OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of AU Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MAY 21, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 99
^OVI GROBOVI
"fohn janezič
Po dolgi bolezni je preminil John Janežič, star 73 let, stanujoč na 3550 E. 113 St. Doma je od št. Vida na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ in "^fuštva sv. Imena.
Tukaj zapušča žalujočo so-P^ogo Jožefino, rojeno Železni-®ikar, hčere Mary, Mrs. Joseph-Sadar in Mrs. Victoria Huth, sinove Joseph, Louis, Frank, •^ton in Lawrence ter vnuke in /^mkinje. Sin John je preminil Pred 17 leti. Pogreb se vrši v ^redo zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia y cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri Rato na pokopališče Calvary.
'^Rtin frank
v soboto zvečer ob 6.30 uri J® preminil na svojem domu po-^ani Martin Frank iz 651 E. ^9 St. Prošlega avgusta mese-Se je podvrgel težki operaci-od katere ni nikdar popolno-""a okreval, toda bolehal je že ^^kaj let preje. Doma je bil iz Erjavce, fara Hrušica na .Gorskem, po domače Skoča-Jev. Y Ameriki se je nahajal od 1906 in je bil po poklicu ^Oznik truka ter je delal 26 let ^ razpečevalce mesa, Segel Co.
je član društva Nas dom, št. ^ SDZ in društva Tabor, št. SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Mary, ^Jeno Gustinčič, hčer Mrs. ^ry Sustaršič, sinova Martin in John, nečaka Joseph rank, v starem kraju pa druge ^®čake in nečakinje. Pogreb se . ^ši v sredo zjutraj ob 10.30, uri I? Trdinovega pogrebnega zavo-1053 E. 62 St., v cerkev sv. °jzija ob 11. uri in nato na
^kopališče Calvary.
*
^^^xonia gnidovec
^^Pogreb pokojne Antonije Gni-. se vrši v torek zjutraj ob uri iz pogrebnega zavoda A. Svetek, 478 E. 152 St., Cerkev sv. Kristine ob 9. uri na pokopališče Calvary.
'^^načenje orožja zavezniki
^^ASHINGTON, 20. maja crika. Velika Britanija so se sporazumele, da Qj.^^^^i'dizirajo okrog 400 vrst med njimi tudi novi ame-' lahki tank.
in
D;
nosi točno označene vse ki naj se standar
Jiii
. med Ameriko in njeni-
Žp j^^^Gzniki, se lahko računa <lanr	-

®s s tem, da bodo pred-
tri'f ^^žave Atlantskega pakta ® opile k tej standardizaciji. Ic
v .^'^^dska vlada bo nakupila, '^^riki predvsem puške, da
bo bo ^ala.
^ 'ijimi oborožila tri divizije. ®'^aj je Kanada standardizi-
Predsednik iranske vlade ni sprejel britanskega poslanika
TEHERAN, 20. maja—Iranski ministrski predsednik Mossadegh, ki je še vedno zabarikadirari v posebnem uradu v parlamentu dokler se ne nacijonalizira iranski petrolej, je odklonil sprejem britanskega poslanika, ki mu je hotel izročiti noto londonske vlade kot odgovor na novi zakon, s katerim se razlašča iranska petrolejska družba, ki je last Angležev. Iranski poslanik je noto predal zunanjemu ministru in govoril nato eno uro s perzijskim državnim poglavarjem šahom Mohammedom Reza Pahlevi.
Nota britanske vlade s katero se od strani Londona protestira zoper nameravano nacijonaliza-cijo anglo-iranske petrolejske družbe je povečala napetost v prestolici. Politično ozračje drhti pod vtisi, kakšne bodo neposredne posledice te note na iransko javno življenje. Govori se o silno resnih posledicah, ki utegnejo nastopiti.
Britanski poslanik ne odneha
Ko je trdovratni predsednik vlade odklonil sprejem britanskega poslanika, ki naj bi mu izročil noto, je šel poslanik Shepherd v zunanje ministrstvo,
kjer je izročil noto iranskemu zunanjemu ministru Kazemiju.
Z njim je ostal v nad polurnem razgovoru. Dasi se o razgovoru ni izdalo nobeno uradno poročilo, se smatra, da je bil sprejem te note na uradnih mestih slej ko prej hladen in se trdi, da ni v noti vsebovanih nobenih novih momentov, ki bi opravičevali na-daljne razgovore.
Novo bi bilo le to, da bi Velika Britanija poslala posebno visoko komisijo, kateri bi načelo-val celo Mountbatten, sorodnik sedanjega angleškega kralja, če bi pristala iranska vlada na pogajanja.
V	prestolici se nadalje trdovratno vzdržuje vest, da ima britanska vlada zadostno število padalcev,,, ki so v strogi pripravljenost, da posežejo v akcijo,
če bi bilo treba braniti in zaščititi premoženje in življenje Britancev, ki se nahajajo v Iranu.
V	o^biHočju delokroga anglo-iranske petrolejske družbe deluje kakih 8,000 britanskih državljanov, večinoma strokovnjakov v petrolejskem področju.
Amerika sili v pogajanja
Po poročilu dospelih iz Wash-ingtona hoče državno tajništvo izsiliti pogajanja, ki naj dovede jo do spravljive možnosti upravljanja iranskega petroleja.
Kot je že britanska nota opozorila teheransko vlado, da bi bila nacijonalizacija premoženja an glo-iranske petrolejske družbe za iransko državno in privatno gospodarstvo itak nepraktična,
ko domačini ne razpolagajo zadostnim številom strokovnjakov, se temu mnenju pridružuje tudi Amerika, ko opozarja iransko vlado, da bi ji ne bili na razpolago ameriški strokovnja ki, če bi se izgnali iz Irana britanski.
Vzdržujejo se nadalje vesti,
da je predsednik vlade Mossadegh pod silnim pritiskom fanatične muslimanske stranke in da je računati z vso resnostjo z atentati za slučaj, če bi se predsednik pojavil v kakem obotav-Ijajočem stanju.
V^Q	orožje po britanskih
se je orijentirals cijg ^ ^Oieriškem načinu produk thf	orožja. Svoje po
- "-^nakiem ---------
Oh
%je.
1)^	ga ima na razpolago,
° poslala Kanada v Evropo, - z njim oborožile tri in ^Glgijcev, Nizozemcev
. ^^alijanov.
vzorcu izdelano
Na obisku
Mr. John Pavšek in njegova žena Mary iz Fontana, Cal., se nahajata na obisku pri svojem sinu Johnu na 1018 Ivanhoe Rd. kjer nameravata ostati nekaj| mesecev, nakar se zopet povr neta v sončno Cahfornijo. Po tujeta z avtom ter pozdravljata vse prijatelje v Fontani.
I^ova politika pri zvišanju mezd
WASHINGTON, 20. maja — Komisija za stabilizacijo mezd je proti glasovom industrijskih zastopnikov pristala na devet centno povišanje na uro za organizirane delavce v mesni stro-Gre za 220,000 delavcev včlanjenih pri CIO oziroma AFL.
Kakor znano se je prvotno določilo, da se smejo povišati mezde le 10% pavšalno po višini mezd na dan 15. januarja 1950. Sedanji odlok komisije za stabilizacije mezd je prvi, ki je prelomil z bivšo normo.
Tudi vodja ^a gospodarsko stabilizacijo Johnston je šel po isti poti, ko je podpisal,povišanje mezd okrog enemu milijonu železničarjev.
Odlok komisije v omenjenem konkretnem slučaju bo služil kot vodilo v splošni mezdni politiki. Višina povišanja torej ne bo nek javšalni vzorec nego bo odločevala prosta presoja tudi pri bodočih sličnih spornih vprašanjih.
Podrejene unije delavcev v mesni stroki so se dogovorile z delodajalci o 11 centnem povišanju mezd na uro, a osrednja iomisija v vladi v Washingto-nu je odobrila le 9 centov.
V te)i unijah organizirano delavstvo je zagrozilo, da stopi v stavko, če osrednja komisija za mezde ne odobri sporazumTio določenega povišanja mezd. Ni še izjav iz vrst unij, dali bodp šle unije radi 2 centov razlike kljub temu v stavko.
Komisija za meddelavske državne razmere je sklenila, da v podjetjih, kjer se za delavstvo sklepajo mezdne pogodbe po unijah, se lahko delavec odpusti, če je izgubil članstvo pri uniji radi tega, ker ni plačal članarine.
AMERIKANCI RAZOČARANI NAD ANGLEŽI
CHICAGO, 20. maja — William Green, predsednik mogočne AFL, je dejal, da so bili Ameri-kanci razočarani nad Britanci. Uradno se je priznalo, da je Velika Britanija poslala velike količine gumija in drugega važnega vojaškega materijala na Kitajsko.
Green je govoril v Chicagu na zborovanju neke unije AFL.
Komunistična ofenziva na Koreji je bila ustavljena ob težkih žrtvah
ZAVEZNIŠKA AVIJACIJA JE GOSPODAR KOREJSKEGA NEBA
Embargo za Kitajsko—druga zmaga za Z. N.
WASHINGTON, 20. maja — Šef ameriške delegacije pri Združenih narodih poslanik Warren Austin je imel sestanek s predsednikom Trumanom. Po sestanku je naglasil, da je sklep, po katerem članice ZN ne smejo pošiljati več strateškega vojaškega materijala na Kitajsko, druga velika zmaga ZN, ko se svobodni svet upira na široko zasnovani komunistični agresiji.
Poslanik Warren je prepričan, da bodo vse države članice ZN razen sovjetskega bloka lojalno izvajale sklep ZN o začetku gospodarske blokade Kitajske.
Cesar se najbolj bojijo komunisti, je po mnenju poslanika Warrena svetovno zasidrana moralna unija zoper komuniste.
Če bi bila padla Koreja bi bili kitajski komunisti postopoma napadli Japonsko, Formozo, Filipine, Indokino in Malajski, polotok, ostali evropski ruski sateliti pa bi bili udarili v IJvropi.
Britanci zasegli britansko ladjo
HONG KONG, 20. maja — Britanska vojna ladja je zaustavila britansko tovorno ladjo, ko je bila namenjena v pristanišče komunistične Kitajske in nato-vorjena z gumijem. Britanska vojna ladja je spremljala zaustavljeno tovorno ladjo nazaj v britansko trdnjavo Singapore Britanska vojna ladja je postopala po navodilih, ki jih je dobila od transportnega ministrstva v Londonu.
Gre za tovorno ladjo Nancy Moller, ki je zapustila mesto Singapore preteklo soboto in je imela 3,700 ton natovorjenega gumija, da ga prenese na Kitajsko.
Ladijsko poveljstvo javlja, da je imelo pravilno dovoljenje za izvoz gumija na Kitajsko, to dovoljenje pa je bilo izdano, pred-no se je Velika Britanija odločila za politiko embargo do komunistične Kitajske.
Prometne nesreče
Preko sobote in nedelje se je primerilo več prometnih nezgod, v katerih je bilo večje število oseb ranjenih, neki mož pa ubit.
Ubiti moški je bil Cleveland-čan John W. Bast, star 42 let, 2983% Woodhill Rd., čigar avto je zašel z ceste in se prevrnil v grabnu blizu Barbertona, Ohio.
V	Hunting Valley, predmestju Clevelanda, je bilg, kolizija dveh avtov, v kateri je dobilo šest oseb poškodbe. V neki drugi koliziji dveh avtov na Brook-park Rd. pa je bilo poškodovanih pet oseb. Najtežje je poškodovan Edmond M. Misiolek, star 24 let, iz 3109 Barber Ave.
V	petek popoldne se je pripetila nesreča na St. Clair Ave blizu E. 76 St., v kateri je en deček, star 13 let, bil na mestu mrtev, njegov tovariš, star 14 let, pa težje ranjen. Policija je poročala, da sta se fantka pel-Ijala na biciklu, ko sta zadela ob odprta vrata avta, katerega je pravkar parkal ob cesti neki av-tomobilist. Pri tem sta se oba dečka zvrnila z bicikla in mlajši je prišel pod kolesa velikega truka, ki je baš privozil vštric njima.
Truman v ospredju političnega vrveža v prestolici
WASHINGTON, 20. maja — Predsednik Truman, ki je govoril hkrati z obrambenim tajnikom Marshallom na "dan. oboroženih sil," je naglasil, da gre za krizo, ki je ena največjih kar jih pomni ameriška zgodovina.
Malenkostni notranji spori naj prenehajo.
Predsednik Truman se je obrnil na vojake na Koreji, ki se bojujejo in odvračajo komunistične napade medtem ko se,trudi civilna vlada, da vzpostavi mir na svetu. Amerika vodi vi*-ste svobodoljubnih narodov in če hoče obdržat to vodstvo, mora ustvariti doma enotnost, da vojaki, ki dajo svoja življenja na korejskih bojiščih jih ne dajo zastonj in izvršujejo cilje, za katere se dejansko borijo. Sedanja kriza je svetovna.
Truman drži Achesona
Republikanci in deloma tudi demokratski politiki so poživeli akcijo, da bi prisilili zunanjega tajnika Achesona do odstopa. Po mnenju nekaterih demokratskih kongresnikov bi odstop Achesona pripomogel k večji enotnosti tako v javnem življenju v državi kakor tudi v kongresu.
Predsednik Truman se je znova brez obotavljanja postavil popolnoma na stran državnega tajnika Achesona, ki ne bo podal ostavke.
Tudi predsednik Truman naj priča?
Med mnogimi predlogi, ki so znak neuravnovešenja v političnih glavah, je sedaj tudi predlog, naj pride na zaslišanje pred senatni odbor za zunanje zadeve tudi sam predsednik Truman, ki naj pojasni zakaj je odslovil MacArthurja.
Take predloge stavi ja jo v prestolici trezni opazovalci na isto raven treznosti kot so bili prvi glasovi neposredno po od-slovitvi MacArthurja, da naj se izglasuje dopolnilo k ustavi, po kateri se lahko odpokliče predsednik za časa službene dobe in podobno. Pač ^ja se predvideva možnost ponovnega zaslišanja MacArthurja.
TOKIJO, 20. maja—Severno od prestolice Seoula, na osrednjem sektorju, kakor tudi na zapadnem sektorju so zavezniške čete zadržale samomorilni naval komunističnih čet. Samo na srednjem sektorju znašajo izgube komunistov, katere jim je prizadejala ameršika druga divizija nad 35,000 slučajev boja onesposobljenih komunistov. Največji dosedanji napad okrog 100,000 komunistov na enem sektorju ni mogel premagati niti ene ameriške divizije.
Kitajski komunisti, ki so na-
Na operaciji
Včeraj je bil nagloma odpeljan v bolnišnico Raymond Ivan čič, 1436 E. 65 St., sin Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz E. 61 St. Podvreči se je moral operaciji. Nahaja se v Charity bolnišnici. Želimo mu, da bi se čim preje zdrav vrnil domov!
Odhod v domovino
Dobro poznana Mr. in Mrs. Vinko Ujčič iz '1060 E. 72 St. bosta v sredo odpotovala na par mesečni obisk v staro domovino. Obiskala bosta Istrsko Pri-morje. Želimo jima mnogo zabave na potovanju in srečen po-, vratek!
KDO NAJ BO POVELJNIK NA MORJU
LONDON, 20. maja — Med britansko in ameriško vlado še nadaljujejo pogajanja o imenovanju pomorskih poveljnikov v območju Sredozemlja in Atlantika.
Po mnenju Winstona Churchilla naj bi se v obrambenem sistemu Atlantskega pakta imenoval Anglež za poveljnika skupnega brodovja na Atlantiku, Amerikanec pa v Sredozemlju.
5. redna konvencija Prog. Slovenk zaključena
V soboto in včeraj se je vršila peta redna konvencija Progresivnih Slovenk Amerike v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Zaključena je bila včeraj popoldne ob 5. uri,
nakar se je vršil slavnostni banket, katerega se je udeležilo nad 600 oseb.
Podrobno poročilo o poteku in zaključkih konvencije bo poda-1 njegovo mesto, no v jutrišnji izdaji.
valili ne oziraje se na bruhajoč topniški ogenj in avtomatsko orožje zaveznikov na srednjem in zapadnem sektorju frontne linije, sipali v borbe skozi 4 dni neprestano nova ojačenja, so spričo strašnih izgub odnehali z nadaljnimi poskusi.
S tem še ni rečeno, da je njihov odstop kakega definitivne-ga značaja. Vsekakor so izgube tako ogromne in tehnična premoč zavezniškega orožja tako visoka, da so bili komunistični napadalci prisiljeni, da pregru-pirajo svoje vrste in po največ nadomestijo z novimi edinicami.
Val komunističnih množic ja bil to pot naperjen prednjim obrambam prestohce Seoula. Napadalci so naleteli na minska polja ter je prispevala artilerija ter avijacija svoje, tako da se lahko govori o mesarjenju ko-naunističnih vojnih razporedov.
Poleg ameriških čet, zlasti druge divizije, se borijo skupno francoske in nizozemske edini-ce, ki trdno držijo položaje v svojih rokah.
Zavezniška avijacija do sedaj ni imela resnega tekmeca niti ne v tej štiri dnevni korriunistični spomladanski ofenzivi. Vkljub temu, da se je pomnožilo število, lovcev, ki so bili napravljeni za kitajske komuniste v Sovjetski zvezi, je avijacija Združenih narodov še vedno popolen gospodar korejskega neba, pravi vrhovni poveljnik general Ridg-way v svojem poročilu na Združene narode.
Isto poročilo nadalje trdi, da so komunistične žrtve in izgube, prizadejane po zavezniški avija-ciji, izredno težke v primerjavi z zavezniškimi izgubami.
Junaštvo za junaštvom,
rekord za rekordom
V obrambi, oziroma proti napadu se posebno odlikuje ameriška druga divizija. Po poročilu njenega glavnega stana prizadeva ta divizija sama do 10,000 izgub napadajočim komunistom.
Topniški ogenj ]e tako inten ziven, da so izračunali, da gre za 2,000 izstrelkov v osmih minu tah, kar znači naravnost rekord.
Kjer se opazi sovražnikova taktika obkroževanja pride do posebnih srditih bojev zavezniških čet, predvsem osme in druge ameriške divizije, ki ne dopustijo nobenega obkroževanja in se redoma z vsemi silami in sredstvi prebijejo iz klešč.
General Van Fleet je izrecno pohvalil drugo divizijo za odlično izvedbo stavljenih ji nalog in za občudovanja vreden odpor zoper daleko premočnega sovražnika.
Zavezniški vojaki se izjavljajo o taktiki kitajskih komunistov in njihovi moči, da "ubij enega in takoj stopijo štirje na
svojem poročilu, da gre za rekordno število izstrelkov ki jih ne pozna zgodovina topniškega bojevanja. Ogenj se bruha po dnevi in ponoči brez kakršnegakoli prestanka.
Južni Korejci na vzhodni fronti ne nudijo enakega odpora bodisi vsled nadštevilčnosti sovražnika, bodisi vsled tehnične nesposobnosti v lastnih vrstah in pomanjkanju orožja.
Iz zavezniške taktike je posneti, da se bo prestohca Seoul branila, četudi bi bil naval sovražnika še tako svež in še tako številen.
Tudi na srednjem sektorju hočejo zavezniki za vsako ceno ustaviti nadaljne prodore, ker gre na tem sektorju komunistom za tem, da bi tako razbili enotnost v frontni črti, obenem pa se prodorom po važnih prometni. -.^idstvih, za katei-e tu gre, odsekali tako zapadni kakor vzhodni fronti možnost novih dovozov tako vojakov, kakor tehničnega in prehranjevalnega materijala.
žena ustreljena v prepiru
Zgodaj včeraj zjutraj se je pripetila družinska tragedija na domu zakoncev Jean Sansbury, stara 28 let, in Frank Sansbury, star 26 let, v kateri je postala žena žrtev.
V kolikor je mogla policija izvedeti od moža, ki vozi truk za pekovsko družbo Jacob Laub Baking Co., je ta nehal delati ob 10. uri zvečer, nakar se je ustavil v gostilni, kjer je popil 10 kozarcev žganja. Prišedši domov ob 1.45 uri zjutraj, je velel ženi, naj mu pripravi prigrizek. Kakor je izjavil mož, je žena začela peči "hamburgers," ko se je vnel prepir radi moževega popivanja in koliko radi tega zapravi. Grozila je, da se bo ustrelila. Mož je šel v omaro, vzel revolver in ji ga dal v roke, misleč, da se šali. Ko je postavila revolver k glavi, trdi mož, da je skočil in jo pograbil za roko, pri čemur je revolver padel ^ in se sprožil. Krogla je zadela ženo v levo lice in se zarila v možgane. Poklicana policija jo je odpeljala v bolnišnico, kjer je umrla ob 2.15 uri, brez da bi se zavedla.
Ubita žena zapušča tri mesece starega sinčka. Sosedje pravijo, da sta se zakonca večkrat prepirala fadi moževega popivanja. Mož je oče enega otroka iz prejšnjega zakona, ki se je končal z razporoko.
Pozdravi
Najlepše pozdrave pošiljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Mr. in Mrs. Frank in Josephine Zafred ter Mrs. Antonija Ivančič, ki se nahaja-Topniško poveljstvo javlja v jo na potu v staro domovino.

"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNIND By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__
TEDEN PISEM IZ AMERIKE
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of Mcu:ch 3, 1879.
104
L. C.
GREMO NA KOREJO...
Da jo spoznamo. Slovensko-ameriška kri se pretaka na Koreji. Vojna na Koreji je središče svetovnega interesa morda začetek odločilne borbe med totalitarnim in ne totalitarnim, komunističnim in nekomunističnim svetom Amerika igra na Koreji med Združenimi narodi, ki so borbi tukaj zoper azijski komunizem, prvo vijolino. Ofen žive in protiofenzive so na dnevnem redu. Afera Truman MacArthur ima svoj izvor na Koreji. Združeni narodi se bavijo v zvezi z dobavami komunistični Kitajski posredno s Korejo. Povprečni človek se sprašuje, kdaj" bo konec korejske vojne. Ameriški davkoplačevalec pa, koliko pri speva z davki za stroške vojne na Koreji. Večina ameriške mladine, zlasti pa rod, ki ni doživel predsedniko van j a Teodorja Roosevelta in Woodrowa Wilsona, se s prašuje kaj ima prav-zaprav Amerika opraviti na Koreji. Dober mesec je pred nami, ko bo svet obhajal 25. junija začetek sovražnosti na Koreji. Vsekakor povoda in vzroka dovolj da dnevnik zadosti temu absolutnemu javnemu interestu kije danes slej ko prej najbolj aktualen. Zato naslednje vrstice.
Koreja je trikot med interesnimi sferami Rusije svojo azijsko posestjo Sibirijo, med Japonsko, ki je Velika Britanija na Daljnem vzhodu, in med prostrano Kitajsko Na tam polotoku, ki bi ga po geografskem sestavu lahko imenovali azijsko Švico, živi okrog 30 milijonov ljudi Trenotno stanje, ko smo že navajeni na izraz "38. parale la," ali slovensko vzporednik, živi dve tretjini prebivalstva v južni in ena tretjina v severni Koreji. Koreja je po narodnosti in jeziku narodnostna in geografska enota. Koreja Jma čez 4000 let staro zgodovino, v kateri so ji prav do leta 1905 vladale različne dinastije, vse v strogo fevdalnem sistemu, t. j. zemljiškega gospodstva in zemljiške odvisnosti, oboje v zvezi tudi z državno upravo. Korejsko prebivalstvo versko sicer ni enotno, ker se križajo v tem ozemlju glavna azijska verstva, a je močno zasidrano tudi krščan stvo vseh mogočih sekt. Pri tem naj povdarimo, da je sedanji predsednik, znani Rhee, polovica njegove vlade in polovica predstavniške zbornice krščanske vere, pripadajoča po večini raznim protestantovskih sektam, ki so jih propagairali predvsem misijonarji iz Amerike.
Severna Koreja je industrijsko, južna po ogromni večini agrarno ozemlje. Ce je korejsko ozemlje upravljano enotno, ta delitev gospodarskih funkcij ne moti. Ce pa je uprava deljena med strogo industrijsko in strogo agrarno ozemlje, so gospodarske motnje neizogibne in v praksi redoma na dnevnem redu. To je tudi slučaj na Koreji. Če se še podčrta, da so na oblasti v severni industrijski Koreji komunistični sateliti, ki imajo za cilj popolni razkroj nasprotnega tabora južne Koreje, nas ne more iznenaditi dejstvo, da je južni Koreji odrezan dovod industrijske žile, po kateri se pretaka električna energija in se dovaža premog, severni Koreji pa je odrezan dovoz agrarnih produktov, ki so bistveni značaj južno-korejskega gospodarstva. Toda če bi ne bilo teh umetnih pregraj, bi korejsko ozemlje pod demokratično vladavino lahko odlično prospe-riralo. Koreja ima odlično obalo, odličen ribolov, je polna rud in gozdov, riževih polj, bombažnih nasadov, sviloprej-skih gojišč in pridnih rok žilavega korejskega prebivalstva, ki bi hotelo uživati neko svojevrstno rodbinsko hierarhično upravo pod združeno korejsko zastavo.
Koreja ni slučajnostna pojava, kakor bi se mogla pojaviti v očeh povprečnega Človeka. Korejsko ljudstvo je enotno, zrelo za samostojno državo, kar je pokazalo, ko se jim je dala po vojni prilika, da si lahko izbira svoje predstavnike. Ima dokazano svojo zgodovino preko 4000 let nazaj. Ima svoj lastni jezik, svoj dovršen pravopis, svoje posebno družinsko življenje, kateremu se v moralnem pogledu ne da ničesar oporekati in je na višini. Ima svoje šege in običaje, ki jih ločijo od ostalih azijskih narodov.
V očeh korejskega prebivalstva so dani vsi predpogoji in pet čakajo, da bodo dobUi vse z v prepričanju Korejcev je tudi globoko zasidrana misel o okraja. Nerazumevanje je tudi pravici, da sami vladajo svoje ozemlje kot samostojno j v Veržeju. Zaradi zaviranja po-
I sameznih večjih kmetov, dro-
Med prizadevanji Zedinjenih držav, da se razširi resnica preko sveta, ni noben način tako učinkovit kot so enostavna osebna pisma. Kar piše prijatelj prijatelju, prenaša vtis, s katerim se kaj drugega ne more kosati. To smo imeli vso priliko opazovati v dejanju, novice v osebnem pismu se zde mnoga bolj istinite in prepričevalne kot vse druge važne javne listine. Ker pišejo milijoni državljanov redno sorodnikom in prijateljem v starem kraju, je položaj Amerike zelo ugoden. Dotok teh pisem more vdušiti tisoče komunističnih laži.
Tekom prožlega leta je deloval Common Council for American Unity živahno, da pomaga piscem takih pisem izvršiti njihovo vlogo pri "delovanju za resnico," kot je to predsednik Zedinjenih držav predlagal. Potom tiska in radija se je svetovalo vsebine in mišljenja, katera se je lahko vporabilo v pismih. Odgovori, ki smo jih prejeli, pričajo, da donaša delo Councila važne sadove.
Da se to delovanje še bolj pospeši, se je določilo čas med 21. in 27. majem kot Teden pisem iz Amerike, kar ima dva poglavitna namena:
1. Pomagati Amerikancem, ki pišejo v stari kraj, spoznati važno vlogo, katero igrajo njih pisma na ta način, da ustvarjajo boljše razumevanje Zedinjenih držav in pomagajo k zmagi v
mrzli vojni.
2. Obrniti pozornost na pomembne in edinstvene prispevke, katere je doprineslo 35,000,-000 Amerikancev prvega in drugega rodu v korist naše dežele in svobode.
Mnogi governerji in župani so izdali pozive, da bi se to res praznovalo. Governer države Ohio, Lausche, se je v svojem pozivu posebno učinkovito izrazil:
"Tu se nam nudi redka prilika, da pobijemo škodoželjne laži o našem narodu, katere je Kremlin razširil. Povedati nam je treba le, kaj pomenijo v resnici ameriške priložnosti in svoboščine za posameznega držav Ijana. Vsak, ki ima v starem kraju sorodnike ali prijatelje, naj bi jim pisal: 'Tu v Ameriki sem v pravem pomenu besede prost. Lahko mislim kar hočem. Svoje otroke lahko vzgajam v prostih šolah. Govorim in pišem lahko kot želim, da le ne pridem v nasprotje s pravicami drugih. Imam pravico voliti in izbrati javne uradnike, ki so v istini služabniki ljudstva. Udeležujem se lahko javnih zborovanj, namenjenih v najširšo korist največjemu številu. Sam si lahko izberem in prosim za de lo, za katero sem se izuril. Ako se me obdolži zločina, imam pra vico do točne porotne obravnave in vsakokrat morem iskati pravico v sodiščih, kjer imam i§to pravico kot vsak drugi.'"
Common Council
O slovenskih slikarjih-realistih
Ziv^enjska usoda sinov malega slovenskega naroda, ki so si s svojim genijem in trdim delom krčili pot v evropsko areno likovne umetnosti.
v LJUTOMERSKIH VASEH BO KMALU ZASIJALA ELEKTRIKA
"Elektrika v ljutomerskem okraju je že stara stvar!" tako ci rekli kmetje v nižinskih krajih okrog Mure, kjer že desetletja sveti električna luč. Začudeno pa pogledaš, ko ti na okraju povedo, da je elektrificirana le dobra polovica okraja, kar pomeni, da še vedno mnogo prebivalcev uporablja brljivke Brez elektrike so predvsem vini-•čarski kraji od Ljutomera na prej. Kdo se je nekdaj zanimal za socialni položaj ljutomerskega viničarja?
Ljudska oblast se po osvoboditvi zelo trudi, da bi izboljšala stanje viničarjev, ki so večidel postali zadružniki gospodarsko močnejših VINOZ. Že v letu 1945 so v zadrugah Železne dve-ri, Vinski vrhovi, Jeruzalem in drugod začeli postavljati dalj novode. Vini carji so se lotili dela kot še nikoli—žrtvovali so noči po napornem dnevnem delu, samo da so čimprej dobili zaže Ijeno električno luč. Lansko je sen pa so se zganili tudi v drugih krajih. "Elektriko hočemo," so poudarjali povsod na množičnih sestankih. Na okraju v Ljutomeru so jim šli takoj na roko: od predvidevanih 174,000 dinarjev so dvignili kredit na 471,-000, za kar so delno takoj nabavili potrebščine. Ljudje po vaseh pa tudi niso držali rok križem. Prvi so začeli sekati les za drogove zadružniki iz Presike, sledile so jim vse druge vasi. Pozimi so sezidali tudi transformator.
Elektrifikacija je zajela vrh ^resiko, Pristavo, večji del GIo-Doke, Veščico, Nunsko grapo, zadrugo Kog-Kerenčič, Sv. Miklavž ter manjše dele hrvaške vasi. Pomagali so si tudi z zbiranjem krajevnega samoprispevka—zbrali so že nad 118,-000 dinarjev. Večji delež seveda prispevajo zadruge; zadruga Presika je prostovoljno prispevala 50,000 dinarjev, zadruga Kerenčič-Kog 50,000 itd.
Pri delu pa tudi tokrat ne gre brez težav. V Pristavi se je na primer našel nekdo, ki "ne potrebuje elektrike," drugod zo-
gov niso oddali. Potrebno bi bilo malo več socialnega čuta do bivših viničarjev, ki so mnogo prispevali s cenenim delom, da so si njihovi gospodarji lahko napeljali elektriko.
Napeljava elektrike v te vinogradniške kraje pa ima tudi velik gospodarski pomen, saj bodo z.elektrifikacijo dobile potrebno razsvetljavo, pa tudi pogonsko silo, tri največje vinogradniške zadruge: Stročja vas, Kerenčič-Kog ter Presika, prav tako državno posestvo Podgradje, Miklavž in drugi. Samo v zadrugi Stročja vas bo dobilo električno napeljavo več staj in svinjakov.
Elektrifikacija v vinogradni-' ških krajih bo omogočila delo s stroji—za zdaj tekoča gospodarska dela, kot robkanje, rezanje krme, mletje sadja in grozdja, sčasoma pa bo električna energija izpodrinila tudi ročno delo v vinogradih, kar bo znižalo proizvodnje stroške.
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
GRADBENA SEZONA
Pomlad je izrazita gradbena sezona, kar dokazuje stotisoče rtovih hiš in drugih poslopij, ki rastejo sirom dežele. Še neprimerno bolj kot ljudje pa so pri gradnji novih bivališč aktivni ptiči. Od ljudi so v tem oziru toliko na boljšem, da jim ni treba kupovati stavbišč in gradbene ga materiala in da gnezda za vzgojo svoje mladine gradijo sa mi; visoke plače gradbenih delavcev jim torej ne delajo skrbi.
Ptiči vseh vrst so dovršeni umetniki v gradnji svojih gnezd, ne da bi se bili tega učili. Med njimi so tesarji, zidarji, pletilci itd. Nekateri si izdolbejo prostore za gnezda v votlih drevesih, mnogi jih spletejo iz dračja ia trav na tleh, na grmičih ali na visokih drevesih; nekateri, kot lastavice, jih dobesedno sezidajo iz blata in prilepijo na stene ali pečine. Skoro vsi ptiči si zgradijo nova bivališča vsako pomlad; ljudje, z vso našo opevano civilizacijo, si kaj takega ne moremo privoščiti.
—NOVA DOBA
Zakaj se imenujejo realisti? Zato, ker je njihova umetnost trdno zasidrana med resničnimi pojavi življenja in narave. Umetniki obravnavajo življenje z vsem humanizmom in to prav tako z vesele kot z njegove senčne strani.
Vloga slovenskih slikarjev-realistov je v slovenski umetnostni zgodovini edinstvena. To je bil izredno močan umetniški rod, ki ni zapustil le dragocenih del, marveč se je na svoji umetniški poti spustil v plemenito tekmovanje z umetniškimi ustvarjalci zapadne Evrope.
Težko je jasno pregledati to, ker pokrije čas s svojim prahom. Zato je okolje, v katerem so ti umetniki živeli, dokaj odmaknjeno. Eno pa je jasno, da so bili slovenski realisti silovite osebnosti, nekateri prav gotovo ob mejah genialnosti.
"Nisem mogel naslikati oblakov, ker so bežali . .
Tako je odgovoril svojemu mojstru učenec-slovenski slikar Ažbe in za tak odgovor prejel prvo klofuto. Kakšna sila je ti čala v njegovem drobnem, gr-bavem telesu, da je zapustil svoj hribovski dom in odšel, gnan po neznani sili za lepoto in umetnostjo na slikarsko akademijo v Monakovo. Mnogo nam pove njegov avtoportret: podoba mo ža, samozavestnega, s pogle dom, ki nam pripoveduje o skrivnostih, katere je njegov genij že odkril v času, ki nima meja, podajajo roke slovenski kmečki sin Ažbe in veliki ho-landski mojstri nekdanjih ča-sav!
Njegova "Zamorka" zre v člo veka s svojimi zagonetnimi, vi talnimi očmi, z barvo obraza, ožganega od vročega afriškega sonca. Kakor orjaški granitni torza je njegovo delo, kar ga je ostalo.
Ko ugasne ustvarjalna sila umetnikova, ga srečujemo kot učitelja, kot srčno dobrega člo veka ali kot gosta v znanih mo nakovskih lokalih, kjer z dolgimi rokami gestikulira v vroči debati . . .
Brata Jaiiez in Jurij šubic sta s svojim talentom oplajala tujo umetnost
Iz Poljanske doline sta odšla v svet brata Janez in Jurij šubic. Tudi zanju je bila slovenska domovina tedaj preozka in pre-siromašna. Dostikrat sta kot
umetinka služila tujim umetnostnim velečinam. Tragično je za velika umetnika, da sta morala trošiti svoje sile za tuja imena in sicer samo za to, ker domovina še ni imela izgrajenega kulturnega središča, ki bi ju podprlo v njunem delu. Ce bi bila Nemca, Madžara ali Čeha bi stalo danes njuno ime v prene-kateri zgodovini umetnosti. Tako pa je njuno delo ostalo v fragmentu in na tujem in le malo plodov njune umetnosti je dozorelo za domačo zemljo. In kljub vsemu kakšne silne vezi so priklepale oba na domače ljudi, na lepo Poljansko dolino in slovensko kulturno dogajanje sploh. Zadnje pismo Jurija Šu-bica iz Nemčije je priromalo v domačem poljanskem narečju. Ime Jurija Šubica pa je bilo prvo slovensko ime v seznamu redkih izvoljencev, kateremu so se odprla vrata pariškega "Salona.
Takratna verna Ljubljana se je zgražala nad golimi,rokami portretov Ivane Kobilice
Slovenska slikarka Ivana Kobilica je ostala sama vse življenje, katerega ji je napolnila umetnost. Bolj kakor v Ljubljani je bila doma v takratnih umetnostnih središčih v Mona-kovem, Parizu in Berlinu. Kulturno zgodovinsko je zanimivo, da je razstavo sploh odprla, in da se je tedanja verna Ljubljana zgražala nad golimi rokami njenih portretov! Zato pa so se ji odprla vrata pariškega "Salona" in drugih pomembnih razstav v Evropi.
Nepozabna je njena slika "Likarice!" Podoba kaže deklice v sobi pri trdem, a slabo plačanem dela, ko likajo perilo zp, bogate naročnike. Stara žena v ozadju — "mojstrica" ocenjuje kos perila, ki ga ji je prinesla slikarica v presojo. Dekle v ospredju napeto opazuje, kako bo njeno delo ocenjeno, saj bo od tega odvisna dobra ali slaba volja v delavnici. Druga deklica je zaploslena z slikanjem—in nemara s svojimi mladimi sanjami. Nekaj dekliškega, svežega in prisrčnega veje s tega koščka delovnega življenja mladih ljudi .. .
"Tujina, kaj si mi napravila!"
Med slovenskimi slikarji-re-alisti je tudi ime Jožeta Petkov-ška, doma iz Verda. Umetnik,' umetnosti.
kateremu je strašna bolezen raz-jedla ustvarjalni genij. Sam^ svoj, molčeč, brez prijateljev je iskal duška svojemu umetnostnemu hotenju preko Monakove-ga do Pariza. Tu sta postala lika prijatelja s slikarjem jem šubicem. V silnem življenjskem in umetnostnem napor" mu dozori njegova slika "DO" ma," ki je ena najbolj pretresljivih in tragičnih podob, kar jih pozna slovenska umetnost Slika je usodno povezana s kovškovim življenje, ki je bU" v naravnem razvoju kruto pr®' trgano. Kakor da bi brali Cankarjevo novelo o desetniku, " popotniku, ki je odšel v svfii domov pa se je vrnil samo ^ umreti.
Postal je tujec in ko ga stras no hrepenenje pripelje pod mačo streho, si nimajo on J domači nič več povedati. In ta sedi za domačo mizo, pogled je uprt nekam neznano. Brat'" in sestra sta mu tuja. Mati J® uprla svoj pogled v mizo. dobro ve, da je pogovor med nJ' mi za vedno zamrl. V njeni up"'' no nagnjeni glavi je molče očitanje: "Tujina, kaj si mi pravila!"
To je žalostna novela, ki sega življenjsko usodo do# vseh slovenskih slikarjev-rea' stov. Samoten ustvarja Petk"^^ šek doma na Verdu. Nihče razume. Tedaj potrka na vra^ njegove delavnice blaznost
strašnih napadih uničuje s
sof
lastna dela. Konča strašne
s#
ti, polne neizrečenega trplj®"^ v umobolnici na Studencu.
Tako bi lahko še pisali o mirnem geniju Ferdu Vesel"' prebrodi skoro vso Evropo , naposled zapre v stari S Grumlof pri Stični, kjer po®*-^ čudak.	I
V vseh delih slovenskih ^ listov poje toplo človeške stvo: radost do življenj*^ gg nost nad samoto, isk^^'^^ggt. mladost in moška Težko je bilo njihovo ži^ J v tujini ob vsakodnevne^^ manjkanju in nerazunJ®^®^(,, njihovega dela v domovi^'- j, da vkljub vsemu temu so do tako kvalitetne uspehe!
In danes? Kako se j® menilo življenje! Ljudska o daje likovnim umetnikom ^
ma rokama prav vse Ljo so jim potrebni, da se do takih višin, kakršnimi na doslej slovenska zgo
VOJAŠKI KUHARJI
državo.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Moštvo ameriške zračne sile ima dobro jed zelo rado. 'Zato pa so bili poslani u a različnih bazičnih taborišč v Zedinjenih državah v New York, kjer so jim je nu i o ^ jj^jji")* trajajoče tečaje v kuhi v vodilnih hol^Uh. Zgornjo sliko kažejo vojaške kuharje, ° . General Foods inštituta »ledijo novim mc*odam v pripravljanju obedov v veliki o i ob Kuharski vajenci so začasno nastanjeni v Fo t Jay, New York. Vsako jutro vadi*' ^ 4.30 uri in se morajo prijaviti v določenih hotelih ob 5.30 ur-. Celi teden se moraj pripravljanju ene gotove jedi, kot naprimur juh#, rib, ali karkoli.	____
21. maja 1951.
ENAKOPRAVNOST
r S^TRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
DAN GROZE
(Nadaljevanje)
Mobiliziranega železniškega delavca Alojza Peršeta iz Zbur pri Škocjanu in znjSm neznanega človeka so zajeli na straži pri mostu v železničarski obleki in s puško. Čevljarski pomočnik Franc June iz Št. Petra pri Novem mestu ga je drugo jutro ob sedmih še videl "pod nemško vojaško stražo med petimi vojaško oblečenimi partizani pri silosu, zraven ločenskega pokopališča." Čez nekaj dni pa so pripeljali v Zbure krsto z njegovim zmrcvarjenim truplom. Vemo le toliko, da si je moral Perše pred smrtjo kopati jamo.
Na Trdinovi cesti se je pred hišo s številko 24 ustavil nemški policijski avtomobil. Ese-sovci so vprašali po Henriku Sbilu, ki je že zjutraj pobegnil v gozdove, in njegovem sinu, partizanu. Ženo in otroke so postavili pred zid in jim pretili. Ko je pozneje Olga Stoparjeva, ki se je po bombardiranju mesta brez strehe z otrokom zatekla k Sbilovim, vprašala Nemce, kdo je hišo izdal, so ji dejali "links bei der Bruecke—levo pri mostu."	'
Dogodki dneva groze v prestolnici Dolenjske so zaviti v mnogo gostejši mrak skrivnostnosti, kot so se nam razodeli po drugih krajih. Kdo je tu vodil Nemce? Kdo so? Kdo je kriv, da so se esesovci po zrelem preudarku odločili Peršeta in toliko drugih v mukah uničiti? Kdo je dajal podatke za one, ki so jih obešali po cestnih ograjah, ko Nemci in Turkestanci o njih vendar niso ničesar vedeli? Sto vprašanj, na katera bo kronist za zmeraj ostal dolžan odgovora, ker molče oni, ki so se z bremenom greha potajili med nami ali pa se kot "preganjani demokrati razpršili po zahodnem svetu in daljni Ameriki, ki so ji včasih pobijali letalce; ker se ne spovedo in ne spokore tisti, ki spovedujejo druge in oznanjajo pokoro drugim; ker govori je-tični kaplan Nande Babnik.
(K&plan Nande Babnik se je rodil 27. aprila 1913 v Ljubljani v Zgornji Šiški in je leta 1930 bral novo mašo. Spremljal je škofa na njegovih birmanskih poteh, po vdoru sovražnika v deželo pa celo v Rim k papežu Piju XII. Pod Italijani je živel pri svoji sorodnici, prednici de Notre Dame v Smihelu pri Novem mestu, častiti materi Mariji Stanislavi Babnikovi. Že takrat se je z vso neukrotljivo strastjo vrgel v belo zaroto, o čemer bodo govorile še knjige).
V daljni holandski deželi danes o vsem drugem, le o tem trdovratno molči, kaj je delal 21. oktobra 1943 na nemškem poveljstvu v Novem mestu, ko je vsenaokoli triumfirala nečlovečnost povolkodlačenega bitja in je vse, kar je bilo v mestu živega, drevenelo ob glasnem hru-pu orgij mrtvaškega plesa.
Mladi jetični kaplan Nande Babnik, "ljubljenec njegovega duhovniškega predstojnika, kakor ga imenuje novomeški Prošt v nekem pismu domobran
skemu podpolkovniku Josipu Dežmanu, je pred svojim begom v tujino del svojih stvari zazidal v samostanu svoje tete, častite matere Marije Stanislave, sveženj dragocenih listin pa zakopal nekje drugje v zemljo, od koder smo jih po končani vojni zopet izkopali in nosijo danes v arhivu novomeškega okrožnega sodišča označbo Ko 267/47/147. Ti papirji so pustolovski roman, poln napetih dejanj in neverjetnih zgodb nevarnega nemškega špijona, ki si s kaplanom Urban-čem in kaplanom Brulcem lasti čast organizatorja prvega belega oddelka v naši ponižani in razžaljeni domovini.
Za razumevanje tega neverjetnega bitja v duhovniškem plašču, naj iz tistega odmaknjenega časa omenim le to, da ti v "Muzeju narodne osvoboditve" pokažejo Babnikovo povelje iz zgodnjega poletja 1942 belemu "štajerskemu bataljonu," naj štedi z municijo in zajete žrtve kolje. Vonj sveže človeške krvi je kaplana Nandeta Babnika opijanil že poldrugo leto pred dnevom groze in storil, da je tudi on zavrgel krščanskega Boga ljubezni in. usmiljenja in začel moliti maščevalnega in krviželj-nega starozaveznega Jehovo.
Dne 9. septembra 1943 Nande Babnik ni bežal s poraženimi Wolbangovimi in Rupnikovimi belogardisti, ampak se je potuhnil v mestu. "Imenovani je po razpadu 9 septembra 1943 takoj prijel za delo," beremo v odkopanem Babnikovem arhivu Ko 267/47/147. "Videl je, da je glavno, na kar se mora opreti ves protikomunistični boj—informativna obveščevalna služba. S pomočjo sodelavcev in sodelavk je sestavil osebno kartoteko za vse Novo mesto in za večino občin vsega sreza. Hkrati je vodil obveščevalno službo, ki je izborno služila za vojne operacije Rupnikovi grupi."
To poročilo je napisal seveda sam kaplan Nande Babnik, ki je imel pet tednov časa do vdora Nemcev. Medtem ni oral ledine, saj izvemo iz drugih listin njegovega odkopanega arhiva, da je zaposlil vso svojo in Wol bangovo staro špijonsko organizacijo, ki se mu v laškem polomu ni raztepla. To so bile v prvi vrsti "zastopnice onega dekliškega krožka, ki je delal pod vodstvom gosp. Babnika pri spi-sovanju raznih zapisnikov, kartotek itd." kakor se zelo previdno izraža novomeški prošt v že omenjenem pismu poveljniku mesta podpolkovniku Josipu Dežmanu, in ki se sam imenuje "šopek" stare Wolbangove dekliške katoliške akcije.
Dne 14. januarja 1944 je po dal kaplan Na^de' Babnik o svojem dotedanjem delu izčrpno poročilo, ki ga je ob svojem begu prav tako pustil v naših rokah. Začenja ga z usodnim stavkom, ki bo človeka, ki je doslej paz-no sledil mojemu poročilu, pretresel: "Takoj ob prihodu Nemcev v Novo mesto, 21. oktobra 1943, sem stopil v stik z Nemci."
(Dalje prihodnjič)
Ob smrti dr. Janka Šiebingerja
Letos 3. februarja je v Gornjf Radgoni po dolgotrajni bolezni umrl dr. Janko šlebinger, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v pokoju. Z njim je legel v grob mož, ki je vse svoje življenje z veliko ljubeznijo in vztrajnostjo delal v znanstveni panogi, ki vsaj pri nas ni bila nikdar deležna posebnega ugleda in priznanja, a brez katere je vendarle sleherno uspešno znanstveno delo nemogoče— v bibliografiji. Če danes pregledujemo delo, ki Iga je na tem področju opravil v 50 letih, moramo strmeti nad rezultati, ki jih je dosegel kljub vsem oviram.
Dr. Šlebinger je prišel k poklicnemu knjižničnemu delu šele leta 1925, in je moral z objavo svojih bibliografskih prispevkov skoraj iz leta v leto iskati časopisa oziroma založnika, pa vendarle od 1900 dalje skoraj ni minilo leto, da bi ne bil priobčil v tej ali drugi reviji bibliografskega pregleda, bodisi celotnega ali vsaj za posamezna znanstvena področja. Le zaradi naših kulturnih prilik" v pred-aprilski Jugoslaviji dr. Janku Šlebingerju ni uspelo, da bi» bil Simoničevo "Slovensko bibliografijo za leta 1550 do 1900" po svojem načrtu sistematično nadaljeval, dopolnil in zaključil tako vsebinsko kakor časovno.
Ker ni dobil založnika za svoje bibliografske preglede, je objavljal letne preglede zlasti v Zbornikih Slovenske Matice (1903 do 1907), v Južnoslovan-skem filologu, Carnioli, Časopisju za slovenski jezik, književnost in zgodovino, v Slovenskem tisku in raznih drugih domačih in tujezemskih revijah in zbornikih. Med obema vojnama mu je uspelo spraviti v tisk samo nekaj večjih samostojnih bibliografskih publikacij (Slovenska bibliografija za leto 1907 do 1912, Publikacije Slovenske matice od 1864 do 1930, Slovenski časniki in časopisi od 1797 do 1936 itd.)
Ker ni mogel objaviti vsega svojega gradiva ne publicirati vseh dognanj, je dr. Šlebinger imel v svoji delovni sobi stalno obiskovalce, ki so hodili po nasvete in pomoč. Nikomur ni za piral svojega obširnega znanja, nikomur odrekel uporabe svo jih listov. Bil je pravi živi leksikon. Če si se obrnil nanj v še tako zamotanem in malo zna-
nem vprašanju, brez gradiva ali vsaj brez koristnih napotkov od njega nisi odšel.
A Janko Šlebinger ni ostal samo pri bibliografiji. Napisal je tudi celo vrsto temeljitih biografij v Ljubljanskem Zvonu, Carnioli in drugod. Najbolj pa je koristil s svojo razglednostjo "Slovensk emu biografskemu leksikonu," za katerega je pomagal sestavljati seznam gesel in mu napisal blizu 200 temeljitih člankov.
Pri vsej tej zvesti službi bibliografiji in biografiji je našel čas še tudi za razne obširnejše razprave iz slovenske literarne preteklosti, za redakcijo in izdajo raznih del (na primer Maslja-Podlimbarskega z obširnimi uvodi in komentarji), za urejevanje vodilne slovenske revije Ljubljanski Zvon v letih 1910 do 1917 in drugo.
Vse nešteto delo je bilo opravljeno tako rekoč "po delu" v tišini nočnih ur. Saj je Janko Šlebinger imel poleg svoje bibliografije tudi svoj poklic, ki je zahteval večino časa zase; bil je profesor v Ljubljani 1903 do 1906, v Novem mestu 1906 do 1909, od 1909 do 1925 pa spet v Ljubljani. Od leta 1925 je služil v Študijski knjižnici, ki ji je bil od leta 1927 do 1946, ko je odšel v pokoj, ravnatelj. Po vojni je še izvršil reorganizacijo knjižnice v Narodno in univerzitetno knjižnico in organiziral v njej bibliografski oddelek.
Priznanje za svoje delo je dobil Janko Šlebinger šele v novi Jugoslaviji: 21. decembra 1946 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za katero je bil že popre je sestavil pregled slovenskih bibliografskih del, vse do zadnjega diha svojega življenja pa pripravljal zanjo laibliografijo prešernoslovja.
Z Jankom Šlebinger jem nas je' zapustil mož, ki je vse svoje življenje posvetil znanosti in ji ostal zvest tudi v najtežjih trenutkih. V slovenski literarni zgodovini mu ostane trajen spomin.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
ZVIŠANJE CEN ODPADKOV
Z najnovejšo odločbo ministra za finance Federativne ljudske republike Jugoslavije bodo cene odpadkov zvišane povprečno dvakratno. To velja samo zla cene, po katerih bodo odkupna podjetja prodajala neindustrij-ske odpadke podjetjem in sor-tirnicam. Cene so lahko večje od določenih, ali pa bodo manjše, bo odvisno od tega, kako se bodo sporazumela industrijska in odkupna podjetja. Dosedanje cene odpadkov so bile dokaj neugodne in zato so zavirale njihovo zbiranje. Predelovalna industrija, zlasti tekstilna, pa je čedalje bolj čutila pomanjkanje surovin, ki jih je morala zato cesto brez potrebe tudi uvažati.
Zdaj so določene odkupnim podjetjem samo najvišje cene, po katerih lahko prodajajo odpadke industriji. V tem okviru pa imajo proste roke, da se za vsako vrsto odpadkov pogode za takšne cene, kakršne jim ustrezajo, in sicer tako s tistimi, ki jim bodo odpadke prodajala, kakor tudi s tistimi, od katerih jih bodo odkupovala. Hkrati pripravljajo nove predpise, po katerih bodo imela ta podjetja še bolj proste roke tako glede razpolaganja z lastnimi dohodki kakor tudi glede organizacije dela.
Y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in domaf
DELO DOBIJO ŽENSKE
ŽENSKA ALI DEKLE
dobi dobro službo za opravljati hišna dela pri dobri majhni družini. Ima svojo sobo, kopalnico, televizijski aparat in $25 tedensko. Pokličite ER 1-1489
Društveni koledar
MAJA
26. maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND
JUNIJA
2.	junija, sobota — Veslica društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
3.	junija—Ravitje ameriške zastave na vrtu Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave.
8. junija, nedelja. — Piknik društva Soča št. 26 SDZ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
10. junija, nedelja—Piknik Belokranjskega kluba na Kali-povi farmi, Chardon, O.
10. junija, nedelja—Piknik Slovenske zadružne zveze na vrtu AJC na Recher Ave,
JULIJA
1. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na vrtu AJC na Recher Ave.
29. julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave., na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBRA
23. septembra, nedelja—Jesenski koncert zbora "Zvon" v Slov. nar. domu na 80. cesti.
Zakonska dvojica srednjih let,
želi dobiti v najem stanovanje s 5 ali 6 sobami. Nič otrok. Dobri plačniki.
Pokličite Mr. UDOVICH PO 1-1068
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
"side by side," 6 in 7 sob. Na 776 E. 91 St., severno od St. Clair Ave. Dve garaži, cementiran dovoz. Zmerna cena. Za podrobnosti pokličite
P. J. KERSIS MA 1-1773 609 Society for Savings Bldg.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
Naprodja; 6 sob in kopalnica, klet pod vso hišo; garaža za dva avta. Vse v najboljšem stanju. Lastnik prodaja, ker se bo selil izven mesta. Posestvo se nahaja na 17709 GROVEWOOP AVE., kjer lahko vprašate za nadaljna pojasnila.
DVE HIŠI NAPRODAJ
Vsaka za eno družino; ena ima 6 sob, druga 3 sobe; obe ste prazni. Za nadaljna pojasnila vprašajte med 5. in 6. uro zvečer na
14416 DARWIN AVE. MU 1-6880
DELO DOBIJO
RAZNO
SE MORA PRODATI
Mesnica na prometnem kraju na Lakeshore Blvd. Izvrstna oprema, novi prostori za prekajenje mesa. Radi družinskih razmer se proda pod ceno. Nobena ponudba ni premajhna za upoštevanje.
STAKICH REALTY
15813 WATERLOO,RD.
KE 1-1934
ŽENSKA ZA SNAŽENJE
Izkušena—dobra plača od ure.
Zadovljive delovne razmere. Od 10. zvečer do 5.30 zjutraj po 5 dni in ob sobotah od 5. pop. do 11.30 zvečer.
Zglasite se v SOBI ŠT. 910
CARNEGIE HALL 1220 Huron Rd.
GLAVNI STAN
ZA VOLNENO BLAGO ZA STARO DOMOVINO
Najboljši nakupi Vse volneno blago na jarde za moško in žensko opravo Tudi GO inčev široko Rayon Gabardine Primerno za moške in ženske obleke, suknje, obleke, krila, itd.
S. LIE BE RMAN
1446 WEST THIRD ST.	t»L OH 1-6067
v blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče
GEORGE KRAINCIC
Zatisnil je svoje mile oči dne 19. maja 1950.
Eno leto jc poteklo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva,
a ran izbrisal ni še čas.
Ptičke bodo zopet pele,
rožice iz tal vzcvetele,
saj zopet tu je krasni maj, le Tebe, dragi, ni nazaj.
Enkrat bomo se združili,
v kraju večnega miru,
skrbi, težave poazbili,
v tihi sreči, v blazenslvu.
Žalujoči ostali:
Jennie Krainčič, soproga George, sin Stephanie Bartol, hči
Euclid, Ohio,
dno 21. maja 1951.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
For Your Vacation, Welcome to Christiana Lodge
SLOVENIAN RESORT
The Hotel has 30 rooms with connecting showers. There are 17 cottages each with private shower. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fisliing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. , Write for folder.
CllRISTlAXA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
P. O. Edwardsliurg, Michigan
Phone 26 F 14
Quality Where Quality Countsf
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730

J M
HOUSE PAINTS
. Specially BLENDED to stay brightl
009 si3A03 uoitep auQ iamoy
ano/C 01 ioioa (njiineaq 3uuq sjuij SuiiqjBds „Aog qajna,,
qSBrtV 0\ nip SMOllB--JMS
SM3U3J ajiqM tyPHS ./oa
ijDjnQ,, jSjuiBcJ Suijsaj-jatllBa/ft ui sDuaiJadxa jo sjboX OC UBin ojoui itq poo? paofucJBnQ
AND
DUTCH BOY WHITE LEAD
Grdina Hardware
ED. MARCH & J. PENKO
6127 St. Clair Ave.
UT 1-3750
MAŠINISTI
Lathe Hand, si morajo sami vzpostaviti delo; Drill Press operatorji. Prvi šift. Plača od ure in nadurno delo. Mr. Hasman.
FEDERAL FOUNDRY SUPPLY CO. 4600 E. 71 St., južno od Harvard
ZA MOŠKE IN ŽENSKE
.Vozniki 21 do 50 let stari
Morajo biti dobrega značaja in biti vajeni cestam po Greater Clevelandu.
Zglasite v Employment uradu
YELLOW CAB CO. | 2020 W. 3 St.
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOLMAKERS
ZA VSE ŠIFTE 6 DNI TEDENSKO PLAČA OD URE
FERRO MACHINE FOUNDRY
3155 E. 66 ST.
IŠČE SE MOŠKE
za tovarniško delo v oddelku za barvanje.
Splošno tovarniško in težaško delo.
Stalno.
Družba plača zavarovalnino in podporo.
Zglasite se med 8. zj. in 4.30 pop.
BISHOP & BABCOCK CO. Vogal E. 49th & Hamilton
OLIVER ,
POTREBUJE
Tool Room Machine operatorje Tool Makers Sheet Metal , Layout Men
COMPLEX
Turret Lathes
VELIKE IN MAJHNE
Mobbing Machine
VERTICAL & HORIZONTAL GEAR & SPLINE
Grinders
EXTERNAL
Millwrights Class B Camograph ali Oxygraph Machine operatorje
Visoka plača od ure in druge
podpore.
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift.
Zahteva se izkazilo državljanstva Employment urad odprt vsaki dan od 8. zj. do 4.30 pop.; ob torkih in četrtkih tudi od 6.30 do 9. zv.; ob sobotah od 9. zj. do poldne.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE. " KE 1-0301

^ ::
MIMl MALENŠEK
KOVINARJI
f R o M A N

(Nadaljevanje)'
Meta ni odgovorila. Lotila se je pospravljanja. Pred njo je stal nov delovni dan. V jutranjem svitu je bil vse bolj prijazen, kot prejšnji. Sonce se je prismejalo, sililo je skozi okna in skozi vse špranje, da so drobci prahu veselo poplesavali v
močnih žarkih. Rosa je padla na izsušeno zemljo in jo osvežila. Trava je bila sveža, zelena, rožice so dvigale glavice in gledale za soncem. Na mali ulici je vrelo življenje. Spet so otroci preganjali brezrepega psička, toda zdaj se jim je Meta od srca smejala. Rejena in dobrovoljna
soseda se je vračala domov z modro kangljico v roki in Meta ji je skozi okno glasno voščila dobro jutro. Soseda se je tudi njej zasmejala, da so se ji naredile jamice v licih. Skratka— Meta je čutila, da se je odmaknil nemir in strah prejšnjega dne in da ji je postalo laže in bolje. Ob svetlem poletnem jutru kar nič več ni mogla verjeti, da ima očeta zares zaprtega kot talca in tudi ne, da bi Nemci, kakršni tudi so, v resnici mogli zahtevati, da bi jim privedli Miho in ga ubili. Seveda se dejstva v ničemer niso spremenila, toda nov dan je prinesel tudi novo upanje.
Ko je vse pospravila, se je pripravila, da bi odšla na trg. Skrbno si je spletla obe dolgi
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit živ-Ijena našemu nadvse ljubljenemu in nikdar pozabljenemu so progu, očetu in staremu očetu
Jfranfe ^omič
Svoje mite oči je za vedno zatisnil po kratki bolezni dne 20. aprila 1951. K večnemu počitku smo ga položili dne 25. aprila iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih in darovani zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Blagopokojnik je bil doma iz Stara vas pri Št. Jerneju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za krasne vence in cvetje, ki so ga položili pokojniku v zadnji spomin ob krsti. To nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika spoštovali in ljubili ter nam v veliko tolažbo v dneh naše žalosti.
Najlepša hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so pokojnika obiskovali v njegovi bolezni in ga bodrili; vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter pogrebcem, ki so nosili krsto.
Hvala Rev. Tomcu za podeljene sv. zakramente za umirajoče na domu ter za spremstvo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, za opravljene cerkvene pogrebne odrede in za-dušnico ter za spremstvo do groba na pokopališče.
Enako najlepša hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno voden pogreb in vsestransko najboljšo po-slugo.
Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Rose Telisman za vso pomoč in tolažbo, ki jo je nam nudila v dneh smrti.
Bodi še enkrat izrečena naša iskrena zahvala vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in z nami sočustvovali ob izgubi ljubljenega soproga in očeta.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog in skrbni oče. Prenehalo je biti Tvoje dobro srce in zaprl si svoje trudne oči. Odnesli so Te tja, odkoder ni povratka, tja, kjer vlada večni mir. Sedaj počivaš v svobodni ameriški zemlji, a živel boš v naših srcih za vedno.
Mi pa Te pogrešamo, vsaj si nam bil mil in drag. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni!
Spavaj mirno—snivaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
ROSE, soproga THERESA TELISMAN, hči TOM TELISMAN, zet .
TOMMY, NANCY, ROSEMARY in JANET, vnuki TEREZIJA TOMIC, sestra v stari domovini ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 21. maja 1951.
kiti, odložila delovni predpasnik in pogladila krilo. Pripravila je živilske nakaznice in, hitro odšla vzdolž ulice. Spotoma je sre-čavala ljudi, največ gospodinje, ki so hitele v mesto ali se ^e vračale. Hitela je mimo trgovin, pred katerimi so stali ljudje v dolgih vrstah, se prerekali, smejali, vzdihovali, priganjali in se prav počasi, prav počasi pomikali naprej. Trg je bil prazen, nihče več ni privažal pridelkov. Pod kostanji se je počasi sprehajalo nekaj Nemcev. Ta ali čni se je ozrl za dekletom v svetlem krilu in z dvema kitama gostih las. Meta je vsakokrat čutila vročo željo, da bi se obrnila in ga udarila prav po ustih. Preslišala je dvoumne dovtipe, ki so ji prileteli na ušesa in se ni ozrla. Pogledala je po tovarniški hiši pod hribom, v kateri je stanoval Tone z materjo in ugibala, ali dela v jutranji izmeni in je zdaj doma, ali ne. V sivem zidu je videla okno, zagrnjeno s progastim zastorom, da ni moglo sonce z vso vročino prodreti v sobo. Tu, za t^em oknom je stanoval on, to je vedela. V srcu se ji je zganilo dobro znano čustvo sladkega nemira. Toda minila je tovarniško hišo in zavila mimo kolodvora. Pred neko trgovino še je ustavila. Tam je že stala dolga vrsta gospodinj in čakala na obroke margarine in masla. Meta se je pridružila dolgi verigi čakajočih. Kmalu ni bila več zadnja. Za njo so prihajali vedno novi ljudje in se postavljali v vrsto. Sonce se je uprlo čakajočim prav na glave in neusmiljeno pripekalo.
"Tu bi se človek lepo spe-kel," je zagodrnjala neka ženska.
"Slišite, ali ni hudo na svetu?" je rekla naslednja. "Čakaš in čakaš po dve, po tri ure in še več in kaj neseš domov? Komaj otroka bi nasitil s tem, ne pa družine."
"Ali jih mar me nimamo? Jaz sem tri zaprla v stanovanje!" se je usajala druga.
"Pustite me naprej! Na• vlak moram!" si je ena skušala pomagati.
"Tako bi šel vsakdo na vlak! Stojte in čakajte, saj moramo mi tudi!"
Meta je mimo stala v vrsti. Včasih se je premaknila za korak, potem se je vrsta spet "ustavila. Ves čas pa je vladalo nestrpno prerivanje.
"Vsaj ven me pustite!" je kričala ženska, ki je že dobila blago in si je skozi gnečo utirala pot na cesto.
"Le pojdite, bo takoj bolje za nas! Taka babnica že nekaj prostora zavzame," je menil moški.
"Gobec!" je dobrodušno odvrnila ženska, ki se je vendar prerila iz gneče.
"No, no, treh žensk je pa dovolj za cel semenj," je vračal moški.
"Kaj se prepirate? Ste presiti, da zijate?"
"Za kilogram slanine štirideset nemških mark, za meter drv prav toliko," je slišala Meta od zadaj. "SHšite, ali so ljudje znoreli?"
"Tako delajo zdaj kmetje," je rekel moški. "Za liter žganja šestdeset mark."
"Kaj žganje! Naj stane sto mark, kolikor hoče! Ni potrebno ! Toda živila! Kam smo prišli? Kdo bi mislil, da bo vse tako drago. Nekateri imajo pa zaloge. Tisti, ki so imeli dovolj denarja in so si lahko nakupili. Kaj menite, nabrali so si blaga, da bi jim vojska ne mogla do živega, ko bi tudi deset let trajala."
"Deset let, kaj pa govorite? Bog vas ne kaznuj? še eno leto je predolgo. Toda saj ne bo trajala več celo leto
"Kolikor bo, pa bo, mi ne moremo ničesar storiti," je zamom-Ijal tisti previdni človek, ki se je le poredko oglasil.
"Masla je zmanjkalo-!" se je začulo iz trgovine. Med čakajočimi je završalo.
Uncle Sam Says
my
IS
DEFENSE BOND MONTH
Here is some sound advice—in making a regular purchase of U. S. Defense Bonds you help protect America, and help in making your dreams come true. May is Defense Bond Month. This is the month when you get out into the open and dream of those things you would like to have or to do. ''If I only had the money" you say! Millions of Americans can give you the answer—"Sign up at your company's pay office for the regular purchase of Defense Bonds today."
U. S. Treofury Deporfmenf
"Vse dopoldne stojim tu in čakam, ali naj se vrnem praznih rok?" je malone zajokala drobna, bledična ženska.
Od spredaj se je tolažilno začulo, da je margarine še dovolj. Ljudje so se znova uvrstili in se počasi pomikali proti pragu trgovinice.
. "Zaloge, da," je povzela ženska prejšnjo nit pogovora. Kako pa naj bi si mi pripravili zaloge? Tisti, ki imajo denar, ne čutijo vojne in sploh ničesar! Reveža pa vsako gorje dvakratno zadene."
"Tovarniška kašta je tudi nekaj dajala."
"Tudi ničesar zastonj! Mojstri in taki, ki več zaslužijo, so si že nekaj kupili. Vem za gospo, ki ima petdeset kilogramov samega mila. Kako pa naj bi mi? Tri otroke imam, kje pa naj odtrgam, da bomo prihranili?"
"Za vse je hudo."
"Za bogate ni."
"Tudi nekateri bogati so presneto padli skozi sito. Nemci najraje pograbijo tam, kjer se jim splača."
Na to ni nihče odgovoril. Spogledovali so se, med ljudmi je poletel pritajen smeh. Za nekaj minut je vrsta utihnila, potem se je začelo znova.
"Slišite, danes ponoči so nekoga ubili ..."	'
"Kaj? Kdo?"
"I, kdo bi vedel, ljuba duša! Pokazal se ni in se ne bo, kdor je to storil."
"Kako pa? Koga pa so?"
"Saj nič ne vem, mimogrede sem slišala . . . Zvečer, ko se je vračal iz tovarne je menda padel. Neki delavec. Do jutra je ležal na cesti in šele zjutraj so ga našli tisti, ki so šli prvi v tovarno."
"Koga?"
"Pravijo, da se piše Bren-čič, ali kako že."
Meta je pozorno prisluhnila. Med vrsto se je oglasilo nekaj začudenih vzklikov. Nekateri so molčali, kakor da jih stvar nič ne briga, očividno so že vse vedeli.
Meta je odprla oguljeno denarnico, odštela drobiž, pograbila živilske nakaznice in jih stlačila v torbico, hotela oditi, se vrnila, ko je prodajalka klicala za njo, da je pozabila margarino in se skozi vrsto prerila na cesto. Tam je postala in ni vedela, kam bi. Sonce ji je žarko posvetilo v oči, da so jo zašče-mele. Pravzaprav je opravila in bi se morala vrniti domov. Toda domov se ji ni dalo. Misel, ki je vrtala v njej je bila tolikanj mučna, da ji ni dala domov. Morala je poiskati kateregakoli znanca, zvedeti karkoli o Bren-čiču, samo da bi pregnala mračno sumnjo, ki ji je vse bolj jasno hotela pokazati Petra kot ubijalca. Peter . . . Odkar so prišli Nemci, je bil ves čemeren in godrnjav in je dostikrat rekel, da bi jih bilo treba vse od kraja pobiti. Toda to je govoril le o Nemcih, Brenčič pa je
bil domačin, delavec. Ne, Peter bi vendar ne bil zmožen tega storiti! Nikoh ni bil hudoben. Nekoliko samosvoj pač, toda da bi mogel koga ubiti, pa naj bi bil tudi izdajalec, tega pa vendar ne!
(Dalje prihodnjič)
NAPRODAJ
1946 Dodge, v zelo dobrem stanju; Sedan s 4 vrati, "air condition." Za podrobnosti pokličite IV 1-3850
TELEVISION & RADIO REPAIR
Anthony Debeljak
IV 1-5437
4-8 p. m.
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St —EN 1-4371
Chicago, 111.
REAL ESTATE
Primeren prostor za farmo,
biznes, udobno življenje, 73 akrov obdelovalne zemlje. Moderna hiša s 9 sobami; 100 čevljev dolg hlev, skozi katerega se lahko pelje. Bi bil pripraven hlev za rabo pri prodaji živine. Tudi druga poslopja; 55 milj iz Chicago, tlakovana glavna ulica. Lahko takoj prevzamete.
ARTHUR M. BRODY.
Route 2, Rambling Acres Farm, Woodstock, 111., tel. Woodstock 1659 J 1
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE AND BUILDING. 4 rooms in rear. 2 room attic flat. Furance heat. 2 car garage. Reasonable.
Bishop 7-1534
GOOD CHANCE TO BUY
RESTAURANT
Newly Equipped Air Conditioned Well Established Steady Trade near Schools and Transportation Good for couple—who could be waitress and chef A money maker Owner has other interests Rest offer
1945 HOWARD
HOllycourt 5-9601
HELP WANTED—Domeslic
GOOD HOME to competent house keeper. Plain cooking. General housework. Assist with care of 3 I year old child. Extra help. Stay. Good salary.
Blue Island 3430
GOOD HOME offered to experienced housekeeper. Must speak English. Own room, bath. $35 a week.
Call FOrest 9-6748
HOUSEKEEPER for small Rectory. English speaking Catholic wom-an. Sundays and Tuesdays off Wages. Own room and private bath.	\
Location: 4501 S. Ashland Ave.
Call before 9:00 a. m.: Bishop 7-2344
GOOD Middle-aged Woman Com-panino. Light housework. Small apartment. 2 adults. Good home. Salary.
" ' LAkeview 5-4021
HELP WANTED—MALE
EXPERIENCER LATHE OPERATORS Steady work for right party. Pleasant working conditions. ELECTRO ENGINEERING PRODUCTS 609 West Lake St.
MOŠKI DOBI DELO
ZA PREVAŽANJE.
Mi damo na razpolago coupe za delo.
CAnal 6-8640
LINGVIST MOŠKI ALI ŽENSKA
Mora biti zmožen čitaiija, pisanja in govorice v francoščini, španščini in nekaterih nemških dialektih. Znanje v prodajanju, promovira-nju in kontaktu je v pomoč. Mora imeti simpatično razumevanje onih, ki so v slabem zdravju. Stalno delo; dobra plača. Pišite, in dajte vse podrobnosti.
THE BALL CLINIC
EXCELSIOR SPRINGS, MO.
Moški in ženske, ki morajo no#:**
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
COIL AND ARMATURE
WINDERS Experienced preferred. Pleasant working conditions. Steady work for right party. ELECTRO ENGINEERING PRODUCTS 609 West Lake Street
RELAY ADJUSTER
Experienced.
Ideal working conditions. Hospitalization and union benefits.
Apply in person. C O M A R ELECTRIC CO. 3349 W. Addison
DOBRA PRILIKA ZA
DEKLE
za
PANTRY in VEGETABLE DELA
Prijetne delovne razmere in dobra plača.
Zglasite se pri kuhu
UNIVERSITY CLUB
76 E. MONROE
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple—Engine«^; wife nurse, urgently need 2 be room unfurnished apartrne^' Any good location South or " ^ Moderate rental.—Call C-Turner—FAirfax 4-5100. If there, please leave number.
BUILDING SOLD—Evicted 9 years. 3 responsible adults gently need 3'■AS room j nished apartment. South or vve preferred, but will consider ^ J good location. Moderate rent ' ENglewood 4-73
RESPONSIBLE Engineer,
need 2 bedroom unfurnis apartment. Any good location-
vvif®'
;hed
Prefer North. Moderate ren FAirfax 4-9400, R6om
ital-408
HELP WANTED
EXPERIENCED Couple.—
housework cooking, cars	^
gardening. Stay. Separate i	, quarters. $300 a month.g,
nent position. References quired. Near transportation, g
Please call — Wilmette
W A X T E B
Immediately—experienced coupl for lovely liome.
Man for general housewor , wife assume care of chu cleaning, no cooking-All electric appliances. 2 rooms, bath, radio. IVŽ days off each week. Displaced persons welcotncu.
Call MRS. LANE
WEllimgto« 5-6337
w1tt¥ess¥s
Must be experienced
2nd cook
and
pantry men.
also
janitor
best
You will enjoy working m
surroundings Meals furnished
edgewater
country club
2045 PRATT BLVD
204D rn**' 7X400
ROgers Park 4-04_