vse. V smislu te splošne za-iteve so tudi rudarske žene v soboto in danes preprečile vstop v rov vsem onim, caterih služba ni bila nujno potrebna zaradi iamske varnosti. V soboto popoldne se je v Fortejevi dvoran vršil javen rudarski shod, ki ga je v menu NSZ sklical predsednik organizacije >truc. Shoda se je udeležila velika množica rudarjev, brezposelnih, zlasti pa veliko število žen in otrok. Ta shod je b;l jasna nriča, kako potrpežljivost sestradanega rudarskega prebivalstva že skoraj kipi čez rob. Množica ni marala poslušati ne govornikov ne resolucij, temveč je samo med neprestanem vikom in krikom zahtevala kruha in dejanja. Na koncu so zborovalci sklenili, da za sredo skličejo nov shod na trgu pred rudniško restavracijo, na katerega so brzojavno sklenili povabiti zastopnika vlade, g. bana, generalnega ravnatelja TPD, trboveljskega župana in podžupana itd. V soboto je deputacija rudarskih žen in rudarjev iz Trbovelj in Hrastnika obiskala v Laškem g. bana dr. Marušiča, ki se je službeno pravkar mudil tam. Deputacija je v imenu vsega rudarskega prebivalstva zaprosila g. bana, naj se zaradi večnega praznovanja, zaradi katerega številne družine, zlasti otroci, dobesedno stradajo kruha, stalno brezplačno razdeljuje primerna količina krušne moke. Če se to ne bi dalo organizirati, naj odločujoči činitelji poskr-be, da bodo rudarji prejemali na vsakih 14 dni podporo v denarnem prispevku, da se bodo mogli vsaj za silo preživljati. Če pa se tudi to ne bi dalo izvesti, naj se po vseh revirjih osnujejo javne kuhinje, ki bodo brezplačno preskrbele z najpotrebnejšo hrano vsaj vse rudarske otroke do 15. leta. G. ban je deputaciji obljubil, da bo iz bed-nostnega fonda nakazal podporo gladuio-iHm Trbovljam, ženam iz Hrastnika, kier je beda največja, pa je takoj na licu mesta izročil primeren znesek za najnujnejšo pomoč. Pred ctvoritvijo kongresa Unime Ljubljana, 3. julija. S popoldanskim praškim brzovlakom se je pripeljala v Ljubljano na svetovni lutkarski kongres, ki se prične jutri dopoldne ob 10 z otvoritvenim govorom protektorja bana dr. Marušiča na velesejemskem prostoru, številna delegacija lutkarskih delavcev iz Češkoslovaške ter zastopniki iz Amerike in Rumunije. K sprejemu se je na kolodvoru zbrala številna družina vnetih lutkarjev in drugega narodnega občinstva. Številno so bili zastopani zlasti udeleženci lutkarskega tečaja, ki se je vršil te dni v Ljubljani, mednarodne goste pa so prihiteli sprejemat tudi predsednik Jugoslovenske lutkarske zveze prof. dr. Burian, prvi pionir lutkarskega gibanja med Slovenci in častni predsednik JLZ akad. slikar Milan Klemenčič in konzul češkoslovaške republike inž. Ševčik, katerim se je pridružil tudi dunajski delegat g. Ruprecht, ki je že pred ostalimi kongresisti prispel v Ljubljano. S praškim brzovlakom so se pripeljali med drugimi udeleženci kongresa predsednik Unime prof. dr. Veselv z generalnim Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Deda v Trbovljah je pač najbolj črna, najbolj strahotna slika vse današnje gospodarske in socialne stiske. Žene rudarjev, ki imajo službo, morajo hoditi okrog in prosjačiti miloščine in podpore. Kakor v strašnih letih svetovne vojne, ko je bilo pomanjkanje živeža v Trbovljah toliko, da so rudarske žene in rudarski otroci hodili prosit kruha, moke in krompirja po vseh slovenskih deželah in tj | doli na Hrvatsko, hodijo tudi v današnjih dneh žene in otroci iz Trbovelj za živežem daleč na okrog po vsem kmečkem zaledju okrog revirjev, po vsej Dolenjski in po vsej Spodnji Štajerski. Toda dočim so bili kmetje med vojno gospodje in so stradajočemu rudarju, ki pa je imel kolikor toliko denarja, še precej lahko odstopali skromen delež od svojega pridelka, je danes tudi na kmetih ne veliko manjša stiska kakor v Trbovljah samih. Trboveljski rudar se danes v svoji bedi nima nikamor več obrniti. Obup. ki se je polastil ljudi, bo skoro prekoračil svoj višek, če ne bo od koderkoli brez odloga prišla najnujnejša pomoč tajnikom Sojka-Sokolovio iz Prage, prof. Skupa iz Plznja, dr. Mal i k m gdč. Reznič-kova iz Prage, gdč. Beringerjeva iz Moravske, rektor černoviške univerze prof. dr. Sesan in operna pevka Vera Mora iz Rumunije in zastopnica ameriškega lutkarstva miss Dorothv Zakonick iz Newyorka. Jugoslovensko lutkarstvo zastopa med gosti, ki so prispeli danes popoldne, podpredsednik Živojin Kovačič iz Beograda. V imenu jugoslovenske lutkarske zveze je na kolodvoru v kratkih, a prisrčnih besedah pozdravil predsednik Jugoslovenske lutkarske zveze prof. dr. Burian, dame, ki so prihitele k sprejemu, pa so jih okitile s slovenskim cvetjem. S postaje so se inozemski kongresisti v spremstvu ljubljanskih tovarišev takoj podali v hotele. — Za jutri zjutraj je napovedal svoj prihod v Ljubljano tudi francoski delegat, znameniti propaga-tor lutkarstva in urednik pariškega »Jour-nala« Paul Jeanne. Za jutri, to je za prvi dan kongresa Unime je napovedan naslednji spored: Ob 10. dopoldne slavnostna otvoritev na lutkarski razstavi v paviljonu M na velesejmu, ob 11. v »Zvezdi« predavanje predsednika Unime pro. dr. J. Veselega o lutkarstvu nekdaj in sedaj, ki ga bo spremljalo 120 skioptičnih slik, ob 15. istotam lutkovne predstave gostov, zvečer v »Zvezdi« zabavni lutkarski večer s pestrim programom in s sodelovanjem domačinov in gostov. Za zabavo na večeru bo skrbel Hawai-jazz. Program se bo začel točno ob 20. uri. Na vseh teh prireditvah razen pri otvoritvi kongresa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za kritje dejanskih stroškov. Kdor pa si omisli znak, ki se za 10 Din prodaja v knjigarni Tiskovne zadruge in pri KULTURNI PREGLED Razgovor z dr. B, Vybiralom Sedela sva na terasi Bellavuea. Bilo je ob slavnostnih dneh: Ljubljana, ujela med s^lnce in deževne oblake, vsa ozaljšana in košata kakor nevesta iz Golarjavih povesti, je ležala pod nama v nekem zavzetem pričakovanju ... Spominjala sva se Olomouca, kjer je nekoč Fran Levstik čital češka pesnike in pisal slovenske verze, koder je hodil Podlimbarski, pripravljajoč svoje »Moravske slika". Tako 6e je razgovor počasi razprediel v interview, ki sem ga »zložil« v pet vprašanj in pet odgovorov. Evo jih: 1. Kako le češko fitajofe občinstvo sprejemalo slovanske avtorje v Vašem prevodu? Kateri so bili popolnoma razpečani? Kako jih je sprejemala kritika? — Predvsem: vsi slovenski avtorji so bili pri nas simpatično sprejeti, proti nobenemu ni bilo ugovora in marsikdo ja javno izrazil hvaležnost, da s svojimi pravodi nurlim češkemu občinstvu dober vpogled v slovensko slovstvo. Da. za tak vpogled mi je vedno šlo: pred očmi sem imel in ša imam sistem, po katerem iščem in izbiram. Kateri moji prevodi eo bili popolnoma razprodani? Izidorja Cankarja potopisni roman »S potic je bil kmalu razgrabljen, prav tako ni že dolgo dobiti izbora Cankar-javih novel, ki sem ga izdal pod naslovom »Svate primani a jine« v neki eocialno-de- mokratski založbi. Izmed ostalih mojih prevodov so najbolje šli na knjižnem trgu: VI. Levstika »Gadje gnezdo« in »Zapiski Tine Gramantove« ter Tavčarjevo »Cvetje v jeseni«. »S poti« je izdala »Liter. - umeleckč družina«, ostalo pa Proinmberger v Olomoa-cu. Prav zadovoljivo je šla tudi Novačanova »Veleja«, ki jo je izdal Bučak v Prostejova. Naj mimogrede omenim, da so »Velejo« uprizorili že mnogi diletantski odri na Mo-ravskem in Češkem, neko prosvatno društvo je ž njo otvorilo svoj dom in ob neki priliki so jo igrali ob afostinentskem zborovanju, češ, poglejte, kakšen škodljivec je alkohol. Dobro sa prodaja Kraigherjev »Kontrolor Škrobar«, prav tako je bil ugodno sprejet Pregljev »Plibanus« Joanes«. Tudi gleda Erjavčevih, za češko izdajo znatno predelanih »Slovencav« se založnik ni mogel pritoževati. Vem, da bo širšo javnost najbolj zanimala usoda prevodov iz Ivana Cankarja. Omenil sem, da je bil neki izbor njegove proze razprodan, toda to je prav za prav ves knjigotrški uspeh s Cankarjem. V splošnam se prevodi iz Ivana Cankarja med Čehi slabo prodajajo in celo za tako mojstrsko delo, kakor so »Podobe iz sanj«, ki jih je izdala praška (Neuberthova) založba, je bilo porazno malo zanimanja. Mislim, da še do da- Vpisovanje gluhonemih šolarjev Ljubljana, 3. julija. V raznih šolskih zavodih so že pred dnevi končali s sprejemnimi izpiti in se sedaj tako učne moči kakor tudi dijaki in učenč-ki vesele počitnic. Edino v dozdevno tihem šolskem poslopju ob Zaloški cesti — v glu-honemnici je danes tekom celega dneva vladalo še vedno življenje. Starši iz najrazličnejših krajev dravske banovine so pripeljali v Ljubljano in v imenovani zavod nad 40, od usode kruto zapostavljenih otrok v upanju, da jih bo mogoče potom sistematične šole usposobiti za bodoče lepše življenje. V gluhonemnici so se danes vršili sprejemni izpiti gluhoneme dece in sicer pred tremi komisijami, ki so jih tvorili učitelji na zavodu. Na šoli sicer primanjkuje prostora, vendar je bilo tudi letos sprejetih v zavod okrog 30 otrok, ki so prestali preizkušnjo. Ta preizkušnja je seveda popolnoma drugačna, kakor so sprejemni izpiti v normalnih šolah. Že pri izpitu more la-jični opazovalec vsaj nekoliko doumeti, kako velik je trud učiteljstva na tem zavodu in koliko volje, pa tudi potrpežljivosti mora imeti, da z individualnim poukom doseže pri učencih in učenkah uspehe, kakor smo jih imeli priliko opažati ob zaključku šolskega leta ali pa na raznih prireditvah v zavodu tekom leta. Pred komisijo so delali bodoči učenci in učenke izpit na ta način, da so posnemale gibe učiteljev, morali so zlagati v celoto razne podobice, preizkusilo se jih je tudi v pogledu razločevanja barv ter raznih likov itd. Med njimi so bili prav pridni dečki kakor tudi deklice. ki so pokazale dokaj inteligence. Po prestani preizkušnji je pregledal otroke tudi zavodiji zdravnik g. dr. Dragaš, ki je podal 71 vsakega posebej zdravniško izjavo. Od gasilske veselice gasit... Kamnik, 3. junija. nas ni razprodan moj prvi prevod iz Cankarja, namreč »Kurent«, ki je izšel v dobro vpeljani »Svetovi knihovni«, nekaki češki Reklamki. — Moj prevod »Kurenta« je izšel nakako ob istem času s »Hišo Marije Pomočnice« v prevod i drugega prevajalca in v izdaji iste »Svetove knihovne«: dva dobra zvezka Ivana Cankarja v močno raz- širjeni zbirki, pa še do danes narazproda-na| Prav ob istem času so Cankarja igrali v Pragi, kar bi mu bilo samo še bolj v reklamo, pa se ni oprijel ne z odra in ne iz knjige. A propos: Še neka Cankarjava knji- str1rx^mst če jih ne negujete redno in pravilno. Lase in lasišče morate osvoboditi nesnage in masti, ki dušijo lasne korenine in tako privedejo do izpadanja las. Najboljše sredstvo za nego las je že dobrih 30 let PIXAVON in VUxaWtiMampMw Pixavon vsebuje najučinkovitejše sestavine katranastih sokov iglastih dreves, je brez vonja in barve ter prepreči, kakor je klinično preizkušeno, izpadanje las. Pixavon že desetletja priporočajo zdravniki in je znan kot dobro sredstvo za okrepitev lasne rasti, prepreči pa tudi nastanek prhljaja ter napravi lase lepe, duhteče in zdrave. blagajni lutkarske razstave na velesejmu, ima prost vstop na vse prireditve. Kongres Lnime ima za Ljubljano in za državo ne samo velik kulturni in umetniški pomen, temveč ima tudi veliko važnost za zvezo Ljubljane in Jugoslavije s širokim mednarodnim svetom. Odlične mednarodne goste v svoji sredi iskreno pozdravljamo, Ljubljana po bo svoje razumevanje za poslanstvo, ki ga ima lutkarska umetnost v modernem svetu, prav gotovo izpričala tudi s številnim obiskom vseh kongresn:h prireditev. »JUTRO« št. 153 „ —.. "T3T-— Torek, i. VEL 1933. FIRST VIEMNA avstrijski profesionalni prvak nastopi danes ob 20*45 uri proti SK ILIRIJI Predprodaja članskih in dijaških vstopnic v kavarni »Evropi« po 10 dinarjev. Na igrišču se članske in dijaške vstopnice ne bodo izdajale. 7535 Uomače vesti ♦ češki Sokoli v Dalmaciji. Preteklo nedeljo se je pripeljalo v Split približno tisoč čeških Sokolov s pokrajinskega zle-ta t Ljubljani. Prirejen jim je bil prisrčen sprejem, ki mu je prisostvoval tudi ban dr. Jablanovič. Spličani so jih v sprevodu spremili v mesto. Večne število čeških Sokolov ostane v Dalmaciji na počitnicah. V Damacijo je prispel tudi grof Zamovski, starosta poljskega Sokolstva. • Francoski bojevniki v Jugoslaviji. Ob koncu avgusta prispe v Ljubljano številna skupina bivših francoskih bojevnikov s svojimi soprogami. Izletniki pridejo 6 parni kom v Split, odkoder se napotijo v Beograd in obiščejo potem Zagreb, Ljubljano in tudi druge kraje. V Jugoslaviji ostanejo tri tedne. + Vojaške vesti. Kakor javlja >Službe-ni vojni list«, so bili na predlog ministra vojske in mornarice imenovani: Milan Domamjko in Emil Marjaševič za kapeta-na bojnega broda, Ivan Koprivec za pehotnega majorja; Jožef Nagode, VaJter Rarnšak- Fran Megla in Kari Petrič za inrtemdamtske poročnike; Milan Vodenik za artilerijskega poročnika, Josip Tršar za žandarmerijskega, Ivan Guštin pa za strojnega poročnika; Ivan Drinovec, Mirko Jagodic, Dra.go Ogorevc in Miroslav Šimenc za veterinarske pomočnike; dr. Viktor Marčič za rezervnega sanitetnega kapetana 1. razreda; Ladislav Ropaš za rezervnega pehotnega kapetana 2. razreda; Oton Fabiani in Josip Žagar za pehotnega poročnika v rezervi; Viniko Kožuh za rezervnega vojaškega uradnika III. razreda; dir. Josip Basa j in Valentin Stante za rezervnega poročnika; Viktor Unšič za a.rtiljerijskega kapetana 1. razreda v rezervi; Štefan Mance za rezervnega ipehotnega kapetana 2. razreda; Fran Lutoman za rezervnega artilerijskega poročnika; Ferdinand Šinkovec za rezervnega inženjerskega kapetana 2. razreda; Rudolf Likar za rezervnega pehotnega kapetana 1. razreda; Ernest ču-ček za rezervnega inženjerskega kapetana 1. razreda; Vinko Pirjevec za rezervnega veterinarskega poročnika; Boris J oš t za rezervnega konjiškega poročnika: Janko Ponebšek, Dušan Ribar, Zma-goslav Kristan, dr. Milko Hrašovec, Fran Sušnik, Avgust Stkabecne in Jožko Maček za rezervnega pehotnega kapetana 1. razreda; Robert Sto je lovski i,n Silvester Ko-gelnik za rezervna artilerijska kapetana 1. razreda; dr. Josip čerin za sanitetnega kapetana 1. razreda v rezervi; Joža štu-hec za rezervnega nižjega vojaškega uradnika 1. razreda; Janko Mode.r, Edvard Križnar, Anton Mutec. Fran Plevel j. Janko Pušenjak, Fran Remiškar in Vinko štrukelj za rezervnega pehotnega poročnika; Stanko Kruljec za rezervnega inženjerskega poročnika; Janez Gselmam za rezervnega vojaškega uradnika 3. razreda. ♦ Nova grobova. V Braslovčah je včeraj nenadoma umrla dobra in skrbna gospa, Jožefa Ludvikova v starosti 76 let zadeta od kapi. žalostma vest je pretresla vse okoličane, ker je bila pokoj-nica z delom in življenjem vzor dobre matere. Pogreb blage pokojnice bo jutri. V Mozirja pa je včerao ugrabila smrt g. Ailojza Goričarja, tovarnarja in posestnika, ki bo diutri ob 10. položen k večnem« počitku na pokopališču pri Sv. Štefanu. Pokojnikoma Mag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Noiv fen sipek tor orožnlštva. Za briga d1-nega generala je imenovan orožmlški polko iinik Milu t in Stefanovič, doslej komandant drinskega orožmišfcega polka. Z istim ukazom je Imenovan tudi za inscek-•tortfa celotnega orožmištva. ♦ lz finančne službe. Za računskega pripravnika v 9. položajni skupini je imenovana ipri dravski finančni direkciji v Ljubljani Alojzija Vindišer, maturantka iz L(jiublja.ne. ♦ Diplomiran za strojnega Inženjerja je bil te dini v Beogradu s prav dobrim uspehom g. Svatopluk Pivko, podpredsednik Akademskega aerokkiba v Beogradu, sin g. dr. Ljudevita Pivka, profesorja in narodnega poslanca iz Maribora. Diplomski izpit za inženjerje-arhitekte so dalje napravili 27. junija na tehniški fakulteti ljubila arnske univerze kandidati: š e r c e r Nikolaj, Kane Marjana in Svetina Benjamin. čestitamo! ♦ Prom<*c,ija. Na beograjski univerzi je bil promoviram za doktorja medicine g. Bmanuel P e r 11, sin šolstkesa upravitelja Pertla v Kapeli pri Gornji Radgoni. Promovirani bodo danes na univerzi kralja Aleksandra I. za doktorje prava gig. Baje Franc iz Litije, čop Gabrijel iz Most pri Žirovnici, Otrin Rado iz Domžal, štular Franc iz Polovč in Vilfan Igor iz Solina, čestitamo! ♦ V imenik Advokatska zbornice v Ljubljani je bil vipisan advokat ar. Lenart Lotrič s sedežem v Gornji Radgoni. ♦ Oblastni odbor Aerokluba kraljeiv%>e Jugoslavije bo 15. t. m. v Ljubljani otvo-ril pilotsko šolo. V to šolo bo sprejel: 3 učence-pilote, ki izpolnjujejo pogoje čl. 49 točke 1 zakona o ustrojistvu vojske in mornarice, ki določa: Rok službe v 'kadru se skrajšuje na 9 mesecev onim, ki »so dovršili univerzo ali sredmjo ali strokovno šolo, enako srednji ali višjo od te, ali najmanj 6 razredov gimnazije ali realke ali tema enakih šol, in sicer če do-vrše uspešno v devetmesečnem roku službe v stalnem kadru šolo za rezervne častnike ter opravijo iapit za rez. Častni- FOTOIZLET Prijavite se takoj! ka (oni pa, ki imajo samo 6 razredov gimnazije itd;, za rezervne narednike). Kdor tega izipita ne opravi, služi 14 mesecev. — Rekruti dijaki smejo nastopiti, toda samo z roditeljevo ali varuhovo dovolitvijo tudi prej odsluževanje svojega roka z dovršenim 18. letom, če imajo v tem času pogoje za dijaški rok. Ti učen-ci-piloti morajo predložiti oblastno potrjeno ofbvezo, da bodo 15. I. 1934 vstopili kot letalci v zraJkoplovstivo vojske na odsluževanje svojega kadrskega roka. Za te učence bo šolanje brezplačno. Poleg tega sprejme Aerokliuib v pilotsko šolo še 4 učence, ki so pripravljeni plačati za učenje po 200 Din od vsake ure letenja Odgovarjajoče zneske bo treba pri klu-bovi blagajni plačati za najmanj 10 ur vnaprej. Po uspešno dovršeni pilotski šoli dobe ti učenci diplome za turistične pilote. Učence, ki bodo 15. I. 1934 nastopili kadrski rok, bo pred pričetkom šole pregledala vojaška komisija v Novem Sadni; stroške zato jim bo Aeroiklnb povrnil v pavšalnem znesku po Din 150___ Plačuooče učence po pregledal mestni fizik na njihove stroške. Mladoletni in gospodične morajo doprinesti dovoljenje svojih staršev, potrjeno od pristojne oblasti, žene pa dovolijenje svojih soprogov. OmJ, ki žele vstopiti v pilotsko šolo, naj pismeno ali mstmeno zahtevajo od Aero-kliuba, Ljubljana, Gradišče 7-»!, prijavnico. Aeroklrufo poziva e tem v prvi vrsti narodno čutečo ln za letenje navdušeno akademsko im srednješolsko mladino, da se odlzove. ♦ Kongfea slovanskih plinarn. Na kongresu Slovanskih plinarn, ki ibo v Gi^r-nii na Po-lfekem, bo ljubljansko plinarno zastopal mženjer Bartel, ki bo poročal o plinarnah v Jugoslaviji e posebnim ozi-rom na ekonomsko krizo. ♦ Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu je imelo preteklo nedeljo redmi z!bo», ki je potekel zelo burno. Stari uipravi je bila izglasovana nezaupnica, zaradi česar je predsednik izjavil, da vsa stara uprava rili v Olomoucu in Bratislavi, dalje Kraigherjevo dramo »Na fronti sestre Žive«. Že dalje časa mi leži v rokopisu prevod Nova-canove »Naše vasi«, iz katere sem objavil v »Pozoru« novelo »Vaški Cyrano«. Takisto so izšli v >Pozoru« Pregljevi ^Otroci soln-ki bi jih bil hotel izdati v posebni knjigi, nemara tedaj, ko bo izšla nova, predelana izdaja, kakor jo je avtor napovedal-Prevesti nameravam še Tavčarjevo »Viso-ško kroniko«, morda tudi Podlimbarskega »Gospodina Franja« in njegove »Moravske slike«; slednje bi utegnile zanimati pri nas na Moravskem že iz regionalnega patriotizma. Vsekakor bom preložil tudi kateri dober roman Franceta Bevka; za sedaj se še nisem odločil, katerega. Kakor dosedanjim prevodom, bom tudi novim dodajal življe-njepisne in literarne uvode, keT tako najbolj širim poznanje slovenske literature 4. Vašo prevajalsko delavnost najbrž ovira tudi gospodarska kriza. Kako kaj Čuti to krizo češki knjižni trg? — Pred letom dni jo je zares močno občutil in pod njo so se zamajala celo nekatera naša največja založništva. Sedaj so se razmere že nekoliko popravile; kaže se očitna tendenca k rastočemu izboljšanju. Založništva, ki so v času konjunkture (ali vsaj navidezne konjunkture) preveč izdajala in »ko notranje oslabila, je kriza najbolj prizadela. Zdaj 9e njene dobre posledice čutijo v tem, da si vsak založnik nekoliko bolj premisli in preudari, preden izda novo Tabor< v nedeljo 9. t. m. na vrtu hotela »TivoKU. Spored bo obsegal petje, dekilamacije, srečolov im p,,es. Sodelovala bo go-dtoa >Sloge<. Pričetek ob 4. popoldne.. <",istl dobiček je namenjen vzdrževanju dtruštvemega prenočišča za brezposelne na Viču. — Iskreno vabljeni! u— Društvo »Tafcor« _ pevski odsek ima skupno vajo drevi ob 8. na realki. Prireditev je pred vrati! u— Tribune na zletišču so že prlčeU podirati. Včeraj dopoldtne so pričeli podirati glavno tribuno na zletišču v L.a-termanovem drevoredu. Ko bodo podrli im razdejali glavno tribuno, bodo pričeli tudi podiranje ostalih dveh. Tribune, odnosno les, bodo vzele tvrdlke, in sicer Ravnihar, Zakotnik, Martine in Kregiar spet nazaj, kakor so imele dogovor s SKJ. Na zletišču ostane 6amo godbeni paviljon, ki ga bodo pa ogradili. Včeraj v teku dopoldneva so tudi že odstranili električno napeljavo, ki jo je uredila mestna elektrarna. u— Tivolske komedije odhajajo. Z ve-seličnega prostora v kotu Laterrnanove-ga drevoreda so pričeli včeraj odvažati tamtam, ki se je naselil tamkaj v teku velesejima in pa tudi med dmevi sokolskih slavnosti. Tresoči se vrtiljak, drva druga vrtiljaka, avtodrom, miniaturna železnica Im druge atrakcije bodo romali zdaj nekam proti jugu. V Ljubljani ta podjetja letos niso imela sreče zaradi slabega vremena. NAREDITE SI SAMI KOPALNE OBLEKE iz posebne volne. Kroji brezplačno. TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1. u_ Nezaželjen obisk. V sobo blagajni- čarke Jelke Grošičeve v hotelu Tivoliju se o"e splazil nezman človek ln odnesel slednjič par črnih lakastih čevljev, klobuk, nekaj robcev in nogavic in nekaj drugih reči. Polasv Ljubljani, ostali se pa razdele razmim zavodom, kavarnam, prodajalnam mleka im povfcod, kjer se pokaže potreba. u— Poštna hranilnica, podružntoa v Ljubljani, ne bo poslovala dme 5. t. m. po določilih .§ 3 t. 2 zakona o praznikih. Iz Celja Zlbor je ma turneji in je že priredil zelo •uspele koncerte v Ptuju, Zagrebu, Cri-kVcnici Im na Sušakr. Dirigent zbora je g. Jaroslav Tapal, član zbora moravskih učiteljev. Koncert bo nudil lep umetniški užitek. Pričakovati je, da bodo Celiani in okoličani obiskali koncert v velikem števil«. e— Telovadba starejših članov Sokolov se vrši redmo ob ponedeljkih in četrtkih ob 18.30 na letmem telovadišču v Gaber-3 e— Občinska cestna nakfada za mesto Celje. Mestna občina celjska je na podlagi odloka ministrstva financ z dne 31. maja upravičena pobirati občinsko cestno naklado v 1. 1933. na isti način in v isti višini, kakor v minulem upravnem letu s to izipremembo, da mora vsaka stranka pri vsakem vozmem listu od teže nad 50 kg plačati 0.25 Din za tiskovino. e— žrtve nesreč. V Megojnicah pri Žalcu'je padla v soboto popoldne 60-let.na kočarjeva žena Terezija Zupančeva, ko je obirala črešnjo, z drevesa deset metrov globoko in si zlomila hrbtenico. — V Zbelovem pri Poljčanah je v nedeljo popoldne padel 13-letni posestnikov sin Franc Kohne na neki veselici z vrtiljaka in si zlomil desno nogo v stegnu. V Zalogu pri Jurkloštru je v soboto popoldne cirkularka zgrabila 18-letnega delavca Mihaela Kineza za desno roko in mu odrezala palec. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Obupen čin služkinje. Včeraj okrog 6. zjaitraj je skočila 27-letna Marija, služkinja v neki gostilni v Celju, z levega brega Savinje poleg brvi pri parkn v vodo. Neka perica, ki je v bližini prala, je skočila za obupanko in jo potegnila iz plitve vode. Služkinjo so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Vzrok njenega dejanja ni znan. e— V celjski bolnišnici je umrl v nedeljo 2. -t. m. 21-letni redov 39. p. p. Meho Mujagič iz Uovače v fočkem srezu v drinski banovini. Iz Maribora a— Narodno občinstvo Maribora na} ee udeleži jutri popoldne sprejema članov ČJ lige iz Brna, ki prispejo z btrzo-vlakom iz Zagreba.. Gostje bodo ostali v Mariboru še pojutrišnjem in si bodo ogledali mesto in okolico. Prav tako nuj 6e vsa naša javnost udeleži družabnega večera, ki bo prlirejen na čast gostom Jutri zvečer pri >Orlu>. a— Zadnji gostje z velikega sokolske-ga deta v Ljubljani so obiskali v nedeljo Maribor, kjer so naglo našli stike z našim narodnim občinstvom in so obiskali v posebnlih skupinah lepo mariborsko okolico. Ponoči so nadaljevali pot v svojo domovino. a— Zborovanje JRKD v Maribctru. V nedeljo dopoldne je bila v Narodnem domu skupščina vseh organizacij JRKD z desnega in levega brega Maribora, na kateri so bili navzoči med mnogoštevSl-niami člani tudi senator g. dr. Ploj, narodni poslanec g. dr. Pivko im drugi. Za glavni kongres stramike, ki bo 21. in 22. t. m. v Beogradu, so bili izvoljeni za delegate: za mesto Maribor g. dr. Rapotec, za okraj levi breg pa g. dr. Milan Gori-šek, odvetnik pri SV. Lenartu v Slovenskih goricah, g. Srečko Krajnc, veleposestnik v Pesnici, g. Ivan Mennolja, posestnik v št. ^ju, -Ignac žohar, posestnik v Kamnici in g. France Vavpotič, posestnik pri Zgorniji Sv. Kungoti. a— Z mestnega magistrata. Preteklo soboto je nastopil mariborski župan g. dr. Franjo Lipold 14-dmevrni dopust. V času mljegove odsotnosti ga zastopa podžupan g. Rudolf Golouh. a— Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru rojenih 109 otrok, in sicer 59 dečkov in 50 deklic. Uimrlo je 54 oseb, 32 mošlkih in 22 žensk. Poročilo pa se je 32 parov. a— Požar s težkimi posledicami. Kakor simo že kratko poročali, je nastal o genij v nedeljo zvečer pri posestniku Mihi Bafoiču v vasi Skokih na Dravskem polt>u. Pri reševanju pohfištva iz gorečega poslopja se je nevarno opekla 21-letna domača hčerka Ivanka Babičeva po rokah, nogah in obrazu. Emake opekline je zadobil 30-letni železniški delavec Jakob Drevenšek. Mariborski reševalci so oba ponesrečenca odprem ili v mariborsko bolnišnico. Njlune poškodbe so sicer nevarne, vendar pa k sreči niso poškodovani notramrji organi. Ogenj je uničil Ba-biču vse imetje, zgorelo pa je tudi gospodarsko poslopje Babičevega soseda. Mnogoštevilna gasilna drušitva, ki so prihitela na pomoč, so ogenj pogasila im tako preprečila šg večjo katastrofo. e_ Obisk češkoslovaških Sokolov ln Sokolic. V petek 30. junija ob 19.23 je prispelo z osebnim vlakom v Celje 57 češkoslovaških Sokolov in 49 Sokolic. Na peronu in pred kolodvorom se je zbralo oforog 1000 ljudi, ki so drage goste prisrčno pozdravljali, člani so se s kolodvora podali v svoja prenočišča v rudarski šoli, članice pa v Zdravstveni dom. Zvečer je bil v Celjskem domu družabni sestanek, ki se ga je poleg gostov udeležilo tudi nmogo Sokolov in drugega narodnega občinstva. Goste je prisrčno pozdravil starosta celjskega sokolskega društva br. dr. Milko Hrašovec, zahvalil pa se je br. Vaclav Prochaska, član ns-čelmištva ČOS iz Prage. Ob sviranju orkestra im petju se je razvila izredno animirana in prijetna zabava. V soboto so si gostje ogledali mesto im Stari grad, opoldne pa ie bilo v Celjskem domu skupno kosilo, na katerem so govorili starosta celjske sokolske ž upe br. Simert-mik, celjski župan dr. Goričan In v imenu gostov br. Prochaska. Ob 14.40 so se gostje po prisrčnem slovesu na kolodvoru med navdušenim vmklikanjem odpeljali z brzim vlakom v domovino. e_ Dve gledališki predstavi na prostem. Celjski studio bo uprizoril v soboto 8. im nedeljo 9. t. m. ob 20.30 v letnem gledališču v mestnem parku Shakespea-reovo bajno komedijo jšen kresne noči« v Župančičevem prevodu. Nastopilo bo nad 60 oseb in orkester 38 godlbenikov, ki ga bo dirigiral g. Kari Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju. Umetniško RAPID (Dunaj) nastopi danes ob 18.30 proti RAPID (Maribor) Tekma bo ob vsakem vremenu na igrišču SK Rapida. 8256 a— Krvavo zaključeno vasovanje. V nedeljski noči se je odigral na Pobrežju v Mižini županove hiše krvav dogodek. S prestreljenim trebuhom je obležal na cesti 2l-letmi delavec Anton Butole s Pobrežja, ki so ga kmalu nato prepeljali v bolnišnico, Ifljer se še sedaj bori s smrtjo. Vee, kar se je zgodilo, je dogo-gek ene same noči brez kakega ozadja. Leto« februarja je Jože Jelušič spoznal neko dekle ter jo ob nedeljah in praisni-kih obiskoval. V nedeljo pa je ni našel doma. Krenil je v bližnjo gostilno, kjer je našel nekega starega prijatelja, V gostilni pa je bila še neka druga družba, v kateri sta bili tudi dve dekleti. Ko je družba zapustila gostilno, sta se dvignila tudi Jože in njegov prijatelj ter se pridružila dekletoma in jai spremila domov. Ko so se razšli, sta fanta zavila proti domu. Sredi poti pa sta bila napadena od fantov, ki so bili prej v gostilni. Jože Jelmšič, ki je ostal sam, ker je njegov tovariš zbežal, je potegmil revolver ter oddal strel, ki j« zadel mladega Bu-toJeta. Gospodarstvo notranje posojilo — 1800 milijonov "Rok za vpis Češkoslovaškega 5-odstot-aega notranjega posojila za javna dela je bil zaključen pretekli teden. Vpisanih in vplačanih je bilo 1787 milijonov kron. To pa še ni definitivna vsota, ker z mnogih bolj oddaljenih vpisnih mest še niso prišli zadnji izkazi. Končna vsota bo še nekoliko večja in je pričakovati, da bo dosegla 1800 milijonov Kč. Malo je danes držav v Evropi, ki bi mogle sredi splošnega nezaupanja najeti na domačem trgu kapitala dolgoročno posojilo, kakršnega je najela češkoslovaška. To posojilo tudi za Češkoslovaško ni majhno, saj predstavlja v našem denarju vsoto nad 3600 milijonov dinarjev. Nedvomni uspeh, tega posojila pa ni pripisati samo državljanski zavednosti češkoslovaškega naroda ter zaupanju v trdnost mlade država in v državno gospodarstvo. Za emisijo velikega notranjega posojila v današnii dobi to ne zadostuje. Razpis posojila je sledil šele kot zadnji ukrep v okviru skrbno izdelanega načrta za omiljenje posledic gospodarske depresije, za normalizacijo kreditnih razmer in za prilagoditev vsega gosp barskega življenja povečani kupni moči denarja. Tem ukrepom, s katerimi je bil pripravljen teren za razpis posojil", je pripisati, da je akcija prinesla tako odlični rezultat. Češkoslovaški državniki so prej nego v mnogih drugih državah spoznali, kaj pomeni za vse narodno gospodarstvo in tudi za državne finance zdravo denarno in kreditno gospodarstvo. Z ogromnimi finančnimi žrtvami je država navzlic odporu in kritiki z raznih strani sanirala denarne zavode, ki so zaradi posledic gospodarske krize izgubili trdno podlago in potrebno likvidnost. Vse to je bilo izvršeno v pravem času na fiho, brez javne polemike in dolgoveznih razprav, tako da je širša javnost o akciji zvedela šele, ko je bila že končana. Zgodilo pa se je to še preden je val nezaupanja v zvezi z nastopom mednarodne kreditne krize zajel tudi Češkoslovaško. Tako je razumljivo, cia do navala vlagateljev na denarne zavode v obsegu, kakor je bil zabeležen v dragih Obrestna mera Narodne banke ostane Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke se je razpravljalo tudi o obrestni meri. Nekaj članov odbora je nujno priporočalo, da Narodna banka takoj zniža diskont in s tem omogoči, da bodo tudi druge banke znižale svojo obrestno mero. Ta predlog pa je bil odklonjen in z veliko večino je bilo sklenjeno. da ostane obrestna mera Narodne banke nespremenjena. S tem je torej znova odloženo pereče vprašanje znižanja ohrestne mere Narodne banke, ki znaša za diskont 7.5 odst., za lombard pa 9 odst. Glede na okolnost, da Narodna banka nadalje, vztraja pri sedanji visoki obrestni meri, smatra »Trgovski list« v svoji zadnji številki za potrebno, da vlada ^ korigira ta sklep upravnega odbora Narodne bacile, ker je zahteva vsega našega gospodarstva, da se obrestna mera v splošnem zniža, kar pa ni mogoče doseči brez znižanja diskonta Narodne banke. Tudi mnogo naših narodnih poslancev je^ to zahtevo sprejelo kot utemeljeno. Kot primer navaja list. da smejo danes v sosedni Avstriji hranilnice za posojila računati le 7 odst. in da bodo morali tudi pri bankah znižati obrestno mero za posojila na to višino, pri nas pa morajo denarni^ zavodi Kami plačati Narodni banki več (namreč 7.5 odn. 9 odst.). Nevzdržnost sedanje obrestne mere Narodne banke potrjuje dejstvo, da ima od vseh evropskih novča-ničnih bank samo še bolgarska za malenkost višjo obrestno mero. Zato bodo gospodarski krogi nadaljevali boj za znižanje obrestne mere, dokler to znižanje ne bo doseženo. Ta boj pa bo podpirala vsa javnost. Gospodarske vesti ^ »t padec dolarja. Včeraj je ameriški dolar zopet znova zdrknil navzdol. V Curi-hu je deviza Ne"wyork padla na 3.94 (v_ soboto j? notirala še 4.11) pri pariteti od 5 18, tako da je sedaj dolar že za okrog 240 o pod pariteto. Na ljubljanski borzi je devisa NeuTorfi padla od 58.25 na 56.54 Din za 1 dolar (srednji tečaj skupaj e premijo). Tečaj dolarja je sedaj pri nas skupai s premijo pad?l na prejšnjo paritet.!. — Kazadoranje naše pivovarniške industrije. Beograjski »Privredni Preglede objavlja v svoji nedeljski številki zanimivi podatke o naši pivovarniški industriji, ki je morala v veliki meri omejiti produkcijo, deloma zaradi padca kupne moči, še bolj pa zaradi velikih javnih dajatev. Leta 192& jj bila državna trošarina povišana od 25 na 90 par pri litru. Banovinska trošarina ee pobira v višini 60 par in občinska večinoma v višini 100 par na liter. Davek na poslovni promet pa znaša sedaj 14 par. Skupaj znašajo vse javne dajatve ^.60 Din na liter. Upoštevati pa je treba še visoka prevozne stroške, ki pogosto dosežejo 1.25 Din na liter, in provizijo zastopnika, ki znaša 60 par. Ker vseh teh bremjn ni mogoče odvaliti na koneumenta. ostane pogosto piva-varni. oe hoče v oddaljenejših krajih prodati točilcu pivo po 5.50 Din, le 1.05 Din pri litru. Povoljnejši je eevada izkupiček pri oddaji konsamentom v bližnjem okolišu pivovarne. Navzlic temu je pivo predrago, zato tudi njegov konsum stalno nazaduje. Leta 1928. je znašala produkcija j u gosi o -venskih pivovarn 728.307 hi, kar ja bilo že takrat malo. Lani pa je znašala komaj 339.762 hI, tako da se je produkcija zmanjšala t štirih letih m 45»/» in je danes tako majhna, da že ograža obstoj pivovarn. Pri obremenitvi konsuma piva z javnimi dajatvami so večinoma kalkulirali, da bo donos dajatev večji, dejansko pa ja donos trošarin padel, ker ee je koneum tako zelo skrčil. >Privredni Pregled« navaja zanimive podatke za eno najvačjih pivovarn v naši državi, ki je leta 1928./29. plačala na trošarinah 12.7 milijona Din, 1. 1931./32. pa le se 5.5 milijona Din, na železniških tovorninah pa je ta pivovarna 1- 1928./29. plačala 6.4 milijona Din, 1. 1931./32. pa le 2.7 milijona Din. List navaja še druge številke, ki ss nanašajo na tri velike pivovarne v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Te tri pivovarne &o državah, sploh nI prišlo in da je dviganje vlog kmalu prenehalo. Kontrakcija bančnega kreditnega aparata se je izvršila mirno brez večjih težav, hranilnice iu kreditne zadruge pa so obdržale večinoma neokrnjen obseg poslov. Tako je ve3 češkoslovaški kreditni sistem ostal intakten. Drugi važen pogoj za uspeh notranjega posojila je bil ustvarjen s tem, da je vladi uspelo urediti vprašanje obrestne mere. Pri ^em se je vlada držaia uspešne metode, da ni docela Izključila iniciative denarnih zavodov, pa tudi ne možnosti odločnega pritiska. Zahtevala je od denarnih zavodov, da sami določijo v sporazumu z Narodno banko maksimalne pasivne In aktivne obresti, ki jih je potem v obliki uredbe uveljavila kot obvezne. Končno je uvedla nekako prisilno konverzijo starih notranjih posojil in privatnih obligacijskih posojil, ki jim je znižala z uvedbo kuponskega davka dejanske obresti za eno šestino. Ta korak, ki je 'mel v sebi obeležje zasilnega prava, ker se je dejansko kršila s prejšnjimi zakoni dana obljuba, da bodo kuponi tudi v bodoče oproščeni davkov, pa ni napravil na Javnost slabega vtisa, kar nam potrjuje baš uspeh novega posojila. Javnost je pravilno razumela motivacijo te prisilne konverzije. Povečanje kupne moči denarja je v znatni meri spremenilo razmerje med upniki in dolžniki, na škodo dolžnika. Sila, ki jo je narekoval čas, se je izkazala kot močnejša, kakor zahteva po pravni kontinuiteti. Imetniki starih državnih papirjev in privatnih obligacij so uvideli, da je taka rešitev tudi s stališča njihovih Interesov boljša kakor druga rešitev, ki so se je poslužile mnoge druge države, namreč korektura nastalega nesorazmerja z znižanjem vrednosti valutne edinice. Koristne posledice vseh teh ukrepov se bodo šele sčasoma pokazale, ko bodo sredstva novega posojila porabljena za izvedbo javnih del, ki bodo omogočila zaposlitev precejšnjega dela brezposelnih delavcev, in ko se bodo v produkcijskem procesu pokazale koristi splošnega znižanja obrestnega bremena. leta 1928. porabile 597 vagonov ječmžna, lani pa le 188 vagonov, nadalje 1. 1928. še 2239 vagonov premoga nasproti 1649 vagonov v pret. letu. Ker produkcija pada zaradi visokih cen, te pa so posledica velikih javnih bremen, zato 6matra list, da je nujno potrebno znižati trošarine, kakor tudi prevozne stroške. Tako znižanje bremen bo koristilo predvsem državi in samoupravnim telesom, ker se bo donos dajatev navzlic znižanju pri povečani produkciji lahko še dvignil. — Oživljen Izvoz naše hrastovine. Zadnje mesece se ja pojavilo iz inozemstva večje zanimamje za našo hrastovino, predvsem iz Zedinijenih držav, kjer potrebujejo mnogo dog za produkcijo sodov za pivo. Kakor so v drugi polovici preteklega stoletja hrastove doge odprta slavonski bratovim pot v svet, tako se je tudi sedaj po dveletnem skoro popolnem zastoju pričel razvijati izvoz hrastovine pri dogah. Nekaj hrastovine je bilo zadnje mesece prodano tudi v Bolgarijo in Belgijo, in sicer po cenah, ki so za 50 do 55 odstotkov nižje nego v rekordnem letu 1929. Brodska imovinska občina je že izkoristila ugodnejšo koniiunkturo za hrastovino in je te dni o priliki javne licitacije v Vinkovcih prodala hrastov les iz 5 velikih gozdov z precejšnim predplačilom, kar je vsekakor dober znak. = Hmeljske cene v Češkoslovaški. Zad- nne tedne je na češkoslovaškem hmeLjskeni trgu zanimanje za hmelj nekoliko popustilo in šele v drugi polovici, preteklega tedna se je zope.t pojavilo zaradi slabega stanja nasadov v Evropi nekaj več interesa. Pretekli teden je bilo za izvoz prodanih na^ža-teškem tržišču 350 stotov. Cene so znašale za lanski hmeltj 1800 do 2200 Kč za 50 ks (pred dobrim mesecem je bila dosežeiia najvišja cena 2250—2550 Kč), za hmelj iz leta 1931. pa 750—850 Kč (1000—1100 Kč). — Obilne padavine so pretekli teden prinesle ohilajenje, ki se je čutilo zlasti v nočeh. Stanje nasadov se zaradi tega ni moglo zboljišati. Pobijanje škodiliivoev se vzitraino nadaljuje. ,, , , , .. = Dobave: Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 100 m2 so-linskega stekla. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg železne pločevine 0.75 mm. 550 kg pocinkane pločevine_ 0.50 mm in 450 kg pocinkane pločevine 0.75 mm po specijalnih pogojih, ki so v pisarni Zbornice za TOI. Komanda pomorskega letalstva v Divuljah sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov triplex stekla in do 20. t. m. glede dobave 2000 m katranirane vrvi. Režijska komisija za dela v Sloveniji (inženjerski oddelek komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Metelkova ul) razpisuje na 10. t. m. drugo ustmeno licitacijo za dobavo 10.000 kilogramov bencina. = Dobava. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo okrog 1000 ton premoga kosovca in 500 kub. metrov drv za kurjavo. Pravilno kolkovane ponudbe se morajo predložiti najpozneje do 20. t. m. opoldne mestnemu gospodarskemu uradu, kjer se dobijo tudi pogoji in vsa tozadevna pojasnila __ Botre 8 julija. Na ljubljanski borzi je danes deviza New-7ork v skladu z inozemskimi notacijami ponovno precej popuetla, deviza London pa je ostala docela naspremenjena. Nekoliko sta se okrepili devizi Beilin in Trst. Avstrijski šilingi so bili v privatnem kliringu zaključeni T>o 8.85 (v Zagrebu po 8.675. v Beogradu 8.70 — 8.75 nominalno). Grški boni so bili v Zasrebu zaključeni po 40, v Beogradu pa po 43.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je b>la Vojna škoda slaba in je popustila na 191, ob sklepa pa je bila ?aključena po 193. Zaključek je bil zabeležen še v 7% investicijskem posojilu po 46. Devize ' Ljubljana. Amsterdam 2306.31 — 2317.87, Berlin 13t>2-9l_1373.71, Bruselj 803.85 do 507.79, Cturih 1108.35—1113.85, ^ndon 193 97^.195 57 Newyork ček 4386.04 do 4414.30, Pariz 225.88-227, Praga 170.84 do 171.70, Trst 302.76—305.3« (premija 28.5%). Avstrijski šiling v .privatnem kliringu 8.85. Curih Pariz 20-38, London 17.52, vork 394 Bruselj 72.50, Milan 27.34, Madrid 43 40, Amsterdam 207.85, Berlin 122.80, Dunaj 57 75, Stockholm 9U.20, Oslo 87.90, Kobenhavn 78.20, Praga 15.41. Dnnaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11 32 London 30.58, Milan 47.97. Newyork 684.80. Pariz 35.62, Praga 25.37, Curih 174.94. 100 S v zlatu 128.12 S pap. Efekti. Ljubljana Vojna škoda 190 — 195, 7Vo investicijsko 44 den., 7°/n Blair 32 — 34, 8".'« Blair 34 _ 36. 7g/o Drž. hipotekama banka 51 _ 53. 4°/e agrarne 24 den., 6% begluške 33.50 den. , . „ . „ , Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 192 _ 193. 7n/o invjstici;sxo 44 — 47, 40/o agrarne 26.50 den., 7% Blair 32 — 33.50, 8®/o Blair 34 — 35, 7°/o Drž. hipotekama banka 43 den., 6% begljške 33.50 den.; industrijske vrednote: Šeeerana Osijek 140 do 155, Trbovlje 175 bi., Isis 25 bi. Beograd. Voina škoda 191 zaklj., za julij 192, 7% investicijsko 45 de-n., 49/« agrarne 05 'jen Gn/o begluške 33 zaklj., 8%> Blair 33. 34. '35 zaklj., 7% Blair 32.50 den., 7% Drž. hipotekama banka 50.50 bl„ Narodna banka 3838 bi., Priv. agrarna banka 212, 208 zaklj. Dunaj. Državne želiznice 15, Trboveljska 14.30, Alpine-Montan. 12.65. Blagovna tržišča LES. -i- Ljubljanska borza (3. t. m.) Tend?nca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon te-sanega lesa. «!TO -f- Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. — Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 272—277.50, baška 77 kg po 283—28750; koruza (po mlevski tarifi): baška prompt-na po 122.50 — 125; za julij 130 _ 132.50; moka: baška *0c po 420 — 425, banatska po 430 _ 435. + Novosadska blagovna borza (3. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 22 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, erednjsbaška, gornjebanatska, baška potiska, baška, ladja Tisa, 9remska 212.50 do 217.50; gornjebanatska 210 do 215; baška, ladja Begaj 210 do 217.50. — Koruza: baška in sremska 70 do 72; baška, okolica Sombor 71 — 73; slavonska 74 — 76; baška za julij 71 — 73; baška bela 70 — 72; banatska 68 — 70 ; 6remska za julij, pariteta Indjija 71 _ 73; baška, ladja Sava in Danav 72—74; baška, ladja Begej in Tisa 71 — 73. Oves: baški, »rimski in slavonski 64/65 kg 98 — 100; pomladni 66/67 kg 100 — 102.50. Moka: baška, banatska »0g< in »Ogg« 345 — 360; >2« 335 — 340; »5« 305 — 320; ,6« 285 _ 290 >7« 185 — 195; »8« 65 — 67.50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. Fižol: baški, sremeki beli 95 — 100. ŠPORT Vienna : Ilirije Drevi ob 20.45 igra avstrijski profesionalni prvak Fotoamaterji naskočijo bohinjski kot Tujsko prometno društvo za Bohinj je za nedeljo povabilo v goste fotoamaterje iz Ljubljane. Prilika bo, da si ta lepi predel naše gorenjske dežele ogleda vsakdo, ki še ni imel prilike pobliže spoznati življenje, delo in značaj pravega Bohinjca. Izlet je organiziran tako, da bodo vsi udeleženci v enem dnevu spoznali toliko bohinjskih znamenitosti in značilnosti, kakor jih ne bi sicer v tednu dni. Bohinjci se že dalj časa pripravljajo, da bodo svojim gostom nudili polno mero svojih lepot. Na zunaj bodo poudarili to svojo dobro voljo ž lepim sprejemom na kolodvoru v Bohinjski Bistrici, ko bo poseben vlak iz Ljubljane pripeljali več sto gostov. Vse, kar poseduje v Bohinju narodne noše, bo prišlo k sprejemu. Morda še nikdar ni bilo hkrati zbranih toliko noš, kolikor jih bo v nedeljo. Zato bo ta sprejem prav posebno zanimiv za tistega, ki se zanima za gorenjsko folkloro. Posebno slikovite bodo skupini pastirjev in planšarjev. Po zajtrku v Bistnci se vsi izletniki odpeljejo na okrašenih vozovih k jezeru, kjer bodo kosili v gostilnah in restavracijah ob jezeru. Ogledali si bodo slap Savice, cerkev sv. Js-neza in druge zanimivosti, kdor bo hotel, se bo lahko okopal v čistem jezeru. Za vnete amaterje bo prilike več ko dovelj, da bodo posnel za polno malho zanimivih motivov. Izletniki bodo večerjali v Bistrici, saj posebnemu vlaku se ne bo preveč mudilo. Naj se izleta udeleži vsakdo, ki mu je pri srcu naš Bohinj, Bohinjci čakajo gostov z vsem srcem in odprtimi rokami. Prilika je najugodnejša, da je za malenkostni znesek prav vsakemu omogočena udeležba. Prijavlja se v trgovini Pogačnik na Tyrševi cesti št. 20, nasproti kavarne »Evrope«. Nezgoda na Kamniškem sedlu Kamnik, 3. julija. Po nenavadno slabem vremenu v letošnji pomladi je včeraj vendar vstalo krasno nedeljsko jutro. Izletniki in turisti, ki ge v soboto zaradi slabih izkušenj z vremenom niso mogli odločiti za pot v planine, so se v nedeljo zjutraj ojunačili in v velikem številu naskočili Kamniške planine. Družbi onih turistov, ki so jo mahnili na Kamniško sedlo, se je priključil tudi neki inozemski letoviščar. Bil je to pot prvič v Kamniških planinah. Na Sedlu se je hotel poskusiti v nlezanju iij je z velikim pogumom naskočil znani Brinškov kamin, i*, ga prepleza. Kakor znano, se je v tem kaminu pred tremi leti smrtno ponesrečil mladi Rudolf Pečar iz Ljubljane. V precejšnji tišini je tudi pogumnemu inozemcu izpodrs-nilo, vendar je padel na kup grušča pod kaminom tako srečno, da je zadobil samo poškodbe manj nevarnega značaja. Zlomil si je desnico v nadlehti in hudo potolkel koleno, vendar pa kljub temu ni pustil, da bi ga odnesli v Bistrico, marveč je sam v spremstvu počasi odšel v dolino. Reševalni oddelek SPD v Kamniku mu je takoj oskrbel zdravniško pomoč in prevoz iz Bistrice v Kamnik in naprej proti Ljubljani tako točno in hitro, da se je inozemski letoviščar o vsem prav pohvalno izrazil. Po gostovanju madžarskega, graškega in češkega moštva bo danes športna Ljubljana videla tudi avstrijskega profesionalnega prvaka Vienno. Vienna, k' letos še ni doživela niti enega poraza, je bila v nedeljo prvič premagana v Milanu po !Am-brosiani z visokim rezultatom 4 : 0. Kdor pozna prilike na italijanskih igriščih, se temu neuspehu ne bo preveč čudil. Italijansko občinstvo je izredno fanatično in s svojim vpitjem povsem onemogoči nasprotnika. Tako je bilo tudi v nedeljo in Vienna sploh ni prišla do tega, da bi pokazala svojo običajno igro, ki so se ji di-vili povsod po Evropi. V Ljubljani je zadeva drugačna. Gosti bodo lahko pokazali vse svoje vrline, občinstvo jih pri tem ne bo oviralo. Kaj je Vienna, ve vsak športnik, ki se le malo zanima za zunanje športne dogodke. Vsaka beseda o vrlinah enajstorice, ki predstavlja svetovno nogometno elito, bi bila odveč. Saj sestavljajo moštvo večkratni internacionalci, od katerih so nekateri člani avstrijskega »Wunderteama«, ki je odigral brez poraza 13 meddržavnih te- kem. Vienna nam bo pokazala znamenito dunajsko šolo, kakor jo tako popolno ne more pokazati nobeno drugo dunajsko moštvo. Tu ne bo šlo za rezultat, nesmiselno bi bilo govoriti o šansah Ilirije. Gre predvsem za to, da vidi naša športna publika, kako je treba igrati nogomet in koliko zmore igrač, ki se je v pogledu obvladanja žoge povspel do virtuoznosti. Gledalci bodo imeli priliko občudovati najboljšega avstrijskega branilca Rainerja, čudovitega tehničarja srednjega krilca Hofmanna, zlasti pa ponos državne reprezentance Gsch\vcid!a. Čudovito je njegovo varanje s telesom, ki mu nasede še tako prevejan nasprotnik. Ljubljana še ni videla takih umetnikov, Ilirija se pa ni plašila visokih stroškov, samo da omogoči našemu občinstvu, da vidi na delu res prvorazredno enajstorico. Moštvo belo-zelenih ie imelo v zadnjih mednarodnih tekmah dober trening, glavno preizkušnjo pa bo prestalo šele drevi. Nasprotnik je velik, naloga pa častna. V predtekmi se bo predstavil prvak province, novomeški Elan. Tekmovanje v skokih za prvenstvo LPP 1933 Tekmovanje se vrši 22. in 23. julija na kopališču Ilirije v Ljubljani. Razpored: Sobota, 22. t. m. ob 16.30: juniorke, deska, 4 poljubni skoki; senior-ke, stolp. 4 predpisani skoki: juniorji. deska, 4 poljubni skoki: seniorji, stolp, 4 poljubni, 4 predpisani skoki. — Nedelja, 23. tega meseca ob 10.30: seniorke, deska. 3 predpisani, 3 poljubni skoki: seniorji, deska, 5 poljubnih, 5 predpisanih skokov. Predpisani skoki: (Skoki FINA za olimpijsko perijodo 1933-36.) Seniorji, deska 3 m- 1. Gr. I. št. 3 a salto naprej z zal. vleknjem koef. 1.8. 2. Gr. II. št. 9 skok s prigibom nazaj koef 1.7, 3. Gr. III. št. 13a. Auerbach z zal vleknjen koef. 1.9, 4. Gr. IV. št. 18 b. povratni skok in salto v pri-gibu koef. 1.6. 5. Gr. V. št. 23 skok s prigibom in polsvedrom naprej z zaletom koef. 1.8. Seniorji .stolp. Vsi skoki z 10 m. 1. Gr. 1. št. 1. Skok naprej na glavo brez zal. koef. 1.1, 2. Gr. I. št. 1. Skok naprej na glavo z zal. koef. 1.2, 3. Gr. II. št. 9 a salto nazaj vleknjen kof. 1.8, 4. Gr. III. št. 13a. Auerbach brez zal. vleknjen koef. 1.9. Seniorke deska 3 m. 1. Gr. I. št. 3 a salto naprej z zal. vleknjen. koef 1.8, 2. Gr. II. št. 9 skok s prigibom nazaj koef. 1.7, 3. Gr. I'II. št. 13 a. Auerbah z zal. vleknjen koef. 1.9. Seniorke stolp 5 in 10 m. 1. Gr. I. št. 1. Skok naprej na glavo z zal. 5 m koef. 1 .1, 2. Gr. I. št. 1. Skok naprej na glavo brez zal. 10 m koef. 1 .1, 3. Gr. I. št. 1. Skok naprej na glavo z zal. 10 m koef. 1.2, 4. Gr II št. 9 a salto nazaj vleknjen 5 m koef. 1.4. Za prijavnino, termin prijav, žrebanje itd. veljajo ista določila, kot za prvenstvo v plavanju in vater-polu (gl. službene objave v »Jutru«). Skoki se ocenjujejo po pravilih in pravilniku FINA. Obvezni skoki se ne morejo ponoviti kot poljubni in je iste pri skokih z deske izbrati iz različnih grup. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegira se za današnio tekmo Vienna: Ilirija ob 20.30 na igrišču Ilirije g. Zupan, za pred-tekmo istotam g. Betetto. Triglav : Korotan. K včerajšnjemu poročilu o gornji tekmi nam sporoča Korotan tole: Pravilni rezultat je bil 6 : 5 (1 : 5). Korotan je nasto-pil z 9 rezervami in je do 59. min. vodil s 5 : 1. Ko sta minuto kasneje trčila vratar in napadalcc Korotana in je slednji moral zapustiti igrišče, je moštvo popolnoma popustilo. Sele sedaj se je posrečilo Triglavu izenačiti ter z enajstmetrovko doseči zmago. Sicer je bila igra lepa in vseskozi napeta. Ustanovitev SK Konjice. Športniki iz Konjic in okolice nameravajo ustanoviti svoj športni klub, ki bo poleg nogometa gojil še hazeno, kolesarstvo, lahkoatleti-ko, sabljanje, tenis, smučanje, šah itd. Ustanovitev tega kluba predstavlja uresničenje davnih želja. Ko bodo oblasti potrdile pravila, se bo pričelo z delom. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes oJUTRO« št. 153 '----------6 Torek", VH 1933. Iz življenja in sveta Plemenski problem v ameriški znanosti Zaščita proti strupenim plinom na Japonskem Sonce prinaša vse na dan. Konferenca svetovne energije Kakor smo poročali, se je otvorila v Stockholmu konferenca za izkoriščanje energij, ki se je udeležuje kakšnih 800 delegatov iz približno 40 dežel. Slika nam kaže pogled v sejno dvorano. V prvi vrsti profesor Miller (1), predsednik konference, švedski prestolonaslednik (2) in znani švedski učenjak Enstroem (3) usoda filmskega Javno mnenje ga je zasledovalo toliko časa, da je umrl v revščini Kakor smo na kratko že poročali, so našli v sobi nekega newyorškega hotela znamenitega filmskega komika »Fattj^ja« mrtvega. »Fatty« »debeluh), kakor so ga imenovali zaradi njegovega telesnega obsega (njegovo pravo ime je bilo Roscoe Ar-buckle), je spadal mnogo let med najbolj priljubljene postave ameriškega komičnega filma in tudi v Evropi smo ga spoznali iz cele vrste filmov, v katerih nas ie Fatty _____. s svojo originalno, drastično ko- miko. Pred kakšnimi desetimi leti se je ta slava nenadoma zrušila v prah. Nekega večera je priredil z več prijatelji in igralkami alkoholno »orgijo« v nekem hotelu v San Franciscu. Orgija. se je končala hipoma s tem. da se je ena izmed mladih igralk onesvestila od zastrupljenja z alkoholom in so jo našli v Fattyjevi sobi mrtvo. Po vsej Ameriki .ki je bila takrat še pod strogim režimom prohibicije, se je dvignil vihai ogorčenja, ženska društva so posebno ostro nastopila proti komiku, organizirala so bojkot njegovih filmov in so končno izposlovala, da ni mo-gel nikjer več nastopati. Njihovo agitacijo je podprlo odkritje, da živi mati bogatega igralca kot perica v zelo skromnih razmerah. Končno so ga obtožili umora, ker je bil mladi igralki natcčil toliko alkohola, da je umrla. Trikrat se je moral po ameriških zakonih zagovarjati pred porotniki, dokler ni padla soglasna razsodba, ki ga je oprostila obtožbe umora, a dasi je dosegel sodno oprostitev, mu javnost ni hotela odpustiti. Najvišji filmski cenzor mu je prepovedal nastopati v novih filmih, njegovo pogodbo z neko filmsko družbo so razveljavili. Zaman se je potem Fatty dolga leta tudil ,da bi mu javnost odpustila, objavil je celo vrsto apelov nanjo, v katerih je prisegal, da je moralen človek, da mu očitajo grehe, ki jih ni bil kriv, in da mu ne smejo oponašati vse življenje greha, ki ga je storil enkrat v šibkem trenutku in ka- terega se odkritosrčno kesa. S takšnimi apeli je ubiral baš neprave strune, kajti ameriški puritanizem, ki molče ali pa celo z navdušenjem prenaša dosti hujše pregrehe močnih posameznikov in sistemov, ima svojo sadistično naslado nad tem, da se znaša nad šibkimi, ki prosijo milosti. Neka velika filmska družba je Fattyja zaposlila kot režiserja, a da je ne bi kompromitiral, si je zbral psevdomin j>Will B. Good«, kar je bilo videti kakor okrajšava imena William B. Good, a je v resnici pomenilo obupen klic na pomoč: »I will be good!« (hočem biti dober). Tudi to ni ganilo občinstva, zlasti pa ne ženskih društev. V zadnjih letih je šlo nesrečnemu Fattvju gmotno baje zelo slabo in nenadna smrt je končno zapečatila njegovo tragično usodo. Glasba pod hitlerjevo taktirko Nemški prosvetni minister je sestavil komisijo, v kateri sodelujejo Wilhelm Furtwangler, Max Schillings in drugi zna-, ni glasbeniki in ki ji bo naloga, da preišče programe vseh javnih koncertnih društev. Komisija bo tem društvom v primeru potrebe »svetovala«, kakšni naj bodo njihovi programi. Ni nobena skrivnost, kako bodo morali biti sestavljeni v času, ko vlada v Nemčiji »čisti« germanski in sanjski« kurz. Ker se je španski prestolonaslednik zaradi svoje poroke z meščanskim dekletom odpovedal nasledstvenim pravicam in je isto storil tudi drugi sin kralja Alfonza zaradi svojega slabega zdravja, se je dvignil do stopnje prestolonaslednika don Juan, najmlajši kraljev sin, ki službuje ta čas v angleškem zračnem brodovju Predsednikova žena med brezposelnimi dekleti Novi uspehi gojiteljev rastlin Vodja Zavoda cesarja Viljema za rejo živali in rastlin v Mfinchebergu prof. Er->vin Bauer je te dni na neki jubilejni proslavi poročal o uspehih, ki so jih dosegli nemški gojitelji rastlin v zadnjih 25 letih s tisoči in tisoči poskusov. Tako mu je uspelo vzgojiti volčji bob, ki je prost grenkega strupa lupinLna. Vzgojil je tudi novo vrsto paradižnika, ki se ohrani celih pet tednov, a sedaj poskuša dobiti paradižnike, ki bi dozoreli bolj zgodaj. Poskusi, da bi dosegli za mraz neobčutljivo vrsto krompirja, so dali sicer gomolje, ki jim mraz nič ne škoduje, žal pa so komaj večji od graha. Ti poskusi se nadaljujejo, kakor tudi poskusi, da bi vzgojili neki sad, ki bi konkuriral mandžurski soji. V Mfinchebergu gojijo ta čas med drugim tudi tobačno rastlino brez nikotina, trse, ki so za trtne uši imune in neko vrsto borovnic v velikosti črešenj. Prekop od Bal ta da Belega morja Sovjetska vladna komisija je otvorila veMri prekop, ki veže Baltsko morje z Belim morjem in zmanjšuje potovanje med obema morjema od 17 dni na 7. .Prekop ima 19 zapornih naprav, 14 pregrad, 11 vodnih odtokov in 49 obrežnih jezov ter so ga zgradili v rekordnem času 19 mesecev. Iz Baltskega morja vodi skozi reko Nevo preko zapornih stopenj, ki dvigajo ladje za 78 m višje, in skozi celo vrsto manjših in velikih jezer do pristanišča Soroska ob Belem morju. Letos pojde po tej vodni poti 1.14 milijona ton blaga, pred vsem lesa in apati a, do konca druge petletke nameravajo ta prevoz zvišati na 9 do 10 milijonov ton. Kako proučujejo v Ameriki plemenske probleme, nam kaže ta slika: dijaki (ti izrazit! predstavniki raznih plemen) so si odlili maske svojih lastnih obrazov, da bi tako na sebi ugotovili vse razlike med posameznimi plemeni Očetje pisalnega stroja • *. ali usoda izumiteljev Kraljev nečak - trgovec Princ Karel, nečak švedskega kralja Gustava, je odpotoval v Zedinjene države, kjer se misli baviti s trgovino in podobnimi poslovnimi zadevami. Simpatije ameriške javnosti si je pridobil takoj, ko je izjavil ob svojem prihodu zastopnikom tiska, da ne govori samo o dveh stvareh: o politiki in o Greti Garbo. Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Finska se brani »svetovnih" potnikov Finski državni predsednik jg izdal odredbo, po kateri bodo v bodoče zavračali na meji vse inostrance, ki bi se hoteli na Finskem preživljati s prosjačenjem, z mu-ziciranjem, prodajanjem ničvrednih predmetov, n. pr. razglednic itd. Odredba ja naperjena zlasti proti nemškim »svetovnim« potnikom, ki so postali prava nadloga za deželo. Konec mandžurskega roparja Mandžurska policija je obkolila m po-strelila tolpo enega najbolj drznih roparjev, Pejpatiena. Pejpatien in njegovi so na svojih pohodih upepelili neštevilne vasi in ugrabili na stotine ljudi, ki so jih potem izpuščali le proti visoki odkupnini. Tako so si pridobili milijonske vsote. Lanskega septembra so v bližini Mukdena ugrabili mlado Angležinjo in njenega spremljevalca ter so ju šele po šestih tednih izpustili za visoko odkupnino. Na Dunaju so odkrili te dni spomenik Petru Mitterhoferju, morda najpomembnejšemu med izumitelji pisalnega stroja. Kakor vsak velik izum, tudi ta ni imel samo enega očeta in prve ideje segajo že daleč nazaj, že iz časa ob koncu 17. stol. poročajo o Angležu Henryju Millu, da je zgradil pripravo v obliki polkrogle in z vzvodi, ki so nosili na koncu črke ter so udarjali v sredino poloble skozi kopirni papir na pisalno površino. Drugi znani izumitelj je bil Drais von Sauerbronn, ki je zgradil svoj pisalni stroj 1832. v Mannheimu. Petnajst let prej je bil izumil kolo, toda čas ni bil tedaj zrel niti za prvi niti za drugi izum. Čeprav so se ugledni strokovnjaki zelo pohvalno izrazili o njegovem pisalnem stroju, ni mogel doseči pri oblastih zaščite svojega izuma. V pozabljenje so zapadli tudi pisalni stroji Američana Burtha, Francozov Progrina in Foucaulta in danskega pastorja Mallinga Hansena, ki so bili namenjeni slepcem. Imeli so še preveč nedostatkov. Kmalu po Hansenu je nastopil Peter Mitterhofer, tesar in mizar iz Partschinsa v bližini Merana. Mitterhofer je bil zelo bistroumen človek, mnogo je potoval po svetu in mnogo stvari si je izumil za vsakdanjo rabo. Prvi modeli njegovega pisalnega stroja so bili iz lesa ,imeli so lesene tipke in žične vzmeti, bili so zelo nerodni, a vendar so vsebovali v principu že vse, kar sestavlja moderen pisalni stroj. Model iz 1. 1866. se je zdel Mitterhoferju že tako dober, čeprav potreben izboljšanj, da se je napotil z njim k cesarju na Dunaj, da bi si izposloval podporo za nadaljnje delo. Pismo, s katerim je Mitterhofer prosil za podporo, kaže, da se je mož dobro zavedal, kakšne važnosti je njegov izum za človeštvo. Model je po naročilu dvorne pisarne pregledal dunajski politehnični zavod ki mu priznal poleg drugih dobrih lastnosti brezhibno delovanje, v splošnem pa mu ni pripisoval velikega praktičnega pomena, češ, da s takšnim strojem nikoli ne bo mogoče doseči iste hitroeti in sigurnosti kakor pri navadnem pisanju. Navzlic temu je Mitterhofer dobil 200 goldinarjev podpore. Tri leta pozneje je izumitelj prišel na Dunaj z dosti izboljšanim aparatom, ki ga je ponudil cesarju v nakup. Res so mu ga odkupili za 150 goldinarjev in ga shranili v zbirki modelov politehničnega zavoda. Veliki možje v svojih ljubezenskih pismih Neki ameriški zbiratelj, mister Rosen-back, je razstavil v Newyorku iz svojih bogatih zbirk veliko število pisem, ki so jih znameniti možje pisali svojim prijateljicam. Tu beremo n. pr. zanimivo pismo, ki ga je pisal admiral Nelson lady Hamiltono- vi in ki pravi med drugim; »Ce bi Te mogel, moja draga Ema, v tem trenutku objeti s svojimi rokami ,b! ne zavidal niti kralja!« Angleški lirik Keats se srdi v nekem pismu nad koketerijo svoje ljubljenke: »Draga moja, če ne misliš spremeniti svojega značaja in če Ti bodo po glavi rojile samo zabave, plesi in velike družbe, mi ostane samo ena želja: da bi umrl...« Benjamin Franklin, izumitelj stelovoda, piše: »Rad bi imel peruti, da bi poletel k Tebi, se oprijel Tvojega okna in Ti šepetal ljubke besede.« Edgar Allan Poe, nesrečni novelist, piše nekemu prijatelju; »Moja mlada žena. ki jo obožujem, je neozdravljivo bolna in ta bolezen me poganja, da sem se vdal ves whiskyju. Sem zelo žalosten ...« čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" To je bil v ostalem skoraj ves uspeh, ki ga je imel Mitterhofer s svojimi stroji. Nekako ob istem času, 1. 1857., so nastopili Američani Sholes, Soule in Glidden s svojimi modeli pisalnih strojev, pri katerih so bili vzvodi tipk nameščeni prav tako kakor pri Mitterhoferjevem aparatu. Mogoče, da ja bil Glidden, ki je Študiral na dunajskem politehničnem zavodu, videl Mitterhoferjev model in se z njegovimi posebnostmi okoristil. Modeli teh Američanov pa bržkone tudi ne bi nikoli prodrli v javnost, da ni pozajiimal orožar Remingtcn zanje, jih v naslednjih letih bistveno popravil in jih napravil godne za prakso. A trajato je še. dolgo, da so ti stroji, ki so bili sev«~# dosti okornejši od modernih, premagali na-zadnjaštvo sveta in nasprotstvo raznih ko-raspondentov in knjigovodij po pasmah fci so se bali, da jim bodo te priprave od-jedle kruh. Najhitrejša motorka na svetu se je producirala te dni pri Benetkah in je dosegla brzino 433 km na uro. Kakor vidimo, je malo drugačna nego običajne mo-torke in sliči prej kakšnemu vodnemu letalu brez peruti. Kakor to pa ima ob straneh dva plavača in težak letalski motor s propelerjem, ki jo poganja s siino brzino naprej ANEKDOTA Neki gospod je izpil v gostilni kozarec piva na dušuk, ko je zapazil, da ye na njegovem dnu mrtva nuiha. Vzame jo med dva prsta, jo položi na mizo, pokliče natakarja in zahteva, kažoč na muho, nadomesten kozarcc pijače. Natakar mu ga prinese z mnogimi prošnjami za crproščenje. To je opazoval gospod pri sosedni mizi. Vstal je, stopil k mizi tega pivca, poferal muho, ki je ležala še vedno na nj&j, in dejal: »Oprostite, prosim, ali je muha prosta?« VSAK DAN ENA žena ameriškega državnega predsednika ga. Rooseveltova na obisku v nekem taborišču brezposelnih deklet. Slika kaže, kako živo se zanimajo tudi najvišji vladni krogi v Ameriki za problem brezposelnosti, a obenem morda tudi to, da se ameriškim brezposelnim, vsaj tem dekletom, ne godi tako slabo kakor pri nas 600 dijakinj neke višje dekliške šole v Tokiju je obiskalo pod vodstvom svojih učiteljev neko vojašnico, da bi jim tam praktično pokazali, kako se uporabljajo maske zoper strupene pline Iz življenja na deželi MOJSTRANA. Na Triglavu je mnogo snega. Smuka je izvrstna, najboljša v tem letu. Smučarji, pridite, čaka vas sneg in dobro oskrbovane koče. POLJCANE. V soboto 1. t. m. malo pred 8. se je pripeljala potujoča kmetijska razstava v Poljčane. Z vseh strani so že v zgodnjih jutranjih urah prihajale množice naroda. Ob navzočnosti vsega občinstva je v imenu sreza Maribora desnega brega pozdravil voditelje razstave sreski načelnik g. Makar. Za njim je iz-pregovoril predsednik sreskega kmetijskega odbora in župan občine Orehove vasi g. Klasinc, za Konjice pa sta se zahvalila prirediteljem poslanec g. Gajšek in notar župan g. Jereb. V vlaku je tedaj zaigrala državna himna in občinstvo je pričelo vzklikati Nj. Vel. kralju. Pr: sprejemu so hili zastopani tudi vsi župani z občinskimi odbori, poljčanski gasilci v krojih, krajevni šolski odbor, starosta Sokola in še drugi. Za pozdravne govore se je lepo zahvalil vodja razstave g. inž. Sadar Vinko. Potem so si ogledali razstavo najprej zastopniki in nato še ostalo občinstvo. Bil ie živahen promet ves dan. Strokovnjaki so ves čas tolmačili posamezne panoge kmetijstva. Ves dan pa so se vršila v tukajšnji šoli tudi razna kmetijska predavanja, zvečer pa so se predvajali na prostem pri kolodvoru razni kulturno-go-spodarski filmi. SV. JAN2 NA DRAVSKEM POLJU. Prav lepo slovesnost smo imeli na Janže-vo nedeljo 25. junija. 2e pred leti so si nabavili naši gasilci motorno brizgalno in avto. Ker so bili prejšnji gasilski prostori premajhni, so povečali in prenovili svoj dom. Omenjeno nedeljo je bila blagoslovitev novega doma in motornega vozila. Botrovala je gdč. Silva Pirichova, hči tovarnama iz Ptuja. Na prireditev so prišli gasilci iz sosednjih župnij. Vsa čast našim gasilcem, posebno agilnemu načelniku g. Antonu Ekartu, da društvo tako lepo napreduje. SOKOL Razvitje prapora Sokola IV. V nedeljo ob 15. razvije to mlado in izredno n Vlo napredujoče sokolsko društvo prapor na svojem novem telovadišču ob Dolenjski cesti. Razvitje bo posebno svečano, saj bo kumoval sam Nj. Vel. kralj Aleksander I., a kumica bo županja ga. Olga dr. Pucova. Po razvitju bo javna telovadba. kjer nastopijo vsi oddelki društva in tudi vojska z oddelkom domačega 40. polka Triglavskega. —- SE LI BRIGATE ZA SVOJE ZDRAVJE? Toda mislite tudi na zdravje svojega obraza! Lice je od jutra do večera napudrano; zakaj ne mislite na to, koliko bi lahko trpelo zaradi uporabe podra srednje kakovosti! V pudrih BGURJOIS: Pudre SOIR DE PARIŠ Pudre PRINTENMPS DE PARIŠ Pudre MON PARFUM Pudre FIANCEE Imate absolutno dovršenost in neškodljivost v kakovosti, kar je vaši polti najbolj nujno potrebno in poleg tega veliko izbiro v barvnih niansah. Bourjois-parfumeur se trudi nenehoma, da vas ohrani lepo in mlado. PARFUMEUR Izdelovalec svetovno znanih rdečil za lice: Cendrc de rase in rouge mandarine. ŠH EBBB9B9BB& V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nepozabna dobra mati oziroma stara mati, sestra in teta, gospa URŠULA MIKOLIČ ROJ. HUDAJ danes dne 3. t. m. ob 12. previdena s sv. zakramenti v 70. letu starosti mirno in vdano v Bogu zaspala. Pogreb bo v sredo 5. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Florjanov trg št. 8, na novomeško pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Novo mesto, dne 3. julija 1933. Žalujoče rodbine: NIKOLIC, HUDAJ, CARE, BORŠTNIK, PLESKO- VIC in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, atka, brata, strica in svaka, gospoda VIKTORJA KALANA se tem potom vsem naiiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo še vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 4. julija 1933. Žalujoča rodbina Kalanova. S255 Radio Torek. 4. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 18.30: Radio - orkester. — 19.30: Kaj je religija? (fr. Terseglav). — 20: Prenos zabavnega lutkarskega vjčera o priliki med' narodnega kongresa lutk. — 22: Cas, poročila. — 22.15: Radio - jazz. Sreda, 5. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Angleške plošče. — 19: Potovanje v Maroko in na Visoki Atlas. — 19.30: Literarna ura. — 20: Brahmsov večer. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Radio - jazz. BEOGRAD 16: Popoldanski koncert. — 19: Godalni trio. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.10: Slušna igra. — 20.55: Verdijeva opera »Aida« na ploščah. — 22: Plesna glasba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 20 30: Prsnos koncertnega večera iz gledališča. -— 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.45: Bosanske pesmi. — 20.05: Vojaška godba. — 21.05: Lahka clasba iz Bratislave. — BRNO 20.05: Kromatična harmonika. — 20.55: Orkester. _ 21.80: Po Kavkazu. — VARŠAVA 18.35: Violinski in klavirski koncert. — 20: Večer lahke glasbe. _ 21.10: Komorni koncert. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Lahka sodba. — 17.25: Moderni avstrijski skladatelji. — 19: Pesmi. — 20.45: Mešan program. — 22.35: Lahka in plesna glasba. — BERLIN 20.10: Spevoigra. — 20.50: Mešan program. — Plesna clasba. — K5NIGSBERG 20.35: Koncert orkestra in solistov. — Plesna glasba iz Berlina. — MuHLACKER 20: Koncert komornega orkestra in solistov. — 21: Pester program. — 23: Nočni koncert iz Monakovega. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert lahke godbe. — 19.25: Pesmi s cigansko godbo. — 21: Violinski koncert. — 21.45: Jazz. — 22.80: Ciganska godba. — RIM 17.30: Orkester. — 20-45: Operni večer. Pomladite Vaše ii.ee za lO let Znamenit zdravniški izum na polja Kozmetike Sedaj je lahko pomladiti uvelo in ostarelo kožo ter jo napraviti belo in svežo. Znanost je naposled našla element, ki redi in pomlajuje kožo. Če se ta sestavina uvede v kožno tkivo z gladilnimi kretnjami, ki so prikazane na sliki štev. 2, izginejo gube in brazde, zajedalci, razširjene znojnice in vsi drugi nedostatki. Ta nov element, ki kožo redi in pomlajuje, se pridobiva od mladih živali in nahaja se ▼ novi kremi Tokalon. Polepševalno in krepčilno delovanje te kreme daje koži videz zdravja in mladosti, ki prihaja iz pod kožnega tkiva. Celo najgrše lice postane divno lepo. Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo rožnate barve zvečer pred počitkom. To sredstvo redi in pomlajuje Vašo kožo med snom. Kremo Tokalon, hranilo za kožo bele barve (brez maščobe) pa uporabljajte zjutraj. Ta krema beli in napenja kožo, osvežuje Vaše lice za ves dan ter omogoči najbolšo pripojitev pudra. Bela Vaša polt in pomladitev kože, pa naj bi bila ta poprej v še tako slabem stanju, so uspehi, ki nadkriljujejo celo Vaše najljubše sanje. Iznenadili in očarali Vas bodo. Gola resnica je in to ve že tudi vsak razsoden človek v Sloveniji, da Ima »Jutro« največji čitateljski krog. Njegovi oglasi imajo zato tudi največje uspehe. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I Solnca žar in Uran kreme A čar! Kakor so se dame nekdaj ponašale z belino svojega lica in telesa, kar je bilo glavni pogoj lepote, tako se danes gotovo sramuje pokazati belo lice in telo. Snežno belo, mlečno, alabastrsko lice ______nima več efekta, danes se vse ponaša s temno bakrenasto barvo, ker je to barva res cvetoče mladostne, divne lepote, kipečega zdravja, kar je tisti čar, ki osvaja vsakega. Dve uri (v razmahu) na solncu zadobi vaša eterična lepota čar, katerega ističe ves mondeni svet. Brez Uran kreme se ne kopajte, ne solnčite, obvaruje vas opeklin, solnčarice. Dobiva se povsod. 8262 Parfumerija URAN, Ljubljanr .mHVALA Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dobrega soproga, očeta, strica in gospoda BOŽE MRDJENA se za mnoge iskrene izraze sočutja, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so pokojniku lajšali trpljenje ob njegovi smrti, posebno sanitetnemu podpolkovniku g. dr. Stojiloviču in sanitetnemu poročniku g. dr. Zotoviču. Zahvalo smo dolžni vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku na njegovi zadnji poti, zlasti gg. oficirjem in pod-oficirjem, nadalje vsem pokojnkovim dobrim prijateljem in znancem. Za mene velja samo FLIT Ljubljana, dne 3. julija 1933. 8257 Žalujoči ostali. i—godeča GcGarda lllll je sijajen romao, ki ga morete Citati te s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.-Naroča se pri upravi >Jutra«. Nočem ostudnega mrčesa v svoji hisil Čemu trpeti mrčesno nadlogo, ko se silni uničevalec mrčesa — Flit uporablja tako enostavno in ekonomično? Muhe, komarji in ves ostali ostudni mrčes pogine takoj v razpršenom Flitu. Za ljudi je Flit neškodljiv in tudi ne pušča madežev. Prodaja se samo v plombirani, rumeni, črno opasani konvi z vojakom — odprt se Flit nigdar ne prodaja. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, brat, stric, svak, gospod ortear tovarnar in posestnik dne 3. julija t. 1. po dolgem bolehanju, previden s tolažili sv. vere mirno v Bogu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo, dne 5. julija, ob 10. dopoldne od hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Štefanu. Rajnika priporočamo v blag spomin. Mozirje, dne 3. julija 1933. Žalujoča vdova v imenu preostalih. 8248 Savinjska tovarna barv v Mozirju naznanja prežalostno vest, da je njen šef, gospod tovarnar in posestnik danes zjutraj ob 7, mirno v Gospodu preminil. Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo, dne 5. julija, ob 10. dopoldne od hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Štefanu. Dobrega rajnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin. Mozirje, dne 3. julija 1933. VODSTVO TOVARNE. 8248 « James OBver Cunvood: 42 Hči divjine Roman Pri vratih, ko je ključ zarožljal v ključavnici, je obstal. Pomislil je, da je njegova zmota strašna — če je zmota. Za trenutek je zadržal roko. Nato je počasi odrinil vrata in stopil v sobo. Prvo, kar je opazil, je bila velika bronasta svetilka starega sloga, kakršne so pred sto leti uvažali iz Anglije; stala je na mizi sredi sobe. Nato je pogledal okoli sebe; pričakovanje nečesa silnega je bilo tako močno v njem, da se skoraj ni upal dihati. Izprva ni videl ničesar, kar bi ga bilo kdo ve kako prevzelo. Soba ga je malone razočarala. Nikjer ni bilo opaziti kak« skrivnosti, nikjer ničesair čudnega in presenetljivega, kakor je pričakoval. Šele ko je nekaj časa stal in s široko odprtimi očrni strmel okoli sebe, ga je obšlo spoznanje. Stal je v ženski sobi! O tem ni bilo dvoma. Tako je biio, kakor da b; bila ženska šele nedavno izginila odtod. Na čisti, beli postelji je ležala odgrn.iena pernica. Na pernici je bila razgrnjena nočna halja z belim čipkastim ovratnikom. Ob sten; so visele ženske o-bieke. mnogo oblek, in dolg plašč čudnega kroja, s širokimi krznenimi našivi. Pri oknu je stala majhna, čudno starinska toaletna mizica, in na mizici sta ležala ščetka in glavnik, velika rdeča blazinica za šivanke in vse neštete podrobnosti ženske toalete. Tik ob postelji je opazil dvojico čevljev in dvojico copatik z nenavadno visokimi petami, na stolu zraven postelje so pa ležale dolge ženske nogavice. Stene sobe so bile prav po žensko okrašene s slikami in drug:m nakitjem. Tam, kjer je visela obleka, je David opazil dvojico ženskih smučk, pod sliko Matere božie pa ženske mokasine. Na podstavku je stala velika vaza, v kateri so še tičala posušena cvetlična stebelca. In nato je prišlo odkritje, ki je Davida najbolj osupilo. Med svetilko in posteljo je stala druga miza — pogrnjena za dva. Da, za dva! Ne, za tri! Zakaj v senci, nekohko v stran od mize, je David zagledal sirovo stesan visok stolček in na njem majhen nožek, vilice, otroško žličko in majhen kositrn otroški krožnik. Ostrmel je. Vse to se mu je zdelo kar neverjetno. David se je nehote ozrl. z očmi iščoč vrat, koder bi mogla ženska prihajati in odhajati, ne da bi jo opazili. Takih vrat ni bilo, im edino okno je b.lo tako visoko, da nisi mogel videti v sobo. če si stal zunaj na tleh. In zdajci se je jelo Davidu svitati, da so vse te reči, ki jih je videl, že stare — zelo stare. Misijonar v »chateauju« ni več jedel s kositrnih krožnikov. Ti čevlji in te copatke so morale biti izza prejšnjega pokolen.ia. Preproga na tleh je bila obledela. Dih minulosti ga je objel. Soba je bila ženska soba, a ženske že davno ni bilo tu. In tudi otroka že davno ni bilo. Prvikrat se je pazljiveje ozrl po mizi, na kateri je stala velik'-bronasta svetilka. Gosli očeta Roianda so ležale zraven nje. Stopil je bliže, tako da je videl preko svetilke, in srce se mu je zdajci zdrznilo. Na obledelem rdečem namizniku se je lesketala dolga, debela ženska kita, tako svilnata, kakor da bi jo bili šele včeraj odrezali z žive glave! Bila je temnoriava, in David je kar ostrmel nad njeno dolžino. Nič krajša ni bila od mize — gotovo je visela svoji nosilki globoko pod pas. Na koncu je bila povezana s koščkom belega traku. David se je počasi umikal proti vratom; velik dvom ga je vznemirjal. Ali je oče Roland res hotel, naj vidi vse to? Strah ga je stisnil za grlo. Zmotil se je bil, strahovito zmotil. Zdai mu je bilo pri duši kakor človeku, ki je oskrunil nedotakljivo svetišče. Misijonar ni bil nalašč spustil ključa na tla. Po naključju se mu je bil izmuznil. Položil ga je na tla, kjer ga je bil pobral, in sedel spet k svoji knjigi. Bral pa ni. Toliko da je razločil vrstice. Deset minut še ni spet sedel na svojem stolu, ko je začul nagle korake in je stopil v izbo oče Roland. Misijonar je bil očividno vznemirjen, in pogled mu je zletel naravnost proti sobi, iz katere se je bil David pravkar vrnil. Nato se je ozrl po tleh. Ključ je ležal tam, kamor je bil padel; oče Roland se je z vzklikom olajšanja sklonil poni in ga spravil v žep. »Mislil sem, da sem ga izgubil.« je rekel in se nekam živčno zasmejal; nato je globoko zasopel in dodal: »Zunaj sneži. Veliko ga bo padlo, tako da bomo imeli nekaj dni dobro vožnjo s sanmi. Sam Bog ve. da vas ne pustim rad od sebe — ali, če mora biti, tedaj je treba, da se okoristite s tem snegom. Gotovo je letos zadnji. Z Mukokijem vas spremiva go Jelenjega jezera — dve sto mili na sever in na zahod. David, ali res morate iti?« Davidu je bilo, kakor da bi mu dve drobni peščici razbnali po prsih, tam, kjer je imel sliko. »Da. moram,« je rekel. »Odločil sem se. Čas je, da odrinem.« 15. POGLAVJE Gore! Deset dni po tistem večeru, ko je bil stopil v skrivnostno sobo, sta si David in oče Roland ob Cocharnski reki. dve sto sedemdeset milj od Božjega jezera, poslednjič segla v roke. To slovo je bilo več kakor navaden stisk dveh desnic. Misijonar ni v teli poslednjih tirenuckih niti poizkusil govoriti. Njegova vprega je bila pripravliena. njegova oglavnica potegnjena na obraz. V srcu je bil prepričan, da se David nikoli več ne vrne. Spet bo zašel v omikani svet, jeseni bo gotovo že doli, in sčasoma ga bo pozabil. Kakor je bil rekel zadnji dan, preden sta dospela do Cochranske rekeločitev od Davida ga je navdajala z občutkom, da se mu trga srce na dvoie. Ko je zdaj izpustil Davidovo roko, je zamežikal z očmi in pogledal v stran. Davidov glas se je čudno krhal. Vedel je, kai misli misijonar. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-»•ojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din l.— za besedo s« zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto<»Kapital«, "V najem«, »Posest«, »IjokaH»Sta-novonja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Le*« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za □E^f/fjTri vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10._, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pitmu obenem z naročilom. Za odgovor 3 DIH v znamkah Službo dobi T..:• itsi-> *"•' '-'f.vv-.r^k ~tr Vsaka beseda 30 par; za dajan'f ua.*lo%a a!i ta Si trn na 3 Din. (11 Korespondenta s perfektmm znanjem srbohrvatskega in nem-£ tega jezika, ki se razume tudi na reklamo, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni cid. »Jutra« pod »Stalna služba 3«. 19988-1 Praktikanta s primerno šolsko Izobrazbo sprejmem takoj s) zobno tehniko. Naslov pove ogl. odd. »Ju-t-a«. 19954-1 Mlado natakarico 7 n »k olik o kavcije sprejme Miklič. gostilna pri Zvezdi v Sp. Sliki. 200-27-1 Postrežnico prid.no ;n poštnin, za do-poldalnske we, U prevzame tudi pranj« perila, sprejmi in. Vprašati od 9. ure naprej v šiški. Černe-tove 31 1/4. "20047-1 Mlado postrežnico čedno, sprejmem v mlekar no. Naslov- v delku »Jutra< ■ ni v oglasnem od-20028-3 Več prvovrstnih mizar, pomočnikov zmožnih samostojnega išiem. A. Amann, Ti-Mč. 1SS37-1 Soierja j dob-nmi s.p-ičevnli. t»-l<~oga ita'i J« >iščine 'v nem f'ine. zrnu 7.repa kavcije. iivrejiDenn Of.-:rat.t se: M. ,1'ivan. Krant-ka gora. 19763 i Služkinjo čer W let. ki je Tfl-1-n.a kmcit.lškeg« de'a in ž-vino ter nekoliko kuhe spreim-m takoj. — Juika Povšnar, trm?t. Kokra. '<»754-1 Frizerko p**r*«k')Tin delavko v želez ■v r.vtni ondinaniji. z v<»cteM>o pomočniško prak .-»prejm-m f«kyv ili i.-.jr.iTT.'u tudi pnaneje v <"n;nn ^'nžbn. A nr'■>-M a ">">:. Gosievska u ioa 3S. 19G90 1 Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank, za zaključevanje posojil! Ponudbe n«: »Kreditna za druga •. Ljubljana. pp. 307 — Znamki za u t! govor! 201-1 Za orodjarno iščemo prvi0'v!s>tneg:a mojstra. B'>ti m-ora verziran v izde '"van.j'11 Sab'«n. ki>n-trolmifcnv. frezerjev. zep-ric fR'-iber) :n »Mf-neg« orodja Samo osebe z večletno prakso pridejo v poštev. — Tovarna orožTa in arami r; j 1'žirce 20087 spmmM Kdioir »če mest« pot nika. plača za vsako beeedo 50 )ra.r; za da janje naslova ali za šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potn ik e, p!a ča besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Zastopnike sprejme »Zadruga«. Ljnb Ijana, postni predal 68. — Dober zaslužek. Za od po vi>r priložite znamke. 20066-5 Za hrano in obleko gre v službo v domačih delih i-zuipjena. 42 l-et stara im krepka Ana Roter. Informacije da občina Po~ brežje pri Mariboru. 200'i o- Mlad špecerist p neodpovedani službi, že li premeniti mt*to. Cenjene poniudbo na podruž. Jutra v Celju Dud »SpeceriJt«. 20076- Avfp^ntofp po 0«r'asd tr?. značaia 1 Di >n beseda; ta da anje oaulova ali u šifro 5 Din. — Ojla*i ■KK-.ialnesra jnačiia pa vsaka beseda 50 par; m dajanje naslova ali i« ššfr-o oa 3 Din. f81 Mizarja poštenega in zanesljivega ki bi pVe vazal tudi pobi št v o. s hrano v liiši sprejme in'zarstv.o »Sava«. Kolodvorska uiica štev. 18. 20092-1 PletiHe! te:tvn-'ikov dobi d"!o. za piači:_> p« Mrnj 7-» nogavice! Pi-oif-ue po-nudb« na og'.ifni "dd-elek >Ju.'tra« pod >^tr>oj 77«. 20020-1 Neodvisno gdč. i dežeie. zmožno nemščine, sprejme-m v p:?arao. Po n^idbe oa oglasni •»dd^lek »Jutra« pod značko »K »i C-Jfpodinja«. 19ST5-1 Atelje Bazanella Selenburgova ulica štev. 7 -;irc:me i-akoj sam.ostojti.o pom-oC.ri.ioo za boljša de'a. Začetnice izključene. 2008:-1 Gospodično t ne-kaj prem.oze.nja. sprejme tovarnar v pisarno. — pT-rndbe pod značko »On s[io.di-:ija — mcjofa že>n': rev« na -ogaciii oddelek ».Jutra«. 20078.1 Trg. pomočnik (ca) starejša moč. samostojen vod s t v u t-go-vitve (filijaike) s 15.000 Din kaveiije. imo-i<--n slnvensikogfl in nemške ga jezika, dobi službo pri Len nataj-n. trgovcu. Sv. Lenart. Slovenske gorice. 20075 Postrežnico snažno in pošteno sprej mem takoj za par nr na dan. Xas!ov po.ve 02T«st>i oddelek »Jutra«. 20069-1 Perfektno restavra. cijsko kuharico »Drejime botel Tivoli. 2007*1-1 Brivsiki pomočnik mlad začetnik, išče službo za takoi. Dravšnik Anton. Celje. Kovaške ulica št. 3 20077-2 Dekle čedno in zdravo, za varuhinjo detetu in v pro«'em času za druga hišna deia ter prvo.vrst.fto kuharico ali kuharja za francosko in italijansko kuhinjo. Službo je na sto piti v Paračinu. Pomi«lbe na trgo.vi.no Teokarovič — Ljubljana. Gradišče št. 4-20065-1 G. Th. Rotman: Nove prigode gospod* Kozamomika »Ljubljanski Zvon« kompleten (53 letnikov), vezan v originalnih platnicah. večiina letnikov popolnoma DOviib, ostali zel-o dobr.o ohranjemi, naprodaj proti g-o-t.ovi™ ali pa proti hranil™ knjižici Mestne hranilnice ljubi jans-ke, oz. Kmet-ke pos«>iil,ni«e ljubljanske okolice v Ljub! j a ni. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pn-d značko »tijiitblijaniaki Zvon«:. 30029-8 Prodam Ogl a »i trg. zttačaja po i Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; xa dajanj« naskn-a ali za šifro pa 3 Din. (61 2 projekcijska kino-aparata Ernemau U, električen gra mofo-n. zvodnik, ojačevalec. guwy gasil, aparat (Gleich richter Philips) io Celo-Wks, prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Erneiman«. 19533 6 Službe išče Vilo (6 s-ob s tudi samo ti-kliina mi Nasiov v ku »Jutra« z vrtom pritiklinami) ali dve sobi s pri-»ddam v najem oglasnem o d de -20010-20 Motor Harlev Davidson. 1200 cm vožeo 2400 km. v dobrem stanju prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nov model 20039 10 Avtomobil Steyer štirisedežen, z električno razsvetljavo, dnbro ohra njen, nujno naprodaj za 18.000 Din. Pojasnila daje Tramipuš, Črnuče. 20061-i0 Kolesi* «a besedo. Ogladi so-ui-jalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro 3 Din, oairoma 5 Din. ("lil) Kupim moško kolo dobro ohranjeno. — Po. nudbe z navedbo cene na naslov; Tušek, Rožna dolina (Vič) cesta 11/27. 20015-11 Vaaka beseda 50 p«r; za da jen j« naslova aH za šifro pa 3 Din. Notarski kandidat suPstituc-ijeko pravico in sedemletno praikso. notar skd iin sporno, išče mesta Ponudbe na oglasni odde I dajanje naslov« ali ta iifro m 5 Din. C3.V Vsakovrstno zlato kiu.pu.je po naj\-išjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Vsaka beseda 1 Di.n: ia dajanj« naslova aH šifro p« o Din (12) Novo spalnico komadov, prodam za (iOO I>ln. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20085-12 Vsaka be-seda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din (1H Vsaka l»est*da 1 Din; «a ia. !anje naslov« ali ! šifro p« K Din '161 Hranilno knjižico z vlogo do 35.000 Din ku-P:m Ponudbe ti a og'a-ni oddelek »Juitra« pod šifro -■ K .i ki šeniliio li d ena r n i za v-od«. 20038-16 Knjižico Mest.no biaJiilnice ljubljanske, cirlca 65.00(1 D'n prodam. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj 72«. 19892 16 d de m iki) Cesti Lokal na Tvrševi (Dunaj 36. 1»788-!P Praštediono prodam vsak, tndi mani?' znesek. Vprašajte na ost!. oddelek »Ju*ra« pod šifro »Praštediona od-pis«. 19893-16 Pisarniške sobe in obcestni lokal pn zein nizki c»-ni odda drogerija »Heinus«, Mi-klwšičeva cesta št.-v. 30. 21*151-16 2 lepa trg. lokala v sredimi nvesia t a k n j ugodno dda »Poseet«. Mi klošičeva ces:a štev. 1. 20054-19 Prometno gostilno z vrtom, v sredini mesta oddam. Ponudbe na oglas oddeiek »Ju.tra« pod šifro »Ugodno 101«. i00S3-il9 Lokal pripraven za vsako trgovi 110 ali obrt. poceni oddam s 1. avgustom. Naslov oglasnem oddeliku »Juitra« 20064-19 Vsak- beseda 1 Din; za dajanje naniov« aH za «fm pa 5 Din. (17) Gostilno z 1 sobama, vrt-om. pro stnnom za baliiocanje. od dam takoj v najem. Prev zeti je treba iraiventar. — pismene ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifio ».15.000«. 20031-17 Pridelki Vsaka Oesetla 1 Dui; za dajanje naslova aH ss šifro pa 5 Din. (33) Črešnje razpošiljam brzovozno zabojih po cca 20 kg B'tn/ Ntto, po Din 3 kg fraokn Velenje povzet.no. Anton C o k, Veieuje — St. Ilj. 20012-33 Vsaka beseda l Dm; za dajanje naslova ali m šifro pa 5 Din. (16) Celulozni les kupimo vsako partijo. Po nudbe na ogiasni odd«*iei Jutra« pod »Ekevort« 19780-15 Dijaške sobe Vsata boseda 50 par; za dajanje naslova aH za šifro 3 Din. (22) Dijaka nW«*oW, boljše rodbine. dii*bro vzgojo, sprejm-m v urvovret.no popolmo oskrbo in komfo"t.no stannva-n.je »redi mesta. — Skrbno i«d©ore.tvo, pom.oč pri študiju, klavir, mladinska Ktiiiiž:ni«a i.n učila. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 18886-22 Vsaka Oeseda 1 D!.n. za dajanje nasdova ali m iifro 1* 5 Din. (al) Frisob. stanovanje oddam z vsem komfor-om v novi vili. Našlo* ogl. odd. »Jutra«. 19989-21 Dvosob. stanovanje kuhinjo, v podpritličju vile. srwlii mesia takoj »ddam. 0g<-dau v Kiwf evi ulici IS,'II 1968(1-21 Več lepih lokalov za vinotoč. pisarno ali trgovino. v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na ogla«, odde-ek »Jutra« pod »načko »Prometna u''ca«. 20U59 19 Gostilno staroznano, dobro vpeljano v centru Ljubljane oddam. Ponudbe na »Jutra« pod og'a« oddelek šifro »50.000«. 20067 19 Sobo s kuhinjo v ceni 21XV—250 Din iif.-tn Ponudbe na iglae. oddeiek »Jutra« pod »Solnčno«. 19667-31 Dvosob. *tanovs»n?e ■oddam ne Mir ju, Vrstov-škoia ulica 25. 20023-21 Stanovanje e" o a'i dvnsobm. eve2«. 20014-31/a Mirna stranka 2 oseb. išče stanovanje 2 do 3 sob in pritiklin v me- tli. — Ponudbe oddelek »Jutra« Za avgust«. na og'asni pod šifro 20030-31/a Vilo eno- ali dvo-stanova-njstko. vrtom vzamem v naje.m Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vila ali hiša«. 20000-31/a WP mnrr Vsaka beseda 50 par; za da tanje naslova ali za šifro 3 Din. (23i Sobo posebnim vhodom, električno razsvetljavo in par-ke'uom cdda.m lekoj ura d-1 a i u-admi-ci na K011-re.»nem trgu. 19605-33 Sobo s štedilnikom odovodom, elektriko in iti k linami oddani • ta-ko-j i s 1. avgustom v Rožni cesta X/8, po-drož-20018 28 fiini, lk. Sostanovalko sprejmem takoj na Sv. nas.:pu štev. 501. 200J9-23 etra Sobo lepo opremljeno takoj oddam. Naeiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20021-23 Elegantno sobi. v centru poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20028-23 Sobo !epo opremljeno takoj poceni oddam eni ali dvema osebama. — Kralj Franc. Gallusovo nabrežie 1.1/II. 20016-23 Lepo sobo zračmo. s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam na Ta boru št. 6'II, d »no. 20042-2-3 Opremljeno sobo sejiarirano. v sredini mesta oddam boljši gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20063-23 Lepo sobo s souporabo kopalnice. 1 centru mesta oddam tnd 1 fino oskrbo po 650 Din m<* Ju-tra pod značko »Silesia?. 7252 KDOR ŽELI zidati lastno hišo, poravnati svoje dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, daje posojila pod najugodnejšimi pogoji in na dolgoletna odplačevanja. 7483 »KREDIT" gospodarska zadruga, r. z. z o. z., CELJE, Aškerčeva ulica 3 (poleg hotela »Pošte«). Diplomirani komercijalni ekonom dosedaj na vodečem mestu v večjem industrijskem podjetju želi zaradi rodbinskih razmer menjati mesto. Dober organizator, reprezentativen, s skromnimi zahtevami, voljan prevzeti odgovarjajoče uradniško mesto v mestu ali provinci. Ponudbe pod šifro »Pouzdan 198« na Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. 8251 Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za ioozorcij »Jutra« Adoil Ribmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja /rane Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren AJojz Novak. Val v Ljubljani