8554 AA 60100200 PRI 0 S R E D N J A K' N JI * NIC A P - P * 126 66001 KOPER IVI pihana plačana * gotovi!* rAf\t\ AW>- postale I gruppo CdlE 400 lir DNEVNIK Leto XXXVH. Št. 204 (11.026) ; TRST, sobota, 29. avgusta 1981 NA VČERAJŠNJI SEJI POD PREDSEDSTVOM SPADOLINIJA Vlada pripravila nove ukrepe v korist skesanih teroristov Spadolini: Mladim omogočiti povratek k demokratičnemu sožitju - Ministri razpravljali tudi o položaju v zaporih, o vinski vojni, o preprečevanju požarov in o krizi v obratih Italsider , ^IM — Ukrepi v korist skesanih teroristov so bili glavni argument terajšnje seje ministrskega sveta, ki se je ukvarjal tudi z nekaterimi fugimi kočljivimi vprašanji, kot so nevzdržen položaj v italijanskih za-Porih, vinska vojna s Francijo, civilna zaščita v zvezi s požari, ki o te dni uničili nemajhen del polotoka Argentario, ter kriza v obratih 'alsider. Na začetku seje je predsednik Spadolini poročal o najnovej- etn razvoju notranjega in mednarodnega položaja ter o zaključkih par-amentarne razprave o problemih oboroževanja, pa tudi o pravkar za-Jučenem obisku na potresnem območju v južni Italiji. Toda poglejmo P° vrsti posamezna vprašanja. UKREPI V KORIST SKESANIH---------------------- ZBORISTOV. Zakonski osnutek, ki je pripravila vlada, zasleduje tri 'Hie. Najprej gre za zagotovitev ^-kaznovanja tistih članov oboro- ^--- v aiija tj.ou.u t-iauuv uuuur ^ih tolp, ki niso zakrivili še nobe-‘h zločinov in ki sklenejo dokončno spustiti tolpe ter sodelovati s pra-‘Co; Kot rečeno, velja v teh pri-0)erih načelo nekaznovanja. Druga- DLR Koreja zanikala izstrelitev rakcle PJONGJANG - Oblasti DLR Koreje so včeraj zavrnile a-TOeriško obtožbo, da so z njenega ozemlja izstrelili raketo Proti ameriškemu vohunskemu letalu SR -17, čeprav so potrdile, da je letalo prešlo v severnokorejski zračni prostor. V Poročilih tiskovne agencije «KCNA* dolži Severna Koreja ZDA, da so si slednje izmislile laž, katere namen je stopnjevanje napetosti in izzivanje no-ye vojne v Koreji*. Ob teh izjavah pa je vlada DLR Koreje Zavrnila zahtevo poveljstva Združenih narodov po sestanku vojaške komisije za premirje, Id naj bi se že danes zbrala v demilitarizirani coni. Obenem Pa je predlagala, da bi do morebitnega sestanka prišlo prihodnjega 5,., septembra. Ameriški vojaški predstavnik v Seulu je včeraj izjavil, da bo poveljstvo preučilo protipredlog, 0 katerem pa prevladuje mne-nje, da ga bodo sprejeli. V IVashingtonu pa so vsi vladni dejavniki ostro komentirali letalski incident, ki neogibno spominja na ameriško-hbijskega v Sidrskem zalivu. Glasnik državnega tajništva Fischer je dejal, da ima Amerika »potrdilo*. da je Severna Koreja izstrelila raketo proti ameriškemu letalu in da to Predstavlja »kršitev mednared-nega sporazuma iz leta 1953 o Premirju v Koreji*. čni ukrepi veljajo v korist tistih, ki so že zakrivili teroristična in prevratniška zločinska dejanja, a so se skesali in so aktivno sodelovali s policijskimi in sodnimi organi. Tretji del osnutka pa je posvečen u-krepom za zaščito prič in obtožencev, ki so sodelovali s pravico, pred morebitnimi represalijami teroristov. Kot je dejal v kratki izjavi po zaključku seje predsednik Spadolini, gre za ukrep, ki sodi v vladni program in ki upošteva ne samo dosedanje norme in izkušnje, ampak tudi predloge skupin, ki niso v vladni večini. S to pobudo — je nadaljeval Spadolini — ponuja vlada mladim, ki so padli v mrežo terorizma, pot za povratek k demokratičnemu sožitju in k razumu, ne da bi se pri tem odpovedala neomajni strogosti proti tistim, ki bi vztrajali v svojih namerah in v prevratniških bitkah proti republiki. POLOŽAJ V ITALIJANSKIH ZAPORIH. O tem vprašanju je imel daljše poročilo pravosodni minister Darida, ki je v prejšnjih dneh obiskal vrsto jetnišnic in se pogovarjal z njihovimi ravnatelji. Darida je vladi predlagal vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov ter parlamentu priporočil, naj odobri nekatere ukrepe, kot so: pooblastilo vladi za reformo kazenskega postopka, odobritev zakona o depenaliza-dji manjših kaznivih alternativnih oblikah kazni, reforma pravilnika za jetniške paznike, pospešitev načrta gradnje novih ječ itd. Treba je tudi sprožiti take u-krepe, da bi preprečili majhni skupini jetnikov, da bi motili miren potek življenja v zaporih. Vsekakor je vlada pooblastila ministra Da-rido, da za prihodnjo sejo pripravi organski načrt predlogov. VINSKA VOJNA. Kot je dejal minister za kmetijstvo Bartolomei, bo vlada ukrepala na dveh frontah: v okviru EGS bo Spadolini pisal predsedniku Thomu, istočasno pa bo zunanji minister. Colombo opozoril francosko vlado na nujnost rešitve medsebojnega spora. so pokazali, da Italija ne razpolaga z ustreznimi sredstvi za njihovo gašenje. Minister Zamberletti je vsekakor na seji vlade povedal, da bo že prihodnje leto civilna zaščita razpolagala z bolj ustreznimi sredstvi, kot so novi helikopterji, posebna letala proti požarom ter posebni bazeni, iz katerih naj bi letala s. helikopterji črpali vodo. KRIZA V OBRATIH ITALSIDER. Minister za industrijo Marcora je pripravil zakonski odlok v korist livarske industrije in za naprave proti onesnaževanju. Za rešitev finančne krize pa je vlada pooblastila IRI, da izda sedemletne obveznice do vrednosti 2000 milijard lir. Zadruge kritizirajo Marcorovo pobudo za «samourejevanje» cen RIM — Predvčerajšnji predlogi ministra za industrijo Marcore za brzdanje cen osnovnih živil, ki doživljajo vsako leto ob tem času običajno — a tudi neupravičeno — podražitev, je naletela na sicer u-mirjene, a vendar kritične reakcije od strani zainteresiranih organizacij. Da je temu tako priča tudi dejstvo, da je sam Marcora včeraj imel za potrebno, da podrobneje o-svetli vsebino njegove pobude o «samourejevanju» cen. Dejal je, da predlogi zadevajo le 16 proizvodov najširše potrošnje, seznam katerih je bil izoblikovan skupno s stanovskimi organizacijami trgovcev, to pa zato, da bi se izognili težavam pri praktični aplikaciji ukrepa. Prav konkretne težave so tiste, ki najbolj vznemirjajo predstavnike zadružništva, ki upravičeno poudarjajo, da bi bilo povsem utopistično določiti enotno ceno za tisoče proizvodov različne kakovosti in značaja, na drugi strani pa podčrtujejo dejstvo, da omejitev zgolj na nekatere, sicer pomembnejše proizvode, bi izjalovilo učinkovitost ukrepa. Ugotavljajo tudi, da bi zaradi budili pomanjkljivostih pri nadzorovanju trgovcev, najbrž vse cene kmalu dosegle predvideno zgornjo mero, PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ KRAIGHER OB 20-LETNICI BEOGRAJSKE KONFERENCE Neuvrščeno gibanje je državam in človeštvu začrtalo perspektivo iz blokovskih nasprotij Nova mednarodna ureditev glavni cilj bodočega delovanja neuvrščenega gibanja BEOGRAD — Predsednik pred- j To je bila nova perspektiva, raz-sedstva SFRJ Sergej Kraigher je j lična od tiste, ki so jo ponujali ob 20-letnici beograjske vrhunske bloki — perspektiva vsestranskega konference neuvrščenih držav od govoril na več vprašanj Tanjuga za pool tiskovnih agencij neuvrščenih držav. Prvo vprašanje se je nanašalo na oceno delovanja neuvrščenega gibanja ter na njegovo vlogo v mednarodnih odnosih. Sergej Kraigher je med drugim odgovoril, da je neuvrščeno gibanje od vsega začetka začrtalo vsem državam izven blokov pa tudi vsemu človeštvu perspektivo iz globokih na sproti] in zelo zaostrenega položaja v svetu. To je pomenilo prehod iz hladne vojne, tekme v oboroževanju in širjenja vpliva velikih sil na račun neodvisnosti drugih na uporabo načel aktivnega miroljubnega sodelovanja in s tem na zagotovitev nujnih pogojev za obstoj razdeljenega sveta. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiimiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH NEUSPEH DESTABILIZACIJE ANGOLSKE VLADE POD PRITISKOM JAVNEGA MNENJA PRETORIA UMIKA SVOJO VOJSKO Reaganova administracija bo v varnostnem svetu OZN osamljena LUANDA — Medtem ko vrhovni poveljnik južnoafriške vojske general Constand Viljoen trdi, da sta njegovi motorizirani diviziji končali vojaške operacije na angolskem ozemlju in se vračajo v Namibijo, so vesti iz Luande čisto drugačne. Angolska tiskovna agencija «AN GOP* trdi, da so v teku srditi spopadi pri mestu Njive, južnoafriški jurišni odredi pa s(o prodrli do 300 kilometrov v globino angolskega o-zemlja. Sodeč pa po vesteh zahodnih tiskovnih agencij je Južnoafriška republika pod pritiskom svetovnega javnega mnenja in zaradi ogorčenih protestov vseh držav ukazala umik svoje soldateske iz območij južne Angole. Seveda bo umik postopen, Pretoria se namreč ni podala zgolj na «kazenski pohod* proti oporiščem borcev SWAPO, kot to sedaj zatrjuje. Imela je globlje cilje destabilizacije angolskega režima, ah vsaj ustanovitve »kontrarevolucionarne enklave* na meji z Namibijo, da sedanji umik zahteva dalj časa. kot v primerih »rutinskih kazenskih ek CIVILNA ZAŠČITA. Za ir 'i požari | špedicij* proti borcem SWAPO. na poljskem boi za sredstva JAVNEGA OBVEŠČANJA Mittcrrandova Francija IV1 v _ # . za rešitev vprašanja vlada ne bo pristala »w» PARIZ — Mitterrandova Francija ^ "■ - • • • si brez dvoma prizadeva, da bi s || H M M # A VIA A W A9 1 I** 11 A svojo diplomatsko težo odigrala po~ l|ll #.al M P inVG U BlUllillll V membno vlogo v ustvarjanju miru UT I na Bližnjem vzhodu. To je mogoče sklepati po programu obiskov, ki «Kmečka solidarnost* proti plačevanju davkov jih ima francoski zunanji minister Cheysson — včeraj je prispel v ^ARšAVA — Obstajajo določeni sredstvi poskusom stavke. V že o- Jordanijo — v načrtu za prihodnje J J dni. Gotovo je, da bo obiskal tudi Libanon in Sirijo, proti koncu septembra pa so predvideni pogovori tudi z voditelji Egipta, Izraela in PLO. Prav v zvezi s srečanjem z Arafatom so v teku pogajanja za kompromisno rešitev, saj bi pogovori na sedežu PLO pomenili priznanje tega gibanja kot edinega predstavnika palestinskega ljudstva, medtem ko bi bila francoska ambasada v Bejrutu verjetno za Francijo bolj prikladna in »nevtralna*. Medtem ko se Cheysson mudi v Jordaniji, je jordanski kralj Husein na zasebnem obisku v Franciji. Tu je obiskal Mitterranda, s katerim sta se dogovorila za bližnji Mit-terrandov obisk v Jordaniji. Pariški dnevnik «Le Monde* je v zvezi z njunimi pogovori včeraj objavil daljši intervju s Husseinom, v katerem jordanski kralj izjavlja, da je Mitterrandu predočil nujno potrebo po rešitvi vprašanja Bližnjega vzhoda, preden pride do eksplozivne situacije. «V Pariz sem prispel* — pravi Husein — »da bi spoznal, kakšne možnosti imajo Francija in druge države za stvarne pobude v izgradnji miru na Bližnjem vzhodu. Ta cilj se lahko uresniči z nekate rimi popravki resolucije OZN, oziroma s predlogom nove, v kateri naj bi bila izrecno priznana pravica palestinskega ljudstva do samoodločbe.* V nadaljevanju intervjuja je kralj Husein mnenja, da bi Francija lahko sklicala mednarodno konferenco, v okviru katere bi lahko izdelali dokončno in globa ino rešitev «sporov* med Izraelom in vsemi a-rabskimi predstavniki. Jasno pa je, da je za jordanskega kralja za rešitev tega težkega vprašanja nujno priznanje PLO, kar pa Izrael odločno zavrača. , —., „ — Obstajajo določeni j, “Ki. da politična napetost na Polj-ijietn Popušča na nekaterih področ-*• toda na drugih je občutiti nje-Povečanje, ali pa se ceri odpi-sta?- "ova žal'lšča, ki utegnejo po-jj !1 nevarna v bližnji prihodnosti. tef ,arjl v Olszt.vnu nočejo popustiti jjj. se vedno zahtevajo preklic jav-Vc- obtožb v sredstvih javnega ob-žaspj3' Njihov3 stavka sedaj bolj kot bljuje vodstvo »Solidarnosti* kat V'atl0’ čeprav neodvisni sindi-<1,4 grt>zi, da bo napovedal šest-cu .° stavko v prihodnjem mese-hjl’ te vlada ne bo sprejela ustrezne . eP°v glede izkoriščanja sred-telp .iavnega obveščanja (radio in dikcija) v korist neodvisnega sin-<2»a •' »Solidarnost* zahteva oddaje sindikate* in ne «o sindikatih*. IjO vprašanje je pereče, ker se prav danes srečala glasnik soik - vlafle Jcrzy Urban in gla-Wj.p, ^Solidarnosti* Janusz Onyszkie-t)5 z- Ob 11. uri bosta razpravljala t-ari. srtležu ministrskega sveta o Revizijski službi ob priložno-"ostb ^ ^az R°nKresa »Solidar- b^'10 se bodo razvijali dogodki, (.jn^slalo jasno šele po tem sre-pfju: Ko pa že določeni znaki, ki d6j aJ°. da vlada noče popustiti, niti *t*v°-zahtevam 0P°ziclje glede sred-Vm’ Javnega obveščanja. Včeraj je 0H?i televizijski dnevnik tako ko-teip .?! zahteve opozicije: «Radio-ip poljski odbor je državni organ Ok poskus motenja njegovega ter Vanja je naperjen proti državi drj Je obsojen na propad. Nobena (v«LI , ... RAZPUST OBEH SVETOV Političnim strankam na Tržaškem se v bistvu ne mudi razvozlati položaj na pokrajini, kot tudi v tržaški občini; velikošmarni prazniki so za nami. vode pa še vedno mirujejo. To dejstvo se da razbrati tudi iz intervjuja, ki ga je dal tržaškemu dnevniku prefekt dr. Mar-rosu in v katerem je jasno rečeno, da bi lahko bile volitve za obnovo obeh upravnih teles že novembra, vendar si v bistvu samo KPI prizadeva, da bi do njih prišlo v omenjenem času. Tržaški prefekt je še dodal, da dokler predsedniški odlok ne razreši obeh svetov, ne obstajajo pravne norme, ki bi omejevale delo odborov. Slednja bi torej lahko ponovno sklicala tržaški pokrajinski in občinski svet. Položaj je torej dokaj zagoneten in negotov, na vprašanje, kdaj bodo nove volitve, bo treba torej še čakati, vsaj politično zatišje kaže, da bo tako. Jasno je seveda, da igre s proceduralnimi in pravnimi postopki ne bodo koristile tržaški pokrajini in občini, saj se iz dneva v dan kopičijo hudi problemi, v prvi vrsti seveda gospodarski Kriza ne miruje. Po objavi intervjuja s prefektom dr. Marrosujem je takoj reagirala tržaška avtonomna federacija KPI, ki je včeraj izdala tiskovno sporočilo z izjavo deželnega tajnika KPI Rossettija. Slednji je dejal, da prefektove izjave ponovno potrjujejo nevaren in dvoumen položaj na tržaški pokrajini in občini, zato je potrebno, da notranje ministrstvo čimprej razpusti oba sveta in določi termin, ki ga predvideva zakon, datum novih volitev. Če dekreta ne bo v najkrajšem času, se bo zmeda še povečala in vlada bo vzela nase med drugimi odgovornostmi tudi to, da bosta tako pokrajinski, kot tudi občinski odbor lahko še nadalje delovala brez nadzorstva svetov, ne glede na to, da sta oba izraz manjšine. POGOVOR Z UVOZNIKOM KAVE PRIMOM ROVISEM Jeseni se bo cena kave dvignila od 400 do 600 lir za kilogram Vzrokov za podražitev je več, med njimi je treba upoštevati tudi zmrzal v Braziliji Po vsej verjetnosti se bo jeseni cena kave dvignila od 400 do 600 lir na kilogram. Če pogledamo o-zadje te predvidene podražitve je leta verjetno tudi upravičena, saj je cena kave nespremenjena že od 1. julija 1979. V tem obdobju se ni podražila le cena delovne sile, ampak so nastopile tudi določene spremembe v okviru svetovnega trga. Tako se je na primer dolarju dvignila vrednost glede na liro za več kot eno četrtino. To je za italijanske uvoznike kave in nato tudi za kupce zelo pomembno, saj se kavi določa cena v dolarjih. Na svetovnem trgu je sicer prevladalo pričakovanje, da se kavi cena ne bo spremenila kljub tem neugodnim dejstvom, seveda pa ni bilo možno Pritppvajlp zn DIJAŠKO MATICO OR ZAKLJUČKU SEMINARJA ZA VZGOJITELJE DIJAŠKIH DOMOV Vzgojitelji naj bodo usposobljeni za interesne dejavnosti v domovih Zamejskim vzgojiteljem predavali priznani strokovnjaki iz matične domovine Včeraj se je v Dijaškem domu »Srečko Kosovel* zaključil seminar za vzgojitelje zamejskih dijaških domov, na sporedu sv bila tri predavanja. Najprej je spregovoril mag. Savin Jogan in sicer o nacionalnem vprašanju in jugoslovanskem federalizmu. Predavatelj je najprej širše razčlenil bistvene prvine, ki združujejo in povezujejo jugoslovanske narode in narodnosti: te so: pravica vsakega naroda do samoodločbe, suverenost narodov in republik v okviru jugoslovanske skupnosti; možnosti vsakega naroda, da samostojno razpolaga z dobrinami svoje republike, skupna revolucija in skupni boj za graditev oblasti delovnega ljudstva in vzajemna solidarnost in pomoč posameznih narodov področjem, ki so politično in ekonomsko manj razvita. Nadalje je dr. Jogan orisal bistvene faze v graditvi jugoslovanske federacije od II. zasedanja AVNO JA, novembra 1943 do danes, ko vsak narod in vsaka republika že v veliki meri samostojno in odgovorno odloča o svojih lastnih interesih in se s svojimi organi oblasti in samoupravljanja neposredno vključuje v urejanje skupnih zadev v okviru federacije. V zvezi s tem je predavatelj globlje osvetlil prakso delovanja zveznih organov in proces usklajevanja različnih interesov med posameznimi republikami in obema avtonomnima pokrajinama. Predavanju ja sledila zavzeta razprava, ki se je v mnogih točkah dotaknila tudi sedanjega položaja in perspektiv razreševanja krizne situacije na Kosovem. Sledilo je predavanje dr. Sušnika, ravnatelja zveznega zavoda za šolstvo SRS o preobrazbi vzgojnega izobraževanja v Sloveniji. Predavatelj je začel v ugotovitvijo, da je reforma šol v SRS, ki so jo uzakonili lansko leto in bo stopila v veljavo s šolskim letom, ki se bo začelo v kratkem, posledica kritik, ki jih je izzval dosedanji sistem. Reforma je zaobjela področje šolstva v celoti; od predšolske vzgoje do visokošolske izobrazbe. Reforma bo uresničena postopoma, začenši z osemletko. Predavatelj je nato podrobno orisal bistvene značilnosti novega sistema. Bistvo rerorme je, da o vsebini, sistemu in obsegu izobraževanja ne bo več odločala država, temveč tisti, ki bodo po končani izobrazbi zaposlili nove kadre. Šole bodo tako samoupravno urejene. Sistem in vsebina izobraževalnega procesa sta tako urejena, da dopuščata vsakomur, ki se vključi v izobraževalni proces bodisi zaposlitev v stroki, ki si jo je izbral, kakor tudi nadaljnjo izobrazbo Tako bo. z razliko od dosedanjega sistema, vsakomur odprta možnost nadaljevanja izobraževalnega procesa, ne da bi moral vse začeti znova. Obenem bo vsebina izobraževanja zasnovana tako. da bodo absolventi sposobni ustvarjalno uporabljati do- sežke hitrega razvoja znanosti in tehnologije. Zato bo v učnih metodah zavzemalo pomembno mesto predvsem navajanje učenca k samostojnemu delu in reševanju praktičnih problemov. Kot zadnji .je Bojan Brumen predaval o vlogi vzgojitelja kot mentorja interesnih dejavnosti v domovih. V svojem posegu se je predavatelj zaustavil predvsem pri problemu, kako naj bi vzgojitelj, kljub težavam v zvezi s prostori, ki večkrat ne dopuščajo večjega razmaha dejavnosti, in omejenimi finančnimi sredstvi prevzel v odnosu do gojenca ne le vlogo vzgojitelja v ožjem pomenu besede, temveč tudi vlogo nadzornika, prijatelja, organizatorja in mentorja. Predavatelj je tudi poudaril nujnost, da bi bili vzgojitelji strokovno bolje usposobljeni za interesne dejavnosti, ki so zelo pomembne, ker omogočajo mladostnikom zadovoljevanje osnovnih socialnih potreb. Zvečer so si udeleženci semina rja ogledali predstavo «Luči in zvoki* v miramarskem parku. Sledila .je poslovilna družabnost v prostorih dijaškega doma, ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih or ganizacij. • Na Trgu Liberta, in to na odseku med Ul. Cellini in hišno številko 1 na Ul. S. Anastasio, bo občina uvedla prepoved parkiranja ob delavnikih med 8. in 20. uro. predvidevati zmrzali v začetku avgusta. Kot nam je povedal Primo Rovis, eden od največjih italijanskih uvoznikov kave, ki smo ga prosili za strokovno mnenje, je pozeba prizadela predvsem plantaže kave v Braziliji, ki je največja izvoznica te dobrine. Zmrzal bo vplivala na količino pridelka kave prihodnje leto. Letošnjo letino so namreč že pobrali in je bila izjemno dobra, med 30 in 32 milijoni vreč. Preden je nastopila zmrzal so za prihodnje leto predvidevali pridelek 26 milijonov vreč s pozebo pa so pričakovanja zmanjšali za dobrih 10 milijonov vreč. Za koliko se bo cena kave dvignila je odvisno tudi od septembrskega srečanja pridelovalk in uvoznic kave, ki se bo odvijalo v okviru organizacije ICO (International Coffe Organization) v Londonu. Na tem srečanju se bodo spopadli interesi držav uvoznic, ki so predvsem razvite države in držav pridelovalk, predvsem gre tu za tretji svet, ki bodo verjetno poskušale iztržiti za to svojo dobrino čim višjo ceno. Seveda bo moralo priti do nekega zmernega ravnovesja, ki bo prav gotovo nastalo na račun držav v razvoju, saj ponudba kave na svetovnem trgu še vedno presega povpraševanje. Vendar pa za sedaj predstavlja največjo skrb za tržaške trgovce, zmanjševanje števila jugoslovanskih kupcev kave. Ta zaskrbljenost ima realno podlago, kot nam je dejal Primo Rovis, saj so se od maja zmanjšali nakupi teh kupcev za obilnih 60 odstotkov. so prispeli v bolnišnico pozneje z zasebnimi avtomobili. Od vseh treh jo je še najhuje skupil Improspera-to, ki si je razbil nosno kost, zaradi česar se bo moral zdraviti 25 dni. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku. Huda nesreča pri Lazaretu Nedaleč od mejnega prehoda pri Lazaretu, na jugoslovansk1 strani, se je pripetila včeraj pozno popoldne huda prometna nesreča, v kateri je bilo ranjenih pet italijanskih turistov iz okolice Alessandrie, ki so se s kombijem vračali s počitnic v Jugoslaviji proti domu. V nesreči je bila najhuje ranjena 20-letna študentka Maria Grazia Gal -sso, za katero zdravniki tržaške glavne bolnišnice, kamor so jo prepeljali, domnevajo. da si je zlomila eno od hrbteničnih vretenc s poškodbo mozga. Nesrečnemu dekletu sta ostAli obe nogi paralizirani in bo moralo po vsej verjetnosti nositi posebni oklep okoli trupa. Sprejeli so .jo na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v treh mesecih. Nesreča se je pripetila, ker je iz doslej še neznanih razlogov italijanski kombi na ovinku zaneslo s ceste v zid. Galassijevo in še enega od potnikov (24-letnega Roberta Cri-stello, ki pa ni bil huje ranjen) so takoj prepeljali v tržaško bolnišnico z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa, voznik vozila, 41-letni Dionisio Cristian in ostala dva potnika, 30-letni Francesco Improspe-rato in 19-letna Sara Campagna, pa • Pristojna služba tržaške občine je pripravila avtomobilskim voznikom nova parkirišča, in to na pločnikih sledečih ulic: v Ul. Revoltel-la med hišnima številkama 126 in 146/A na strani parnih (sodih) števil; v Ul. San Pasquale med hišnima številkama 38 in 87 na strani neparnih (lihih) števil in v isti ulici med hišno številko 95 in vogalom Ul. Marchesetti na strani parnih števil. zorili na odprtem za starše in sorodnike prijetno igrico Janko in Metka, ki so .jo v bistvu sami postavili na oder. Z otroško domiselnostjo so izdelali tudi originalne kostume, ob pomoči vzgojiteljic pa so postavili pisano sceno. V igrici je nastopal tudi pevski zborček in veselo zapel himno poletnega centra »Mi se imamo radi*. Zatem so otroci poskrbeli še za eno prijetno presenečenje: priredili so zabavno družabno igro, a tokrat samo za starše in za sorodnike. Pestremu sklepnemu programu je sledilo dru žabno .srečanje ob vsakovrstnih sladkarijah in pecivu, ki so iih za to priliko pripravili starši. Pes lep in prijeten zaključek delovanja poletnega centra na Proseku, ki ias no priča o njegovem celovitem uspehu. «Naš praznih v Dolini v duhu 40-letnice OF Dolinska sekcija SSk bo priredila 5., 6. in 7. septembra že tradicionalni »NAŠ PRAZNIK*. Praznik se bo odvijal vse tri dni v duhu 40-letnice ustanovitve OF. .Za to priložnost je sekcija poskrbela za bogat kulturni program. V nedeljo, 6. septembra, bodo nastopili na prireditvenem prostoru, ki bo tokrat na zabreški «Hribenci», pevski zbor Slovenec iz Boršta ter Obala iz Kopra, koroška kantavtor-ka Magda Koren in folklorna skupina Karol Pahor. V slučaju slabega vremena se bo kulturni spored odvijal v prostorih občinskega gledališča »France Prešeren* v Boljuncu. Ljubitelji plesa in domače glasbe pa se bodo razigrali vsak večer ob zvokih ansambla «Taims» ter »Veselih godcev*. Pozdrav strankinega vodstva bo prinesel član tržaškega pokrajinskega tajništva, v imenu sekcije bo spregovoril Boris Gombač. Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski, ki bodo nudili o-biskovalcem tipične jedi na žaru ter pristno domačo kapljico. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiimtiiiiiiiiiiiiimimniiiimiiiiiiiiHiiiitiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiMMiiifiiiMitkiiiiiiiiiiii 2ASTRA2CNA SVOBODA Si NI 0BHISIA Po poldrugem mesecu spet v tržaško ječo Ennia Grattagliana aretirali, ker ni spoštoval predpisov o zastraženi svobodi - Našli so ga pod posteljo Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v četrtek, po nekajtedenski preiskavi, aretirali že starega znanca pravice, 34 letnega Ennia Grattagliana. Moški je bil pred dvema letoma obsojen na tri leta in pol ječe zaradi številnih tatvin, ki jih je zakrivil v Trstu, a so ga 13. julija letos izpustili na zastraženo svobodo, seveda z o-mejitvami, ki jih piedvideva zakon: v mesecih od junija do septembra bi moral ostati doma od 23. ure do 6. ure zjutraj, dvakrat tedensko ua bi se moral zglasiti na kvesturi. Ob izhodu iz zapora si je izbral za bivališče stanovanje v Ul. Pasteur 21. Agenti so ga konec julija večkrat poiskali v tem stanovanju, da bi preverili, če je bil v nočnih urah res doma. a ga niso nikoli našli. Končno se jim je enkrat le posrečilo snidenje z malopridnežem: takrat jim je Grat-tagliano povedal, da ie bil v prejšnjih dneh odsoten, ker je moral »varovati* nekega ptroka. Polici sti so se še istega dne in tudi v naslednjih vrnili v Ul. Pasteur, a moškega niso dobili. Njegovo odsotnost so javili sodišču, ki .je sredi avgusta izdalo zanj nov zaporni nalog. Agenti so začeli medtem že poizvedovali, kje bi se lahko Grat-tagliano skrival. Na uho jim je prišlo, da se je večkrat srečal z bratom, ki upravlja pizzerio v Ul. Molino a Vento. Iz tega so sklepali, da si je postopač dobil skrivališče prav tam blizu. Zasumili so, da se skriva pri nekem Mau- riziu Ricatti v Ul. Molino a Vento 148, in v četrtek (bilo je ob 17.30) prešli v akcijo. Nekajkrat so potrkali na vrata stanovanja, a nihče ni odprl. Ker se je iz notranjosti slišalo ropotanje in je bilo opaziti v sobi svetlobo, so s silo vdrli v stanovanje in našli Grattagliana, ki se je, nemočen, skrival pod posteljo. V sobi so zaplenili revolver vrste «walter - P 38» in nekaj škatlic tablet, ki naj bi bili — vsaj tako je izjavil Gratta-gliano — last Maurizia Ricattija. Slednjega doslej še niso izsledili. Grattagliana pa so pospremili v zapor, k.jer bo lahko mirno prestal svojo kazen. URNIK AVTOBUSOV V NEDELJO ZA KRAŠKO OHCET Za Repen s Trga OberdaB št. 44 (s prestopom na Proseku — takojšnja veza): ob 9-®5. 11.05 (štev. 42), 13.15, 15.10. 17.10, 19.15, 21.10. Povratek iz Repna v Trst (» prestopom na Proseku — 1*' kojšnja veza): ob 8.55, 10.55, 12.55, 14.55, 16.55, 18.55 , 20.55. Z Repna v Trst (s prestopom na Opčinah — takojšnja veza): ob 10.20, 12.20, 14.20, l«-*#. 18.20, 20.20 in 22.20. V Dolini se danes prične Praznik socialističnega liska Danes se bo v Dolini pričel Praz' nik socialističnega tiska, ki ga P**' reja krajevna sekcija PSI. Ob KI-uri bo odprtje kioskov, ob 20. uri pa bo nastopil pevski zbor »Jadran* iz Milj pod vodstvom Cveta Marta-V nedeljo, 30. avgusta, bo ob *<• uri koncert godbe na pihala «Breg»> ob 19.30 bo pod vodstvom Iv**** Tavčarja nastopil moški pevski zbo »F. VENTURINI* od Domja, ob -«• uri pa bosta govorila Aljoša Volči in Gianfranco Carbone. V ponede; ljek bo od 20. ure dalje kulturn program. Vsak večer bo tudi pl*® z ansamblom «POMLAD», deloval* bodo tudi dobro založeni kioski. Izleti Zveza vojnih invalidov NOV P*^' reja dne 19. septembra 1981 ob za' ključku leta invalida, enodnevni 1*' . ,e‘ J. Toplice. PrQgr«*j ob 6,30 odhod z avtobusom izPre!_ sodne palače; ob 10.30 (it. čas) P1’’.' hod v Dolenjske Toplice; ob U- u"_ (it. čas) proslava s krajšim kultu"" nim programom in srečanje v P1*" vanju, nato kosilo in ogled «Baz 20». Sledi prosta zabava. Vse i*u°‘" macije na sedežu Zveze, Ul. tecchi 6 - Trst, od 9. do 12. ^ Vpisovanje do 2. septembra i®81. Odbor. . Združenje Union - Podlonjer pri1/" di enodnevni izlet na Gorenjsko postankom v Ljubljani na me°*r' rodni razstavi vin, in sicer v ne“J. ljo, 6. septembra 1981. Vpisov* vsak torek in petek v Ul. Valo|r/ vo 30 od 17.30 do 19. ure in ponedeljkih na Lonjerski cesti 1 . od 20. ure do 20.30 (tel. 64 459 a“ 7.T>'>S»! Šolske vesti Sindikat slovenske šole, tajnisP Trst, obvešča, da se začne P°UU., državnih otroških vrtcih 1, sept®1" bra 1981. Ker še ni urejeno vpr®" sanje prehrane za otroke, bo P°u v vrtcih samo do 13. ure. , Ravnateljstvo Glasbene matic« Trstu obvešča, da bo vpisovanj za šolsko leto 1981/82 od torka. * j do 8. septembra 1981 v tajni***" šole od 10. do 12. ure. Vpisovanj po podružnicah bo javljeno pozn^N Državni poklicni zavod za indust* jo in obrt sporoča, da se bodo P čeli popravni izpiti v torek, 1- seL tembra. ob 8.30 s pismeno nalog0 . slovenščine. Razpored ostalih lI" tov je izobešen na oglasni deski 1 voda. Občina Devin - Nabrežina sP°F^n! da se bo začel pouk v vseh ooC. skih vrtcih devinsko-nabrežinske 0. čine v torek 1. septembra ob 8. u ' Ravnateljstvo državnega učit* J šča A. M. Slomšek sporoča. 8' ur* stopinje, zračni tlak ^2,4 nestanovitno ustaljen, veter Verovzhodnik 20 km na uro s po-JJ^Znimi sunki do 44 km na uro, 53-odstotna, nebo močno pota: eno’ morje razgibano, tempe-tUra morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI » RODILI STA SE: Valentina Ser ,'n Laura Drioli. *eiMRLI S0: 39-letni Claudio Sca-M'o ' 68-letna Giovanna Pertich • Scher, 82-letna Rachele Giacca-Vdr! Aloisi, Anna Maria De Ninno i • Bearzatto, 90 letna Michela Fur-S1q.- Vc*- Skerlavaj, 82-letna Maria Kino Dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) t Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul 9, P.le Valmaura 11. T 8-30 do 13. in od 16. do 20.30) Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. nočna služba lekarn ,, (od 20.30 dalje) Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. 8 LEKARNE V OKOLIC) (j, °'junee: tel. 228 124; Bazovica: {C 226165; Opčine: tel. 211001; ^.k: tel 225 141; Božje polje tel. 225 596; Nabrežina: tel. t*i *;}• Sesljan: tel 209 197; žavlje: s 2>3137; Milje: tel. 271 124. VSTVENA DEŽURNA SLUŽBA na služba od 21. do 8. ure jj'- '32 627, predpraznična od 14. do 9t» U.re in praznična od 8. do 20. _ • »L 68 441. F 2321 Ariston 21.15 (na prostem) »Niagara*. Režija Henry Hataway. Ma-rilyn Monroe, Joseph Cotten, Jean Peters. Ritz 17.30 «Una vacanza del cactus*. Eden 17.30 «L’ultimo harem*. Corin-ne Clery, George Lazenbay, Daniela Poggi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 - 22.15 «Fantozzi*. Režija Luciano Salce. Paolo Vil-laggio. Fenice 17.00 «Non entrate in quella časa*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 17.30—21.00 «11 gattopar-do». Burt Lancaster, Claudia Car-dinale. Aurora 16.45 «Agente 007: Missione Goldfinger*. Capitol 17.3Š' iPretufi i'soldi e scap-pa*. Woody Allen. Moderno. 16.30 «Jericho Mile* (Eva-sione). Mignon 16.30 «Hi - riders*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00—22,15 «11 piacere fino al delirio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodraramatico 15.00 »Porno market del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «H lenzuolo viola*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 »Vedove in calore*. Pre povedan mladini pod 18. letom. Valmaura (poletni kino) 21.15 »Con corde affaire*. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Non ti conosco piu amore*. Razna obvestila KD J. Rapotec - Prebeneg priredi danes, 29. avgusta, ob 19.30 pri spomeniku komemoracijo ob 37-let-nici ustrelitve petih vaških kurirk ter proslavo 40-lelnice OF. Sledi pohod. Zveza slovenskih kulturnih društev - Ul. sv. Frančiška 20/11, telefon 040/767303, sprejema še danes, 29. avgusta, prijave za seminar o o-troški folklorni dejavnosti. NŠK obvešča, da ho knjižnica za prta do 2. seplpmbra 1981. Na srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini in Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu je v teku vpisovanje za eksperimentalni tečaj 150 ur za delavce v šolskem letu 1981/82. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti in nimajo diplome nižje srednje šole. Za vpis je potrebno napisati prošnjo naslovljeno na ravnateljstvo šole — obrazci so na razpolago v tajništvu, ter predložit1 rojstni list. Ob 37-letnici ustrelitve petih kurirk NOB iz Prebenega daruje Slava Slavec 10.000 lir za KD J. Rapotec - Prebeneg. astnik BULLO GIANPAOLO DA PRIHRANITE pohištvo paolo DOLINA Telefon: 820862 DOMJO137 TRST f Čestitke Danes praznujeta 30 letnico poro ke ANGELA in LJUBO ČOK. Iskre no jima čestitata mama Zorka in oče Mirko. Miha in Jaka čestitata svojemu očetu STANISLAVU RENKU za 70-letnico. Danes se poročita IRENE SOSIČ in PETER ZUPAN Obilo sreče in zdravja na novi življenjski poti jima želijo: Sonja, Marinka, Danjela, Sara in Duško. Danes si obljubita večno zvestobo IRENE SOSIČ in PETER ZUPAN V skupnem zakonskem življenju jima želita vse najboljše Claudio in Rosanna. V GORIŠKEM POKRAJINSKEM SVETU Sinoči predstavitev razprave o gospodarskem načrtovanju Izhodišče za dokument predstavlja študija o stanju gospodarstva na Goriškem Po mnenju komunistov vsebuje osnutek samo splošne smernice in ugotovitve Novoporočencema NEDI ČOK in DARIJU GERGOLETU čestitata KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria Danes se poročita NEDA ČOK in DARIO GERGOLET Obilo sreče jima želita mama in oče Novoporočencema NEDI ČOK in DARIJU GERGOLETU želita vso srečo nono in nona Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSM1CO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Josip Sancin (šar-nek) - Dolina 112. Toči belo in črno domače vino.,,,«, RIBJA restavracija Tampara v Križu obvešča cenjene goste, da bo zaprta od 31. avgusta do 17. septembra zaracfnŽnega dopusta. SPREJMEM v oskrbo dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, obiskovala tečaj, se izučila ali zaposlila. Resne ponudbe poslati na naslov Kaplan, Galjevica 14 - Ljubljana. PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186. KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in električni mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera. Telefonirati na št 0481/390569. PRODAM čoln Elan z motorjem 10 ks po ugodni ceni. Telefonirati na št. 0481/882201. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. PRODAM horizontalno stiskalnico (prešo) za grozdje znamke Ho-ward motopress kapacitete 16 hektolitrov do 25 stotov grozdja. Telefonirati na 0481/85 153. IŠČEM pomočnico za občasno temeljito čiščenje stanovanja. Telefonirati na št. 040/412507 vsak dan od 13.30 do 14.30. OSMICO je odprl Virgilij Radetič v Sabljičih (Jamlje). Toči belo in črno domače vino NA PRODAJ bar - trafika z dovoljenjem za točenje alkoholnih pijač, turistično področje, velik promet, takojšnji prevzem. Tel. 040/64-425. PRODAM motokultivator Paspuali 11 konjskih moči Franc Cibic. Ul. Brigata Cuneo št. 20 Podgora. KUPIM ape 50 cem Telefon 040/ 22R701. HONORARNO ali stalno zaposlimo uradnieo/ka tudi priletno/ega z delnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Srbohrvaščina*. IŠČEMO za občasno prevajanje ko-respondenta za angleški jezik. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Prevajalec». OSMICO je odprl Rudi Košuta (Be-ljan), Križ 44. Toči belo in črno domače vino. DANCA Dl CftEDITO 01 TRIESTE TRŽAŠKA- KRED UM A DANKA - * . jS. P. A, TrctJT - ul ICA I HlLZI lO • 61 «3.3(3 28. 8. 1981 Ameriški dolar 1.228.— Funt šterling 2.250,— Irski funt šterling 1.760.— Švicarski frank 569.— Francoski frank 203.— Belgijski frank 29,50 Nemška marka 496,75 Avstrijski šiling 70,50 Kanadski dolar 1.005,- Holandski f,orin* 442.— Danska krona 156.— Švedska krona 230,— Norveška krona 197 — Drahma 19,- Mali dinar 27,75 Veliki dinar 27,75 Goriška pokrajinska uprava je kot prva v deželi izdelala dokument o posegih na gospodarskem in splošno družbenem področju v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Dokument kaj bi dežela upoštevala pri sestavi deželnega razvojnega načrta za obdobje 1982-84. Sinoči .je o tem zajetnem dokumentu (obsega nekaj nad 40 tipkanih strani ter 9 prilog) stekla razprava v pokrajinskem svetu, ki naj bi se predvidoma izčrpala že na prihodnji seji, ki bo, kakor ie bilo sinoči slišati, že v torek. Razprava bo ! razmeroma kratka, ne toliko, ker i ne bi bilo argumentov za podrobno | razčlenjevanje posameznih vpi a-j šanj, ampak zaradi časovne stiske. Dežela je sicer v letošnjem zakonu štev. 7, postavila rok za predložitev dokumenta do 31. avgusta. Vendar bi vsakršno zavlačevanje razprave ne pomenilo zgolj formalne zamude roka. ampak bi prav gotovo pomenilo zakasnitev pri sprejemanju deželnega razvojnega načrta, z drugo besedo, zakasnitev pri reševanju hude krize, v kateri se je znašlo goriško gospodarstvo. Dokument, katerega izhodišče predstavlja pravzaprav poročilo o stanju gospodarstva na Goriškem, ki ga je letos spomladi, po nalogu pokrajinske uprave, pripravila e-kipa izvedencev, ni popoln in dokončen. Predvsem pa ne gre za neke vrste operativni dokument, čeprav .ie govora o programiranju, na podlagi katerega bi bilo mogoče čez nekaj let ugotavljati, kaj je bilo, oziroma česar ni bilo storjenega. je ob predstavitvi dokumenta povedal podpredsednik do-krajinske uprave dr. Tornat. ki je temu vprašanju sledil že od vsega začetka. V bistvu gre torej za prikaz stanja goriškega gospodarstva na posameznih podračjih ter za vrsto ugotovitev in predlogov (v prvi polovici meseca je pokrajinski odbor imel vrsto sestankov s predstavniki občin, sindikatov, strokovnih organizacij in drugih ustanov), ki naj bi jih skušali, v celoti ali deloma, uresničiti v prihodnjem obdobju. Osnovno vprašanje pri tem je, kakor je v svojem posegu poudaril Lonso (KD). do kakšnem zaporedju, kajti računati ie treba z omejeno razpoložljivostjo finančnih sredstev. Negativno so osnutek dokumenta že na sinačpji seji ocenili kofnunisti, ki so preložili (udi daljši dokument z vrsto opazk, ugotovitev in priporočil. Globalna'ocena dokumenta je vsekakor ‘negaFivna, saj je pokrajinski odbor izbral samo splošne smernice, namesto da bi se, kot osnovo za izhod iz hude krize gospodarstva zavzel za izvajanje nujnih posegov za ozdravitev, v smislu smernic dokumenta, ki ga je lani novembra izglasoval deželni svet. V dnevnem redu, ki ga je predložila svetovalska skupina KPI, in o čemer bomo še poročali, je tudi zahteva, da se v predlogu pokrajinske uprave določneje in v posebnem poglavju obravnavajo tudi vprašanja zagotavljanja in izvajanja pravic slovenske narodnostne skupnosti. Prihodnja seja pokrajinskega sveta, bo, kakor smo že uvodoma poročali, predvidoma že v začetku pri- hodnjega tedna. Na to je opozoril predsednik pokrajine Cumpeta, ki je uvodoma poročal tudi o sestankih v zvezi z načrtovano gradnjo variante državne ceste štev. 56. Cumpeta se je na kratko spomnil tudi pred kratkim umrlega germanista Ervina Pocarja. Bilo je še tudi nekaj drugih posegov. Tako je socialist Cej opozoril na vprašanje prostorske ureditve oziroma selitve tehničnih zavodov Žiga Zois in Ivan Cankar, komunist Poletto pa se je zaustavil ob vprašanju poimenovanja nadvozov pri Ločniku in na Tržaški cesti v Gorici. Drevi drugi del tekmovanja jutri folklorna parada S predavanji prof. Sebastiana Lo Nigra, inž. Bruna Ravnikarja, profesorice Anite Forlani in dr. Carla Pellisa se bo danes dopoldne v pokrajinski sejni dvorani nadaljeval in tudi zaključil 8. mednarodni sim- pozij o ljudskih izročilih, ki se je pričel že v četrtek zvečer. Od današnjih posegov naj omenimo predvsem prispevek inž. Bruna Ravnikarja, ki bo govoril o novostih v jugoslovanskih ljudskih plesih, medtem ko bo Anita Forlanijeva govorila o ustvarjalnosti italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji na področju ohranjanja in oživljanja ljudskega izročila. Naj omenimo, da so prvi mednarodni simpozij o ljudskem izročilu priredili v Gorici že leta 1972. Takrat so strokovnjaki razpravljali o tem. kaj je izvirna folklora. Drevi, s pričetkom ob 20.30, bo v telovadnici v dolini Koma, kjer je bil že sinoči prvi del prireditve, nastopilo deset folklornih skupin, med temi ansambel Vlado Tasevski iz Skopja, skupina Marco Garbin iz Rovinja ter skupina iz Gradiščanskega, ki bo odplesala klimpuško kolo in štikapronsko kolo. Jutri, s pričetkom ob 16. uri, bo tradicionalna folklorna parada, zvečer ob 18. uri nagrajevanje uvrščenih skupin, ob 21. uri pa še zaključni nastop. Izgradnja sabotinske ceste se nadaljuje, čeprav počasneje Objekt naj bi dokončali v predvidenem roku, do konca prihodnjega leta - Trenutno opravljajo razna zidarska dela za odvodnjavanje ter zavarovanje pred usadi Izgradnja sabotinske ceste se nadaljuje, čeprav v počasnejšem ritmu. Bilo je nekaj zastoja, vendar v glavnem zaradi dopustov. Tako nam je te dni po telefonu povedal inž. La-gana s tržaškega ravnateljstva državnega podjetja za ceste. Na trasi nove ceste, ki bo povezovala jugoslovanski del Brd z Novo Gorico, delajo tudi v teh dneh. Na delu so zidarske ekipe, ki urejajo bankine in opravljajo druga dela za zavarovanje pred usadi in redno odvodnjavanje. Velika zemeljska dela so trenutno res ustavljena, saj sega ostra zareza le do globokega grabna sredi samotinskega pobočja. Prav ta živa zareza se že nekaj mesecev ni premaknila in po tem mnogi sodijo, da so se dela ustavila. Bistvenih zamud pri gradnji ne bi smelo biti, ugotavljajo na ravnateljstvu državnega podjetja za ceste in vsa dela naj bi se zaključila v pred- Danes stopata na skupno življenjsko pot DARIO GERGOLET in NEDA ČOK Obilo sreče, in zadovoljstva jima želi kolektiv Agroest. iiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiitiimiiiiiiiimiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiitHitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitMi POGOVOR Z DIJAKOM MIHCEM ORZANOM INFORMATIKA KOT INTERES VESELJE IN ZADOŠČENJE Elektronski računalniki zelo koristne in splošno uporabne «igrače» V svoji zadnji knjigi »Svetovni izziv* je francoski novinar in publicist Jean Jacques Servan - Schreiber med drugim zapisal: «Ljudstva, ki se pre-netavajo v lakoti in bedi ne potrebujejo stare obrabljene tehnologije; njim moramo nuditi našo informatiko, našo mikroelektroniko, vse naše znanje, naše najnovejše in najboljše iznajdbe*. Verjetno je prav informatika (veda, ki obravnava informacije z elektronskimi računalniki) največ pripomogla k tolikim iznajdbam in kvalitetnemu izboljšanju delovnega procesa. S tem je zadala odločilen pečat naši dobi, kjer se dejstva kopičijo in pogoji življenja jneaidaejo vrtogldVb naglico. 'SMerirTtttjhd-izgubimo pravi pogled nad dogajanjem; pravzaprav bi lahko rekli, da živimo v obdobju-«zgoščer»~zgOdo-virie*. Iznajdba in masovna uporaba e- ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA Vpisovanje v glasbeno šolo bo od torka, 1. septembra, do petka, 11. septembra. Reden pouk se bo pričel 14. septembra. Prijave sprejemajo na sedežu v Ul. Della Croce 3 v Gorici od 10.30 do 12.30 ter od 16. do 18. ure. V Sovodnjah bodo sprejemali prijave v petek, 4. septembra oi 16. do 19. ure. lllUailllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHliHMIliIllMlltlllltlllMIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIllllllllimillllllMIIHIIIimilllllllllHII V OKVIRU VSAKOLETNEGA PRAZNIKA GROZDJA V KRMINU PRIPRAVLJAJO 10. RAZSTAVO BRIŠKIH VIN Odprli jo bodo julri pred poldne, trajala pa bo do 20. septembra - Na njej sodeluje kakih štirideset vinogradnikov s krminskega območja O kakovosti briških vin ter o uveljavitvi briških vinogradnikov na ljubljanskem mednarodnem vinskem sejmu smo v zadnjem času kar precej poročali. Vsekakor pa ne gre zanemariti pomena, ki ga za poznavanje in uveljavljanje tipičnih pridelkov imajo razstave, prirejene v krajevnem merilu. Tako bodo v Krminu, v okviru vsakoletnega praznika grozdja, ki ga prireja društvo Pro loco, .jutri dopoldne odprli 10. razstavo in pokušnjo briških vin. črna in bela vina s tega območja bo letos razstavljalo kakih 40 vinogradnikov iz Krmina in bližnje o-kolice. Razstava, ki jo pripravljajo na Trgu 24. maja. bo odprta skoraj tri tedne, predvidoma torej do konca letošnje, razmeroma zgodnje trgatve. menjalnica vseh tujih valut Danes in jutri osrednje prireditve ob občinskem prazniku v Doberdobu V Doberdobu se je sinoči pričel tridnevni občinski praznik, ki ga prireja občinska uprava v sodelovanju s športnimi in kulturnimi društvi, ob 30-letnici prve demokratično izvoljene občinske uprave v povojnem času. Sinoči so odprli že tradicionalno razstavo in pokušnjo domačih vin, svoj prispevek k programu so dali jamarji, ki delujejo v okviru odseka Kraških krtov, bilo pa je na sporedu tudi tekmovanje v briškoli. Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku bo na sporedu danes, s pričetkom ob 18. uri, ko bodo podelili priznanja bivšim občinskim u-praviteljem v letih od 1951 do lani. Za kulturni spored bo poskrbelo kulturno društvo Hrast, zvečer pa bo še ples z ansamblom The Twee-ter’s. Zelo bogat spored športnih in kulturnih prireditev pa napovedujejo tudi za jutri. Tako bodo (s pričetkom ob 8.30) že zgodaj zjutraj priredili pohod po Krasu. Organizacijo te prireditve je sprejelo društvo Kras. Vpisovali bodo neposredno pred startom, vsi udeleženci, ki bodo dvanajstkilometrsko progo v celoti prehodili pa bodo prejeli spominsko kolajno, poleg tega pa bodo skupinam podelili še pokale in druga priznanja. Ob 9. uri bo na igrišču pri Pirčevih balinarski turnir v organizaciji društva Gradi-na, ob 14. uri slikarski ex tempore za otroke (organizirajo skavti). V popoldanskem času se bodo zvrstile še družabne igre, ob 18. uri tekma v odbojki med Prvačino in Doberdobom, koncert moškega zbora Rašica (ob 19. uri) ter predvajanje barvnih diapozitivov (ob 20. uri). Zvečer bo za ples igral ansambel Lojzeta Furlana. V ponedeljek prepoved vožnje za fovornjake Pokrajinsko združenje obrtnikov obvešča, da bo v ponedeljek, 31. t.m. od 9. do 20. ure veljala prepoved vožnje za tovornjake, ki s polnim tovorom presegajo 50 stotov. Prepoved velja na celotnem državnem ozemlju. lektronskih računalnikov je v mnogih pogledih imela isti »vozni red* Kot iznajdba in kasneje masovna u-poraba tiskanih knjig. Razlika je v tem, da se je evoiucija elektronskega računalnika izvršila v štiridesetih letih, knjige pa v 600 letih. Podobno kot v srednjem veku, je bil elektronski računalnik med leti 1940 in 1960 prednost maloštevilnih, ki so si ga, z ozirom na visoke proizvodne stroške, lahko privoščili. Pomemben mejnik v informatiki je bilo leto 1947, ko je William Shockley, matematik ameriške družbe BELL, iznašel tran-sistor. To je izredno majhen ojačevalec, ki je omogočil izdelavo manj- ’ ših, žepnih računalnikov. Pred tem so bili elektronski računalniki zelo veliki (bili so postavljeni v več sobah), dragi in nerodni. Njihove možnosti uporabe so se med letom 1960 in letom 1977 povečale za dvatisoč-krat, se pravi, da najnovejši kom-pjuterji opravijo dva tisoč več operacij kot njihovi »okorni* predhodniki. Pred dnevi smo obiskali Mihca Or-zana, 18-letnega dijaka klasičnega liceja «Primož Trubar*, ki se, «malo za šalo, malo zares* bavi z informatiko. Zastavili smo mu nekaj vprašanj: — Kako si se pravzaprav začel ba-viti z informatiko? »Argument me je pravzaprav zanimal že v prvih letih višje šole. Pred časom pa je tvrdka mojega o-četa, v moje veliko veselje, kupila elektronski računalnik. To je bila moja odskočna deska. S pomočjo teh-n;ka tvrdke sem se začel s tem tudi ukvarjati. Mnogi mislijo, da je informatika nekam čudna veda, brez praktičnih konsekvenc pri vsakdanjem življenju. Pa so stvari precej drugačne. Tvrdka bi morala za vse kar dela elektronski računalnik (izračunava davek IVA, fakturira, ureja seznam odjemalcev in seznam dobaviteljev. upravlja skladišče itd.), najeti več oseb. Mislim zato, da ni nikakršnih dvomov tudi glede ekonomičnosti uporabe elektronskega računalnika.* — Obstajajo tudi računalniki i-grače, kajne? »Seveda, dovolj je 300 tisoč lir pa si človek kupi elektronski računalnik »za špas* s katerim se lahko prav lepo zabava. Seveda obstajajo tudi boli popolne «igrače», te pa stanejo do milijona in pol lir. Za mikroelektronske računalnike, ki služijo v podjetjih pa je treba odšteti okrog deset miti ionov lir. S prodaio teh elektronskih računalnikov (znamke General Processor) ter s prodajo in upravljanjem avtomatov za tople pijpče se ukvarja naša tvrdka. Od 10 do 15 miliionov lir staneio mikrokompiuterji, ki imajo seveda manj možnih operacij in so tudi počasnejši od minikompjuter iev, katerih cene se sučejo od pet despt. miliionov }onifi-cirali, delavci še zmeraj naletijo na kakšno novo »presenečenje*. NA ŽUPANSTVU V KRMINU Iščejo vzgojiteljice za slovenski otroški vrtec V Krminu bodo letos odprli občinski otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom. Kakor smo izvedeli na občini, je bilo vprašanje prostorov že ugodno rešeno, nekaj težav pa imajo še glede učnega osebja. V tem smislu je občinska uprava objavila razpis za zaposlitev vzgojiteljic, ki so usposobljene za vzgojno varstveno delo in ki obvladajo slovenski jezik. Interesentke, ki bi se rade zaposlile. naj nemudoma vložijo prošnjo v tajništvu krminske občine. Pouk v vrtcu se bo namreč pričel že 14. septembra. V ponedeljek orgelski koncert v Tržiču V okviru orgelskih koncertov, ki jih prireja gorička pokrajinska u-prava, bo v ponedeljek, 31. avgusta, v cerkvi M. B. Marcelliana v Tržiču nastopila organistka Iris Ca-ruana. Na sporedu bodo dela Gal-luppija, Clerambaulta. Bacha. Lan-glaina in Mendelssohna. Koncert bo ob 21. uri. V okviru koncertne sezone bo 7. septepibra v cerkvi v Foljarn nastopila organistka Maria Puieddu, zaključni koncert pa bo 14. septembra v gradeški baziliki, kjer bo igral gorički komorni ansambel, kot solist pa Hubert Bergant. Izleti Ženski iniciativni odbor za Goriško priredi v nedeljo, 13. septembra, enodnevni izlet v Kumrovec in Zgornjo Stubico. Cena izleta (vključen je prevoz, kosilo in turistični vodnik) znaša 23 tisoč lir. Prijav« sprejema Marta Merkuževa na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 vsak delavnik v dopoldanskem času, od 31. avgusta do vključno 6. septembra. f Čestitke MARIOTU KROŠLJU iz Jamelj za njegov 50. rojstni dan voščijo na mnoga srečna lela žena, sin, hči z družino in znanci. Kino Gorivu CORSO 18.00—22.00 »Quando la cop-pia scoppia*. E. Montesano in D. T)| Lszzbto VITTORIA 17.00—22.00 »Savana sej-vaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «L’urlo di Chen terrorizza anche l’occiden-te». PRINCIPE 18.00-22.00 »E tu vivrai nel terrore?* /Voiv» (.vriva in okolivn SOČA 18.00—20.00 «Peti mušketir*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Roža». Ameriški film. DESKLE 19.30 »Kdo to tam poje*. Jugoslovanski film. POHIŠTVO serijsko In po meri Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladliče: GORICA, Ul, Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno In moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE tri nJ K b GORICA, Korzo Italifa 76 tal. 81-032 PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Kulturni program ob Kraški oketi NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ V okviru letošnjih Kraških dni sc vrstijo kulturne prireditve. Na gornji sliki vidimo, kako si ljudje ogledujejo slovenske narodne noše v Kraškem muzeju v Repnu, na spodnji pa nastop mladinskega zbora Glasbene matice, ki je pod vodstvom Stojana Kureta v četrtek zvečer na dvorišču Kraškega muzeja zapel več slovenskih pesmi Ameriški dolar se nikakor še ni pomiril in je tudi ta teden nihal v mejah dobrih dveh odstotkov, ni pa presegel vrednosti 2,5 marke. Zlato je nihalo med 450 in 406 dolarji za unčo, torej v mejah šestih odstotkov. Ob padanju dolarja se je ta kovina sicer malo podražila, vendar ni več presegla vrednosti 420 dolarjev. Marka je zlezla na prvo mesto v okviru evropske valutne skupine, lira se je ohranila na polovici lestvice, na repu pa sta francoski in belgijski frank. Dobro sta se odrezala švicarski frank in avstrijski šiling. Dolar se je končno pomiril in ni več letel više od vrednosti 2.5 marke. Najvišjo vrednost je dosegel v torek, ko je veljal 1248 lir, 2,5 marke, 2,18 šv. franka in 230 jenov. Baje je vplivalo na ta podvig ustaljeno prepričanje operaterjev, da se obresti v dolarjih ne bodo še tako kmalu znižale. V četrtek je dolar veljal 1233 lir, 2,47 marke, 2,15 šv. franka in 230 jenov. Kaže, da se bo dolar ustalil nekje pod vrednostjo 2.5 marke. Te dni so se obresti v evro-dolarjih sukale med 18 in 19 odstotki. Podoba je, da misli federalna rezerva še dalje podpirati razmeroma visoke obresti. Tudi zaupanje povprečnega Američana v Reaganovo upravo je št- vedno veliko, še posebej po libijsko -ameriškem incidentu. Evropske valute so sicer nekoliko pridobile nasproti dolarju, razmerje med njimi pa : je malo spremenilo, tako da je zdaj po trdnosti na prvem mestu nemška marka, sledita ji holandski flo-rint in italijanska lira, na repu Dolar šibkejši, zlato po 414 dolarjev za unčo LJUBLJANSKO KULTURNO PISMO V Križankah - «Afriška iarovnija» ali bogastvo senegalske folklore Nastop senegalskega ansambla je priklical še največ publike - Deljena mnenja o nastopu mlade beograjske pianistke - Zanimive so nekatere številke: doslej 2500 prireditev in okoli dva milijona obiskov Devetindvajsete poletne kulturne prireditve v Križankah se približujejo koncu, vendar pa smo prav zadnje dni spremljali nekaj imenitnih prireditev, ki samo potrjujejo napovedi o pestrem in kvalitetnem programu,., privlačnem za vse ljubitelje kulture. Morda je nekoliko neprijetno presenetila vest o nenadni bolezni slovitega pariškega pianista Alexisa tVeissenberga, ki ga ni bilo v že zdavnaj razprodano dvorano Slovenske filharmonije, a njegov nastop s Chopinovimi skladbami še Vedno pričakujemo. Največ zanimanja in tudi odziva pri občinstvu je doživel Nacionalni ansambel Senegala in s svojim nastopom zaključil bogat folklorni festivalski spored. Ansambel je bil ustanovljen leta 1960, potem ko so ustanovitelji obiskali kakih dvesto vasi. dva tisoč pevcev in plesalcev ter posneli mnoge plese in glasbo. Tako so hoteli dobiti ansambel, ki bi predstavljal pravo vrednost in kulturno tradicijo svoje dežele. Pobudo za to je dal bivši predsednik Senegala Leopold Sedar Senghor (1906), ki je sicer tudi eden izmed znamenitih afriških pesnikov, ki pišejo v franCošči ni. Izbor njegove poezije v prevodu Aleša Bergerja je izšel v slovenščini v zbirki Lirika. Nastop Nacionalnega ansambla Senegala je privabil v poletno gledališče v Križankah blizu 2000 obiskovalcev. «Afriška čarovnija* -ritmi in barve Senegala, kot so naslovili svoj nastop, je pomenil hkrati profesionalno brezhiben, a ljudsko pristen prikaz dela kulturnega, etnološkega, muzikološke-ga, plesno-obrednega in folklornega izročila te dežele. Bržkone je spričo dramatsko zasnovanega in vsebinsko izrazitejšega obreda bila najzanimivejša točka Singal. ki pripoveduje, kako na vasi ob' obali darujejo prebivalci svetemu' totemu Singalu in se mu s tem zahvaljujejo za obilno leUuo. Puli., ki živi v istem gozdu, se boji Siugala jn je nanj ljuhosumeu. Nekemu lovcu ponud: čarobni ‘lok, da bi Siugala ustrelil. Lovec • to stori. Vaščani žalujejo za ubitim totemom, vendar jih stari modrijan prepriča, da se je duša njihovega totema že pomirila. V vasi zavlada veselje in normalno življenje se nadaljuje. Predstavitev vsebinsko najbolj Celostne točke večera je bila polna baletnih nians, čudovita v prepričljivi in mojstrsko odplesani smrti Siugala v interpretaciji odlične plesalke. Njen predsmrtni trepet, krč je izzval burne aplavze. Po plesih iz Spodnje Kazamanke, imenovanih Coumpo, ki se začenjajo v mesečini in trajajo vso noč, po lovskih plesih Balante, so a-krobati Peulhs iz vzhodnega Senegala v področju Fouta Djalona, ki žive kot nomadi, prikazali prave vratolomnosti; od lahkotne hoje po rokah, zvijanj telesa v vseh legah do prenašanja teže na različne dele telesa. Vse nastope so spremljali bobnarji s tam-tami, pravi afriški ritmi so dajali večeru očarljivo pristnost. Mladenke so v lepih, živobarvnih in slikovitih kostumih, v več kot pol nastopih so plesale zgoraj gole, pričarale tišji žensk' draž in čar, ki je značilen tudi za Afričanko. Njihov nastop je učinkovat skladno in estetsko. V medigrah so nastopili bodisi bobnarji ali pa godbeniki, tudi na nekaj tipičnih a-friških inštrumentih, kot na bala- fonu z 21 lesenimi tipkami, s fru-lo, na kori-inštrumentu na enaindvajset strun. V celoti je senegalski' Večer v Križankah izzvenel navdušujoče. Dodajmo še, da so v Ljubljani že gostovali leta 1970 in 1975. Sedaj so na turneji po ZDA in Evropi. V Jugoslavijo so prišli-s Finske in bodo tu imeli kar 19 nastopov. V Viteški dvorani Križank pa je s samostojnim, prvim recitalom v Ljubljani nastopila trinajstletna beograjska pianistka Nataša Velj-kovič. Za svoj zahteven nastop si je izbrala dela Scarlattija, Mozarta. Schuberta, Čajkovskega in Liszta. Bili smo na njenem nastopu in reči smemo, da ne moremo deliti mnenja kritike, ki je skoroda otroku med drugim očitala. da njena mladost ne more doživljati patetičnega razbolelega pozno romantičnega čustvovanja in da je v imenu muzikalne izraznosti dinamično cefrala in ob-teževala glasbene fraze ... Skratka Veljkovičeva naj bi igrala raje drugačen program, ki bi bolj ustrezal njenim letom; da hi s s\ ojimi izjemnimi sposobnostmi odlično predstavila primernejša glasbena dela. Vemo, da pianist poglablja svoje interpretacije in da le-to ni odvisno le od tehnične plati, marveč od celovitosti pianistove osebnosti, njegove človeške zrelosti in avtentičnosti. Namigi o tem, češ da bi otrok bil skoroda kriv, ker š' ni odraste!, so kajpada nesmiselni. Veljkovičeva ima namreč še dovolj časa, da bo doživljala svoj umetniški razvoj avtentično in osebnostno. Če ga je skušala z izborom programa celovečernega recitala «prehitetri, ga je bržda zato, ker mu je v tehničnem smislu že zdavnaj kos, in- terpretacije odraslosti pa menda ne bomo zahtevali od nje, vsaj zaenkrat še ne. V poletnem avditoriju je nastopil odlični brazilski kitarist Ser-gio Abreu z deli Purcella, J.S. Bacha, H.\V. Henzeja, F. Sora in Hectorja Villa-Lobosa. Njegov nastop prek ozvočenja ni bil najprimernejši za tako velik prostor, recital je pač komornega značaja. V Viteški dvorani pa so nastopili člani ^Gledališča odpora* iz Čila. Prebivajo in nastopajo zunaj domovine, predvsem v Franciji, igrajo pa v francoščini — leta 1973, se pravi od fašističnega prevrata v Čilu. Predstavili so «Vražje knjižice*, troje kratkih besedil sodobnega kolumbijskega pisca Enriqua Buenavcntu-re. Dela Učiteljica. Obdukcija in Orgija skušajo prikazati vzdušje represije in njenih posledic in bi jih lahko razumeli kot namig na resnične dogodke v diktatorskih režimih Južne Amerike. Plesalka Retilekha Dash je predstavila spored indijskih klasičnih plesov Odissi. in sicer enega od štirih osnovnih slogov indijskih klasičnih plesov. Ta je na stal na vzhodnih obalah Indije. Njen nastop je bil jubilejen, u-radno je bil zabeležen kot 2500. prireditev ljubljanskega Festivala v Ljubljani, se pravi predstav, k' so jih organizirali po letu 1953 in vključujejo vse nastope, tako v okviru poletnega festivala (spomnimo se jubilejnega tisočega nastopa z zagrebškim Ladom), kot abonmajske, iz ciklov in posamezno. Vse prireditve Festivala v Ljubljani si je doslej ogledalo o-krog 2 milijona obiskovalcev. MARIJAN ZLOBEC NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trsi Celovec Ziiricb Beograd 28. 8. 27. 8. 27. 8. 28. 8. Ameriški dolar 1215,— 17.20 2.15 38,19 Kanadski dolar 995.- 14,10 1.77 31.25 Nemška marka 493.- 692 — 86,95 1564,52 Holandski florint 4.3.— 621.50 78,34 1394,83 Belgijski Irank 27,- 33.90 5.32 93.60 Danska krona 155,— 219.- 27,75 492.49 Švedska krona 231,— 323,50 40,88 732,90 Norveška krona 198.- 278.- 35.12 623,86 Francoski frank 204,— 286,— 36.45 647,35 Italijanska lira — 1.38 1,72 3,12 Angleški funt 2230.— 31.46 3.96 71.56 Irski funt 1760,— 25.01 3.15 — Švicarski frank 566,— 803.— — 1795.19 Avstrijski šiling 70,- -—- 12.40 221.78 Japonski jen 5,— 7.30 0.93 16,o0 Avstralski dolar 1340,- — 2.42 43,45 Španska peseta 11,50 16,90 2.17 37.94 Portugalski eskudo 17- 23.50 3,25 — Jug. dinar; mali 27.50 38,— 5.30 — veliki 27.50 39.— 5.30 — Grška drahma 19,- 27,- pa sta že dolgo belgijski in francoski frank. Slednji si ni še opomogel po zadnjih političnih volitvah. Glede lire pravijo, da ne bo padla prenizko, ker je prišlo v avgustu več valute v Italijo kot je bilo pričakovati. Vsi pa se sprašujejo, kako bo z liro po septembrskih podražitvah. Zlato je kmalu po sredozemskem incidentu začelo padati in sicer najprej na 430 dolarjev, ta teden pa celo na 406 dolarjev. Pravijo, da se bo cena zlata še dolgo vrtela okrog 400 dolarjev, seveda z razmahom kakih 20 dolarjev več ali manj, torej naj bi zlato nihalo med 380 in 420 dolarji za unčo. Nekateri finančniki že namigujejo, da bi se dalo dolar navezati na to vrednost zlata, moral pa bi najbrž še nekoliko pridobiti nasproti marki (2.7 marke za dolar). Verjetno bo Reagan še počakal, preden bi povzel tako važen ukrep. V Milanu stane gram zlata 16.400 lir, gram platine 16.600 lir, gram srebra pa 360 lir. Japonski jen sledi v glavnem nihanju dolarja in velja že nekaj časa okrog 5,35 - 5,40 lire. Britanski funt je v ponedeljek poskočil na 2300 lir, v četrtek pa je veljal le 2264 lir. Zelo trdna sta bila švicarski frank in avstrijski šiling. (sr s) VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 27. 8. 1981 Sovjetski rubelj 300,- Pol jski zlot 2.50 Češka krona 37,- Madžarski forint , ,h rw4w. 26,— Romunski lej 25.— Bolgarski lev 430.- Turška lira ' ” "'"■'S.— DRAGOCEN F KOMNE 27. 8. Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 16.550 16.750 ZLATO London (unča)411,50 dol. 412,50 SREBRO Milan (kg) 361.400 369.700 PLATINA Milan (g) 16.650 16.950 Smrt velike francoske odrske umetnice PARIZ — Na Sinji obali je med svojim letnim počitkom umrla velika jrancoska odrska umetnica Valentine Tessier. Pred dnevi je slavila svoj 89. rojstni dan. Z njeno smrtjo odhaja ena zadnjih velikih figur francoskega gledališča iz prvih let našega stoletja. Valentine Tessier je bila najprej učenka, nato pa prijateljica velikih francoskih odrskih mojstrov. Jacquesa Copeauja in Louisa Juvela. Bili so to trije veliki odrski mojstri, nekakšne velike figure francoske komedije in to v času, ko je tComedie francaise» doživljala svojo vrhunsko veljavo, svojo veliko dobo. Valetine Tessier se je rodila v Parizu v avgustu 1892. Njena mati je bila Rusinja, oče pa Francoz. V odrsko umetniško življenje jo je vpeljal Paul Monet, to se pravi eden tistih velikih ljudi francoskega dramskega življenja, ki so v prvih letih našega stoletja dajali pečat francoskemu gledališkemu življenju in preko njega vsej tedanji gledališki stvarnosti v svetu. In vendar je Valentine Tessier še najbolj zaslovela v prvem letu po prvi svetovni vojni, /co je z izrednim uspehom igrala v delu «Le carosse du saint Sa-cramenU Prospera Merimeeja. Bil je to njen vrhunski uspeh, ki ji je odprl vrata v vse odrske hiše. Njen odrski lik, njen svetel obraz in pogled, skratka njem izredno sveža odrslca pojava, to je bila posebna značilnost francoskega gledališča tridesetih let. Po njej so se zgledovali mnogi francoski odrski ljudje, med leatere moramo prišteti tudi Marcela A-charda in Paula Geraldgja. Leta 1934 se je Valentine Tessier prvič preizkusila tudi v kinematografiji in sicer v filmu «Ma-dame Bovarv*, v katerem je igrala glavno vlogo. Delo je režiral Jean Renoir, ki je dvajset let pozneje pozval isto umetnico pred filmsko kamero, ko je. snemal prav tako znano delo «Frenche Cancam. Kako je b:,a Valentine Tessier cenena v Frpnciji, nam dokazuje destvo, da jo je francoska vlada odlikovala z naiviš;sm francoskim priznanjem, z Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Programi tretje TV mreže 19.55 30 let italijanske televizije 20.40 «11 franco tiratore* — m® 21.55 DNEVNIK 3 22.20 Beseda in slika JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.20 Poročila 17.25 Nogomet: Rijeka — Osijek 19.15 Mali brodolomci — film . Robinson Cruzoe je ena naj bolj romantičnih -in simp®; tičnih figur v literaturi, k' buri domišljijo mladih m tudi manj mladih bralcev že skoraj 200 let. Doslej F bilo že veliko najrazličnejših bolj in tudi mani uspešnih priredb in okrajšav m to neposredno po originali' Veiiko več pa je bilo Prl' redb, ki so original vzele /e za svoj okvir. Ni nakljucF-da je filmska industrija ze zelo zgodaj odkrila literarno predlogo Robinsona Crusoe-ja in dala publiki .vrsto ffinskih priredb. Tudi h"11 «Mali brodolomci* je neko vrste crobinsoniada*. s®-. prikazuje skupino otrok, ki se po brodolomu zateče na osamljen otok. Treba se J znajti, poiskati je treba vodo in hrano in zdržati toliko časa. da pride pomoč-To je — japonski barvni risani film, ki ga bodo predvajali danes proti večeru na ljubljanski TV. 20.10 Zlata ptica 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Povabilo revclverašu, *”■ 22.30 Modni utrinki 22.35 Beograd v pesmi in plesU 23.30 TV kažipot 23.50 Poročila Koper 16.00 Film — ponovitev 18.25 Nogomet: Hajduk — Beograd 19.00 Odprta meja — oddaja slovenščini 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK — Stičišč^ Dve minuti , . . ?■ 20.30 Mamljivi dragulj — film 22.00 TV DNEVNIK - Danes 22.10 Grdi ponoči — film Zagreb 18.25 Nogomet: Rijeka — Osijek 19.15 Beseda mladih 19.45 Poezija 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Julie - film ŠVICA 19.05 Izžrebanje loterije 19.20 Risanke . 20.40 «1 diavoli dello spartivento* — film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00,19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; Radijski mozaik: 8 10 Danes bomo govorili o... - Glasbene spremljave - Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; Poldnevniški razgledi: 11.30 Kulturne aktualnosti doma in v svetu - Izseljenski trenutek Kratek skeč; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; Popoldanski program: 14.10 Sobotno srečanje; 14.30 Otroški kotiček; 16.00 Portreti; 16.15 Zimzelene melodije; Razširjeni obzornik: 17.10 Poslušali boste - Letošnja revija «Primorska poje*: 18.00 «Carsolinae Eden reservae*; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.,.; 10.15 Orkester Herb Albert; 10.32 Glasba; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo: 11.15 Festivalbar; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje z .. . Lucianom; 15.36 LP tedna: '16.00 Veliki orkestri lahke glasbe: 1615 Glasba; 16.45 Borghesi: 17.00 Glasba: 17.30 Glasbeni vikend; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25. 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glaba po željah: 17.00 Sobotni piknik; 17.15 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00,14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00, 7.15 in 8 30 Glasbena kombinacija; 9.00 - 10.03 Vikend: 10.20 Srečanje z Or-nello Vanoni; 11.30 Dogodki in o-sebnosti med zgodovino in mitom; 12.03 Zimski vrt; 12.30 Radijska priredba; 13.20 Glasbeno - govorci program; 14.03 Koncert za huri* rista in orkester; 15.00 Nagrad110 tekmovanje; 17.03 Oddaja za avto mobiliste; 17.30 Glasba IrvUUP Berlina; 18.00 Glasbeni odm01’ 18 30 Objektiv Evropa; 19.15 Sr Čanje z jazz glasbo; 19.40 D1 na odru; 20.10 Ljubezenska zija; 20.25 Radijska priredba; 20-Glasbeni odmor; 21.00 Oddaj® . Silvano Pampanini; 21.30 Sigmund; 22.00 Radijska pn^ ba; 22.30 O človeku in z® c) veka; 23.03 Telefonski klic, RADIO Z 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, R-®S’ 12.30, 13.30,. H.30, 15.30, 16.30, UfJ 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - %■. Glasbeno prebujanje; 9.05 R®°| ska nadaljevanka; 9.32 -10.12 , Sina leta; 11.00 Lestvica LP; 14- , Radijska priredba; 13.41 Sound Track, glasba in kino; 15-00 dijska priredba; 15.37 Hit Para® » 16.32 Izžrebanje loterije: Glasbeni almanahi 1960-1980; !"• ’ 19.50 in 22 40 Stopimo korak za j: 20.05 Srečanje z gledalisce 20.50 Simfonični koncert. LJUBLJANA 7.30. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00. Vjr. 13.00, 15.00, 18.00, 20.00 P°rot *d-7.35 Vremensko poročilo za .P. morščake; 8.30 Iz naših spor®'d ’ 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9.08 nirski tednik; 9.30 Počitniško Fr, potovanje od strani do str®.' 10.05 Z radiom na poti; ll-O® jo amaterski zbori; 11.30 Pan. ma lahke glasbe; 12.05 ZaP°J‘. pesem; 12.20 Svetovna repori®, ' 13.40 Zapojte z nami; 13.10 L°\ la v ritmu; 13.30 Kmetijski •. sveti; 13.40 Veseli domači nap® . 14.00 Danes do 13. - Iz naših sp redov: 14.20 Zabavna 14.30 Priporočajo vam; 15.05 G bena panorama; 16.00 Dogodi . odmevi; 16.30 Zabavna 16.50 Radio danes, radio Ju 17.00 Vrtiljak: 18.05 Kulturna P norama; 19.00 škatlica z 8°°,zie 19.30 Iz dela Glasbene mlad1' Slovenije; 20.25 Zabavna 20.35 Mladi mostovi; 21.00 ni zabavni večer; 22.00 Za Pr no razvedrilo; 22.30 Oddaja a® u še izseljence: 23.00 Poročil® ' naših sporedov; 00.05 Lin cm ^ trinki; 00.10 Z lahkimi notami r domovini. primorski dnevnik kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. avgusta 1981 Nfl SVETOVNEM PRVENSTVU V STRAHOVI! Vzhodne Evropejke ostale v cestni vožnji praznih rok Zmagala je Ute Enzenzuer (ZRN) - Najboljša Italijanka Seghez-*ijeva šele na 27. mestu - Danes amaterji, jutri profesionalci ,^AGA — Na svetovnem kolesarjem prvenstvu v Strahovu so vče-faj podelili drugo zlato odličje. Pri-wrila si ga je Zahodna Nemka Ute *®enzuer, ki je s časom 1.30’02” Fva privozila na cilj 53,6 km dolge Pr°ge in osvojila naslov svetovne P^akinje v cestni vožnji. Tekmovanje je bilo vseskozi zelo “enačeno, saj so sodniki proglasili «iodno Nemko za zmagovalko še-e P° natančnem pregledu fotofiniša. Italija, ki je nastopila s pomlajeno , P°: ni mogla upati na boljšo uvrstitev. Zadovoljila je le petnajst-T( j1,® ■'■•niša Seghizzi, ki je kot prva 'Pujanka privozila na cilj in osvo- j . 27. mesto. »Bolje ni šlo,» je zvezni italijanski selektor Ma-,° Mal vi cini, ki ga ie nastop Itali-»nk nekoliko razočaral. Srebro je v včerajšnji cestni vož-j" osvojila Francozinja Jeannie 7°ngo, bron pa je pripadel Ameri-^Ki Connie Carpenter. Lestvica je bila ob koncu včerajš-Jega tekmovanja naslednja: I' Lite Enzenzuer (ZRN) ki je prevozila 53,6 km s časom 1.30’02’2 (poprečno hitrost: 35,720 km na ?' Fannie Longo (Fr.) • Connie Carpenter (ZDA) ’• Galina Cereva (SZ) • Tamara Poljakova (SZ) S- Beth Habetz (ZRN) Tatjana Kolesnikova (SZ) Nadežda Dubardina (SZ) ■ Maryan Berglund (Šve.) *• Alla Loukoutina (SZ) f. (z istim časom) £ Luisa Seghezzi (It.) po 2’47” ,»■ Adalberta Marcucetti (It.) 6’08” Maria Luisa Colombo (It.) 7’04” ! £ Donatella Camatta (It.) 7’04” ' S' Dorica Testori (It.) 7'12" ' Adriana AUverti (It.) 14'34” JtJanes bodo v Strahovu tekmovali ^aterji v cestni vožnji posamezni-Jv: Prevoziti bodo morali 187,6 km, le skupno 14 krogov. .tedanji svetovni prvak je v tej di-, ‘Plini Sovjet Sergej Suhoručenkov Okli danes na startu eden izmed ,:^Vn‘h favoritov. Sovjetski kolesar l.0*1, ni v najboljši formi, tako da , ga utegnili presenetiti Lang (Polj-Škoda (ČSSR) ali Ludwig *«tN)f mogoče pa celo rojaka Ba-'"^v in Kačirin. *oga današnje amaterske cestne tal* 6 za P°samezn‘ke bo izredno in j vna, predvsem pa zelo strma ^ dolga. Jugoslovani, ki so izpolnili priča-Jauja v ekipni cestni vožnji, ne bt?l° na visoke uvrstitve. Ropret, lončič, Bulič, Cuderman in Če-J so svoje že opravili, tako da k njihova morebitna dobra uvrstijo. Prijetno presenečenje. jJPljše možnosti imajo danes «az-Val-1*’ k' bodo v Strahovu tekmo-(jJ. z izkušenimi pa tudi_ nekate- Medtem pa vlada v Pragi že veliko zanimanje za nedeljsko cestno dirko profesionalcev. Sedanji svetovni prvak je tu Francoz Bernard Hinault, ki pa vzbuja že sedaj val polemik. Hinault ima namreč poškodovano koleno, pa je kljub temu najavil svoj nastop na svetovnem prvenstvu. V Prago je dopotoval živčen in nezadovoljen, predvsem zaradi trenutne odlične kondicije rojaka Duclos-Lassalleja, ki bi francoskemu kapetanu lahko odnesel prvo mesto. Polemike okrog Hi-naulta pa se zlepa ne bodo polegle, saj bo moral francoski kolesar dobiti zaradi kolena injekcije no-vokaina, ki bi lahko pozitivno vplivale na pregled antidopinga. Za to možnost se že ogrevajo ostale ekipe, med njimi tudi italijanska, ki ima ob odsotnosti Hinaulta resnične možnosti, da eden izmed njenih članov osvoji naslov svetovnega prvaka. Favorit je v taboru »azzurrov* predvsem Francesco Moser, vendar so tu še Saronni, Battaglin in Ba-ronchelli. Italijanski kolesarji so po mnenju selektorja Martinija odlično pripravljeni, pa tudi njihovo razpoloženje je v teh dneh res odlično. Skrbi jih le dolžina proge, ki bo tokrat precejšnja, kar 281 km. *lania - Pistolese - Varcse j"'*« - Brescia ,“ventus - Perugia toiUn ' £“mo v ttn - Pescara l*»?0 * * Crcmonese jjerino - Catanzaro .e*Rlana - Piša x »^benedet. - CagUari 2 - Inf«., v Inter • Lazi* X 2 v 70. min. D’Avanzo, v 78. min. Gulia, v 84. min. Vascotto iz enajstmetrovke. v 86. min. Gulia, v 90. min. Blažina. SODNIK: Maestroni iz Trsta. GLEDALCEV: 100 Maloštevilni gledalci, ki so se zbrali sinoči na proseškem pravokotniku, so videli pravo točo golov. V okviru «Racetovega memoriala* je namreč Kras z visokim 9:1 premagal skromno Aurisino, ki je po visokem porazu s Primorjem prva od osmih ekip, ki je matematično že izločena iz «Racetovega memoriala*. Aurisina mora namreč odigrati le eno tekmo z Vesno, ker pa je izgubila že dve tekmi z visoko razliko v golih, je praktično na zad njem mestu lestvice B skupine. I-zid sam zgovorno kaže, da je bila tekma, katero so ovirali močni sunki vetra, praktično samogovor ekipe Krasa. Ekipa zgoniško - repentabrske občine je prebila živi zid nasprotnika že v peti minuti igre z Ljubom Miličem in od tedaj dalje smo na igrišču videli dejansko eno samo enajsterico. Moštvo Aurisine. kot v o-tvoritveni tekmi s Primorjem, je dobesedno odpovedalo in enajsterica Kras* je pred koncem prvega dela igre, še dvakrat zatresla mrežo zmedenih nasprotnikov. V nadaljevanju, še preden se je kazalec ure premaknil za minuto, je Kras že vodil s 4:0. Od tedaj dalje so nogometaši Krasa z lahkoto dosegli še pet golov, medtem ko so bili gostje s protinapadom le enkrat uspešni. Visoka zmaga Krasa torej, ki pa je moral končati tekmo v desetih, zaradi izključitve srednjega napadalca Verka, ki je pri stanju 5:0 naredil prekršek nad branilcem Aurisine, zato ga je sodnik poslal predčasno v slačilnico. B. R. MOSKVA — V sovjetskem prvoligaškem nogometnem prvenstvu so uvedli posebno določilo, da bi spodbudili borbenost ekip. Vsako moštvo lahko brez posledic doseže namreč le devet izenačenih izidov, od desetega dalje pa ne prejme več za remi nobene točke. Prva sovjetska ekipa, ki je «pre izkusila* novi sistem na lastni koži, je Nerči iz Baku ja, ki je sicer dosegel proti močnemu moskovskemu Dinamu več kot zadovoljiv 2:2, ker Pa i*. bil to že deseti renačen izid Nefčija v tem prvenstyu, je .‘kipa ostala praznih rok. horja, ki je več let branil barve doberdobske Mladosti, M. Marsona, ki je v lanski sezoni nastopal v vrstah štandreške Juventine, ter s povratkom v ekipo vratarja Pe-tejana in branilca Devetaka, ki v lanski sezoni nista nastopala za nobeno ekipo. V zameno bi moral zapustiti enajsterico Sambo, ki naj bi prestopil k doberdobski Mladosti. Pogajanja so trenutno še v teku. Nakup Pahorja in Marsona ter prihod novega trenerja so še edine gotove spremembe v ekipi, čeprav je trener Marson zagotovil, da se vodstvo ekipe že več časa pogaja za nekatere druge nakupe, ki naj bi okrepili enajsterico, predvsem na sredini igrišča. V nadaljnjem delu pogovora je Marson še obrazložil program priprav na prihodnje prvenstvo. Po začetni fazi kondicijskih priprav naj bi sledila še tehnična priprava ekipe, v katero spadajo tudi nekatere prijateljske tekme. V načrtih sovodenjskega društva je tudi organizacija turnirja, ki naj bi bil 19. in 20. septembra in na katerem bi nastopale 4 ekipe. Po delnem razočaranju v lanskem prvenstvu, ko so se Sovodnje uvrstile na spodnji del lestvice, ie vodstvo ekipe sklenilo, da okrepi enajsterico, ki naj bi nastopala na letošnjem prvenstvu m upravičeno jurišala na višja mesta lestvice. Napad je ostal praktično neizpre-menjen, če izvzamemo morebitni odhod Samba. Butkovič, Šuligoj in Gomišček sestavljajo napad, ki si ga želi marsikatera ekipa in lahko spravi v težave vsako obrambo. Znatno se je okrepila obramba (ki .ie v lanski sezoni večkrat Dopustila) z nakupom nekaterih dobrih branilcev, tako da bi morala biti z napadom boljši del ekipe. Šibka točka ekipe, kot že v lanski sezoni, ostaja sredina igrišča. Vodstvo društva si prizadeva, da bi čimprej kupilo enega ali dva vezna igralca, ki bi tako rešila še tiste vrzeli, ki obstajajo v enajsterici. Če bo sovodenjskemu društvu uspelo z uspehom rešiti tudi ta nro-blem, potem bo optimizem, bodisi v krogih društva kot pri naviiačih, res upravičen. V NEDELJO V BAZOVICI Gurjenci proti ekipi Duljencev Poteklo .je skoro četrt stoletja, odkar so se zadnjič v Bazovici pomerili v nogometu stari in mladi. Prav tedanji generaciji se .je zahvaliti, če je danes šport v vasi tako živ in ploden, sa.i je prav ona postavila prve temelje za ponovno oživitev ŠD Zarja. Razlog za tako zanimanje je povsem logičen in upravičen, če pomislimo, da je takratni življenjski standard bil na nižji stopnii, kot .je današnji. Vaška shajališča pod Orehi, na Mezarju, pri farovžu, na kontradi, na Trmunu. na Vrhu, so bili najprikladnejši prostor za brcanje in obenem prava popoldanska nedeljska poslastica za vso vaško mladino, ki se je tam zadrževala in se zabavala pozno v noč. Občasno so tudi prirejali tekme, ki so bile zgolj antagonističnega značaja, kot že prej omenjeni stari - mladi, poročeni - samski ali Gurjenci - Dul.jenci, Letos se ta tradicija ponovno obnavlja, vendar v boljših pogojih kot pred dvema desetletjema. sa.i so medtem zgradili lastno nogometno igrišče in tudi drugih nogometnih rekvizitov danes ne pri-man ikuje. Med Gurjenci in Duljenci že od nekdaj obstaja hud »antagonizem*. Tokrat se bosta oba tabora pomerila prav v nogometu, najbolj priljubljeni vaški športni panogi z bogato nogometno tradicijo. Celotna vas se marljivo pripravlja na ta dogodek, ki bo v nedeljo. 30. avgusta, s pričetkom ob 17. uri na bazoviškem nogometnem igrišču. V nedeljo se bo torej marsikateri vaščan na igrišču ali izven njega pošteno nasmejal, a obenem se tudi z otožnostjo spomnil na lepe in tudi grenke trenutke, ki jih je sam v preteklosti preživel. BALINANJE Jutri v Doberdobu balinarski turnir V okviru občinskega praznika v Doberdobu bo domače balinarsko društvo Gradina pripravilo jutri mednarodni balinarski turnir za četverice, ki bo veljal ža občinski pokal. Poleg domače ekipe, bodo na turnirju sodelovale še ekipe iz Pr-vačine, Sela na Krasu, Kostanjevice, Mebla in Opatjega sela. Tekmovanje, ki se bo odvijalo na dveh stezah Peričeve gostilne, se bo pričelo ob 9. uri ter se bo nadaljevalo v popoldanskem času. ATLETIKA Na bližnjem kongresu mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki bo septembra v' Baden-Badnu (Zvezna republika Nemčija), bo delegacija organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu 1984 poročala o pripravah za to največjo športno prireditev v Jugoslaviji doslej. Delegacija bo pripravila posebno razstavo, predvajali pa bodo tudi film »Sarajevo gradi*. Člane MOK in športnih zvez bodo seznanili z možnostmi za prebivanje in olimpijska tekmovanja, delo novinarjev in prebivanjem obiskovalcev. Posebno mesto v poročilu pa bo pri- V TEKU NA MIUO Včeraj je bil na vrsti za rekord Sebastian Coe Izboljšal ga je za sekundo in 7 stotink BRUSELJ — Dvoboj med angleškima srednjeprogašema Stevom O-vettom in Sebastianom Coejem se nadaljuje. Po svetovnem rekordu v teku na 1 miljo, ki ga je na atletskem mitinku v Koblencu postavil pred nekaj dnevi Steve Ovett je Sebastian Coe včeraj zopet presenetil. V Bruslju je na memorialu »Van Damme* postavil nov svetovni rekord v teku na miljo s časom 3’47”33 in se tako oddolžil Ovettu za odvzem najboljše svetovne znamke na tej razdalji. Pred Koblencom je namreč odvzel Coe rekord Ovettu, ta ga .je postavil s časom 3;48"80, na mednarodnem atletskem mitingu aiimiiiliilllliiitiiitiiliiiiiiiliiiiiiMiiiiitiiiiiiMaiiiiiiii OBVESTILO Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.30. Vabljeni so tudi trenerji. v Zuerichu. V nekaj dneh, toliko jih je preteklo med enim mitingom in drugim, je rekord menjal kar trikrat lastnika. Dvoboj na tej razdalji med obema velikima tekačema, ki se sicer načrtno izogibata neposrednega spopada, bo kot nikoli prej zaživel na svetovnem a-tletskem pokalu v Rimu, kjer se bosta Angleža prvič srečala verjet-' no v obeh tekih na 800 in 1500 m. Drevi bo v Firencah na sporedu izredno zanimiva prijateljska nogometna tekma med domačo Fio-rentino in reprezentanco Argentme. V Rimu pa bo ooslovilni nastop rimskega nogometaša Francesca Rocca, ki je večkrat igral tudi za italijansko reprezentanco; primoran .je zapustiti aktivni šport, saj je bil v zadnjih petih letih kar petkrat operiran na kolenu. V njegovo čast se bosta torej spoprijeli Roma in brazilska ekipa Internacional Porto Alegre. iiimaiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiimiiiiitiiimtiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitttiiiiittitiiHiiiiiitiiimitiiiMiititiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiMiiiiiffiiiiiiiiiiitiiiiiiitii OSARKA NA TURNIRJU V SEŽANI Uspeh Borova in Sežancev V prvem večeru sta premagala Slovana in Puljanko padlo gradnji vseh olimpijskih objektov za 14. ZOI Sarajevo 84. Vse nove objekte gradijo v roku in v splošno zadovoljstvo vseh mednarodnih nadzornikov, ki so doslej obiskali Sarajevo. Predsednik organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger Sarajevo 84 Branko MiKUiič pa je obiskal gradbišče stadiona Koeevo. V pogovoru z graditelji je poudaril, da se morajo držati dogovorjenih rokov. Graditev objektov financirajo v največji meri iz lastnih sredstev, uresničenih s prihodki iz 'Marketinga. Gre za 90 odstotkov t viz-nih sredstev, zato se gradnja ne sme zavleči. Branko Mikulič je še dejal, da so v Bdsni in Hercegovini na vseh ravneh sprejeli organizacijo zimske olitnpiade kot priložnost, zaradi česar mora biti ta izjemen razvojni program uresničen v tem srednjeročnem obdobju, ker bi ln tako lahko uresničili pričakovane učinke. Vse objekte za ZOI Sarajevo 84 gradijo s sredstvi organizacijskega komiteja, mesta Sarajeva in republike Bosne in Hercegovine. Sarajevsko letališče na Butimiru bodo začeli prihodnje leto obnavljati, tako da bodo na njem lahko pristajala vsa letala. Po projektu bo imelo novo letališče namesto dosedanjih treh kar pet pozicij, zgradili pa bodo tudi novo letališko zgradbo z več kot 6 000 kvadratnimi metri površin. Vgradili bodo tudi nove signalne naprave ter posebne naprave za »slepo* pristajanje. Letališko stezo bodo podaljšali za 450 metrov, kar bo omogočilo pristajanje tudi najtežjih letal, kot so jum-bo - jet in podobni. Obnovitev in posodobitev sarajevskega letališča, ki bo veljala pol milijard dinarjev, bo predvidoma končana do začetka zimskih olimpijskih iger Sarajevo 84. .T O KOŠARKA Proti ekipi Pallacanestro TS Drevi bo Squibb nastopil v Trstu Borovo — Slovan Ljubljana 121:104 (58:56) BOROVO: Pečirko 31, Bandič 0, Kovačevič 4, Leko 8, Banjanin 7, Ilinič 8, Volodar 6, Joka 22, Pa-mučina 14, Matič 4, čurčič 0. TRENER: Djord.ievič. SLOVAN: Premrl 2, Plauzar 2, Mirt 5, Hudoklin 4, Jesenšek 8, Krušič 24, Šantel) 36, Milosavljevič 15, Šaraili.ia 25. TRENER: Drvarič. SEŽANA — Sinoči sta bili v sežanski športni palači prvi tekmi košarkarskega turnirja, ki ga prireja Kraški zidar iz Sežane v okviru občinskega praznika. V prvi tekmi sta igrali ekipi Ljubljanskega Slovana in pa Borova. Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, v drugem delu pa se je izkazala premoč Ljubljančanov ki so z lahkoto prevzeli vajeti igre v svoje roke in s Šanteljem, Šarai-lijo ter Milosavljevičem zadevali kot za Stavo nasprotnikov koš. Najboljši igralci so bili za Slovan, poleg omenjenih, še Krušič in Jesenšek. Za Borovo pa sta se najbolj izkazala Pečirko in Joka. Kraški ildar — Puljanka 105:69 (44:26) R P KRAŠKI ZIDAR: Novak 1,’ Meden 2, Brezec 27, Šutič 11. Dirič 2, Gvardjančič 4, Strnad 16. šekš 7, Jovanovič 0, Kobe 27, Davdo-lič 8. TRENER: Jurič. PULJANKA: Pozidak 2, Alvija-nič 2, Salatič 4, Petkovič 4, Vran-kovič 8, Mamut 15, Tovčenič 2, Šučič 3, Jadreško 1. Peharec 13, Derlevič 6, Begonja 7. Sežanski Kraški zidar je v drugi tekmi popolnoma nadvladal Puljanko. Skozi vso tekmo so namreč košarkarji iz Sežane igrali bolje od nasprotnika, bodisi v obrambi kot v napadu. Stalna o-bramba mož moža ie dobesedno zmedla košarkarje Pulianke. ki so Odbojkarski tečaj pri Banih Vsi tisti, ki so se prijavili za tečaj pri Banih preko lastnega društva s posebno prijavnico, naj se zberejo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 8.30 pri Banih. Tečaj bo potekal takole: 8.30 zbor trenerjev in tečajnikov, od 9.00 do 11.00 ‘‘utranji trening, od 11.00 do 12.30 programirani odmor, od 12.30 do 13,30 kosilo, od 13.30 do 15.00 programirani počitek, od 15.00 do 17.00 popoldanski trening, ob 17.30 odhod. se nemočno upirali Sežancem. Protinapadi, ki jih je vodil spretni Kobe, so se vedno dobro obrestovali. Pod košema pa se je izkazal Brezec. Zaradi velike borbenosti je treba pohvaliti Strnada. Požrtvovalno pa je vodil igro tudi Gvardjančič. O nasprotniku bi lahko rekli, da je igral zelo neorganizirano, zato je bil končni rezultat tako visok v korist Kraškega zidarja. VČERAJ V TRSTU Slovo od konzula Vlada Plečaša Včeraj dopoldne se je na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu delegacija Športnega združenja Bor poslovila od konzula Vlada Plečaša, ki odhaja po večletnem službovanju v Trstu na novo službeno mesto. Predsednik Bora arh. Mitja Race se je konzulu zahvalil za njegova prizadevanja pri ustvarjanju stikov med tržaškimi slovenskimi športniki in športniki v matični domovini ter mu je izročil ob tej priložnosti spominsko darilo. Konzul Vlado Plečaš se je v zahvali dotaknil tudi svojih osebnih stikov z zamejskimi športniki, pokazal globoko poznavanje naše tele-snokulturne problematike, obenem pa je delegaciji predstavil tudi svojega naslednika, konzula Aleksandra Nikoliča. TENIS Argentinec Jose Luis Clerc je po 25 zaporednih zmagah izgubil v prvem kolu teniškega turnirja v White Plainsu dvoboj s 16-letni Američanom Jimmyjem Brovvnom s 7:6, 6:2. Srečanje med Čehoslovakom Lend-lom in Američanom Mayottejem pa so pri rezultatu 6:3, 5:7 prekinili zaradi dežja. Drevi bo v Trstu v telovadnici na Monte Cengiu prijateljsko košarkarsko srečanje med ekipo Pall. Trieste in italijanskim prvakom Squibb. Za srečanje vlada veliko zanimanje, saj bosta za tržaške barve po vsej verjetnosti igrala komai dospela Američana Joe Cooper (22 let, 2,08 m, center) in Wi-ley Pečk (24 let, 2,02 m, krilo), poleg tega pa nastopa v moštvu Squibba cela vrsta odličnih košarkarjev. kot so Marzorati, Barivie-ra in Američan Flowers. TENIS Na mednarodnem teniškem turnirju »open* za veterane, ki bo od nedelje do 5. septembra v Opatiji, bo nastopilo več kot sto igralcev iz desetih evropskih ni ameriških držav. Nosilci skupine bodo Jugoslovan Milojkovič, Italijan De An-drea in Avstrijca Hamza in Jeli. SPLIT — Na mednarodnem atletskem troboju v Splitu je zmagala selekcija Pescare s 177 točkami (88 pri moških in 89 pri ženskah) pred Gorico s 130 točkami (68 in 62) in Splitom s 129 točkami (73 in 56). GAETA — V prvem dnevu mednarodnega turnirja v rokometu j« jugoslovanska ekipa Metkovič premagala Handball Fondi z rezultatom 22:9 (10:4), Asquafabia Gaeta pa odpravila vzhodnonemško moštvo Selb s 23:19 (10:8). NiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiirniiiniiiiiiiiiiiiiia ATLETIKA PO PRVEM DELU SEZONE V Številni adrievci na prvih mestih Ta uspeh je društvo doseglo kljub temu, da so mnogi tekmovalci prešli v višjo kategorijo Drugi del atletske sezone je že pred vrati, prej pa bomo pogledali še uvrstitve najmlajših atletov A-drie. Kljub temu, da je v letošnji sezoni precej atletov prešlo v višjo kategorijo in je zato letošnje leto prehodnega značaja (v smislu, da bo treba počakati leto ali dve, da bi spet zbrali večje število močnejših tekmovalcev v isti kategoriji) je društvu uspelo doseči zastavljeni cilj: ekipa dečkov se je z lahkoto uvrstila v deželno fazo kriter-ja, v državnem finalu pa so lonjer-sko društvo predstavljali kar trije atleti, kar je več kot kdajkoli po prej. Med dečki sta v peteraskoku ter v hoji na 4 km tekmovala Maks Viher, oziroma Alfred Zudek, v metu kroglice pa je med deklicami nastopila Kristina Sumberaz. Na pa krajinskem prvenstvu so adrievci o-svojili v raznih kategorijah sedem naslovov, na deželnem pa enega ter dve tretji mesti, vse to v najsta rejši kategoriji dečkov in deklic. Če preidemo k pregledu pokrajinskih lestvic, kjer so upoštevana vsa dosedanja tekmovanja, vključno če-tveroboj, najdemo med starejšimi dečki na prvem mestu Alfreda Zu-deka v hoji, njemu sledi na tretjem mestu peteroskoka Maks Viller, ki je poleg tega še na četrtem v disku, šestem v daljini ter devetem na 80 metrov in tako naš najuspešnejši tekmovalec. Med prvo deseterico se nato nahajata še Marko Saksida kot osmi na 300 m ter deveti na 80 m ovire in Karel Glavina, ki je na desetem mestu v metu kroglice. V B kategoriji sta na drugem mestu Rodolfo Madotto v višini ter O-mar Bachi v kroglici. Oba sta tudi četrta v metu krogle (Bachi) ter kroglice (Madotto). Njima sledi na petem mestu teka na 80 m ovire Daniela Giacomini, ki je poleg tega še šesti v višini, kot deseti pa je v metu krogle še Michele Ciak. V C kategoriji sta na prvih mestih Ivan Komar (daljina) ter Pavel Glavina (kroglica), kot drugi pa je še David Milano v daljini. Na četrtem mestu v kroglici se nahaja še Komar, medtem ko je Milano na petem (50 m) ter šestem v kroglici. Med najmlajšimi dečki kategorije C 1 pa je kot prvi v daljini Stefano Giacomini, ki je obenem tudi peti v kroglici, medtem ko je Peter Fon-tanot na drugem mestu meta kroglice. Med deklicami A kategorije pa je kot prva Kristina Sumberaz v kroglici. Ta atletinja je poleg tega še druga v metu diska ter sedma v daljini. Tanja Kakovič pa se je v hoji na 2 km nahaja na petem mestu, v teku na 1000 m pa je na 8. Med mlajšo B kategorijo pa je bila najuspešnejša Sandra Roveri z drugim mestom v daljini ter desetim v metu kroglice, V kategoriji C najdemo na drugem mestu Marizo Viller tako v metu kroglice kot na 600 m, medtem ko je v daljini tretja. Njej sledi Lara Milano s tretjim mestom na 600 m, četrtim v daljini ter petim v kroglici. končno pa se na sedmem mestu teka na 600 m nahaja še Klavdia Sponza. Med najm!ajš>mi kategorije C 1 pa je le Marinka Žerjal, s sedmim mestom teka na 50 m. Kar se tiče bodočih obveznosti, so v drugem delu na sporedu še deželna prvenstva štafet ter četvero-boja poleg deželnega kriterja, go‘o-vo najvažnejše tekmovanje pa bo državno prvenstvo UISP, na katerem bodo nastopili najboljši adrievci vseh kategorij, od kategorije C pa do mladincev in članov. Ne bomo se spuščali v možnosti naših tekmovalcev, vemo pa, da bodo vsi dali vse od sebe, da bi tudi ta drugi del letošnje sezone bil tako uspešen kot je bil prvi. R. F. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TR3T, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tet. (040) 7* 48 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno / 000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6 00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11*9374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 29. avgusta 1981 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 llufcljon* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglati Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 min) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300. sožaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juliiske krajine se naročajo pri ogiasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i i č!«n >Titli«nsk«tls*jj| |2«I«I»LJZTT 2v«z« časopisnih rluD Odgovorni urednik Goroijf Vete! jntuk.f »lozniko* fiegV^ GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Velike ugodnosti pri nakupu za devize Ob koncu turistične sezone bodo olajšav deležni samo Jugoslovani z deviznimi tekočimi računi Jugoslovanska gospodarska politika se cesto odloča za dokaj vratolomne skoke, zlasti takrat, ko skuša urejevati tržne razmere, ko torej skuša usklajevati ponudbo in povpraševanje. Tako je na primer v začetku letošnjega leta presenetila s popolno ukinitvijo potrošniških posojil za nekatere izdelke. Poslej na primer ni mogoče kupiti na up pohištva, avtomobilskih prikolic, določenih vrst gradbenega materiala in avtomobilov. Izdelkov torej, za katere so še pred dobrim letom veljala izredno ugodna posojila, saj je bilo treba prinesti na primer samo petino gotovine, vse ostalo pa so posodile banke. Ni presenetljivo, če so šli takrat vsi ti izdelki za med in če je bilo treba nanje čakati več mesecev ali celo več kot leto dni. Tak nakup se je kupcefb splačal, kaj ti inflacija je bila vedno vsaj še enkrat tolikšna, kot so bile visoke obresti za sposojen denar v banki. Popolna ukinitev posojil za te izdelke je prodajo postavila dobesedno na glavo. Tovarniška skladišča avtomobilov so na primer tako polna, da morajo tovarne svoje neprodane avtomobile parkirati kar že po okoliških travnikih. Tovarna avtomobilov v Novem mestu je na primer v prvem polletju letošnjega leta prodala vsega 950 avtomobilov, toliko, kolikor jih naredi v nekaj dneh. To seveda dokazuje tudi. kako močno je v kratkem času padla kupna moč prebivalcev, o čemer navsezadnje priča tudi skromno povečevanje dinarskih hranilnih vlog v bankah. Drug podoben zasuk je gospodarska politika naredila s tem, ko je zvezna vlada predpisala precej večje -drobnoprodajne davke za veliko število izdelkov. S tem je hotela napolniti državno proračunsko blagaino. Ker je istočasno glavno načelo te državne gospodarske politike zahteva, da je treba inflacijo zmanjšati v realne okvire, je bila zaradi povečanih drobnoprodajnih davkov zvezna vlada deležna hude kritike. Poznavalci so ji dokazovali, da je s takim davčnim ukrepom prva razplamtela inflacijo in da je precej kriva za več kot 40-od-stotno inflacijo v letošnjem letu. Podobno nepričakovano, in pri marsikaterem ekonomistu neodo-bravano potezo, je gospodarska politika potegnila pred nekaj dnevi, napovedovala pa jo je že dober mesec dni. Tistim kupcem, ki bodo kupili blago v trgovinah za devize od minulega tedna (i>rav-zaprav od minule srede, ko so trgovine, banke in tudi republiška ministrstva za finance dobila natančna tehnična navodila), ni treba plačevati zveznega temelj nega davka, kakor imenujejo tisti davek, ki ga od prodaje na drob no pobira država. V Jugoslaviji je namreč treba poleg tega davka plačevati še republiške in ob činske davke, ki pa so precej manjši kot zvezni. Vsaj po prvili napovedih zvezne vlade je bilo mogoče soditi, da hočejo na ta način doseči, da bodo pri nas predvsem tujci kupo vali več izdelkov, da bodo torej v Jugoslaviji pustili več deviz, kot sicer. Zdelo se je namreč, da bo ta predpis veljal samo za tujce in da bo to nekakšna dokaj izvirna pot za večji izvoz, kajti prodaja blaga, ki ga tujec za devize kupi pri nas in odpplje v tujino, ima enakovredne učinke, kot če bi to blago izvozili. Lahko bi celo rekli, da je izkupiček večji. Državi pri taki prodaji namreč ni treba poravnati posebnih izvoznih nagrad, ki jih dobivajo skorajda vsi izvozniki, proizvajalci pa pri taki prodaji dosežejo celo višje cene kot če bi izdelke izvozili. Zaradi takih blagodejnih učin kov podobno prodajo v marsika teri državi podpirajo, v Avstriji na primer dobi tujec, ki kupi kakšen izdelek in ga odpelje iz države, povrnjen poseben državni maloprodajni davek. Tako prodajo za tujce so torej v Jugoslaviji minulo sredo res uvedli v tistih trgovinah, ki imajo svoje menjal; niče. Tujec lahko marsikaj kupi precej ceneje brez posebnih zapletov, pokaže le potni list in z devizami plača, kar hoče kupiti. Vendar veljajo popusti samo za izdelke, ki so jih izdelale jugoslovanske tovarne. Tako je na primer mogoče pomivalni stroj za posodo kupiti za 25 odstotkov ce neje. Osebne avtomobile nižjega in srednjega razreda od 8 do 14 odstotkov ceneje, skoraj ves grad beni material, radiatorje, razna tovorna vozila, prikolice, številne stroje, barvne televizorje, termo akumulacijske peči, čolne in precej podobnih izdelkov pa za 17,4 odstotka ceneje. Za 4 do 8 odstotkov ceneje je moč kupiti dolgo vrsto izdelkov — od štedilni kov, pohištva, električnih apara tov do keramičnih izdelkov, lese nih plošč in pralnih praškov. Skratka: zelo malo je še izdelkov, ki jih ni mogoče kupiti brez po pustov. Popusti na primer ne veljajo za nekatere luksuzne izdelke. toda, kot toliko zveznih ukre pov. je tudi ta udaril napol v prazno. Večina turistov, katerim naj bi bili ti predpisi namerjeni, se je že vrnila z dopusta v Jugoslaviji. Ali bolje rečeno, ko se bo v trgovinah dodobra utekla ta prodaja, bo večina tujcev rgs že doma in od take prodaje ni pričakovati veliko, razen mogoče v Sloveniji, kjer je tudi sicer, ne le v glavni turistični sezoni, tujcev veliko. Toda, kdor si .je napoved o u-kinitvi davkov pri nakupu z devizami razlagal samo tako. je bil po objavi predpisa o taki prodaji presenečen. Takšen ugoden nakup resda velja za tujce, velja pa tudi za vse Jugoslovane, ki imajo na bančnih računih shranjene devize. Kdor s temi devizami kupuje te izde*ke, je deležen enakih u-godnosti kot tujec. Tuj denar je s tem dobil še večjo veljavo, kot pa že sicer ima zaradi razlik v inflacijskih stopnjah (dinar je izjemno močno pod udarcem inflacije. pri tujili trdnih valutah pa je inflacija celo neka'krat manjša kot pri dinarju). Za lastnike deviz je torej zdaj marsikateri izdelek cenejši, ’ ot če b: ga kupil z dinarji. Sicer pa se splača tistemu, ki je preračunljiv, že drobna, sicer prepovedana, špekulacija: na črni borbi kupi devize in /anje odšteje približno 10 odstotkov več kot veljajo po uradnem tečaju, devize nato naloži v banko in z njimi kupi kakšan izdelek, za katerega je zvezni prometni davek večji kot 10 odstotkov. S tem privarčuje nekaj denarja. Pri avtomobilih na primer 7 odstotkov, kar pa pomeni pri nakupu avtomobila srednjega razreda že več kot 10.000 dinarjev. Zdi se, da bo takih drobnih špe kulacij poslej obilo in da utegne črna borza z devizami še bolj cveteti. Zato se seveda zastavlja vprašanje, zakaj je država dovo lila tako prodaj, in kaj jo sili vanjo. Omeniti velja, da dela v tujini veliko Jugoslovanov, ki prinesejo domov precej deviz. Toda doslej so zdomci s temi devizami kupovali blago predvsem iz konsignacijskih skladišč ali pa so ga u-važali. Država od tega ni imela veliko, saj so se devize vračale tja, kjer so jih delavci zaslužili. Zato taka ugodna prodaja za devize lahko zdaj pospeši nakupe doma. Vendar so bili verjetno drugi vzroki pomembnejši. Država nujno rabi za odpiočevanje tujih posojil in za vzdrževanje zunanje likvidnosti precej deviz. Teh de viz pa je zelo veliko shranjenih v bankah, vendar po njih država ne more posegati, saj so v zasebni lastnini. Vrednost teh zasebnih deviznih hranilnih vlog že presega 8 milijard dolarjev (!). Samo v prvem polletju letošnjega leta s n na primer varčevalci shranili v slovenskih bankah za več kot 5 milijard dinariev deviz, (»rabili pa so le za nekaj več kot II milijarde dinarjev deviz. Če hočemo vsaj približno prikazati kaj ta denar pomeni, si moramo pomagati s primerjavo: ■■ prvem polletju je bil devizni prihodek (nakazan, v slovenske banke) od turistične dejavnosti 1.6 milijarde dinarjev. Torej je te devize zasebnih var čevalcev na nek način spraviti na dan, treba jih je začeti hitreje obračati, če hoče imeti država od tega kakšno korist (in seveda tudi banke, ki jim tolikšna vsota deviz povzroča precej težav). Očitno državo tako močno žeja po devizah, da je pristala celo na nekakšno legalizacijo črnega deviznega trga in da je spustila iz svojih rok precej dohodka, ki bi se sicer od davkov stekal v državni proračun. Pristala je torej tudi na to. da zdaj velja,v državi dvojno plačilno sredstvo: dinar in tuji denar, ter da je dinar pri tem celo manjvredno plačilno sredstvo. Na vse to je morala pfistati samo zaradi tega, ker gospodarstvo ne more izvoziti toliko, da bi zadostovalo za potrebe države. Skok, ki ga je napravila gospodarska politika. je sicer vratolomen, je pa bil zaradi sega tega nujen. JOŽE PETROVČIČ PRED 40 LETI $0 TUDI Nfl TEM KOŠČKU SLOVENSKE ZEMLJE POČILI STRELI Sežana praznuje svoj občinski praznik v znamenju uspehov in bodočih načrtov SEŽANA — V spomin na dan, ko je pred 40 leti na Sežanskem prvič odjeknil strel iz partizanske puške, prebivalci te kraške občine praznujejo svoj praznik. Tako so se včeraj na slavnostni seji zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine in številni gostje. Poleg predstavnikov skupščine in izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije so se seje udeležili tudi predstavniki jugoslovanske ljudske armade, predstavniki s Sežano pobratenih občin (med njimi je tudi SanfAmbrcgio iz Italije), predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti z vseh sosednjih in obalnih občin, v imenu zamejskih Slovencev pa je na slavnostni seji bil predsednik SKGZ Boris Race. Seje se je udeležil tudi generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Praktično ves teden v sežanski občini potekajo številne prireditve v počastitev občinskega praznika. Danes pa bedo uradno in slovesno predali namenu tudi nove prostore TOZD Sudest (HP Droga) v Gradišču, odprli novo poročno dvorano v Lipici ter otvorili lovsko kočo in odkrili spominsko ploščo borcem i-strskega odreda pri Obrovu. Tako kot je običaj, so na današnji slavnostni seji pregledali nekatere dosedanje dosežke v razvoju občine in se ozrli naprej. O tem je govoril predsednik sežanske skupščine Boris Bernetič, ki je poudaril, da sta bila stagnacija in nazadovanje, ki sta trla občino v petdesetih in šestdetesih letih in v minulem desetletju zaustavljena in celo premagana. Takoj po vojni je namreč v sežanski občini bilo 30.000 prebivalcev, število teh pa je do 1971. leta padlo na 23.000, nakar se je pričelo spet rahlo povečevati, tako da imajo zdaj v občini okrog 24.000 prebivalcev. Negativni, ocenjevalni tok se je torej obrnil, kar seveda ni posledica kakršnihkoli e motivnih nagibov, pač pa dejstev, da je ta prostor postal ponovno za nimiv in se začel gospodarsko in tudi drugače razvijati. ■Prvi pomembnejši premik v gospodarski dejavnosti se je začasno pokazal s sproščanjem maloobmejne trgovine, je dejal predsednik Bernetič. V tistem obdobju smo doživljali razmah tarciala (trgovin, gostiln, bencinskih servisov in podobnega). Vsekakor pomemben gospodarski impulz, ki jo imel določeno hibo. Nastajal je namreč enostransko in ne kot obojestransko vezana dejavnost.» Predsednik Bernetič je nato nadaljeval: «V pogojil), kjer živimo in delamo, je potrebno razvijati vse tiste gospodarske panog.e, ki imajo objektivne o-snove ter zagotavljajo družbi stabilnost, oziroma onemogočajo vplive. ki bi se lahko pojavljali z enostranskim razvojem gospodarstva. Pa vendar lahko ob oceni sedanje strukture gospodarskih panog v občini lahko ugotovimo, da smo dose- gli relativno ugodno stanje, je dejal Bernetič. Industrija tako v strukturi ustvarjenega dohodka zavzema 49 odstotkov, trgovina 16,8 odstotka, promet 13,7 odstotka, gradbeništvo 12,5 odstotka, gostinstvo 3,7 odstotka in kmetijstvo 0,5 odstotka. Predsednik Bernetič je spregovoril tudi o nadaljnji usodi Cimosa v Senožečah. »Kljub mnogim razpravam o kompleksni razrešitvi problemov Cimosa, ta še ni razrešen. Izhod je samo eden. in sicer pri dobitev za vse proizvodne tozde kvalitetne proizvodne programe, ki so tudi razvojno usmerjeni. Samo to je osnova, da pričnemo s polno paro proizvajati, ustvarjati dohodek, poravnati obveznosti. Vzporedno s tem pa bo treba iz kolektiva izločiti nepotrebno, neproizvodno delovno silo in ji najti delo v drugih kolektivih. Sicer pa, je dejal predsednik skupščine, lahko z vso odgovornostjo trdim, da je najdlje z najbolj konkretnimi predlogi za razrešitev problemov Cimosa prišel kolektiv tozda Cimos iz Senožeč. Pri iskanju rešitev je imel stalno podporo in sodelovanje družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. V čem je ta pra- va konkretnost? S skupnimi priza-df /anji se je ta kolektiv dokopal v prvi polovici tega leta do kvalitetnega razvojno-usmerjenega programa. Ta pa zajema nadaljevanje proizvodne kooperacije s Citroenom, ob tem nekatere dopolnilne programe Tomosa, če jih bo ta dal na razpolago. To je na del zmogljivosti, drugi del pa naj bi angažirali za proizvodnjo kmetijske mehanizacije, oziroma sestavnih delov. Če bi pri temeljnih organizacijah združenega dela, ki so v delovni organizaciji Cimos, imeli konkretno delovno storjenega toliko, kolikor ima naš tozd, bi bila dana možnost začetka dejanskega razreševanje začetnega in zapletena stanja v Cimosu.* V sežanski občini so v minulem pa tudi v tem srednjeročnem obdobju precej dosegli tudi na področju razvoja infrastrukture. Tako je bil zgrajen vodovod Divača - Lokev - Lipica, gre za nekaj desetmilijonsko investicijo. Zgrajena je bila veriga rezervoarjev od Ilirske Bistrice preko Kozine do Krvavega potoka, pravkar pa je v izgradnji najpomembnejši infrastrukturni objekt za sežansko občino, to je Brestoviški vodovod. Os sežanskem občinskem prazni- ku so podelili tudi občinske nagrade 28. avgust. Letos so jih dobili kolektiv TOZD Elektro Sežana za u-činkovito pomoč pri odpravljanju posledic naravne nesreče v Brkinih, Boris Jakulin za dosežene uspehe na področju gospodarstva, Tihomir Kovačič za uspešno družbenopolitično delo, Milena Kobal za prispevek pri razvoju kmetijstva, mladinska delovna brigada Srečko Kosovel za dosežene rezultate na zvezni mladinski akciji Suha krajina 81, Miloš Pegan za prispevek pri razvoju kmetijstva, Franc Pirjevec za u-činkovitost pri gradnji vodovodne infrastrukture v občini ter «Vojna pošta 1226» Ajdovščina za sodelovanje pri gradnji vodovoda Brestavice pri Komnu, Lipa Komen Sežana in «Vojna pošta 2249» z Reke za sodelovanje pri izgradnji infrastrukturnih objektov v Brkinih. Plakete Srečka Kosovela pa so dobili: Franc Šibelja - Jože za delo na področju memoarske literature, kulturno u-metniško društvo Franc Žiberna iz Povirja za aktivnost na dramskem področju, Jolka Milič za prevajalsko delovanje, Jasna Peršolja za delo pri vzgoji otrok na likovnem in raziskovalnem področju. DUŠAN GRČA Vojna se nadaljuje PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU SEDMEGA VRHA 0 ZAHODNI SAHARI Prizadevanja predsednika OAE Hrupa Moia za rešitev perečega čadskega vprašanja (Dopisnik Dela za Primorski dnevuik) NAIROBI — Vse bolj kaže. da utegne biti kenijski voditelj Daniel Arap Moi eden izmed najbolj aktivnih predsednikov OAE v nieni 18-letni zgodovini. Komaj se je bil včeraj poslovil od maroškega kralja Hasana H., ki je kot poslednji zapustil Nairobi po uspešnem za ključku sedmega vrha o Zahodni Sahari, ie je odprl drugi dolgoletni afriški dosje, to je čadski. S posebnim odposlancem čadskega predsednika Gukunija se je pogovarjal o čimprejšnjem začetku razreševanja čadskega vprašanja. Predsednik Moi je povedal, da je sekretariat OAE začel razpošiljati več afriškim državam pisma, v ka terih jih poziva, naj pošljejo v Čad mirovne sile, ki naj bi zamenjale usedanje tuje sile v deželi*, to je libijske, hkrati pa pomagale pri ustvarjanju in urjenju nacionalne čadske vojske, za zdaj razbite v več med sabo vojskujočih se frakcij. Vrhu tega je kenijski voditelj pozval mednarodno skupnost, naj NA POBUDO VIDEMSKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA VZPI-ANPI Čez teden dni v Čeneboli odkritje obeležij padlim VIDEM — Furlanski odbor VZP1 - ANP1 bo priredil ob sodelovanju občine v Čeneboli pri Fojdi (Ca-nebola di Faedis) in organizacij bivših bojevnikov v nedeljo 6. septembra slovesno odkritje dveh spominskih plošč, ki bodo na stopnišču pred farno cerkvijo in na pokopališču spominjali na domačine, ki so padli v dveh svetovnih vojnah, oziroma italijanske in slovenske partizane, ki so žrtvovali svoja življenja po okoliških hribih v 20 mesecih osvobodilnega boja. Pobuda videmskega VZPI - AN Pl spada v okvir večletne obveze počastitve spomina padlih, ki se tiče vseh padlih v osvobodilnem boju, ne glede na njihov jezik, narodnost. ideologijo in pripadnost tej ali drugi enoti. Na hribih, v krajih blizu Čcnebole, so namreč padli I-talijani in Slovenci, garibaldinci in pripadniki enot «Osoppo», Rusi in Nemci, ki so se bojevali za svobodo. Proslava 6. septembra se bo tako povezovala z drugimi, ko so bili odkriti spomeniki in spominska obeležja v Costalungi pri Fojdi. v Bombardirju pri Ahtenu (Attimis). v šentlenartu ter v Matajurju, v Štoblanku (Dreka), v Topolovem pri Grmaku, v Reziji in v Tarbilju. Slovesnosti se bo udeležil predsednik deželnega sveta Mario Colli, medobčinski predsednik SZDL Slovenije Vlado Uršič ter župan iz Fojde Romano Grirnaz. vojaške če-sti pa bo izkazala enota garnizije i'/ PPflJlflil VZPI - ANPI pripominja, da bo odkritje obeležij ob priložnosti «ben dimice*. to je praznika trgatve, ki ga že stoletja proslavljajo v Čeneboli. Pričakujejo, da bodo ob tej priložnosti prišli v Čenebolo gostje od vsepovsod, tudi iz Slovenije, ki je povezana z beneškimi Slovenci z vezmi simpatije, jezika in tradicij. Na proslavi bodo nastopili godba na pihala iz Povoletta ter oktet iz Kobarida pod vodstvom M. Bajta. Za jedačo v kioskih bodo poskrbele štiri poljske kuhinje ‘italijanske vojske. • . Zaklad Andree Dorie spel na suhem? BOSTON — Posebna ekipa potapljačev je včeraj potegnila na površje eno izmed dveh železnih blagajn italijanske prekooceanske ladje «Andrea Doria*. ki se je leta 1956 potopila v Atlantskem oceanu. Domnevajo, da ie v blagajni, ki se .je nahajala v globini osemdesetih metrov, za tri milijone dolarjev valute in draguljev. čimprej pomaga pri obnovi razdejanega čadskega gospodarstva. V pogovoru s posebnim odposlancem predsednika Gukunija. ministrom za delo Balamom, se je Moi zavzel za »takojšen korak v smeri organiziranja demokratičnih volitev, da bi lahko ustanovili reprezentativno vlado*. Resolucijo o razreševanju čad skega vprašanja so šteli za drugi veliki uspeh junijskega afriškega vrha v Nairobiju, po tistem, ko ie kralj Hasan H. privolil v referendum v Zahodni Sahari. Pred tem je namreč čadsko vprašan,je zaneslo precej razdora v afriške vrste, zlasti še. ko je libijska intervencija 4.009 mož pomagala predsedniku Gukuniju decembra lani streti devetmesečni odpor rivalskega obrambnega ministra Habreja in ko so napovedali združitev obeh dežel v enotno «džamahirijo». Vrsta držav v soseščini čada je dvignila preplah zavoljo libijskega ekspan zionizma* in terjala takojšen umik libijskih sil iz Čada. reševanje spora pa naj bi vrnili v afriški okvir. Po poprejšnjem sporazumu iz Lagosa so se namreč že dogovoril), naj bi v Čad prišle mirovne sile iz Benina, LR Konga in Gvineje, kar pa je preprečila libijska intervencija. Libija si je v Nairobiju prizadevala predvsem za to. da bi dobila naslednji, 19. afriških vrh. zato je sprožila več mirovnih pobud, med njimi iznenadno spravo z Marokom, hkrati pa napovedala, da je že začela umikati svoje čete iz Čada in da pristaja na prihod afriških mirovnih sil. Tako resolucija, ki so jo sprejeli o Čadu v Nairobiju. ne obsoja libijske vojaške navzočnosti. temveč prepušča čadski vladi pravico, da po prihodu afriških sil odloči o odhodu libijskih. Resolucija o Čadu z junijskega afriškega vrha v Nairobiju vsebuje tri točke: prvič, pomoč OAE pri obnovi dežele, drugič, pomoč afriških držav, prek mirovnih sil, pri ohranjanju miru in varnosti v Čadu. in tretjič, poziv vsem afriškim in drugim državam, naj prenehajo z vmešavanjem v notranje zadeve Čada. Zadnja točka je postala manj aktualna po Mitterrandovi volilni zmagi v Franciji, glede na to. da je prejšnji, Giscardov režim direktno podpiral Habreja proti predsedniku Gukuniju in si prizadeval za razdelitev vpliva v Čadu. Predvideno je bilo. naj bi prihod mirovnih sil, katerih sestavo naj bi določili pozneje po posvetih z afriškimi državami, finansirala Nigerija, ob sodelovanju z OZN. Čeprav so sprva menili, naj bi te sile prišle v Čad v kratkem roku do dveh mesecev, pa se ie očitno njihovo sestavljanje zavleklo. Kar aa zadeva svobodne volitve v Čadu, ie bilo sldenieno, naj bi jih organizirali do maja prihodnje leto. Toda tudi to zavisi od medafriškega dogovarjanja, saj naj bi volitve nadzorovali. poleg mirovnih sil, tudi opazovalci iz afriških držav. Kenijskemu voditelju Moi.iu so kot predsedniku OAE naročili na vrhu v Nairobiju. nai v čim krajšem času obišče Čad in se sezna ni z razmerami v razdejani deželi. Vzporedno z razreševanjem čadskega in zahodnosahai skega spora pa se je kenijski voditelj lotil tudi tretjega, ta čas pre.ikone poglavit- nega afriškega vprašanja, to je namibijskega, s tem ko je poslal zunanjega ministra Ouka. na čelu misije petih drugih afriških zunanjih ministrov, na turnejo po petih zahodnih državah iz tako imenovane kontaktne skupine o Namibiji. Ta misija vztraja, v skladu z resolucijo, ki so jo bili sprejeli na junijskem afriškem vrhu v Nairobiju, da je temelj za razreševanje namibijskega vprašanja resolucija 435 OZN, v nespremenjeni obliki. Kenijski zunanji minister ie med to turnejo ostro napadel južnoafriških vdor na jug Angole in terjal izključitev rasističnega režima v Pretorii iz OZN. Južnoafriško agresijo proti Angoli pa sta v Nairobiju najostreje obsodila tud: kenijski voditelj Moi ter nigerijski predsednik Shagari. Pred tem je angolski predsednik Dos Santos pozval kenijskega voditelja kot predsednika OAE, naj pomaga zaustaviti južnoafriško agresijo proti Angoli, katere namen da ie zavzeti del ozemlja na jugu dežela TIT DOBERŠEK TEHERAN - Medtem ko pretrg sajo Iran izredno budi nemiri >. gverilske akcije levičarskih gibanj* se ob meji z Irakom nadaljuje.’0 ostri spopadi. Iz Bagdada in Te'1®" rana poročajo, da so Iranci izv®0 li prejšnje dni letalski napad « mesto Mared in na mesto Basra, n jugu Iraka. Iraški topovi pa 50 streljali na iranske položaje okres Abadana, Ahvaza in Šagedana. »p padi so v teku tudi ob reki Arvanfl; Tako na severni kot na južni fron ^ sta obe strani imeli precejšnje 1Z‘ gube. Indijski zunanji minister Nar* sinha Rao je s tem v zvezi vcerai izjavil, da je štiričlanski komi ‘ neuvrščenih držav (Indija, Kub*. Zambija in PLO) vedno pripravljen* da obnovi misijo za preučevanj možnosti prekinitve oboroženeg spopada med .Iranom in Irakom, K se nadaljuje že leto dni. Komite * bo ponovno sestal septembra v Ne' Yorku ob priložnosti 36. zasedanj* generalne skupščine OZN. Medtem sta si Irak in Iran v te dneh zamenjala nekaj vojnih uj«1' nikov. Na sliki (telefoto AP): nne ujetniki, ki jih je Irak vrnil Ir*nU' je bilo tudi nekaj vojnih veterano'* ki so dalj časa že čakali na osvO" boditev. OSLO — Zahodnonemški kanci Helmut Schmidt je včeraj dopotoval na uradni obisk na No veško. V pogovorih s premiero*" gospo Gro Harlem Brundtland, J obravnaval zlasti dvostranska vpr* sanja med državama in položaj v Evropi. Zakaj gorijo italijanski gozdovi RIM — Italija bo še desetletja in desetletja občutila posledice ekološke katastrofe, ki je pred dnevi prizadela italijanske gozdne površine. Polotok Ar-gentario je eno samo pogorišče, ožgana rogovila dreves pa v opomin strmijo nad pogorišči od ligur-ske obale do sicilskih otokov. Mimo vseh polemik je na ustih vseh vprašanje — zakaj gorijo italijanski gozdovi? Za župana občine Monte Argentario Susanno A-gnelii ni nobenega dvoma: to je delo teroristov, ki hočejo na cenen način destabilizirati državo. Za druge namerno podtikajo požare ljudje. ki se kasneje za drag denar ponujajo kot »prostovoljci* pri gašenju, tretji spet trdijo, da so požari le rezultat gradbenih špekulacij. V vsakem primeru pa je kriv človek. V naši zemljepisni dolžini samovžigov dračja ni, v skoraj vseh primerih je torej človek tisti, ki namerno ali iz malomarnosti uničuje gozdove. Tega mnenja je tudi načelnik protipožarne gozdarske službe Giancarlo Calabri, ki pa skuša naprtiti krivdo predvsem malomarnosti ljudi, ki obiskujejo gozdove. Po njegovem so torej vsega krivi izletniki in turisti. Nedvomno je v tem precej desnice, a taka izjava skriva za sabo nevarne omejitve. Z eno besedo povedano, obstaja nevarnost, da bi dostop ljudi v gozdove omejili. Upravičeno lahko podvomimo, da je kdo iz malomarnosti zažgal gozd, potem ko je že gorelo sirom po Italiji. Med drugim se taki požari širijo točno določenega in omejenega kraja in ne izbruh' nejo na več koncih kot smo bili priča v teh d11®*’’ Vse tri hipoteze: o teroristih, gradbenih špekulacijah in o »prostovoljcih* imajo svoje osnove. Gozdu) požari so poleg ogromne materialne škode, ki |J* težko breme, za državo v gospodarskih težav**1, razgalile vso nesposobnost in nemoč državnega a' parata — kot nalašč torej za teroristične cilje d®j stabilizacije države. Prav tako lahko požar korist gradbenim špekulantom, a v precej manjši me*;1-saj zakon prepoveduje gradnje na območjih, ki so J’“ gozdni požari prizadeli. Glede »prostovoljcev* P8 J® odgovor težavnejši. Po trditvah očividcev se P*'aV prostovoljci pri gašenju požarov najbolj izkažejo-da bi bile take obtožbe neupravičene, a kaj ko s si ljudje tako različni. Po vsem tem pa je treba °' meniti še eno kategorijo ljudi, ki se tudi v mestm znašajo nad družbeno in zasebno lastnino. Nainert*1* vandalov v naši družbi imamo kar precej, da 0 lahko bili iz njihovih vrst sedanji požigalci italija*1' skih gozdov. Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami ;n široko izbiro pohištva. EM MOlll TRST Ul. Bolamonti 3 — telefon: 820766 Ul. Di Vittorio 12 — telefon. 813301 Zastopnik kuhinj 'M fcfe»monztuzzo