|NOVI GROBOVI Agnes Per ko Včeraj ob 9. uri dopoldne je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici Agnes Perko, rojena Jakšič, poznana 73-letna Per-kotova mati, stanujoča nad 40 let v svoji hiši, 3529 E. 82. St. Že nekaj let je bolehala za sladkorno boleznijo, zadnji četrtek jo je zadela kap, odpeljana je bila v bolnišnico, kjer je podlegla pet dni za tem. Rajna je bila doma iz Bud-genje vasi, fara Žužemberk, po domače Kočevarjeva, kjer je bilo rojenih pet sestra, poleg rajne tudi sestra Elizabeta Ko-min, nahajajoča se v Cleve-landu, ki je še edina živeča sestra, in ki je dospela v Ameriko pred 53 leti. Rajna je dospela v Ameriko leta 1892. S soprogom Dominik Perko sta se poročila v Jolietu. 111., potem pa se naselila za stalno v Clevelandu. Rajni soprog je umrl v septembru, 1927. Rajna zapušča poleg sestre Mrs. Elizabete Komin, štiri sinove in tri hčere: Mrs. Mary Strekal, ki lastuje dobro znano mesarijo in grocerijo. Dalje sina Franka in Alojzija, oba pri vojakih; dr. Anthony J., zdravnika, hčer Josephine Barley, sina dr. Adolf, zobozdravnika in hčer Mrs. Jennie Gra-hek. Stara mati je bila 23 otrokom in enemu pra-stara mati. Pripadala je društvu Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, Oltarnemu društvu in samostojnemu društvu Slava. Truplo bo počivalo v hiši žalosti od danes popoldne naprej. Pogreb se bo vršil v soboto v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Pokopana bo v družinsko grobnico na mirodvor Kal varijo, kjer je njen rajni soprog delal 30 let kovaška dela. Naj bo blagi materi ohranjen blag spomin, sorodnikom izrekamo naše soža-lje. Paul Rusnov Včeraj popoldne je umrl Paul Rusnov v starosti 76 let. Stanoval je na 18806 Cherokee Ave. Pokojni je bil doma iz se-la Žumberak na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Tukaj zapušča sina Paula. Zadnjih 30 let je bil zaposlen pri NYC železnici. Bil je član društva sv. Nikola, št. 21 HBZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj od devetih iz pogrebnega zavoda August F. Svetek na 478 E. 152. St., ter v cerkev sv. Nikolaja na 36. St. in Superior Ave., potem pa na Kal vari jo. JoJtana Jartz Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu Johana Jartz v starosti 61 let. Stanovala je na 16110 Arcade Ave. Pogreb se bo vršil iz August F. Svetek pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Čas pogreha in drugo poročamo jutri. Arzenali so začeli počasi odpuščati delavce Ravenna, O. — Vojni oddelek je včeraj naznanil, da bo> nekoliko zmanjšal produkcijo v tukajšnjem arzenalu ter bo odslovil nekaj delavcev. V tem arzenalu polnijo bombe in naboje. Generalni major Hayes, ki je ukazal manjšo produkcijo, je rekel, da je to potrebno radi "premembe v bojnih pogojih." Odpuščeni delavci bodo lahko dobili zaposlitev pri drugih vojnih delih v tem okraju. |otl(]0-- K radija je bila včeraj zopet pod silnim bombardi-llsih Ameriške zračne trdnjave so poletele v enem *et0 Metov iz Severne Afrike ter bombardirale letališče |4 milJ severno od Rima. Ameriški bombniki iz Bliž-ii. a so pa bombardirali letališče. Bari ob Jadranskem Point Pleasant, W. Va. — General Chemical Defense Corp. je včeraj naznanila delavcem, da bo produkcijo nekoliko zmanjšala in odpustila nekaj delavcev. Vlada je namreč zmanjšala dotok materiala, ki je potreben za izdelavo dinamita. -o- Anglija bo skušala poravnati spor med Rusijo in Poljsko London. — Kot navaja časopisje, bo stopil angleški zunanji minister Anthony Eden takoj v akcijo, da bo v najkrajšem času poravnal neljub spor med Rusijo in Poljsko. Baje je zunanji minister Eden iiaročil angleškemu poslaniku v Moskvi, naj dobi avdijenco pri zunanjem komisarju Molotovu. Iz poljskih krogov se pa zatrjuje, da poljska vlada v pregnanstvu ne bo prej odgovorila na rusko spomenico, v kateri ruska vlada obtožuje Poljake, da so se zvezali z Nemčijo v svrho blatenja Rusije, dokler se ne bo topo-gledno posvetovala z ameriško in angleško vlado. -o- Zanimiva igra in petje Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. bo priredil v nedeljo 2. maja popoldne ob 3:30 zainimivo igro, petje in deklama-cije. Prireditev bo v počast materam in sicer bo v SDD na Waterloo Rd. Vstopnice so že v predprodaji pri članih zbora. BOJNA FRONTA AFRIKA—Zavezniki so prodrli že 23 milj do Tunisa. Še bližje pa so do Bizerte. Vsak trenutek se pričakuje odločilne in končne bitke za ta kos Tunizije. RUSIJA—Ruske čete so že v predmestju Taganrog ob Črnem morju. Rusi tudi poročajo, da so okupirali Novgorod. POMOČ—Iz Amerike se grmadi vojni material v Perziji hitreje, kot ga morejo pa Rusi odvažati. Skladišča so ;polna do vrha in kolodvori natrpani z blagom. DIPLOMACIJA—Iz Moskve se ■ poroča, da Rusija ni pretrgala diplomatskih zvez s Poljsko, ampak da jih je samo suspendirala. Zdaj je odvisno od poljske vlade, da se zopet približa Rusiji. PREMOG—Dozdaj je na stavki okrog 28,000 premogarjev v raznih krajih Zed. držav. Premogarska unija grozi, da bo šlo v soboto na stavko 450,000 premogarjev, ako bo petka ne bo podpisana nova pogodba. , 111 KUUHXM O^AU - L V ' — Lovci drža-darovali za voj-ocl srn za % fjfjvj že bodo armadi L — k^aroka Jj^- John Lukanc, 698 (Hjjj/^njata, da se je V6rka Olga Eve- Stanley F. in Mrs- J°- ; V Stanley Ave., C v Poročnik Le-Y'n j 1 John Carroll garnizip v c-Za p°rok° V&n 8- maja in si-O*0bo] vV New Bern, N. SJ* v novem stanu 1u 'Paru. > storila ' t>6 !i ' 6210 st 'rA ^Aialo ob Četrtkih Ssc*ta teden kra" VH o takozvano Con-V%a 0Srnetic. Navad-' >11». l'n 5 centov za t. aviči do enega da- Brivnico je zaprl Mr. Nick Bohar naznanja, da bo za časa vojne zaprta njegova znana brivnica na 6023 St. Clair Ave. Mr. Bohar je šel delat v obrambno industrijo. Zahvaljuje se odjemalcem za naklonjenost in se priporoča tudi za bodoče. y četrta obletnica Jutri ob 5:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Johano Svete v spomin čfi-trte obletnice njene smrti. Prijatelji in znanci so vabljeni. Sjoj^rbertonu VhI UTnrl v Barberto-John Lintol, SV?>-*8rd St. Bil Predsednik gla-\He 8a odbora Slo-Zv&ze. Na'j počiva Važna seja Nocoj bo seja zastopnikov in zastopnic skupnih drušev fare sv. Vida. Vsi so prošeni, da se gotovo udeležijo. mI m flMERIŠKflWo©MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN J^lT^V . f/Mi SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, APRIL 28, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. kriške zračne trdnja-(bombardirajo Italijo 'ti K k^bniki iz Malte in %JOPa naPadli Sicilijo i S J, Pad na letališče 1 PftiJVerno od Rima je ^ J1, Pokazati Mussoli-j i|iL do v kratkem vsi-m* "ad. vso Italijo. % ® 2račne trdnjave so 'Hi * te!* napadom 950 U a obe Strani. V sta- RHe t še na večj° £j aa bi kje pristale. t8® zavezniki bombar- hL Severno in južno Ife^11! Zarln iim nana. dom so pa pokazali, da bodo začeli bombardirati vdolž vse Italije. Rimski radio je poročal, da je bilo pri napadu na Grosseto ubitih 74 oseb, 277 pa ranjenih. Ameriški letalci pripovedujejo, da so videli, kako so. bombe dvigale v zrak razne naprave, poslopja, železniške tračnice in drugo. Vsi ameriški bombniki so se vrnili z napada. Letalci pripovedujejo, da so spotoma videli formacije sovražnih letal, toda nobena si jih ni upala napasti. Ne žganja v državi Ohio bo prišlo najbrže nenadoma, kar preko noči i* dr ' ~~ Kot vse kaže> 0hio z racioni" Mltee^ lorez svarila in »m J kot v juniju, kar Ifej j ča'sa Pisalo. Z racionira-I' ^t v, . ®0 tako nena- fpf °ni,ranje čevljev PDro ll0(V;i' Namen tega i fen*- ^ naval na pro- S^>Uivih krogov pa Vsa ilne" besede' da i«ti' • 0Seba «a mesec J^11* žganja, kot se p ; . se to bo pa od-| evila registriranih S ra 1 t aci°niran,ja b0 en- J Si ? ko se bo treba «K'a.karte- Koliko dni VjX?!^,..,.-- . , časa bodo zaprte prodajalne žganja, je še tajnost. Državni direktor Fisher je zadovoljen s prvim začetkom, to je razdelitvijo po zonah, kjer mora vsak kupiti žganje v svojem okraju. Krajše vrste čakajočih pred prodajalnami kažejo, da je bila to pametna naredba. Obratno pa so se zdaj podaljšale vrste pred .prodajalnami na 55. St. iin Woodland Ave. in na 72. St. in Central Ave. To dokazuje, da so prej ljudje s teh okrajev kupovali žganje vsepovsod po mestu, samo v domači zoni ne. Svoje bivališče najlažje doka- i žete, če pokažete vojaško registracijsko karto ali pa živilsko knjigo._ Močan tornado je sinoči obiskal severno Ohio Kolega, usmili se! Enakopravnost ugotavlja "javno tajnost" (torej o tem že čivkajo vrabci na strehi), da nek tukajšnji list prejema po $200 na mesec zato, da povzdiguje Miha jlovičevo in jugoslovanske vlade slavo. Enakopravnost obenem zatrjuje, da ne ve, koliko je resnice na tem, da-pa oni niso tisti Ust. Mi zase, seveda, trdimo prav isto — MI NISMO tisti list. Torej če Enakopravnost ni tisti lisi, in Ameriška Domovina tudi ni tisti list, kateri pa j? ? To bi iz srca radi vedeli iu smo prav hvaležni Enakopravnosti, da je to delikatno zadevo izbe-zala na dan. Graftar mora na dan! Tudi mi smo ogorčeni, da nek list dobiva kar po 200 čukov na mesec, Enakopravnost in mi pa nič. Zato bi apelirali na dotičnega kolego, če ima količkaj srca in čuta do ubogega slovenskega novinarja, ki se pehamo za■ slcorjico v sakd a n j e g a, kruha, naj nam odstopi vsaj mrvico tiste ajmoščine, ali jxi naj nam vsaj pove, na katero instanco še je treba obrniti za tak« elegantno podporo. Torej dragi kolega, kdor si že, usmili se svojih sotrpinov in ne bodi tak, da bi vse sam požrl, dočim mora naš urednik s Tonetom Šab-cem vred glodati prazne jasli. Seja v Euclidu Seja kluba, društev Slovenskega društvenega doma na Recher! bo v petek zvečer ob osmih.' članstvo in zastopniki so vab-1 ljeni, da se te seje udeleže v ve-j likem številu. i 25 letnica smrti V četrtek ob sedmih bo daro-; vana v cerkvi sv. Vida maša za' pokojno Mary Wolf, po domače Kočevarjeva mati, ob priliki 25 letnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Naši vojaki Mr. in Mrs. Frank Golinar, 21071 Arbor Ave., Euclid, Ohio, sta prejela od vojnega oddelka ameriške vlade vest, da je njun sin Anton Golinar padel 13. aprila v 1943. žalostna novica je globoko pretresla viso naselbino, saj je bil Anton pri vseh tako priljubljen. Usoda je hotela, da je padel ravno na svoj rojstni dan. Na 13. aprila je bil namreč star ravno 22 let. Vsa eu-clidska naselbina sočustvuje s težko prizadeto družino. Antonu Golinarju, našemu junaku, ki ga krije hladna tuja zemlja tam daleč za morjem, pa želimo, naj počiva v miru in naj mu sveti večna luč. Težko prizadetimi staršem in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. , »s m »a Za 7 dni je prišel na dopust korporal Edward J. Susteršič, sin Mr. in Mrs. Jack Susteršič iz 13404 Astor Ave., West Park. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Njegov naslov v armadi je: Cpl. Edward J. Sustersic, Co. D, 393rd Inf. 35523077 APO 449, U. S. Army, Camp Van Doom, Miss. |sra Sffi W® Za 30 dni je prišel na dopust korporal John Lach, sin Mr. m Mrs. John Lach iz 1255 E. 61. « St. Po pretečenem dopustu se bo vrinil na-zaj v garnizijo Camp Croff, S. C. s« n n Za 10 dni se je nahajal na dopustu Joseph M. Champa, sin dobro poznane družine Joseph in Katarina Champa, 15700 Trafal-ger Ave. Jutri odide zopet nazaj v službo Strica Sama. Njegov naslov v armadi je: Pfc. Joseph M. Champa, Med. Det. 395th Inf. APO No. 449, U. S. Army, Camp Van Dorn, Miss. Cleveland in druga ohijska mesta močno prizadeta. Hiše in tovarne poškodovane. Dva ubita pri Medina. Rdeči križ nudi pomoč. Cleveland, O. 28. aprila. — Sinoči je udaril močan tornado po severovzhodnem delu države Ohio. Cleveland je najbolj čutil vihar na zahodni in na južni strani. Več oseb je bilo ranjenih in na lastnini cenijo škodo na tisoče dolarjev. Dva otroka sta bila ubita v bližini Medina, O., ko se je zrušil hlev na farmi Herdy Pope. Ubita sta 12 letni Richard Paternoster im 9 letni Tony Fernbach To je bil eden najhujših viharjev ocl 28. junija 1924, ko je tornado obiskal bližnje mesto Lorain. Vihar z. bliskom in gromom je trajal približno od 8:30 do 9 zvečer. V Clevelandu je bilo ranjenih v tornadu najmanj 45 oseb, ki so dobile prvo pomoč v raznih bolnišnicah. Vihar je bil tako hud, da je prestavljal cele hiše z njih temeljev, nosil po zraku garaže in avtomobile ter trgali električne in telefonske žice. Na stotine dreves je vihar izruval. Lomil je telefonske drogove, ki so padali na ceste ter poškodovali mnogo avtov. Vihar je zadel tudi del Akro-na in ranil tam okrog 100 oseb. Mnogo je tam škode tudi na lastnini. V Fremontu je vihar rušil hiše, v Wolfe Creek je strela udarila v cerkev in v Toledo je udarila strela v voz ulične železnice'.1 V Clevelandu je bila takoj poklicana policija in požarna bramba, ki so vozile ranjence v razne bolnišnice. V šestih okrajih so poklicali v službo civilno osobje, ki je trenirano za zračne napade. Mobiliziran je bil tudi Rdeči križ, ki je poslal zdravniško osobje po mestu, ki je nudilo ranjencem prvo pomoč. Močno je bila prizadeta od viharja tovarna American Steel & Wire Co. v Newburgu. Tukaj je bilo ranjenih devet oseb od raznih padajočih ipredmetov. Vihar je pretrgal električne žice, da je bila v tovarni popolnoma tema, kar je še povečalo zmedo. Okrog 1,200 delavcev je moralo prenehati z delom. Druge poškodovale tovarne so: Cleveland Pneumatic Tool Co. blizu 77. ceste in Broadway ter Amalgamated Steel Co. na 7831 Broadway. Vihar je zelo razsajal v okolici 91. ceste in Harvard Ave., ter 131. St. in Miles Ave. Na južno vzhodni strani Cleve-landa je ostala malokatera garaža na svojem mestu. Leonard Kubec, 12826 Crennel Ave. pripoveduje, da je prišel domov k I večerji ter je .pustil svoj avto v I garaži. K0 je šel po viharju iz i hiše, ni bilo nikjer ne garaže ne avta. Nad Clevelandom so divjali štirje razni tornadi, vsak zase, drugih osem je pa razsajalo po drugih delih države. Kot trdi vremenski urad, so bili ti štirje tornadi majhni in ozki. Toda vzroke tornada se ne sme navesti, ker to prepovedujejo vojni časi. Cleveland ne b0 zopet kmalu obiskal podoben vihar, pravi vremenski urad, lahko pa se pojavi v nekaj dneh na vzhodu ocl Clevelanda. -o-- Najmanj 600 bombnikov je razbijalo Duisburg London. — Največji angleški bombniki so poleteli na važno •nemško mesto Duisburg in vrgli 'tam /on bomb. To je bil eden- največjih zračnih napadov na Nemčijo. Angleži so vrgli približno po 30 tan bomb vsako minuto in to neprestano 45 minut. Ko je 30. maja lanskega leta napadlo 1,000 angleških bombnikov Kolin, so vrgli 1,500 torn bomb. Vrnivši avijatičarji poročajo, da se je valil dim iz gorečega mesta skoro dve milji visoko v zrak. Priznavajo pa tudi, da so naleteli pri mestu na močno obrambo in hud ogenj iz proti-zračinih baterij. Duisburg leži pri izlivu reeke Rur v Reno. Je važno železniško križišče in ima mnogo vojne industrije. šestnajst bombnikov se ni vrnilo z napada. Stavka končana Dvodnevna stavka pri Osborn Mfg. Co., 5401 Hamilton Ave. je bila včeraj končana. Delavci so se vrnili na delo potem, ko jim je vodstvo tovarne obljubilo, da bo skušalo ugoditi zahtevam unije. Enajsta obletnica V cerkvi sv. Vida bo darovana jutri ob 8:30 maša za pokojnim Andrejem Bajt v spomin 11. obletnice njegove smrti. Danes je dan osvete za naše letalce! . Danes je dan osvete za Greater Cleveland! Danes se bomo osvetili za strašno smrt naših letalcev po zločinski japonski roki. Kako se bomo osvetili, kako maščevali? Z bombami, ne s tanki, ne s topovi, ampak s tem, da bomo danes še globlje posegli v svoje žepe in posodili vladi denar, da bo kupila bombe in tanke in topove, pa jih poslala z našimi hrabrimi borci nad. Tokio in druga japonska mesta, da bodo čutila našo moč in našo osveto. Danes si je narod v Greater Cleveland nadel nalogo, da bo podpisal najmanj za 15 milijonov dolarjev vojnega posojila. Za $15,000,000 bodo Clevelandčani danes kupili vojnih bondov. Imejmo vedno pred očmi to, da so nesli naši fantje svoje dragoceno življenje na bojno polje, da ga žrtvujejo za domovina. Od nas se pa zahteva samo to, da vladi posodimo denar na dobre obresti. Ali so to kakšne žrtve od naše strani ? Ne, to ni nobena žrtev, če posodimo denar na dobre obresti in še celo na tako varnost, kot jo nudi Stric Sam. Zato naj danes vsak da, vsak kupi bond, vsak podpiše vojno posojilo. Kdor še ni storil svoje dolžnosti, naj stori danes. Kdor je že kupil bond, naj jih še kupi, ako ima denar. Brez denarja ni zmage, brez zmage ne bo naš denar vreden nič. "AMERIŠKA DOMOVIH I" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «1X7 St. Clair Ave. J AMIS? DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA : ca Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 '/•& Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Poeameama številka 3c SUBSCRIPTION RATES: CTnited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.60 per year U. s. and Canada S3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 tor 6 months. $2.00 for 3 months _________Single copies 3c Entered as second-class matter January fith. 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. «€13^33_No. 100 Wed., April 28, 1943 Kaj naj napravimo z Nemčijo po tej vojni? ii. Nemški vojaški generali, ki so zakrivili vojne zločine v zasedenih teritorijih, tudi ne bodo izbegli kazni. Ameriška vlada pripravlja listo Gestapovcev, sturm truperjev in drugih nemških agentov, ki so obdolženi zločinov proti narodom v zasedenih teritorijih. Druge vlade pripravljajo po dobne listine, vsaka vlada za zločine v svoji deželi. Z naciji se ne bo postopalo v nobenem slučaju z rokavicami in vsi nazijski voditelji bodo takoj odstavljeni iz javnih uradrov. Na drugi strani se bo pa obdržalo v javnih službah mnogo poštenih Nemcev, ki so morali delati z naci ji samo radi tega, da so obstali. Tudi mnogo nemške policije bo obdržane v službi. To bodo taki ljudje, na katere se bo lahko zaneslo, da bodo svoje delo dobro vršili pod stro gim nadzorstvom zaveznikov seveda. Obenem s temi začetnimi odredbami se bo začelo tudi takoj z razorožitvijo Nemčije. Edino policija bo smela ob držali malo orožje, ki ga potrebuje za vzdržavanje reda. Dovolilo se bo le omejenemu številu trenirati za civilno avija-tiko. Zavezniki bodo dovolili tudi tamo omejeno število letališč in ta bodo pod strogim nadzorstvom zaveznikov. Na glavnih nemških letališčih bodo nastavljeni zavezniški avi-jatičarji. Ker so odpuščeni vojaki premaganega naroda navadno zreli za revolucijo, bo mnogo nemških vojakov ostalo začasno mobiliziranih. Toda rabilo se jih bo le za delavske bataljone, ki bodo pomagali popraviti porušene kraje, ne samo v svoji deželi, ampak tudi v deželah, ki jih je zasedla ali bombardirala Nemčija. Kot del razorožitve Nemčije in da se zmajša tako dobro razvita vojna industrija, bo potreba odstraniti veliko večino v strojev. Večina teh jih bodo dali zavezniki bivšim pod-jarmljenim narodom, da bodo s tem nadomestili stroje, ki so jih Nemci uničili ali odpeljali. Ostala nemška industrija ne bo smela izdelovati municije ali katerihkoli vojnih pripomočkov. Nemčiji ne bo dovoljena oborožitev, tajno ali drugače, jako dolgo. Niti ji ne bo dovoljeno imeti kake paradne armade, iz katere bi se lahko dobilo pozneje trenirane častnike. Niti ne bodo smeli imeti Nemci manevrov, kjer bi rabili navidezne topove in take. To je bila ena izmed napak zaveznikov po zadnji vojni. Najsi so tudi naši uradniki odločeni, da se ne bo Nemčiji nikdar več dovolilo biti kaka izdatna vojaška sila v Evropi, pa ni v načrtu, da bi se Nemčiji za vselej odreklo pravico sodelovati pri vzdržanju svetovnega miru. Ko bodo enkrat dokazali, da so se za vselej odrekli veri v militarizem, s-e jim bo dovolilo, da bodo doprinesli svoj delež za medsebojno varnost in za obdržanje svetovnega miru. Toda ena cela generacija bo morala poprej dokazati, da ima v tem resen namen. Kar se tiče relifa imajo zavezniki v načrtu, da se Nem čiji pomaga v minimalni količini in samo toliko, da se prepreči revolucijo in kaos. Zavezniki nimajo namena, da.bi v Nemčiji igrali vlogo Miklavža. Vrhu tega bodo imele v tem prednost podjarmljene dežele. Vendar, da se zagotovi svetovni mir in red, bo treba tudi v Nemčiji preprečiti even tuelno lakoto, epidemije in ekonomski krah. To pomeni, da bo treba poslati po okupaciji v Nemčijo hrano in zdravila. Morda tudi semenje in umetna gnojila, da se zagotovi vsaj prvo letino. Hitreje ko se bodo mogli sami preživljati, prej bomo lahko prenehali zalagati jih s ži vili. Kadar bodo Nemci pridelali toliko in več, kot potrebujejo sami, jim bodo zavezniki vzeli preostanek in ga poslali v dežele, katere je razdejal nemški vojni stroj. V glavnem bo pa namenjena naša pomoč nemškim otrokom, kar bo najbrže nadzoroval Rdeči križ. Na razdajali ščih bo vihrala ameriška zastava. Mi hočemo, da bodo nemški otroci vedeli, odkod prihaja, pomoč. Vendar pa bo moral nemški narod plačati za pregrehe, ki jih je zakrivil ko je sledil Hitlerju v njegovem pohodu za svetovno nadvlado. Nemčija mora biti drastično decentralizirana kot politična in ekonomska edinica, pa če bo treba radi tega deželo tudi razdeliti v separatne države ali okraje. Te ideje ne narekuje osveta, ampak samoobramba. Kar je prišlo dobrega iz Nemčije, to je literatura in glasba, je prišlo takrat, ko Nemčija ni zasledovala nacionalizma.. Zato sc Nemčiji ne sme dovoliti, da bi ostala ena močna industrijska in politična edinica. V času, ko bo Nemčija na preizkušnji, se ne bo trpelo političnih strank, ki pridigajo ekstremni nacionalizem. Skrbno se bo pazilo tudi na to; da se ne organizirajo kake tajne politične stranke. Kršitve bodo imele za posledico drastične ekonomske sankcije in ze bo treba, se bo rabilo tudi oboroženo silo in voditelje spravilo s poti. Na <|konomskem polju se bo najprej zmajšalo in decentraliziralo nemško industrijo. Kartele se bo razpustilo, ostala industrija bo pa pod strogim nadzorstvom zaveznikov. Sprva se bo dovolilo Nemčiji le toliko industrije, da se narod rehabilitira. Pozneje, ako bodo Nemci pokazali, da hočejo resno sodelovati za mirno rekonstrukcijo Evrope, se jim bo dovolilo več, dokler ne bodo uživali polno enakost v trgovini z drugimi narodi. Nemčiji bo treba dovoliti nekaj trgovine z inozem stvom ,da bo lahko dobila surovine, kot bombaž in olje. V Nemčiji bo treba uvesti vzgojno kampanjo, da se iz briše nauke hitlerizma. V ta namen se bodo zavezniki po služili radija in časopisja ter verske organizacije, katoliške in protestantovske. Vodilni Američani mislijo, da. bo morala Amerika vzeti zadevo v roke in rešiti Nemčijo pred osveto evropskih naro dov. V tem slučaju bi samo sejali seme za tretjo svetovno vojno, to je treba pa že v kali zadušiti. Svet ne bo nikdar imel trajnega miru, ako se postopa z velikimi narodi, zlasti z Nemci kot s pariahi, ki so v Indiji najnižje vrste sloji. BESEDA IZ NARODA Dr. Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ ičilanstvo našega drušva je pro-šeno, da se v čim večjem številu udeležite prihodnje seje, ki se vrši v nedeljo 2. maja. Na tej seji moramo ukreniti vse potrebno za našo veselico, ki se vrši 29. maja. Torej le pridite enkrat v velikem številu na sejo, ker bo treba delat in si tudi kaj preskrbet. Le oživite se malo za enkrat in pridite gotovo na sejo v inedeljo. Seja se vrši v navadnem prostoru in ob navadnem času. Več se bomo pogovorili na seji in čim več nas bo, tem več koristnega bomo lahko ukrenili za društvo in našo Jednoto. Pozdravljeni in na svidenje v nedeljo popoldne v Knausovi dvorani, Mary Stanonik, blagajničarka. -o-1 Slovenska moška zveza in kampanja Na podlagi sklepa seje glavnega odbora v mesecu januarju 1943 se vrši sedaj kampanja za pridobivanje novega članstva in ustanavljanje novih podružnic. Ker pa čas precej hitro poteka in se le malo sliši o tej kampanji — ne vem zakaj se nihče nič ne oglasi — le glavni tajnik poroča od časa do časa. Saj v.endar imamo naše glasilo Ameriško Domovino, ki nam je bila vedno v pomoč in radevblje oglašala naše dopise in novice. Zato pa moramo biti uredniku tudi hvaležni za to uslugo. Kakor je videti, je še vedno med članstvom tista navada, da vsak čaka le na glavne odbornike in uradnike posameznih podružnic, kar pa nikakor ni prav. Saj smo vendar vsi člani enaki — z enakimi pravicami in dollžnostmi. Zato je pa tudi dolžnost vsakega člana, da se zanima in dela za korist stopili, če bi jih kedo vprašal. Zato pa, dragi bratje, prosim vas, stopite na noge in po rabite nekoliko svojega časa pri sosedu ali v družbi in pridobite tudi vi nekoliko novih članov in s tem boste tudi storili svojo dolžnost do podruž-niie in organizacije. Stopite na delo sedaj, kajti čas je kratek. Poleg tega pa boste deležni tudi nagrade, katero bo dal ob zaključku kampanje glavni urad. Pojdimo na delo vsi in pridobimo vsak kar največ rao goče novih članov ter delujmo po pravilih SMZ — vsi za enega in eden za vse! Sedaj pa še nekoliko o podružnici št. 1 SMZ v Barberto-nu. Članstvu naše podružnice naznanjam žalostno vest, da je smrt posegla v naše vrste in pobrala nam je najstarejšega člana brata Antona Polk, ki je bil pristopil takoj ob ustanovitvi Slovenske moške zveze in naše podružnice. Ob smrti je bil star 75 let. - Bil je udovec in je zapustil lepo število že odraslih otrok. Pokojni je bil stari naseljenec v Barbertonu, povsodo dobro poznan kot dober družabnik. Na tem mestu v imenu članstva izrekam iskreno sožalje družini in sorodnikom pokojnega. Ohranimo ga v blagem spominu, naj mu sveti večna luč in naj počiva v miru božjem. Na bolniški postelji se nahaja ustanovni član in predsednik glavnega nadzornega odbora, to je, brat John Lintol, ki je že dalj časa resno bolan na svojem domu. V imenu članstva mu želim že skorajšnjega okrevanja. Vsem članom podružnice št. 1 pa priporočam, da ga obiščete, ker bo gotovo vesel in hvaležen vam bo, ko bo videl, da se ga spomnite in mu daste priznanje za njegovo delo, katerega je že veliko napravil za Slovensko moško zvezo. H koncu pa apeliram na .vse in napredek svoje organizacije. Porabiti bi morali vsako priliko za agitacijo. Kolikrat ste v družbi moških, ki še niso člani Slovenske moške zveze, tu vam je dana prilika, da jih pridobite. Nikar se ne ozirajte samb na našega tajnika in predsednika, češ, da bosta že ona dva vse pridobila in sama delala, zato ker sta glavna odbornika. Gotovo sta že veliko storila za organizacijo, posebno vsak v svojem okrožju in vem, da bosta tako tudi še v bodoče. Seveda hoditi na agitacijo daleč izven svojega okrožja je pa danes bolj težko radi transporta-cije. To pač vsi veste. Zato pa bi morali posamezni člani bolj živahno agitirati vsak v svojem okrožju in naselbinah. Prilike imate vsi dovolj, samo nekaj svojega časa morate žrtvovati in pokazati malo več dobre volje in zanimanja. Tudi je resnica, da mladih članov je danes bolj težko dobiti, ker nam jih pobira Stric Sam v armado, da se bore za nas in našo domovino. Je pa v naši sredi še vedno več starejših Slovencev, lci še ne spadajo v našo organizacijo in prav gotovo jih je dosti, ki niso bili še nikdar vprašani za pristop v SMZ in ki bi morda radi pri-1 naše člane, da se malo bolj redno udeležujete podružničnih sej in pa tudi bolj redno plačujete svoj mesečni asesment Z bratskim pozdravom celokupnemu članstvu Slovenske moške zveze vaš udani Fred Udovich. —_—o-- Sezona za predstave slik Sedaj, ko se je poslovila zima in se je vreme nekoliko spravilo v svoj tir bo ugodna prilika za slikovne predstave. Enčas še v dvoranah, pozneje pa na pro stem. Gledališča gredo z duhom časa napirej, ne oziraje se kaj se godi na svetu. Sedaj, ko je vojska, so tudi slike o vojski, ki soglašajo s tem kar se godi in nas na to opominjajo, da se na to pripravljamo in da vemo kaj se godi po širnem svetu. Ljudje sledijo slikovnim predstavam in se ravnajo po tem. Slikovne predstave iso to, kar je pisano v časopisih, v predstavah se razloži še toliko bolj v živo, v predstavi berejo še tisti, ki drugače ne znajo brati. V predstavah se vam pokažejo dogodki na bojnem polju, ki so posneti tam, kjer se to dogaja, prav tako se vozite v zrakoplovih okrog sveta in gledate na bojne poljane in se vo- zite nad morjem ter gledate, kako ladje šturmajo ena drugo itd. In slike vas peljajo na vse kraje sveta, da vidite tudi druge zgodovinske dogodke, o katerih ste brali, da so se dogodili. Z drugo besedo, slike vam vse povedo in vse pokažejo, kar je na zemlji dobrega in strašnega. Kdor ne vidi pred stav današnjih dni, ta -zaostaja daleč za sVetom in ne more niti pojmovati, kaj se godi na svetu. Ker ga v dandanašnjih dneh ne moremo ostati zadej za svetom, že radi tega, ker se gre za to, da se bo na svetu uredilo novo življenje ali nova, bolja bodočnost, kakor nam obetajo, za to je skoraj potrebno, da sledimo tem predstavam, da smo prav poučeni o vsem, potem vemo kako se ravnati v naših odnosa jih, ker vojske itak ne moremo zaustaviti ali jo zabraniti, moramo znjo iti roka v roki naprej, kakor so vanjo vrženi naši v stari domovini, pa tudi za to, ker so v vojni tudi naši sinovi. Kar vidite v mestnih gledališčih, to lahkoi vidite tudi v naših domačih, iste filmi se dajo kupiti ali najeti za kazanje, z razliko, da niso govoreče, vse drugo je pa posnetek od onih, ki se kažejo po gledališčih. Zadnje čase sem si nabavil zopet nekaj novih slik, ki so nedvomno naravnost značilne. To je nova filmska slika iz vojske. Polovica iz Tunisije in polovica iz Rusije, že samo" en tak film bi zadostoval za en večer. K temu je pa nov film glavnih dogodkov iz celega leta 1942; prav ta je tako značilna, da je tudi sama dovolj vredna za en večer, da jo vidi vsak, ker ga pelja v gledanju po vsemu svetu, da gleda kaj se vse dogaja na svetu v času druge strašne vojske in razdejanj. Vse to je pa le se samo kapljica velike izbirke slik, ki so na razpolago na željo vsakemu društvu ali skupini, katera se jih hoče poslužiti. Vsaka skupina si lahko izbere izmed številnih )slikc/vnih prizorov kar loče za čas kazanja, ki si ga lahko doloičj. Slikovne predstave se lahko narede do minu te določenega časa kakor se nudi prilika tem, ki bo želeli slike videti. Vsak naj si izbira ahko iz spominov, kje in ke-daj so bile slike posnete. Vse te slike so še v arhivu z malo izjemo nekaterih, ki so bile po slane v Jugoslavijo, drugače so še vse slike na razpolago, pa naj bo to da so poroke, vrtovi, parade in godovi ter vsi drugi slučaji, kjerkoli so bili posneti, noben film do sedaj še ni bil zavrjen, razven teh, ki so pred več leti zgoreli v avtomobilu; ti so bili pa pozneje nadomeščeni s slikamo iz starega kraja. Starodomovinske slike so še vse v dobrem stanju za kazanje. Sedaj, ko imate vaše misli v razdejano domovino in ne vidite drugega negq porušenje, bi bilo dobro, da,od časa do časa pogledate slike iz onih srečnih dni. Cas celi rane, vse se bo vrnilo v zopetni red nazaj in narod bo na novo zaživel normalno živeljenje, ko bodo nevihte vojska nehale, kakor so še vse prejšnje nehale. V vsaki vojski je obup in jokanje, kakor je v času nezgod in nesreč, pa se vse neha in podnebje se razjasni. Za to je potrebno, da sedaj vse to v živo vidimo, da ne bomo potem, ko bo vse to ostalo zanami, prehitro zopet pozabili, kakor je v naši človeški slabosti, da le vse prehitro poza-aimo, pa naj to velja v času dobrot ali v času trpljenja. V bližnji priložnosti se bosta vršila dve taki predstavi najnovejših svetovnih dogod-tov. Obe predstavi sta naročer ni po podružnicah SŽZ. Št. 49 ima tako predstavo dne 3. maja v pondeljek večer v cerkveni dvorani Sv. Kristine. Podružnica št. 18 pa v Kunčičevi Važno pismo SANSa burgs collapsed. B«1 „ appointment was not Instead of the hoped1 . the small nation wa> „ bered. Only a part was attached to Ji while other iniP°rta%| tal sections were a« A Italy, Austria and Jk There were solemn >' | that the national ' these Slovenes w°U'j§ spected by the 2°ve%l the aforementioned ^ 4 But they were A First of all Italy-^M Fascism rose to ^jj launched a ruthless of denationalization jj of the Slovene ^ public became a crl ^ ian institutions were ^ and Slovenian name $ cibly italianized-"«^ ^ tombstones; tens ot , ^ of Italians from S«^ „ ^ vinces were ^ K me hočeš pros*telj- \ glo odgovori prJ , ^ Na MenisiJi J® ^ % . ljudski shod S pelje se glav«1 ; i % ko se je pričel* * ^ ,, preti cerkvi. 1 )ii fante in nK okrog cerkve »j1 , garju. Pa vpr*si ,.ef J) ju, je bil slučajno ^ , kleč Andrej: ^d" cerkev tako niaJ te vsi notri'-'". ,, ^ "Veste, toJ^i^l (X ve Andreje: ^i- ( L> d, potem ne bi . t^ J s H, gremo vsi lahko vsi noti'1- ^ i l mo vsi notri, J f^M notri." dilne5 ; Meščan še ™ (0. y> nal to čudno / tisti'}- I tik 7' iri vedno ^V^lSa čakaj, ti ye* /-IV4 vem, kako tji mehkega src» ti, kako ljudje,, jo inj ego v glaS' Ko se je angleški tajnik za ^ zunanje zadeve Anthony Eden mudil na svojem uradnem ; obisku v tej deželi, mu je predsednik Slovenskega ameriškega ( narodnega sveta Etbin Kristan poslal sledeče pismo: 1 Honorable Anthony Eden, Esq. British Embassy Washington, D. C. Your Excellency: We are fully aware of the extreme importance of your mission to this country and consequently of the limited time at your disposal. We are, therefore, very reluctant to bother you with our worries, but nevertheless,, by doing so we are respectfully asking you to consider the terrible suffering of the Slovenes, and the dark outlook the uncertain future has in store for them. We are representing the Slovenes of the United States, most of them American citizens, thousands of whom are fighting in the American armed forces. Our Council was duly elected by the Slovenian National Congress held at Cleveland,. Ohio, on December 5th and 6th, 1942. Since you are well acquainted with the situation existing in the European countries subjugated by the Axis, you understand that the Slovenes, although resisting the conquerors in all possible ways and fighting desperate battles in the field, ha've no means of normal communication with the outside world nor any other opportunity to express their grievances, their desires and their hopes for the future,—if. indeed, there is any future left for them. The extermination of the small nation by executions, cold murder, deportations and forcible denationalization of youth in German, Italian and Hungarian schools is proceeding relentlessly. In view of this tragic situation, and according to the wishes relayed by underground channels from organizations in Slovenia, the Slovenian American National Council/is acting as the spokesman for the Slovenes in Europe until such time when either an invasion or the final victory of the United Nations will enable them to speak for themselves. Slovenes were treated as an inferior race even while their country formed a part of the Hapsburg Empire. They were divided into five separate provinces and mixed with other nationals in such a manner that they were not able to act as a political unit; they were deprived of schools; their language was barely tolerated; they were excluded from all important a d m i n i s t r a t ive posts. But that,' of course, is history. It only explains the reason why the Slovenes rejoiced more than any other nation in Europe when the first World War ended with the victory for the Allies and the ar-' tifical empire of the Haps- nice teh podružnič, naj jih vidi vsak in vsaka kateremu se je mogoče udeležiti, gotovo bo urejeno tako, da bo lahko videl vsak, ki bi hotel. Take slikovne predstave so redke in vzame veliko truda, da so prirejene, radi tega naj ne bodo pol prazne d vorane, kadar se kažejo. Naše domače slike so za nas kot take vredne dvakrat toliko kakor so slike drugih predstav. Naše slike so posnetki in glasba tudi iz naših domačih življenskih dogodkov, za to so tudi več vredne za nas kot katerekoli drugod obenem pa imate iste predstave iz svetovnih dogodkov kakor v drugih gledališčih. Poleg tega je dvorani v torek 18. maja. Te slike naj ne bodo za čla- pa v korist našim ljudem. Anton Grdina, lastnik slik. tti*1 t* «* 0 Coj Slepa lz živi jen ja ubogih. — Spisal Pavel Perko. ¥ Item ž 3. TlCah Pa je bil Jernaj J»Li;!.Umrl- Hitro Sa je 5 itpoiUdje so rekli: "Umrl fi# J krščansko." •4 C? bil' da bi ga bil rot5 ^, hyaliti. Pritiskal je rjitf ifja p vai'i in si nagrabil g ie. bojeval je, toda na l{Jj ^ resti- Ce ni dobil po-- <*> l]ifaVem času> J'e t0" r1 »itj ... niso imeli radi tj i Samo z župa-'d iila ?U sta bil* prijate-j Nje j si nekaJ v r°du. U» !Oel,denar' župan pa !tJjejJ globoko v dolgeh. S" Jernaja in ga 4 C°m za t0 in ono- ,0 |je j je denar, ki ga «5 liv 6rnaj županu, izgub-o^ ^dendar je vedel vsakdo, at iwtega' d župana ne » ^ti • 0ga drugega. Jer-;(»tž ni Zavedal, da tiči do ®e "5anovih mrežah. In v6pe'' iznebila nelca-t^iacin' kdo je znal na- M ""tO V ■ Zupan! J'e bil Jernaj A j ' ^al je poklicati fro J pripravlJ'en l'e bil »j ai[lvico, kar je je sto-»te onemu. Za testa- f,Tf'Val V6del° naprej> sa-> J! I,]/' Meta, ki mu je ^ ?adnjega, je imela a* ^Koliko b , to se ^e'li t a in vaški reve- '1{< dobitL Županu i\ t, 8 «1 nekaj dolga. Ko- ^ JU(h ni vedelo. f; \ *ai ni storil prav: >s' 'iž ePo, je popolnoma i«f Id, °por°ke. Sicer so J* ! !n ^ Umrla. A kdo je ri i Odar se je ni spo i o! Meta je ve-1 2aPisati, da, ko H j ne dobi ničesar. nasvetoval žu_ ' 11 oporoki. Sicer n jernaj'ka- " JrUa Je res umrla' zato Polj. . Se je zapisalo ta-se je govorilo «eHoineh- ■Jk titfj d ze zclavna.1 ni 'lu; ali Pa nikoli!" je f; j ^ j j, lahko. Denarja je i Jnei ■J Smi kaj' je! In svo- r' Meta • a> se je tudi spo- / JS^ii' in Meta se 'ie jjfJ: 'i iT' Id sta ubila Heydrieha, krvavega nemškega rablja! "TO 01 HMELJ MORA UMRETI" Glavna vloga Brian Donlevy CIRCLE THEATRE Euclid pri East 102nd St. Vrata odprta vsak dan opoldne. 2 e5entov do 6. zvefitr. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA James Eijavec ki je izdihnil svojo blago dušo dne 36. aprila, 1943 Eno leto v tihi jami, predragi oče tam počivaš, a v duhu vedno še med nami, kot nekdaj v srcih naših bivaš. Žalujoči: AGNES, soproga. JIMMY, sin. Cleveland, O., 28. aprila, 1943. katera je moja izvoljenka, Štefana?" O lilija, o da bi vsaj sedaj, sedaj rožnato zardela 1 O sladka usta, da bi se vsaj sedaj nasmehi j ala! O, to bi bilo srečno znamenje za zaljubljenega mladeniča. Toda ni se ji izpremenila barva, niti ni priplaval smehljaj na njene ustne. "Kar mi ni nič mar, mi ni treba vedeti," je odklanjala; "vsekako pa mora biti vaša izvoljenka zelo petična in plemenitega rodu, kakor vi _j" Senca je legla Henrika na goste obrvi. Zopet ga muči. Mi ni nič mar. O mar ti mora biti, mar! Tebi, pa samo tebi! "Ni plemenitega rodu!" je rekel. "Saj tudi jaz ne prihajam iz stare plemiške rodovine. Šele v novejšem času smo postali plemeniti. Pred par sto leti so bili naši predniki še kmetje. Kar imamo, smo si pridobili s trudom in delom svojih rok, prav kakor vi. Lep obraz par milih, modrih oči in sladka us-teca,—to mi je ljubše, kakor staro, od črvov razjedeno ple-menitaško pismo. In denar — kaj to! Ga imam sam dosti!" "Zato vam pa manjka nekaj drugega," ga je hitro zavrnila Štefana, ki se je ljubko in gibčno nagnila proti oknu. Sedaj je z veselim obrazom preden j stopila Švertnerica:: "Plemeniti gospod, izkažite nam revnim ljudem čast, da iz-pijete pri nas kozarec vina," je prosila. "Hvala, mamica," se je smehljal Henrik. "No, Štefana, česa mi manjka?" Ona je odgovorila : "Katoliške vere, brez katere ni zveličan j a. Kaj, vam pomaga vaš denar?" Nato je stopila k materi in je zašepetala: "Kako je z Lukcem? Gori poj-dem," je rekla in je urno spela po stopnicah gori. "Otroka doli prinesi!" je mati vpila -za njo. Štefana se je obrnila in je z očmi prosila: "Naj ostanem gori, raje sem gori!" Toda mati je ponovila: "Otroka doli prinesi!" Štefana je skomignila z rameni in je izginila. Mati Švertnerica jez zgovorno besedo hvalila vino, ki da je iz najboljšega soda, da ga je pripeljala iz Admonta, toda Henrik se ni menil za njene besede, marveč je z vsemi čuti pazil, kdaj se vrne Štefana. iSttopnice so - zaškripale pod lahkim korakom, in zopet je Štefana z majhnim otrokom v naročju stopila v sobo. Mati ji je zapovedala z odločnim glasom : "Tako, sedaj ostani tu in pazi, če pride kak gost, in po-strezi gospodu stotniku, ako bo kaj zahteval!" Ko je vstopila Štefana, se je Henrik takoj vzravnal pokonci: "Aha, tega palčka pa že poznam z vrta sem 1" se je smehljal in je s prstom zamigal semtertja pred noskom, prav tako, kakor je včasih doma ponagajal Liziki. "Kako ti je pa ime?" Otročiček ga je debelo gledal z drobnimi očesci in je1 s tankimi ročicami segal proti njegovi bradi. Štefana je kakor v premišljevanje utopljena Marija upirala oči v malčka irf je tiho rekla: "Lu-kec mu je ime. Kaj ne, Lukec,' je ljubeznivo šepetala, "da ti je všeč ta-le gospod s petelinom. Mati," je rekla v skrbeh, "sedaj so ročice še bolj vroče in čisto suhe. Primi ga." "Moj Bog!" je rekla mati, "kaj pa naj primem, saj ni ničesar prijeti, tak ubožček!" "Je-li bolan?" je vprašal Henrik, ki je še vedno stal poleg Štefane; Lukec je vtedno bolj odpiral svoja očesca in je nepremično zrl. v Henrika. Štefana je odgovorila: "Danes je tako slab. Vročnico ima. Pojdi. Lukec, hočeš li mlekca? Štefka ti bo dala mlekca." Sedla je na cemprinovo klop in je s skrbno roko dala otroku piti mleka. Henrik je vsled neprestanih materinih prošenj slednjič vendarle njej na ljubo napravil požirek, pa je takoj postavil čašo proč od sebe, naslonil se je k mizi in je molče in ves očaran opazoval, kako je Štefana dete z mlekom napajala. Večerno solnce je obsevalo njeno pobožno povešeno kodrasto teme in ji je vpletalo v lase škrlataste rože. Iz daljave sem je prihajal glas pastirske piščalke in nekdo je pel staro pesem o boli in ljubezni. Henrik je poslušal glas piščalke in zaljubljene pesmi in je ves prevzet, ljubezni plam-teč, opazoval Štefano, ki je tako tiho, tako nežno, tako ljubeče napajala drobnega, bolnega bratca. Sto ur bi lahko tukaj slonel in gledal, ne utrdil bi se, marveč vedno bolj bi se opijanil ob tej sladki, čisti podobi. Piščalka v daljavi je obmolknila. Štefana, Štefana! O, če bi ti, bratec, ne bil samo bratec, če bi stotnik ne bil samo stotnik, če bi mesto venca nosila na glavi biserno krono — kako rad bi ti jo vpletel I v lase —, oltar bi ti postavil i tebi in tvojemu otroku, in ti, j ti bi bila potem moja sveta Marija, devica, mati in kraljica 'obenem. j Visoki, krasni mladenič se je j globoko nagnil k njenemu te-j j menu; fin vonj, kakor gozd in1 | sveže gozdne cvetice, je prihajal od njenih las in od njene obleke, to je bilo tako sladko. Štefana je rekla mali sestrici Mihaelci "Prižgi lučko pred podobo svetega Jožefa!" Deklica je šla ven ter je prinesla iz kuhinje gorečo tresko. Kmalu je liki prijazna zvezdica v temneči sobi brlela rdeča lučka pred svetim Jožefom. Nikdo ne gre skozi Vizerfeld, noben gost ne stopi čez prag, nihče ne nastavlja svojega obraza na steklo v oknu. Angeli razprostirajo svoja krila nad revno hišico, v kateri cvete sveta nedolžnost, katero snubi goreča ljubezen . . . Mati hodi hitro semtertja; srce se ji širi veselja, ko zre j mladega viteza, ki stoji poleg j njene hčerke in se niti za ko-i rak ne gane od nje — tako je! stal nekoč ob njej Luka, prav j tako je stal in jo je snubil. Gospod je gospod, kmet je kmet,' toda če je moški zaljubljen, sta oba enaka. ... O ljuba Gospa! Zlato srce ti prinesem v zahvalo!' . . . "Ubogi otročiček," je tiho rekla Štefana, motreč malega icrvička v svojem naročju,' "najraje bi te dala ljubemu Bogu. . . . Tako si bolan, ubož- j ček. Tako si bled. Sestrica bi i si rada vzela rdečico z lic, pa bi jo Lukcu dala, če bi bilo mogoče !" Henrik pridržuje sapo in z močno udarjajočim srcem prisluškuje vsaki besedici, ki jo izpregovori. "Ti —" je rekel. "Veš kaj. Poslal vam bom našega zdravnika, ki ti bratca pozdravi. Smem li?" "Kaj morej o pomagati zdravniki," je rekla deklica. "Saj tudi ti ne vedo, kje izvira studenec življenja." Henrik je kljuboval: "Zakaj bi ne vedeli, saj se vendar uče. Saj niso prepovedana človeška sredstva. Aha, zopet maješ z glavo, to ti je Albert vtepel v glavo kaj: da tele ni zanič, o, saj vem." "Saj je tudi res," je rekla deklica s pritajenim glasom, ker je malček zaspal. "Moj Bog. Kaj pa je telo? Sneg, ki skopni, cvetica, ki ovene. Oh, kaj pa je časno življenje, gospod? Trenutek je, samo trenutek v primeri z neskončno, čudovito večnostjo, iskrica je, ognjena iskrica nasproti zlati krasoti solnca. Kajne, srček," je zašepetala malčku, "sestrica te noče izpustiti, da bi poletel v nebesa, in vendar je ta- ko lepo gori." "Na zemlji pa tudi!" je rekel mladi stotnik. "Pusti že vendar enkrat nebesa,■ poglej, kako lep je božji svet, in če je kdo tako mlad, tako lep, kakor si ti, potem je življenje tako lepo, tako krasno; stari ljudje, ki nič drugega več nimajo, ti naj mislijo na nebesa, ti naj upajo y nebesa, iz srca jim jih privoščim." "Vsi, prav vsi moramo upati v nebesa, gledati proti nebe-som," ga je resno zamišljena ■ "^"J-T-_____________ zavrnila Štefana. svetu lepo in veselo']{a](orffl če, vendar mine vse _ .jJi ca. In če človek išce J veselja samo tu ^IJ vem svetu, ga mora » jj j in groze konec, a""e1' >Oalje prihod^ | -i II Norwood Theattf 6210 St. Clair Avenue Vsak četrtek in petek začenši 29. in 30. aprila Constance Bennett Cosmetics Navadna vstopnina in 5c za postrežbo Ni treba misliti, da je to kakšno obrežno kopališče. — Slika, nam kaže ameriške mornarje na bojni ladji nekje na Atlantiku, ki se v prostem času sončijo. Pravijo, da bi kaj hitro skočili na svoja mesta, če bi jim bilo dano znamenje, da je v bljižini sovražna podmornica. Predno so> Nemci zapustili Stalingrad je imel ruski narod veliko opravka z njimi. Na sliki vidimo ruske borce, ki so v času nemškeganapadanja branili svoje tovarne Wed sovražnikom. JViaJre sozatje Globoko potrti izrekamo družini Perkotovi nahajajoči se v naselbini in fari sv. Lovrenca naše globoko soža-lje za preminulo blago mater AGATA PERKO rojena Jakšič, vdova po Dominiku Perko in mati štirih sinov in treh hčera. Bodi vsem tem in ostalim sorodnikom ob tej priliki izrečeno sožalje nad izgubo tako skrbne, verne in požrtvovalne matere, ki je odšla v boljši večni kraj. Blag naj ji bo spomin! Hvaležni smo ji za vso naklonjenost! ŽALUJOČA DRUŽINA ANTON GRDINOVA. Cleveland, Ohio, 28. aprila 1943. ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina / UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEšKO-SiOVENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE KEADEB" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDJNA 0, 6113 St. Clair Ave. Cleve,-fia'