Pcsairezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 59.
v ima t poneaeuet, n. ura ia
Lein XI,IV.
~ VeJja po pošti: ~
Za ualo leio naprej . . & 26'— zn en raosoo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oololetno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	Ljub Mani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za eu meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejetnan meseCno „ 1-80
~ Sobotna izdaja: —=
za oolo Isto......U V—
za Hoinčijo oololetno . „ 9'— za osiaio Inozumstvo . ,, 12-—
r
f,Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 8/111.
Rokopisi »e ne vračajo; nefranklrana pisma ae ae = sprejemajo. — Uradniškega telefona štev. 74. =
=—~ Inserati:
Enotitolpua petltvrsta ('it. mm široka in 3 mm visoka ali ujo
prostor) za enkrat ... pu 2.1 v za dva- in večkrat . 15 „ pri večllli naroiali'1 primaren popust po dcQ"«ora
Enostolpna petltvrsta po 40 via.
Izhaja vsak dan lzv emšt nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
Upravništvo |e v Kopitarjevi allol št. 6. — Račun poštne Uranilntoe avstrijsko št. 24.797, ogrske «8.511, bonL-herc. št. 7503. — Dpravslškega tolelona št. 108,
■MM-tn
Oiicijozen glas.
V »Nuova Antologia« je italijanski vladni poslanec Mosca priobčil članek o garancijski postavi. V članku priznava in odobrava znano londonsko klavzulo in pravi, da papež nikakor ne sme dobiti večje avtoritete, ::e manj pa postati razsodnik v svetovnih sporih, ker bi to zelo škodilo in sicer najbolj Italiji. Vatikanska revija »Civilta cattcrtica« sedaj odgovarja na Moscovo vprašanje, ali ima kak smoter in ternacionalirati italijansko garancijsko postavo. Urednik »Civilta cattolica«, jezuit P. Ros si, take članke načelne važnosti pred priobčenjem navadno osebno predloži sv. očetu in zato ima ta odgovor ofici-jelen značaj. »Civilta« piše: »Mi si gotovo preko mere ne želimo dobiti nternaciona-lizacijo garancijske postave, ne samo zato, ker se tudi mednarodni dogovori izkazujejo kot malo trajni in gotovi, ampak tudi zato ne, ker ne odgovarja idejam sv. očeta, ki ni nikdar govoril o internacijonalizaciji in ker razun tega, kakor to priča kardinal državni tajnik, nima namena delati nepri-likc vladam, ampak ocl triurnfa enega čuta pravičnosti, ki naj bi se po njegovi želji v italijanskem ljudstvu vedno bolj razširjal v njegovem lastnem interesu, v zaupanju v Boga pričakuje primerne ureditve svojega položaja. Vendar se lotimo tega slučaja in ga preiščemo. Z internacijonalizacijo naj bi se doseglo, da zakon ni odvisen izključno od svojevoljnosti ene države in pa poroštvo, da več narodov skrbi za nedotakljivost tega zakona. Ali bi to zmanjšalo neodvisnost in žalilo čast italijanske države, kakor to trdi poslanec Mosca? Mi nismo tega mnenja. Mednarodna postava je rezultat sklepov raznih narodov, kakor je to pri pogodbah običajno. Tega se pa še ni slišalo, da mednarodne pegodbe zmanjšajo suverenost in neodvisnost držav. Kajti če ena država svojih dolžnosti ne izpolni in imajo ostale države pravico, da tisto državo pripravijo do izpolnitve njene dolžnosti, xe to nima posledice, da je tej državi kršena njena suverenost. Če bi z internacijonalizacijo garancijske postave za Italijo res nastala taka nevarnost, bi se to moglo zgoditi ali le po krivdi Italije, ki bi šla preko postave, ali pa po krivdi papeža, če bi jo zlorabil. Domneva, da bi kaj takega storil italijanski narod, bi sc znala uresničiti le tedaj, čc bi italijanski narod zataj:i svojo naravo, svojo tisočletno zgodovino in svoje življenske interese. Podobno velja o zlorabi od strani papeža. Toda Mosca pravi: »Kaj pa, če bi se druge
države postavile za sodnike med Italijo in apostolsko stolico glede izvrševanja garancijske postave?« Ali nc bi taka tuja kontrola kršila italijanske suverenosti v njenem cerkvenopolitičnem razmerju do sv. stolice? »Civilta« odgovori z vprašanjem: »Ali je res treba mednarodne postave, da tuje države nastopijo? Če bi danes nastali spori med Italijo in sv. stolico, ali tuje države ne bi imele pravice nastopiti?« »Naloga mednarodne garancijske postave bi bila čuvati papeževo suverenost in neodvisnost v izvrševanji! verske moči. Italijanska država pa sama po sebi nima pristojnosti in še manj ima avtoriteto v verskih vprašanjih in zato ne trpi nobene škode, kajti suverenosti ene države se ne more kršiti, dokler gre za predmete, ki niso podvrženi njeni pristojnosti in suverenosti.« Glavna zmota tiči v tem, da papeža smatrajo za varovanca ali mladoletnega, ki bi v slučaju internacionalizacije mesto enega varuha dobil teh več. Nasprotno bi tudi v slučaju internacionalizacije pri SDcrih papež moral ostati razsodnik. »To smo morali poudariti, ker internacionalizacije garancijsko postave ne smatramo za zadostno, da bi čuvala papeževo neodvisnost in svobodo, ampak da pokažemo, da se je Italija nima bati. Kajti ta »medalja« ima tudi drugo stran: »znali bi dobiti več navideznih garancij in več r e s n i č-n i h gospodarjev (veri padroni).«
Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko
z dne 8. marca 1916. 1., št. 8922, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem.
Neprestano močno povišanje, ki se opaža tako glede neposredne porabe sladkorja pri prebivalstvu, kakor pri porabi sladkorja v industrijah in obrtih, ki pode-luje sladkor, dalje velika potrebščina vojne uprave na sladkorju za namene konsuma in krmljenja, zahteva spričo znatnega nazadovanja izdelave sladkorja in zmanjšanja obstoječih zalog sladkorja, da se ukrenejo odredbe v namen, da se uredi promet in poraba sladkorja.
To ureditev je zasnoval ministrski ukaz z dne 4. marca 1916. 1., drž. zak. št. 61, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem.
V pojasnilo, oziroma v izvršitev tega ukaza se razglaša naslednje.
Obdačen sladkor se sme oddajati samo proti izkaznicam za sladkor ali proti prejemnicam.
Izkaznice za sladkor se upeljejo na Kranjskem
z 19. marcem 1916.
Do tega dneva se sme prodajati sladkor tudi brez izkaznice za sladkor, vendar se posameznemu kupcu v enem dnevu ne sme oddati večje množine sladkorja kot \'» kg. Radi prestopkov se kaznuje i prodajalec i kupec.
Pričenši z 19. marcem 1916 se sme neposrednim porabnikom oddajati sladkor samo proti veljavni izkaznici za sladkor, ki se glasi za dobo štirih tednov.
Delež za štiritedensko prodajno dobo se določa — upoštevaje poprečno uporabo sladkorja, kakor jo je ugotovilo 1 •. trgovinsko ministrstvo na podi? preračunov — na
1 kg
za eno osebo in za štiri tedne.
I. Oddaja sladkorja neposrednim porabnikom.
A. Kakšne so izkaznice za sladkor?
Izkaznice za sladkor se izdajajo uradno, veljajo za eno osebo in za štiritedensko dobo, ki je označena na izkaznici. Glase se na 1 kg sladkorja in imajo osem odrezkov po Vs kg sladkorja.
Izkaznice veljajo samo za Kranjsko deželo, so pa v tem upravnem ozemlju prenosne.
B. Izročitev izkaznic za sladkor.
Poslovalnice, ki jim bo poverjeno izročanje izkaznic za sladkor, bodo določila politična okrajna oblastva ter jih splošno objavila. Politična okrajna oblastva bodo določila tudi dneve in ure, kadar se bodo izdajale izkaznice za sladkor.
Izkaznice za sladkor se mejo dati samo osebam, ki se v njih gospodarstvu ne nahaja več kot 2Va kg sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo.
Kdor zahteva, da se mu izroči izkaznica za sladkor, mora pri poslovalnici, ki je določena za izročanje izkaznic:
a)	navesti število oseb, ki se oskrbujejo v gospodarstvu;
b)	pismeno izjaviti in s podpisom potrditi, da se v njegovem gospodarstvu ne nahaja več kot 2l/= kg za vsako v tem gospodarstvu oskrbovano osebo
Potrebne tiskovine za te izjave se dobe brezplačno pri oddajnih poslovalnicah.
Osebe, ki imajo v svojem gospodarstvu več kot 2Vs sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo, ne prejmejo nobene izkaznice za sladkor, dobe pa pravico do nje, čim se znižajo njih zaloge pod navedeno množino 2l/a kg.
Te osebe morajo pri naslednji oddaji izkaznic za sladkor podati izjavo, ki se zahteva za izročitev izkaznic za sladkor.
C. Prodaja sladkorja proti izkaznicam za sladkor.
Od 19. marca 1916 dalje se sme prodajati sladkor neposrednim porabnikom in ga smejo ti prejemati le, če se izroči veljavna izkaznica za sladkor, oziroma če se izroče primerni odrezki, ki sc v ta namen odreže-jo od izkaznice za sladkor.
Prodajalci morajo izkaznice za sladkor, oziroma njih odrezke shranili, ter jih oddati političnemu okrajnemu oblastvu, oziroma od tega določenemu mestu, kadar orosijo za prejemnice, ki so predpisane :■'. ' i- anje sladkorja.
D. Zamolčane zaloge zapadejo.
V	izjavah zamolčane zaloge zapadejo v prid državi.
II. Zavodi.
Osebe, ki imajo vso oskrbo v Jcveko-Ijubnih in dobrodelnih zavodih, v samostanih, vojaških zavodih, v učiliščih in odgo-jevališčih, v prisilnih delavnicah in jetnišni-cah, azilih itd,, ne dobe nobene izkaznice za sladkor.
Omenjeni zavodi smejo dobivati sladkor proti prejemnicam, ki jih izda politično okrajno oblastvo, oziroma od njega določeno mesto.
Določiti zavode, ki smejo dobivati sladkor proti prejemnicam, je naloženo političnim okrajnim oblastvom.
III.	Gostilniški in krčmarski obrati, peki
in slaščičarji itd.
1.	Krčinarji, gostilničarji in kavarnarji,
2.	peki, slaščičarji, kolačarji, mando-letarji in medarji smejo dobivati sladkor samo proti prejemnicam, ki jih izda politično okrajno oblastvo, oziroma od njega določeno mesto.
IV,	Izročanje prejemnic in spisovanje vpis-
nih knjig.
V	točkah II. in III. omenjena podjetja . in zavodi morajo prositi za prejemnice pri ; političnih okrajnih oblastvih, oziroma od
njih določenih mestih.
Prejemnice se izdajajo samo za take množine sladkorja, ki odgovarjajo potrebščini za največ osem tednov.
Prejemnice so neprenosne. Da se določi potreščina sladkorja, morajo v točkah II. in III. omenjeni obrati in zavodi:
a) dokazati svojo potrebščino s poslovnimi knjigami, zapiski, fakturami itd,;
S" "f	-g;.1"
Kako m se slikali v Gorici
Kakor sem vendar želel, enkrat zopet videti solnčno Gorico, mesto, stotisočkrat imenovano v sedanji vojni, mesto za ka-' tero se je prelilo že toliko krvi! Zato sem se zveselil, ko smo nekega dne dobili povelje, odriniti v Gorico.
Bilo jc nekako sredi novembra in trdna noč, ko smo od Kostanjevice sem primaširali v mesto.
Nastanili so nas v neki šoli. Izmučeni kot smo bili, smo seve hitro sladko po-spali. Za ogledovanje nisem imel časa in ne veselja, ker so me noge pošteno bolele.
Drugo jutro navsezgodaj se podam po mestu. V moje začudenje sem dobil v trgovinah vsega, kar si je srce poželelo. Dasiravno so granate eksplodirale tik za mestom, ni padla v mesto samo cel dan nobena. Po dolgem času sem spet enkrat postregel mojemu želodcu s stvarmi, ki jih že dolgo časa ni okusil.
Na potu domu me sreča moj prijatelj. Med pogovorom mi pokaže tudi svojo fotografijo in mi pove, da si človek tukaj tudi ta šport lahko privošči.
Seve nisem ugibal dolgo: nagovoril sem šc dva prijatelja in najdi, šli smo i Kdo bi si tega veselja ne privoščil, pa ne le sebi, tudi svojim dragim, S čim pa iih člo-
vek boj razveseli kot pa s sliko! Če že ne morejo videti svojega dragega v resnici, ga vidijo vsaj na sliki. Pa tudi mnogo pritajene samopridnosti tiči tukaj, kajti mnogi, ki je že dolgo tukaj, si je tekom časa prislužil nekaj, kar tako pristoja na junaških prsih, ali pa je mogoče kaj peterovo-glatega dobil pod vrat, s čimer se bo postavil pred svojimi znanci, čeprav samo na sliki, ki bo doma romala iz rok v roke in vzbujala seve povsod rešpekt in občudovanje.
In teh »častihlepnih« res ni bilo malo in fotograf, naš rojak g, Jerkič je bil res preobložen z delom; vendar mi je prijazni gospod obljubil, da mi zaželjeno že v par dneh izgotovi.
Drugo jutro me iz sladkega spanja zbudi nenavaden ropot in predno se dobro zdramim, sem bil že ves obsut s steklom, ker sem spal ravno pri oknu. Udarila je namreč granata na cesto pod našim stanovanjem. Čez par minut ji je sledila še druga in tretja, kar naprej. Seveda, to jutro ni bilo dnevnemu šaržu treba ljudi klicati kot navadno, ker pri tej, tako glasni budnici je bilo naenkrat vse »auf«. Radovedno smo kukali skozi okno, ko se je enkrat zdanilo — ker Lah je bil zgodaj pričel z delom, nekako ob 5. uri zjutraj. Kaj smo hoteli! Iti ven ni bilo nič boljše, ostati notri pa tudi ni bila šala, ker čc bi se kte-ra granat, ki so po vsem mestu treskale, posebno pa po tistem delu mesta, kjer smo bili mi, zmotila in nas zadela v polno, bi ne bil samo eden ali dva »hin«, temveč celi
oddelek podsut v razvalinah. Toda, ali je Lah tako slabo streljal ali smo mi imeli tako srečo, nobena ni zadela. Le opoldne, ko smo na dvorišču ravno odkosili, udari ena ravno v sredo, kjer je še par minut prej stala naša kuhinja, toda kuhinja in mi smo sc bili že razkropili.
Zanimivo je bilo gledati, ko je začelo mesto na več mestih goreti in kako so ne-ustašeni gasilci opravljali svoje nevarno delo. Celo mesto je bilo zavito v dim. Mislil sem, da bo konec sveta, tako je treskalo.
Krasno je bilo gledati, ko so obstreljevali grad. Kako so nekdaj znali zidati! Kajti granate so kar odskakovale od trdnega zidovja in le malo se je poznal učinek. Le škoda, da so nekatere zadele na streho in tako grad vseeno precej poškodovale.
To je bilo 18. novembra, ki ostane nepozaben vsakemu človeku, ki ga je preživel v Gorici! Nikdar ne prej in nc pozneje ni Lah tako divjal nad ubogo, nedolžno Gorico kot tisti dan!
Zvečer, ko je malo potihnilo, smo pobrali svoja šila in kopita in šli, kamor smo bili namenjeni. — Moj Bog, kako jc mesto izgledalo! Kak razloček med predvčerajšnjim večerom in današnjim! Povsod razvaline, po ccstah jame, da človek skoraj ni mogc] naprej. Povsod egiptovska tema, ker električna napeljava je bila razbita in v elegantnih hotelih kjer so se gospodje zabavali, so naenkrat vse žarnice ugasnile in ljudje so si morali pomatfati s svečami
kot v davnih časih ... V trafiki, kjer mi je včeraj še ljubka »signorina« postregla s tobakom, je mesto vrat zijala grda luknja. .. Vesel sem bil, ko je bilo mesto, moj prejšnji ideal, za mojim hrbtom.
Čez nekaj dni jo spet pririnemo v mesto. Bilo jc precej mirno, Prva moja pot je seveda bila k fotografu, ves radoveden, kako je izpal moj »erarični obraz«.
Hiša je bila videli še cela od zunaj, ko pa stopim noter zapazim omet po stopnicah. Slabo znamenje, si mislim in potrkam na vrata. Trkam, zvonim, a nič se ne gane! Fotograf je bil toliko pameten in jo je odkuril na drugo bolj varno mesto, kjer ni granat, posla pa dovolj.
Da se mi je moja nakana, predstaviti se mojim vsaj na sliki, ponesrečila, me ni malo jezilo; to mi šc omeniti ni treba. Zaklel sem se polentarju, da mu pošteno povrnem, ker mi je pokvaril moje veselje. In res sem že drugi dan tudi jaz pomagal, da smo Italijanu skazili veselje, da sc ni mogel tudi on dati slikati v Gorici. In še od mojih tovarišev sem jih slišal, ker sem jih pripravil ob denar. Moral sem jim povrniti denar, in tako sem trpel nc samo za-smeh od tovarišev, ki so mi zmiraj nagajali, kdaj bodo slike gotove, ampak tudi škodo na mošnji!
Tako se je žalostno končala zgodba našega slikanja. Pa kaj, vse sc pozabi, da sem le zdravo kožo odnesel!
Vid Ambrožič.
b) s pismeno izjavo potrditi, da njih zaloge ne presegajo potrebščine za osem tednov.
Da se olajša nakupovanje, se sme izdati tudi več prejemnic, ki se glase na dele priznane cele množine.
Prejemnice služijo samo za kontrolo porabe, niso torej nakaznice, ki se more ž njimi zahtevati dejanska dobava množine sladkorja, ki je na teh izkaznicah označena.
V točkah II. in III. imenovani obrati in zavodi morajo spisovati vpisne knjige, iz katerih mora biti razvidno vsakočasno stanje zaloge pričetkom vsakega meseca, prirastek tekom meseca in vir dobave.
Te vpisne knjige se morajo spisovati po vzorcu.ki se hkrati objavi v deželnem zakoniku.
Okrajna oblastva imajo pravico, vsak čas vpogledati te vpisne knjige, ter se bodo te pravice tudi v izdatni meri posluževala.
Kako dobivajo sladkor trgovci in prodajalci.
Osebe, ki v trgovskem prometu obrtno oddajajo sladkor, smejo, ako niso v e 1 e-t r ž c i, dobivati sladkor samo proti prejemnicam, ki jih izda politično okrajno obla-stvo, oziroma od njega določeno mesto.
Glede izdajanja prejemnic velja v točki IV. povedano.
Veletržci.toso tisti, ki so v obratnih dobah 1913 14 ali 1914/15 najmanj dva vagona sladkorja na mesec neposrednje kupovali in dobivali od tovarn za potrošni sladkor, smejo tudi v naprej kupovati in dobivati sladkor brez prejemnic.
Veletržci so podvrženi neposrednji kontroli in nadziranju sladkorne centrale.
Tudi trgovci in prodajalci morajo spisovati vpisne knjige; glede spisovanja teh knjig velja v točki IV. povedano.
VI. Kako dobivajo sladkor industrije in obrti, ki podelujejo sladkor?
Industrije in obrti za podelovanje sladkorja, kakor: izdelovalci sladkornega bla-
S[a, čokoladnega blaga, kanditov, marme-ad, konserv, likerjev, sadnih sokov itd., ki »o člani Osrednjega društva tovarnarjev za čokoladno in sladkorno blago na Avstro-Ogrskem, Državne zveze avstrijskih izdelovalcev špirituoz, likerjev in očeta ali Zveze avstrijskih izdelovalcev sadnih sokov in trgovcev, dobe sladkor s posredovanjem iladkorne centrale, pri kateri morajo neposrednje zglasiti svojo potrebščino. Prejemnic ne potrebujejo.
Industrije in obrti za podelovanje sladkorja, ki niso člani zgoraj omenjenih organizacij, morejo dobiti sladkor samo proti prejemnicam.
Glede zaprositve in izdajanja prejemnic in glede dolžnosti spisovanja vpisnih knjig, ▼eljajo za podjetja določila, ki so v točki IV. omenjena.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
C. kr, deželni predsednik: Baron Schwarz s. r.
Zlva&ni topniški hoji ob Soči.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11, marca. Uradno se razglaša:
Sovražni topniški ogenj je bil včeraj na primorskem bojišču živahnejši proti navadnim točkam. V odseku Doberdobske visoke planote so se razvili tudi boji z metalci min in z ročnimi granatami,
Dunaj, 12. marca. Uradno se razglaša:
Sovražno topništvo je pričelo živahno obstreljevati postojanko goriškega mostišča. južni del mesta Gorice in Dobrdobsko visoko planoto. Streljalo se je celo noč. Italijansko topništvo je tudi na koroški bojni črti živahnejše delovalo, posebno proti Lanzenboden, 3evernozahodno od Paulara. Boji pehote se niso nikjer razvili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo italijanskega generalnega štab^.
Rim, 9. marca. V gorovju je trajno slabo vreme, sovražnik poizkuša nam še pomnožiti neprilike. Povzročil je včeraj v odseku Lagacio (zgornji del doline Traven-ances) z granatami mogočne razstrelilne sile plazove v naših postojankah, ki niso po\zročili nobene škode. Kljub ojstremu letnemu času in sovražni zavratnosti vztrajajo naše čete drzno in veselo na svojem delovanju in se jim je v teh dneh posrečilo, da so naše zasedene črte v pustem odseku med prvim in drugim vrhom Tofana potisnili nekoliko naprej in da so nekoliko napredovale v dolini ob srednji Soči v odseku Zagora. Naše topništvo je obstreljevalo včeraj na celi bojni črti sovražno topništvo, razkropilo je sovražne čete, ki so utrjevale in je obstreljevalo uspešno rezerve in tabore lop.
Laške izmišljotine.
Dunaj, 12. marca. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Cadorna je privoščil svoji domišljiji minuli teden odmor. Italijanska uradna poročila, ki so večinoma beiežila. ua se ni nič zgodilo, niso javljala zmag. Zadnjn pretiranje gre še na račun minulega tedna.
Cadorna je poročal 2. marca, da je otvorila neka italijanska baterija, ki so jo drzno privedli v ugodnejšo postojanko, presenetljiv ogenj na naše lope in bivališča pri Podgori in jih je uspešno obstreljevala. To poročilo se moru resnici na ljubo v toliko popraviti, da so vzidali Italijani dva gorska topa v črto svoje pehote pred levim krilom utrdbe mostišča, o čemur sta nas poučila dva vojaka italijanskega pešpolka št, 28 že 29. februarja. Ko sta otvorila omenjena dva topova 2. marca ogenj na bivališča zahodnega roba Podgore, ne da bi imeli mi izgube, so, naši topovi razstrelili temelj navedenih dveh topov, ki potem nista več streljala.
Italijanske izmišljotine o zračnem napadu na Ljubljana
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča 11. t. m.: »Gazeta del Popolo« trdi, da znaša število žrtev italijanskega letalnega napada na Ljubljano po oficielnih avstrijskih poročilih 800, med njimi 2 častnika generalnega štaba. »Secolo« pa trdi, da se tisto laško bombno letalo, ki se je moralo izkrcati, prej povzročilo, da je padlo neko naše letalo z dvema častnikoma. Pred vsem se moramo čuditi, da je vidila »Gazeta del Popolo« taka »avstrijska oficiel-na poročila«, ki so ostala nam neznana. Ponesrečeni italijanski letalni polet na Ljubljano opisuje namreč le eno »avstrijsko uradno poročilo«, ki izrečno navaja, da italijanski polet ni uspel. Poluradno se je še poročalo, da so ubile bombe v Ljubljani enega dečka in da so ranili kosci bombe dva konja, ki sta stala vprežena in da je razbitih nekaj šip na cukrarni vsled zračnega pritisak. Drugih človeških žrtev ni bilo. Ravno tako ni res, da bi bili Italijani ob tem, kakor znano, za nje z velikimi izgubami zvezanem poletu kako naše letalo prisilili, da je padlo.
Devet laških vojakov zasuli plazovi.
Lugano, 11. marca, (K. u.) Snežen plaz je usmrtil med Val Terzognola (okraj Rovereto) in prelazom Barcole devet italijanskih vojakov.
Vojni kurat Gfovanizio ni ponesrečil. —
Inomost Pomotoma se je poročalo, da je zasul plaz vojnega kurata Giovani-zija.
Potopljen italijanski parnik.
Lugano. (K. u.) Laški listi poročajo iz Le Havre, da se je potopil 4983tonski parnik »Lusiana«.
Iz laške zbornice.
Curih. (K. u.) V seji laške zbornice 10. t. m. je naglašal minister Ciufelli, da se varčuje in da se previdno izdeluje strelivo v železniških delavnicah, Predsednik Mar-coru je prečital nato interpelacijo socialista Turatti na Salandro, če se res pogaja vlada, da se izvede izvenparlamentarna kriza. Salandra je takoj odgovoril in priporočal Turatiju, naj ne veruje neutemeljenim čenčam. Ko je zahteval nato Turati jasnejši odgovor, je izjavil Salandra: Zagotovim, da ministrstvo kaj ukrene šele po sklepu zbornice. Pri volitvi zborničnega podpredsednika je bil izvoljen kandidat vlade Ar-lotta s 145 glasovi, Gaulitierotti je združil 141 glasov.
Laške vojne stranke proti Salandri.
Lugano. Važni dogodki v zbornični seji v petek so pooostrili položaj med Salan-drom in vojnimi strankami, ki so se zato v četrtek temeljito posvetovali o položaju. Na posvetu je nadvladala nevolja proti vladi. Bissolatiju so naročili, naj obvesti Salandro, da se bodo borili proti vladi, če ne napove vojske Nemčiji in če ne pošlje'Sonnino na posvet četverosporazuma v Pariz. Takoj, ko so obvestili Salandro o sklepih posveta vojnih strank, je sklical ministrski svet, se predno je sprejel Bissolatija. Ministrski svet je sklenil, da ne določi še dneva, kdaj naj odpotuje Sonnino v Pariz in je tako odklonil tudi drugo važno zahtevo vojnih strank. Bissolati je vzel na znanje sklep ministrskega sklepa. Ker se je med tem govorilo med poslanci, da nameravajo vojne stranke prisiliti Salandro, naj izvede takoj krizo, je izzval socialist Turatti koncem seje izjavo Salandra, da. vlada v nobenih okolnostih ničesar ne ukrene pred strogo ustavnim glasovanjem po sklepu razprave o politiki vlade. Časopisje vojnih strank zato zelo napada Salandro in mu očita ne-hvaležnost, češ, da lani majnika ni tako naglašal ustavnosti, marveč je rekel, ker so mu vojne stranke po revoluciji ulice proti volji večine zopet poverile vladno krmilo. Zelo se opaža, ker je potoval senator Ga-roni v Turin, kjer pričakujejo baje tudi Gi-olittija. Giolittijevi pristaši podpirajo medtem neposredno Salandrovo vlado, ker je bil z njh pomočjo izvoljen z malo večino za zborničnega podpredsednika kandidat vlade Arlotta.
Esada Italija več ne plačuje.
Lugano. Italijanski državni upravitelj je nakazal 500.000 lir podpore iz Albanije izgnanim Italijanom. Italijansko podporo so Esadu ustavili i. marca.
Rim, 11. marca. (K. u.) Esad Topani je prišel zopet v Rim
20 km pred valono.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. marca. Uradno se razglaša:
Italijanske čete, ki so še ostale ob spodnjem teku reke Semeni, so se umaknile najhitrejše, ko so nekolikokrat • topovi ustrelile, ker smo grozili njih vzhodnemu krilu. Mimogrede so se ustavile ie na višinah severno od Feras, a so jih tudi kmalu izpraznile in se umaknile na južni breg Vojuze, ko to uničile prej vse prehode. V severni Albaniji in Črni gori je prejkoslej mirna
Dunaj, 12. marca. Uradno se razglaša:
Nič posebno važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hfifer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, U. marca. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Berlin, 12. marca. Veliki glavni stan:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Poveljnik italijanskega ekspedicijske-ga zbora v Albaniji je postavil močnejši oddelek (pehota in topništvo) ob spodnjem teku reke Semeni, da na eni strani obdrži stik z našimi bojnimi silami, na drugi strani pa trajno opazuje dohode, ki vodijo od severa in vzhoda iz smeri od Drača in Be-rata proti Valoni in da po možnosti zavleče naše prodiranje proti jugu. Oddelek se je postavil v utrjenih postojankah med Ferasom in obrežno nižino ob izlivu reke Semeni in sicer na južnem bregu; dalje severno in severovzhodno poslani poizvedovalni oddelki pa so prinesli poveljniku oddelka presenetljivo vest, da prodirajo avstrijske čete proti fronti in krilu postojanke Semeni iz smeri od Drača in Berata. Ni izključeno, da je poročilo o nadaljevanju ofenzive armade Kovesza vplivalo na nenaden prihod kralja Viktorja Emanuela v Rim.
Oddelek se je hitro umaknil proti naj-bližnjemu obrambnemu odseku, reki Vo-juzu. Tu je prišlo blizu Ferasa do spopada, vendar pa se je sovražnik po kratkem boju tudi tu moral umakniti; Italijani so šli na južni breg Vojuze. Naše čete so sledile.
Feras leži le 20 km od Valone; ker pa segajo laške utrdbe okoli 5 do 10 km severno in severnovzhodno od mesta, se skrajša razdalja na približno 10 do 15 km.
Kakor znano se je v laški zbornici z vladne mize izjavilo, da hoče Italija Valono držati za vsako ceno. Zato nas dogodki v južni Albaniji zelo zanimajo in poročilo o našem prodiranju čez reko Semeni proti Vojuzi, zadnji naravni utrdbi pred Valono, v Italiji — če bodo sploh kaj poročali — gotovo ne bo razveselilo duhove.
Naši nspehl v Albaniji
Vojni poročevalci poročajo iz velikega glavnega stana 11. t. m.: Od zadnjih poročil došlih iz Albanije so se c. in kr. poveljstvu prideljene čete znatno približale Valoni. Prodrle so iz Ljušne južno poti Ferasu. To mesto leži ob reki Semeni 30 km severno od Valone, kamor vodi primeroma dobra cesta. Takoj za Ferasom vodi cesta med lagunami, ki se raztegajo do morja in med gorami Malakastra. Italijanski zborni poveljnik Piacentini je poslal močan oddelek proti osredotočenemu pohodu Albancev na to vozno cestno zaporo, kjer so se ustavili Italijani Albancem, ki so jih vodili avstriski častniki, Unel se je kratek boj. Lahe so vrgli na pravo cestno zaporo severnovzhodno od Levani, ki se naslanja na gorovje Makastro, Neugodno za sovražnika je izpadel tudi drugi boj. Italijani so popustili nato po naravi odlikovano obrambno postojanko in so bežali proti svoji glavni postojanki za reko Vo-juza. Porušili so nato prehode čez reko Vojuzo. Med reko Vojuzo in pristaniščem Valono leže le še griči pri Panajiji.
Pred Valono.
Atene. Italijani ne nameravajo braniti zunanje črte Valone in se umakniti na notranji trdnjavski pas. Zunanji pas drži približno 3000 Srbov. Italijansko vojno vodstvo dobro ve, da ne more držati mesta nad 10 do 12 dni in se je pripravilo, da lahko zapusti hitro mesto.
* *8oritz»*.8
1 J>„. »
oSess/ant
Bolgarska za neodvisnost Albanije.
Sonja, 11, marca, (K, u,) Oficiozni »Echo de Bulgarie« piše: Ko so zavezniške čete prihajale v Albanijo, jih je albansko ljudstvo prisrčno pozdravljalo kot osvoboditelje iz dvojnega tujega jarma. Čeprav nihče ne ve, kakšen bo prihodnji zemljevid Evrope, vendar je želeti, da Albanci dosežejo svoj narodni ideal in neodvisno drža>-vo. Da zanetijo razpor med Bolgarijo in njenimi zavezniki, pravijo bolgarski sovražniki, da ima Bolgarija poželjenje po Adriji, kar bi spravilo v nevarnost albansko zemljo In neodvisnost. Ta vrsta intrig je že banalna. Radoslavov je na Dunaju izjavil in v sobranju ponovil: »Nismo Bolgari, ki bi hoteli preprečiti osvoboditev in neodvisnost Albanije.« Pritrjevanje k tej izjavi priča, da ima bolgarska javnost veliko samopre-magovanje in da hoče s sosedi živeti v miru. Albansko svobodo spravljajo v nevarnost samo oni, ki ne zarudečijo od sramote, ko se imenujejo paladine človeštva.
Pomorski bo] pri Varni ?
Bukarešt. Iz Konstance se poroča: Mimo Konstance se je peljalo 10. t. m. zjutraj več ruskih bojnih ladij proti Varni. Kmalu nato se je čulo živahno gromenje topov, ki je trajalo eno uro. Poroča se, da je šlo za boj ruskih ladij s sovražnimi in da je bilo potopljenih sedem ruskih bojnih ladij. Po nekem drugem poročilu so potopili Rusi več turških transportnih ladij. Končno se pa še govori, da so pričeli Rusi ob 5. popoldne obstreljevati Varno.
Sofija, 10. marca. (Kor. urad.) Uradno: Včeraj je zadela ruska torpedovka »Poročnik Puškin« južno od Varne na mino in se je potopila. Bolgarski vojaki so rešili od posadke 4 častnike in 11 mož.
XXX
Potopljena ladja je najbrže torpedni rušilec. Obsegala je 356 ton, vozila je z brzino 26 milj na uro; posadka je štela 67 mož. »Poročnika Puškina« so zgradili I. 1906.
Bolgarski car v Sofiji.
Solija, 11. marca. Car Ferdinand se je danes ponoči s posebnim vlakom pripeljal v Sofijo. Dopoldne je kralj sprejel ministrskega predsednika Radoslavova. Kralj je zdrav.
Vohunska razprava v Sofiji.
Sofija, (Kor. urad.) Bodoči teden se prične vohunska razprava pred vojnim sodiščem proti petim rusofilom, ki jih dolže, da so dobavili prejšnjemu ruskemu vojaškemu atašeju Jakovtovu zemljevide in načrte bolgarskih utrdb ob Črnem morju in da so vohunili zanj na Bosporu in v Carigradu. Obtoženi so tudi znani politiki, prejšnji sofijski župan Zelenogorov, dalje znani panslavist dr. Spisanevski in pisatelj Siljanov.
Bolgarsko posojilo.
Sofija, U. marca. Na koncu zadnje seje je finančni minister Tončev povedal, da misli Bolgarija najeti majhno in kratko posojilo.
Bolgarska cerkvenopolitična stremljenja.
Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Sofije: Vlada je sobranju predložila zakonski načrt, da naj se velika spominska cerkev, ki je doslej nosila ime ruskega svetnika Aleksandra Nevskega, odslej imenuje katedrala sv. Cirila in Metoda. Ta dva svetnika častijo pravoslavni in katoličani. Vlada svojo predlogo utemeljuje takole: Ta spominska cerkev naj bo za večne čase katedrala bolgarske narodne cerkve. Če se sprejme ta zakon, se bo pospešilo gibanje, ki hoče bolgarsko cerkev polagoma osvoboditi od ruskega vzora.
Novo bolgarsko ozemlje v nekdanji Srbiji.
Solija. Nova ozemlja so razdelili v 17 okrožij s 86 okraji, ki so: okrožje Požare-vac s 7 okraji, Njegotin s 5, Zaječar s 4, Čuprija s 5, Pirot s 4, Niš z 8, Vrana s 6, Skoplje s 4, Kumanovo s 4, Tetovo s 4, Štip s 6, Tikreš s 4, Bitolj s 6, Ohrid s 3, Prizren s 6, Priština s 4 in Odrin s 5 okra-zi, Justično ministrstvo je imenovalo v novem ozemlju 85 mirovnih sodišč, 17 okrožnih sodišč z ravno tolikimi zapori in tri prizivne sodne dvore.
Valone.
Sruija.
Vesti iz Belgrada.
Belgrad, 9. marca. Dosedanji predsednik belgrajskega odbora dr. Levaj jc odstopil. Ob tej priliki se mu je generalni gubernator zahvalil za njegovo dosedanje požrtvovalno delo, Predsedstvo odbora sprejme sedaj dr. Voja Veljkovič, bivši minister. V odbor so vstopili sledeči člani: Pavle Denič, bivši stavbni minister; Dragotin Godjevac, odvetnik; Mi-hajlo Popovič, ravnatelj državnih železnic; Živojin Peric, vseučiliščni profesor; Vasa J Antonič, vpokojeni polkovnik srbskega ge /I neralnega štaba in zunanji minister; Milan —JPavlovič, industrijalec in Dragotin Karau-lič, trgovec,
Imenovani gospodje tvorijo obenem tudi osrednje dobrodelno društvo za Srbijo, katero je pričelo včeraj s svojim delom pod vodstvom okrajnega poveljnika majorja Franza. Kot vojni svetnik je prideljen odboru poročnik Lohas. Novi odbor je bil pretekli torek predstavljen po okrajnem poveljniku generalnemu guvernerju Salis-Seewisu, njegovemu namestniku generalnemu majorju Babiču in sedanjemu poveljniku obmostja in mesta generalnemu majorju Rohni?. Novega predsednika je sprejel v posebni avdienci generalni guverner. — Svoječasno jc bilo kmeticam iz belgraj-skega okraja prepovedano prodajati moko, Ker so pa sedaj že posejali ječmen, pšenico, rž in oves, je ta prepoved odpravljena ter je sedaj zopet dovoljeno prodajati moko in žito. Prepoved velja le še za koruzo.
Smrtne obsodbe v Srbiji.
Sodišče okrajnega poveljstva v Gornjem Milanovcu je po prekem sodu obsodilo 28. februarja t. 1. na vislice kmeta Života Radoviča iz Ljubica, okraj Rudnik, zaradi hudodelstva umora, izvršenega s tem, da je 2. novembra 1915 ubil v Ljubiču dva avstrijska vojaka na ta način, da ju je tolkel po glavi. Ker niso imeli pri rokah vešal, so ga ustrelili. — Isto sodišče je obsodilo po prekem sodu na smrt dne 28, februarja bivšega srbskega vojaka Mila Ma-ksimoviča iz Bogdancev, okraj Užice in kmeta Ljubinka Sizoviča iz Gornje Gore, zaradi zločina proti državni oboroženi sili, ker se nista odzvala pozivu, da izročita orožje, ampak sta skrila orožje, strelivo in bombe v neki kolibi v okolici Kustuniča ter se nista hotela odzvati niti pozivu orož-niške patrulje. Zato sta bila dne 29. februarja ustreljena.
Razgovor s Pašičem.
Genf, 12. marca. Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil solrudniku lista »Ruskoe Slovo«, da je srbska armada, ki je štela 300.000 mož, izgubila v bojih 50 tisoč mož, pri umikanju v Albanijo pa 100 tisoč mož. Če ne bi Albanija napadla, bi Srbija ne bila uničena. Tudi če bi ententa pravočasno poslala pomoč, bi bilo drugače. Po vojski želi Srbija s svojimi sosedi živeti v miru. Končno je dejal Pašič, da je še negotovo, če bodo srbsko armado na Balkanu poslali na fronto.
Za Verdi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
3eriin, 11. marca. Veliki glavni stan:
Saški polki so z prav malimi izgubami zajurišali močno utrjene postojanke v gozdovih zahodno m južno od Ville sux Bois (20 km severozahodno od Reimsa) v sivini 1400 m in globočini okoli 1 km. Ujeli smo neranjenih: 12 častnikov in 775 mož in zaplenili 1 revolverski top, 5 strojnih pušk in 13 metalcev min.
Na zahodnem bregu Moze smo izpraznili zadnje točke, ki so jih še držali Francozi v gozdih Corbeaux in Cumieres; močni sovražni protinapadi, ld so jih poizkušali proti južnemu robu gozdov in nemškim postojankam dalje zahodno, so se zadušili v našem obrambnem ognju.
Na vzhodnem bregu je došlo do zelo živahnega artilerijskega delovanja, posebno severno od Brasa, zahodno od vasi okoli utrdbe Vaux in na več točkah na ravnini Woevrc. Odločilnih pehotnih bojev ni bilo, le ponoči smo krvavo odbili osamljeni francoski napad na vas Blanzee.
Od naših obrambnih topov zadeto je padlo francosko letalo med obojestranske črte jugozahodno od Chateau-Sahsie in zgorelo. Posadka je mrtva.
Vrhovno vojno vodstvo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. marca. Veliki glavni stan:
Uspešno smo razstreljevali severnovzhodno od Neuville in smo zasedli udr-tine.
Zahodno od Moze se je trudil sovražnik med velikimi izgubami s popolnoma neuspešnimi napadi na naše nove postojanke. Na višinah vzhodno od reke in na planoti Woevre so se omejili boji na manj ali bolj ljute topniške boje,
V poročilih 29. februarja in 4. marca objavljeno število na ujetnikih in na plenu v času, odkar so se pričeli razvijati dogodki v ozemlju Moze, se je povišalo medtem: neranjenih ujetnikov 430 častnikov, 26.042 mož, pien 139 topov, 41 težkih topov, 232 strojnic.
Kljub ponovnim napadom se ni posrečilo Francozom tudi včeraj pri Ober-septu, da bi se zopet ustalili v svoji prejšnji postojanki, Krvavo smo jih odbili.
Vrhovno vojno vodstvo.
Rnmanijs.
Rumunija in Rusija.
Budimpešta, 11, marca. »Az Est« poroča iz Bukarešta: V zadnjem času je en-tentino časopisje, posebno italijansko in francosko, širilo tendenčne vesti, da bo Rusija odstopila Besarabijo Rumuniji, sama pa se odškodovala z Galicijo in Buko-vino. Sedaj pa prinašajo besarabski listi izjave besarabskih poslancev in poslanec Lepicki izjavlja, da mu je Sazonov naročil poudariti, da nikdar ne more biti govora o odstopu Besarabije.
Rumunska politika v francoski luči,
Pariz, 11. marca, »Temp« piše o ru-munski politiki in Filipescujevem potovanju na Rusko. Vse kaže, da more biti rumunska politika nevtralnosti le neko prehodno stanje, dočim se akcija pripravlja. Rumunija hoče zadati odločilen udarec; čaka, da ji dogodki prinesejo priliko. Jonescuju in Filipescuuj bi bilo ljubše, če bi vlada z odločno intervencijo to prej povzročila. Bratianu pa rajše čaka. Zdi se, da zbornična večina in opozicija razen nekaterih osamljenih politikov soglasno sodi, da bo za Rumunijo odločilna ura, ko bodo zavezniki začeli ofenzivo proti Bolgariji, Rusi pa proti Bukovini,
Švedsko poslaništvo v Rumuniji.
Bukarešt, 10. marca. (Kor, ur.) »Uni-versul« izve, da je švedska vlada sklenila švedskega poslanika na Dunaju obenem poveriti s švedskim zastopstvom v Buka-reštu.
Rektor Stere.
Bukarešt, 11. marca. Včeraj je voditelj moldavskih liberalcev, Stere, bivši rektor vseučilišča v Jassyju, zapustil svojo domovino in se preselil v Švico, »Ziua« piše: ^ si tisti, ki so pazljivo zasledovali naš političen razvoj zadnjega časa, ne morejo dvomiti, da je odstop rektorja Stcreja samo nov korak, s katerim se vlada bliža ententi. Stere s svojimi protiententinimi stremljenji je bil prijateljem entente že dolgo trn v peti. Žrtvovali so ga sedaj vladajočemu razpoloženju. O bodočih dogodkih ne more biti več nobenega dvoma.
Rumunsko žito.
Braila, 9. marca. Od srede januarja je Po železnici in Donavi šlo iz dežeie okoli '0.000 vagonov raznega žita.
Oficijozni »Vittoriul« piše, da izvozna prepoved ovsa nc zadene Avstriji prodanega ovsa.
C—1	rr—r—s j—......—-
im.r.r. J 1.-««-,*. r.-^.^S	Lv^-t
^& -u h d 5 c« l U t/ v I! C 9. g
& ira rai czi cz^
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 11. marca ob 3. uri popoldne. (Kor. urad.) Nemci so prodrli severno od Aisne. Včeraj so prej obstreljevali več ur naše postojanke med Troyon in Berry-au-Bac. Pri Ville-aux-Bois so napadli prednji kot naše črte pri gozdu Buttes. Sovražnika smo vrgli po zelo živahnem boju na severnozahodnem krilu in iz zahodnega dela gozda, katerega se je polastil.
Zahodno od Moze so napadli Nemci ponoči močno naše jarke južnovzhodno od Bethincourta. Jarki se raztezajo tam ob cesti iz Bethincourta v Chattancourt, S takoj izvedenim protinapadom smo zopet popolnoma zasedli nek važen zvezni jarek, v katerega so vdrli.
Sovražnik je podvojil svoje napore med vasjo in višino utrdbe Vaux. Celo noč se je obstreljevalo z veliko ljutostjo. Navali pehote so se pomnožili proti vasi, ki leži v razvalinah. Sovražnik se je polastil nekaterih hiš vzhodno od cerkve, vsi njegovi napori so se pa izjalovili proti zahodnemu delu vasi, ki jo še vedno držimo. Napadi Nemcev na višino utrdbe so nekoliko napredovali na klancu, a izjalovili so se v našem ognju vsi njih poizkusi, da pridejo do žičnih ograj pred utrdbo.
Na planoti Woevre ljuto obstreljevanje od Eix do Moulainville.
V Loreni je povzročil ogenj našega topništva težko škodo nemškim utrdbam pri Embermemt.
Baterije so zelo delovale v Vogezih v dolini Thur in vzhodno od Thanna,
Zadnji dogodki . , .
Pierre Renaudel piše v »Humanite« (z dne 5. t. m.): V vasici Douaumont, kjer se križajo granate obeh strank iz vseh smeri, kjer odmeva surovi bojni krik napadalcev in napadencev, se vrše morebiti zadnji dogodki, ki bodo prinesli narodom mir. Da, mir, kajti za seboj imamo že 19 vojnih mesecev, tisoče in zopet tisoče mrtvecev je nakopičenih na obeh straneh, beda in trpljenje je zadelo milijone mož, žena in otrok. Vsak čuti, da s tem mora biti konec, več mogoče s trajnim strahom kot s krvavim metežem. Na obeh straneh so sc temeljito pripravili. Čim dlje se pride v še vedno trajajočem boju za Verdun, tembolj čuti nasprotnik, da tudi le trenoten poraz na odločilni točki lahko povzroči odločitev, ki bo nato neizprosno udarila nad tistega, ki bo podlegel.
Parižani obupali nad Verdunom.
Basel. Tukajšnji »Anzeiger« poroča, da Nemci očividno z ojačenimi silami nastopajo proti Verdunu. Pariški listi opozarjajo, da so pomanjkljive z Verdunom železniške zveze in nevarne. Nemci pridobivajo vedno bolj na prostoru in so pridobili že 360 km\ Henri Beranger izjavlja v Petit Midi«, d,a zdaj ne gre za to, da
Francozi zmagajo, marveč potrebno je, da se prepelje sedanja črta v tisto, ki bo končno ostala. Če se to nc doseže, je Verdun izgubljen.
Proti nagobčniku francoskim časopisom.
Frankobrod, »Frankfurter Ztg,« poroča iz Pariza: Poslanec Meuniers je vložil v zbornici zakonski načrt, po katerem sc odvzame komisiji prepovedati časopise in odvesti časnikare in stavce v preiskovalni zapor.
Bavarski vojni minister o verdunski bitki.
V finančnem odseku bavarske zbornice c izjavil bavarski vojni minister baron pl. Kresz o bitki pri Verdunu: Vojaški položaj je skozi in skozi popolnoma zadovoljiv. Boji pri Verdunu so taki, da se morajo več časa razvijati. Mirno se lahko zaupa daljnim razvojem dogodkov. Premotiti nas ne smejo manjši neuspehi. Dosedanji uspehi se seveda nio dosegli brez žrtev, a močno pretirane so govorice, češ da je izgubljena ena bavarska divizija.
Kriza med francosko vojaško in civilno oblastjo.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Pariza: V Franciji je nastala zelo težavna politična in vojaška kriza. Ne gre za osebnosti, marveč za načelne diference med civilno in vojaško oblastjo. Značilno je, ker je izjavila armadna komisija zbornice soglasno in demonstrativno največje zaupanje Clemenceauu, katerega list jc ukorila cenzura.
Francoski generali poslali vojne poročevalce v Pariz.
GenL S francoske bojne črte so poslali v Pariz na posebno željo višjega poveljstva poročevalce francoskih in nevtralnih časopisov.
Strašna železniška nesreča v Franciji, —
7 mrtvih in 50 ranjencev.
Pariz, 12. marca. (K. u.) Vsled megle je zavozil na progi Brest-Chartres pri La Loupe v minuli noči brzovlak v nek tovorni vlak. Poškodovana sta dva voza, mrtvih je 7 in ranjenih do 50 oseb.
Pariška trgovska konferenca.
Haag, 11. marca. »Niewe Rott. Cou-rant« poroča, da so londonski liberalni krogi zadovoljni, da bo pariška trgovska konferenca samo posvetovalnega značaja in da se nobena vlada ne bo vezala glede svoje bodoče trgovske politike.
Pozivi Belgijcev pod orožje.
Kasg. Belgijski kralj je pozval pod orožje letnik 1916. Vpoklicani so 1. 1879 rojeni Belgijci, ki bivajo v nezasedenih delih Belgije in v ptujini.
Angleški lordi hudi na vlado radi nemških zračnih napadov.
London, (Kor. ur.) V zgornji zbornici je pozival 9. t. m. lord Montagu vlado, naj ustanovi zračni urad zato, da se zopet doseže prejšnje vodstvo v zrakoplovstvu na bojni črti v Franciji in na Flanclerskem, Škandal je, tako je rekel, da je še vedno pripravljenih preveč avtomobilov za štabne častnika, dasi zaloga motorjev ne zadošča potrebi angleških letal. Grade naj se krepka letala, težki obrambni topovi in zrakoplovi. Žalostno je bilo gledati, ko meseca septembra v Londonu izstreljene krogle na Zeppelinovce niso višje letele ko najvišje 5000 čevljev ali 2000 čevljev pod Zeppelinovcem. V zraku se moramo dobro oborožiti, da napademo industrijske okraje v Nemčiji. Slabo tolažbo nudi običajna uradna formula, da se ni povzročila nobena vojaška škoda.
Anglija ustavila podporo svojim državljanom v Avstriji.
Dunaj. Angleška vlada je podpirala dozdaj svoje nepremožne državljane v Avstriji potom ameriškega poslaništva z mesečno podporo 50 do 90 kron. Anglija je pa zdaj ustavila podporo in izjavila, naj se podajo tisti Angleži, ki se nahajajo v Avstriji brez sredstev, v tabore interniranih.
vojsko s Portugalsko.
Sestava koalicijske vlade na Portugalskem.
Lizbona, 11, marca, (K, u.) V seji kongresa, ki se ga je udeležil predsednik republike in diplomati sporazuma, je izjavil zunanji minister, da je rabila nemške ladje dežela in Anglija, ki je zahtevala to temeljem zveze. Minister je prečital nemško noto in pristavil, da jo ne bodo pretehta-vali radi njenih nenavadnih izrazov. Ministrski predsednik je naznanil, da ponuja vlada predsedniku ljudovlade odstop v svrho ministrstva iz vseh strank. Prosil je pooblastil za ukrepe povod, vojske. Predlog se je sprejel soglasno. Vsi voditelji strank so naglašali, da hočejo podpirati vlado. Kongres je sklenil, da se ustanovi narodno ministrstvo. Končno je pozval predsednik kongresa navzoče in diploma-tične zastopnike sporazuma, naj pozdravijo »verdunske junake«*
Nemški diplomati odpotovali s Portugalskega v Madrid.
Lizbona, 11. marca. (K. u.) Agence Havas«: Nemški diplomati so odpotovali proti Madridu.
Poziv portugalskih mornariških rezerv.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« poroča: Portugalska vlada je pozvala pod orožje mornariške rezerve.
Portugalski poslanik pri Sonninu.
Rim, 11. marca. (K. u.) Portugalski poslanik se je posvetoval danes s Sonninom.
Lahi o portugalski vojski.
Lugano. Laško časopisje brez vsakega političnega komentarja beleži vojsko s Portugalsko. Značilno je, da v Italiji priznavajo popolno nevarnost portugalske armade.
Španska in Portugalska,
Milan, 11. marca. (K. u.) »Corriere della Sera« pravi, da sc vojska s Portugalsko ne bo opazila izvzemši tistih 75 zaplenjenih nemških ladij ne v Evropi in ne v kolonijah. Pač pa dela močna struja na Španskem na to, naj anektira Španska Portugalsko. Sicer pa Španska ve, da bi,, če tudi anektira Portugalsko, le s težavo se držala in da četverosporazuin še lahko ščiti Portugalsko.
Francoze skrbi Danska radi Portugala.
Geni. »Action Francaise« izraža boja* zen, da preplaši vojna napoved Portugalski predvsem Dansko, ki bo v bodoče še bolj boječe čuvala svojo nevtralnost. Značilno je, ker se je napovedala vojska Portugalski v času, ko zboruje skandinavski kongres,
Umerila in KMlja.
Nemčija in Združene države.
New York, 13. marca. (Kor. ur.) »Asso-ziated Press« poroča iz Washingtona: Državni tajnik Lansing je izjavil, da je prečital priloge nemške spomenice, a da noče zdaj povedati, kako sodi o njih. V državnem oddelku se je izjavilo, se poroča dalje, da predlože najbrže izvirnik instrukcije angleške admiralitete Angliji, da poda protiizjavo, predno podvzamejo Združene države nadaljne korake.
Wilson se bo še pogajal.
»Frankfurter Ztg.« javlja 9. t, m. iz New Yorka: Glasovanje o vožnji Ameri-kancev na oboroženih trgovskih ladjah nima odločilne važnosti, ker so Wilsonovi pristaši, ki so se zatekli k parlamentarni taktiki, mnogo članov prisilili, da so glasovali po želji predsednika. \Vilson se je bal, da bo zbornica naravnost jasno in točno glasovala o prvotni resoluciji, kar bi po-menjalo, da se njegovo politiko odklanja. Sedaj pa je učinek ta, da bo Wilson za enkrat vodil še vsa pogajanja o podmorskih zadevah.
Wilson bo vprašal Angleško,
Amsterdam, 11. marca. (K. u.) Kakor poroča nek tukajšnji list, »Associated Press« potrjuje, da bo Wilson, predno odgovori na nemško spomenico, Angleško vprašal za vse podrobnosti v navodilih, katere se je dalo oboroženim trgovskim la-dijam,
Rotterdam, 11. marca. Nizozemski listi javljajo: V poučenih krogih sodijo, da do skrajnosti ne pride. Vendar je položaj še vedno napet.
Angleške ladje pod ameriško zastavo.
Berlin, 11. marca. Wolff poroča: Neko curiško pismo poroča, da tamkaj posamezne angleške paroplovne. družbe javno razglašajo po plakatih, na katerih je natiskana velika ameriška zastava, da ladje vozijo pod nevtralno ameriško zastavo,
Umerile cele v MeiilKf.
Združene države poslale kazensko ekspe« diciio v Mehiko.
Washhgton, 13. marca. (K. u.) Več listov poroča, da je odrinila v Mehiko kazenska ekspedicija. Vojni urad ni izdal o tem nikakega obvestila. Na mejo so poslali takoj 3 konjeniške polke. Vojni tajnik je izjavil, da gre mehikonski ekspediciji obrambni značaj.
Kaznovanje roparskih čet.
Washington, 11. marca. (Kor. urad.) Ameriške čete so dobile povelje, naj prekoračijo mejo Mehike, da kaznujejo roparske čete,
Carranza obžaluje.
Carranza je izrazil svoje obžalovanje radi dogodka v Columbusu.
Razprava v kongresu.
Berlin, 11. marca. (Kor. ur.) Zaslop* nik Wolffovega urada v Washingtonu brzojavlja: Mehikansko vprašanje je prišlo v kongresu včeraj na vrsto. Senator Fall iz Nove Mehike je sporočil, da je pripravil resolucijo, ki pooblašča vlado, da najame armado 500.000 mož za posredovanje v Mehiki. Republikanski poslanec Mondell je v reprezentančni zbornici napadel Wil-sonovo mehikansko politik*.
vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. marca. Uradno sc razglaša:
Nič posebno važnega.
Dunaj, 11. marca. Uradno sc razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. marca. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Berlin, 12. marca. Veliki glavni stan:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 10. marca. (K. u.) Naši po-fzvedovalci so razkropili ob zgornji Stripi vzhodno od vasi Kozlov (18 km zahodno od Tarnopola) sovražne ?traže in so ujele več sovražnikov. Sovražnik je izvedel z znatnimi silami protinapad, a ga je vrglo naše topništvo z velikimi izgubami.
Z BESARABSKE BOJNE ČRTE.
Černovice. V več krajih za rusko bojno Črto v Besarabiji in na Podoijskem razsaja kolera. Posebno divja v Presekaneny, blizu rumunske besarabske meje.
GALIŠKIH TALNIKOV RUSI NE POŠILJAJO VEČ V SIBIRIJO.
Bukarešt. (K. u.) V Kijevu se je ukazalo, naj ne pošiljajo več gaiiških talnikov v Sibirijo. To so odredili tudi v drugih notranjih gubernijah.
NAMESTNIK RUSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Kodaui. Car je imenoval notranjega ministra Hvostova za namestnika ministrskega predsednika Sturmerja.
Turčije v vojski.

ški
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 12. marca. (K. u.) glavni stan.
Iraška bojna črta.
Došlo ni nobeno poročilo, ki bi bi'o važno.
Kavkaško bojišče.
Praske med poizvedovalnimi oddelki v nekaterih odsekih.
Dardanelska bojna črta.
Neki sovražni monitor je izstrelil nekaj granat proti Tekeburnu, nato se je umaknil. Bombe sta metali dve sovražni letali na transporte, ki so se nahajali v Akaba Bay. Vse bombe so padle v vodo.
Iz turškega državnega zbora.
Carigrad, 12. marca. (K. u.) Senat je odobril brez razprave splošen carinski tarif.
Carigrad, 13. marca. (K. u.) V zbornici se je prečital danes cesarski dekret, ki obvešča v smislu ustave, da sc zaključi zasedanje parlamenta.
Nemiri v Kairu.
Bern, 13. marca. (K. u.) »Temps« poroča: 800 egiptovskih rezervistov jezdecev na velblodih je demonstriralo tri ure pred sultanovo palačo, ne da bi nastopila policija. Drugo jutro so se podali demonstranti s svojimi pritožbami k ministrskemu predsedniku, a jih je napadlo 20 angleških konjenikov baje brez povelja in so streljali nanje. Ranili so jih 8.
Splošna mobilizacija v Egiptu.
Budimpešta. Mednarodna brzojavna agentura poroča iz Bukarešta: Iz Lyona se poroča, da jc odredila egiptovska vlada splošno mobilizacijo, da se more dežela braniti proti združeni ofenzivi nemških in turških čet.
Kje so turške čete?
Po poročilih nemških listov se rar.de-Ic turške čete tako-le: 130.000 mož v Tra-cii', 65,000 pri Carigradu, 25,000 v Sili-striji. V Sirijo, Mezopotamijo in na Kavkaz so poslali 65,000 mož ojačenj, V Siriji in na Sinajskem polotoku jc bilo že prej 88.000 mož, v Perziji 20.000, v Mezopotamiji 66.000, na Kavkazu (vštevši obrežno ozemlje ob Črnem morju) 113.000 mož. V Arahiji je baje samo 25.000 mož.
Nemci v Maroku. '
Genf, Temps* poroča iz Tangra; Znani agitator Aba el Malek hujska rodove Zenaia na vstajo. Suša in kobilice vznemirjajo prebivalstvo, ki se boji lakote.
laškega parnika »Giava« niso mogli zapaziti nobenega periskopa. Sodi se zato, da so iznašli Nemci periskope, ki delujejo tudi pod vodo.
Izza Me.
(Izvirno poročilo z Goriškega »Slovencu«.)
Topovi zopet grmijo na celi fronti, a najhuje severno od Tolmina ob Krnu in Mrzlem vrhu. Strel se je držal strela in odmeval od gora, vmes se je v posameznih presledkih vmešal dvodelni mogočno bobneči glas našega možnarja. Zvečer ob deseti uri so se zabliskali čez nebo v veliko daljavo metalci svetlobe, ragljanje strojnih pušk se je culo kot krohotanje smrti, Skoprneče je to ragljanje, zato ker se mu vedno pridruži predstava, kako so se dvignile črne sence z zmagožejnim krikom, bližajo se, napadajo, obvisevajo v žičnih ovirah, na železnih in jeklenih osteh in padajo pod jeklenkami. Grmenje topov niti na pol tako ne pretrese.
Zdaj jc zapadel sneg v gorah, sprva precej na debelo, a vanj dež, tako da je postalo vreme neznosno, in nehote splavajo človeku misli v strelske jarke. — Ta trenutek, ko to pišem, se sliši daljna detonacija topov izza belega obrisa jugozapa-dnih gora. Na gosto padajo streli — nocoj še bodo morda metalci svetlobe naznanili, da se bije boj s prsi ob prsi, deli plačilo za judežev greh.
Let> prizor sem videl oni dan. Po strmem klancu, ki drži k cerkvi, ležeči visoko v hribu, je korakala gosta dolga vrsta vojakov. Sami mladi, simpatični fantje z ognjem v očeh, z nasmehom, nolnim življenja na licih in na ustnicah. Siva uniforma se komaj loči od kamenja. Vsi so brez orožja, nekako lahki in svobodni. Kam gredo? K izpovedi. Vsa ta množica? Da, vsa ta množica.
Z vseh vetrov, različnih mater in različne vzgoje. Ta pot jih je združila. Tik pred pragom slutnje negotovega zgane človeka. Vsuli so se v božji hram in se razdelili po klopeh, pokleknili po tleh. In najbolj mirne ustnice so šepetale v mislih najglobljo molitev in spoznanje, v kraju, kamor za trenutek ni segalo grmenje topov. Pa se čudite njih dejanjem?
X X X
Nekaterim družinam ob fronti se je naložilo, da se morajo zaradi šole izseliti z otroci, ali pa vsaj otroke oddati, da se jih pošlje na Moravsko kam, da tam pohajajo v šolo. Dasi sc je naše ljudstvo precej rado izselievalo, ima poseben strah pred tujino, in Tolminec čudovito ljubi svojo zemljo, za katero je neštetokrat prelival kri. In pustiti še otroke po svetu, v razmere, v katerih je že umrlo na stotine naših "malčkov? Ali pa pustiti zemljo, iz katere upajo še vedno iztrgati tisti bori živež.
Jokale so matere in prosile stanovanja v zaledju v bližini šol za otroke, tekale pred oblasti. Zdaj se je baje zavzelo par gospodov za to, da se osnuje za te otroke na mirnem in pripravnem kraju v zaledju (na Tolminskem) šola, združena z nekakim zavodom za silo, za katerega bi prispevali tudi starši z najpotrebnejšim in tako ostali v medsebojnem stiku. To je edino pametno,	*
Pusti pust — cigaretni post — vojaški dan — sladkorne znamke.
Pustni čas se bliža koncu in post bo prišel, a razločka ne bo prinesel letos nobenega. Običajni plesi so izginili, one krasne plesne dvorane polnijo sedaj tužni glasovi ranjencev in marsikatera onih plesalk, ki so kraljevale nekdaj, pred dolgim časom, ko ni še divjala kruta vojska po svetu, po tistih razkošnih plesih, streže v ravnoistih dvoranah v preprosti obleki kot usmiljenka. Gotovo vrši pametnejše, koristnejše in zaslužaejše opravilo sedaj. Med eno dobro, ki jih je prinesla vojska, spada gotovo tudi to.
A ne samo strastni plesalci se morajo letos v pustu postiti, tudi kadilcem je prinesla nova doba ugodno priložnost, da se odvadijo kajenju. Človeku se zdi kar neverjetno, ko gre po ulici in vidi na vratih vsake tobakarne tablico z napisom »Ziga-retten und Tabak ausverkauft« (Cigarete in tobak razprodane). In ne da bi bilo to morda enkrat na teden, ali pa že vsak dan, vsaj proti večeru. Ne, zjutraj ob osmih že izobešujejo trafikantarce pripravljene tablice. Navadili smo se na tablice z napisom »mleko razprodano«, »kruh razprodan«, »krompir razprodan«, in razne druge take gospodinjam neprijazne izobeske in tako se bomo navadili tudi na »tobak razprodan«. Sicer je tobačna uprava že zagotovila, da kmalu preskrbi Dunaju zadostno veličino tobaka in tako bodo kadilci potolaženi, da se jim ne bo treba odvaditi kajenju.
Včeraj in danes imamo vojaški dan v korist vojakom, bolnim na pljučih. Kakor vedno ob takih prilikah, se je pokazalo dunajsko ljudstvo tudi sedaj radodarno. Nekateri so si pokrili kar cela prsa z rdečimi znaki in cvetlicami v korist omenjenim vojakom. Jako lepo so se izkazali pri tem šolski otroci. Neprenehoma so krožili po mestu in nudili prav vsakemu priliko, da pomore s svojim milodarom revnim, bolnim vojakom. In danes jih tudi na-letujoči sneg ni zadrževal pri njih patrijo-tičnem delovanju. A gotovo ostanejo v večnem spomiuu pri onih vojakih, ki bodo deležni izkupička teh dnevov.
H koncu bo morda zanimalo koga, da dobimo sedaj tudi sladkorne znamke. In sicer dobi vsaka oseba 1'U kg na mesec sladkorja. Sicer ta količina bi v mirnih časih ne zadostovala, a sedaj ko se je kava tako podražila, bomo gotovo porabili tudi manj sladkorja.
Marsikomu nc ugaja ta doba znamk, a ako nepristransko sodimo, ima tudi to svoje vrline. Vzemimo na primer ravno pri sladkorju. V mirnih časih so porabile nekatere gospodinje nevrjetno mnogo sladkorja, no zdaj je temu konec. Tudi razva-jenke bodo morale štediti in za te postane ta doba velevažna, ako se bodo tudi v miru ravnale po naukih, ki iim jih je dala vojna.
Krotek opis zgodovine pustnega torka v Trstu.
i.

X X
Pisalo se je že mnogo o draginji in aprovizaciji. Znano je, da so bila pri nas v hribih svojčas živila, kar se tiče domačih pridelkov, najcenejša. A danes? Maksimalne cene ne držijo in nc držijo! Pravijo celo, da jih ni več. Maslo je kilogram pet kron in više. Eno jajce 20 vinarjev, in vojaki jih baje plačujejo že do 40 vin. komad, Kmetje prodajajo žito kilogram 1 K, tudi ječmen in ajdo. Pšenico pa po 27 K za mernik. Ne poudarjam krivičnih besed, če trdim, da je v tej vojni padla krščanska ljubezen do bližnjega po nekaterih krajih in pri nekaterih ljudeh do ostudnosti najnižjega samoljubja. In s tem — konec.
Fric.
Na morju.
Poročilo angleške admiralitete.
London, 12. marca. (K. u.) Admirali-teta javlia: Pomožna križarka Fanvette je zavozila ob severni obali na mino. Življenje sta izgubila 2 častnika in 12 mož.
Nevidni podmorski čolni.
Berlin. Iz Haaga: Angleški listi poročajo, da rešeni popotniki torpediraneja
besedno vezal fraze v dolge članke italijanske zgodovine Trsta in neprikrito je bilo, da se je vršil tržaški korzo bolj kot manifestacija italijanizma, kakor pustna šala. Radi tega se tržaški Slovenci niso nikdar udeleževali te irredentistične prireditve, temveč so se zabavali mirno in dostojno v svoji kuli in nikdar niso dali povoda policijski intervenciji in slabim govoricam.
III.
Danes, ko umira stotine junakov, danes, ko se spominjamo preteklosti, v kateri smo z našimi pokojnimi junaki pred leti preživeli na pustni torek zlate trenotke dostojnega razvedrila, danes je za nas dan Vseh Svetnikov, katerih spomina iz hvaležnosti ne smemo in nočemo blatiti z raz-košnostjo. Podajamo se k počitku zamišljeni v stotero misli, ki se stekajo v eno samo željo: Počivajte v miru!	K.
Pollaki.
Pridobivanje bakra v Srbiji.
Ministrski svet je sklenil bakren rudnik Bor, ki leži v od Bolgarov osvojenem delu Srbije in je najbolj bogat na Balkanu, prepustiti, dokler traja vojska, Nemcem za pridobivanje bakra.
Pustni torek! Že zarana so vstajali resni možje in gospe soproge, da se našemijo v proslavo tega nadslavnega dne, Bogato so se preskrbeli s confetti. Svilnate obleke so bile pripravljene in nihče ni tožil po zlatnikih, katere je izdal v ta namen. Skoro sredi zime, a vendar ni manjkalo dehte-čih cvetk iz »orto botanico«, katere so bile namenjene v to, da bo cesta sprevoda posuta na gosto in visoko. Dan sc je nagnil proti večeru, hiše so se razsvetlile in elegantno opremljene družbe so vstopale v cvetlične vozove. Hajd! Glavna pot je bila ulica Corso in Aquedotto. Voz za, vozom se je počasi premikal in raz vozov so se vsipali bonboni. Vrišč in piš se je potapljal v stotero godal. Korakale so skupine mož z mandolino. Petje je dvigalo srca kvišku in našel si po trudapolncm delu pravi tre-notek, v katerem si izgubil zavest težkih dolžnosti, ki človeka spremljajo in tlačijo
___od rojstva do smrti, Dostojnejše maske so
i ^...i-j^ji se 0i{r0g polnoči podajale k počitku, razuzdana generacija pa se je poizgubljala po obskurnih labirintih.
Vse to jc bilo v dobi blagoslova miru. Danes pa je drugače. Vse je mirno in tiho, kakor v kaki majhni vasici, kjer so zaprli gostilne in trgovine v znak žalovanja po smrti kakega velikega pesnika-rodoljuba. Do danes je deževalo, popoldne pa nam jc zasijalo žarko solnce s sladkim nasmehom. Kakor da bi nas hotelo izzivati, sc nam posmehuje, ker nimamo ne krofov ne korza,
II.
Nizza! Bog ne daj! Trst ne sme predaleč zaostati za njo. Pokazati mora svoje Sromansko lice in lišp. Na zeleni barvi upanja so se v Trstu prirejali oklici in vabila na to obletnico, ki je imela več političnega kot tradicijonalnega ozadja. Vsaj enkrat na leto naj Trst pokaže, da je citta italianis-sima. Slabega spomina pokojni Piccolo« je v zapadno-žurnalističnem štilu goslo-
Poljska sloga.
Poljsko časopisje z velikim zadovoljstvom slavi združitev vseh poljskih strank kod vodstvom vrhovnega narodnega odbora. Med Poljaki, tako pišejo, ni več strank, ampak sedaj biva samo poljski narod, ki si hoče z združenimi močmi zagotoviti lepšo bodočnost. Brez dvoma to ni bilo lahko delo, in poljski politiki zaslužijo vse priznanje, da so v tako važni zgodovinski dobi pokazali toliko samozatajevaoja in treznosti. Poravnala so se mnoga strankarska in osebna nasprotstva. Sicer bi bilo pa dosti žalostno, ako bi kak politik imel tako malo samozatajevanja in razsodnosti, da bi mu bile osebnosti važnejše kakor pa koristi ljudstva,
»Glos Narodu« posebno povdarja, da so se celo gališki socialisti podvrgli enotni poljski narodni politiki ter s tem zavrgli svoje politične tradicije, ko so se prej tako strastno borili proti zastopnikom poljskega ljudstva, G. Narodu« nadalje piše, da so se baje socialisti odrekli svojemu separatizmu samo pod pogojem, da se tudi vzhodno-gališki poslanci združijo z vrhovnim narodnim odborom. Vzhodno-gališki (podoljski) zastopniki so namreč že jeseni 1914 izstopili iz vrhovnega odbora, ker niso bili zadovoljni z njegovo politiko; zahtevali so, naj se vrhovni narodni odbor nikdar ne meša v politična vprašanja, ampak naj samo organizira legije. Ta pogoj (ako so ga socialisti res stavili) jc sedaj izpol njen in poljska narodna konsolidacija dovršena. Vzhodno-gališki poslanci so bili skupno s poljskim centrom najodločnejši zastopniki zmerne konservativnosti v poljskem klubu. V poljski javnosti so sc večkrat oglašali glasovi, da se jc v vrhovnem narodnem odboru zelo pogrešal vpliv zmerne struje; ta odbor jc napravil mnogo korakov, ki niso bili v soglasju s politično modrostjo in so bili v nasprotju s tradicijami trezne in realne poljske politike. Zato so mnogi poljski politiki zahtevali, naj vzhodni narodni odbor politično vodstvo prepusti poljskemu klubu ter se omeji na organizacijo legij. Sedaj se je dosegel sporazum med poljskim klubom in vrhovnim narodnim odborom. Podrobnosti sporazuma javnosti niso znane. A splošno se sodi, da bo imel poljski klub primeren vpliv na vodstvo enotne poljske narodne politike,
Poljaki in zemlja.
Narod brez zemlje ne bo ostal narod. Poslanec Stycynski je ob znani 100 milijonski predlogi rekel:
Ministrova izjava s posebnimi pridrž' ki v korist nemškega naseljevanja nam vzbuja strah, da takozvana nova orientacija v poljski politiki vlade nc pomenja nič drugega, kakor da ostane vse pri starem. Da se naš predlog sprejme, zato izhaja potreba že iz razlage, ki so jo generalne komisije dajale zakonu o rentnih posestvih iz leta 1890. Zakon pravi, da se ima predlog za ustanovitev takega rentnega posestva zavrniti, če so proti ustanovitvi pravni ali clejanjski pomisleki in od 1. 1895. najdejo tak pomislek v tem, da je posestnik robnega posestva poljske narodnosti. Od tedaj nobenemu Poljaku niso več dali takega doma in ta baje človekoljuben zakon je postal izjemen zakon proti Poljakom. Če naj se da nadaljnih 100 milijonov, moramo gledati, da sc poljskemu narodu ne vzame dobrot tega zakona. Naš predlog hoče odstraniti obstoječo zakonsko oviro. Minister in večina odklanjajo naš predlog. Država pripravlja zakon, ki naj v vojni poškodovanim vojakom, tedaj tudi Poljakom z naseljevanjem omogoči kapitalizacijo enega dela rente. Mi smo hvaležni za ta dobri namen, katerega pa dostavek, da se mora čuvati interese nemških naseljencev pred poljskim naseljevanjem po načelu, naprav-lja zopet iluzoričnega. Vedno se jc tudi govorilo samo o poškodovanih v vojni, nikdar pa ne z eno besedico o celem poljskem prebivalstvu. Ta zakon pa se že tiče bodočnosti in če ne konča dosedanjega izjemnega postopanja proti Poljakom, potem stoj' v nasprotju z napovedano novo orientacijo po vojni. Ker se vlada tako drži, bi mi kršili svojo parlamentarno dolžnost, če ht zopet ne obnovili svojega predloga. V in-
teresu države smo svoje želje zapostavili, kolikor se jc le dalo, čeprav nas izjemne postave tiščijo že desetletja. Skušnja uči, da ministrske izjave ne nudijo dovolj garancije, da sc bo zakon enakomerno uporabljal. To vidimo pri zakonu o društvih. Če naj nova orientacija sploh ima kak smisel, tedaj mora vlada v prvi vrsti opustiti svoje dosedanje stališče. Feldmaršal Hin-denburg je izdal odlok, s katerim na Poljskem prepoveduje pravne posle za prenos zemljišč. Ravno tako je v veliki guberniji varšavski. Tamošnji ljudje so nezadovoljni, ker se govori, da imajo le odredbe veljati do po vojni, da bo pričakovano zvišanje cen prišlo v korist nemškim naseljencem.«
Večina je poljski predlog odklonila. Zgornje smo natančno brali v »Frankfurter Ztg.«
Dnevne novice.
Imenovanji, Za nadzdravnika je imenovan asist. zdravnik 17. pp. dr, J e -še Leopold. — Za asist. zdravnika je imenovan namestnik asist. zdravnika d r. Košir Alojzij, v garniz. bolnišnici št. 20.
—	Trgovce, ki na drobno prodajajo
sladkor, se nujnq opozarja, da je potrebno, ravnati previdno z razpoložljivimi zalogami sladkorja do uveljavljenia sladkorne karte dne 19. marca 1916. Po najboljši :nosti treba paziti na to, da pridejo do :ave določila ministrskega ukaza z dne •i. marca t. 1., po katerih ni dovoljeno eni osebi dati na dan do uvedbe sladkorne karte več nego en četrt kilograma sladkorja.
—	Iz Boke poroča splitsko »Naše Je-dinstvo«, da se dan za dnem vračajo begunci ter se število prebivalstva trajno dviga. Kmetje obdelujejo polje, drugi vrtove in sadovnjake, vsak pa, ki more, se peča z ribolovom.
—	Koroški umetnik, akademični kipar Friderik Gornik, deluje od novega leta sem kot član umetniške skupine c. in kr. tiskovnega stana na bojišču.
—	Smrt v tujini. Umrl je v Cleveiandu zadet od kapi Slovenec Alojzij Stroji n , večkratni hišni posestnik. Bil je doma iz Ajdevca pri Žužemberku in je bil v Ameriki 26 let. — V Cleveiandu je umrla učiteljica pri šoli sv. Vida, sestra Marija Andreja. — Nagle smrti je istotam umrl France Štancar. — V Cleveiandu je umrla mlada soproga Antona J a g o -d i č.
—	K varjenje mleka goljufija, Gračko deželno sodišče je obsodilo radi goljufije več prodajalk mleka, ker so bile že prej enkrat obsojene radi kvarjenja mleka.
—	Plazovi v Dolomitih na Fornace so zasuli več ljudi. Dozdaj so izkopali 11 mrtvih in nekaj ranjencev.
Hujše kazni za navijalce cen. Dunajska Reichspost« poroča, da ministvo pripravlja ostrejše kazenske določbe proti navijalcem cen in oderuhom z živili. Vlada je spoznala, da so sedanje odredbe pre-male. Morda vlada potipa tudi špekulante in oderuhe na debelo.
—	Poročil se je rezervni poročnik g, Rudolf Dobovišek z učiteljico gdč. Lino Gosakovo iz Žič pri Konjicah.
—	Za pospešenje železniškega prevoza civilnovoznega blaga so se posamezne tvrdke obračale na politična oblastva za izdajanje tozadevnih potrdil na vojno, odnosno na domobransko ministrstvo, kjer bi' se jim naj dovolili železniški vozovi, ki so namenjeni za prevoz vojnega blaga. Inte-resovane stranke se opozarjajo, da teh potrdil ne izdajajo politične, marveč vojaške oblasti.
—	Centralo za tečna krmila je ustanovil deželni odbor kranjski, da na ta način odpomore pretečemu pomanjkanju krmil za živino v deželi. Centrala ima svojo pisarno v hiši kmetijske družbe v Ljubljani (Turjaški trg št. 3). Na Vrhniki je vzel deželni odbor v zakup del tovarne, kjer bode pripravljal različne vrste tečnih krmil. Krmila se bodo prodajala po lastni ceni, ker hoče deželni odbor s tem kar mogoče nadomestiti ogromno pomanjkanje žita in sena ter odvrniti nevarnost stradanja domače živine. Dobivala se bodo krmila v prvi vrsti za molzno živino, teleta in prašiče. Živinorejci naj se pridno poslužujejo te dobrodelne naprave. V vseh tozadevnih vprašanjih, naj se interesenti obrnejo naravnost na pisarno centrale.
—	Novo delo o Hrvatih in Slovencih. Kakor poročajo zagrebške »Novine«, izide v kratkem zelo zanimivo delo o Hrvatih in Slovencih v nemškem jeziku, katero sta napisala dr. Janez Ev. Krek in Andrej Mii-činovič. Namen temu delu je, da upozna nemški narod naše razmere. Naslov mu je »Die Slovenen und Kroaten«, a izide pri E. Dietrichsu v Jeni.
—	Iz ruskega ujetništva se je po enem letu oglasil poddesetnik Leopold Demšar z Gline. Prej je bil v Ashabatu ob Paspi-škem jezeru, sedaj jc pa v Staria Gostov-
zavod Metalova, gubernija Wjatka. 7- Ivan Vidic, posestnikov sin r Bleda, sc ie tudi šele po preteku enega leta oglasil iz ruskega ujetništva,
Igranje v ogrski razred, loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi speča ti srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota, ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa jih izročite finančni oblasti.
— Umrl je nekdanji drž, poslanec vse-učiliški profesor dr. Emil Pfersche v Pragi.
Razoe iiov.ee.
—	Ustanovitev stalnih poštnih in brzojavnih uradov v ozemlju Srbije, zasedenem po avstro-ogrskih četah. V srbskem ozemlju, zasedenem po avstro-ogrskih četah, se ustanove stalni etapni poštni in brzojavni uradi, ki so označeni, enako kakor stalni etapni poštni in brzojavni uradi na Poljskem, mesto vojnopoŠtne številke s krajevnim imenom. Ti etapni poštni in brzojavni uradi posredujejo promet z Avstro-Ogrsko, z Bosno-Hercegovino in z zasedenim ozemljem Poljske. Za ta pro-' met veljajo enake določbe kakor za poštni in brzojavni promet z zasedenim ozemljem Poljske. V zasedenem ozemlju Srbije so pa dopuščene brzojavke le v nemškem ali srbohrvaškem jeziku. V brzojavnem prometu tega ozemlja z Ogrsko je dovoljen tudi ogrski jezik. Pri brzojavkah v srbohrvaškem jeziku mora biti pisan izvirnik z latinskimi črkami. Imena etapnih poštnih in brzojavnih uradov, ki bodo odprti za zasebni promet, se bodo objavila od časa do časa.
—	35 dojenčkov umorila je v Lvovu zadnji čas delavka Viktorija Budzinska na strašen način. Morilko, ki je imela otroči-če v reji, so zaprli.
Nove Kruppovc iznajdbe. »Daily Ex-press« piše, da se je nekemu njegovemu sotrudniku posrečilo dobiti delo v Krup-povih tovarnah, kjer je ostal več mesecev. Ta mehanik pripoveduje sedaj čudovite stvari o Kruppovih obratih, posebno pa o novih topovih, ki bodo strašno orožje — na minuto bodo oddajali po 650 strelov! Uporabili jih bodo ob Suezu in na zapad-nem bojišču.
Društvo staršev v vojni padlih vojakov se je ustanovilo v Parizu. Namen društvu je, častiti spomin padlih. Društvo daje staršem tudi svet in podporo v vseh pravnih in financielnih zadevah, ki jih povzroča izguba sinov. Društvo bo spomladi okrasilo grobove padlih ter pošilja v to svrho vojakom na fronto cvetlična semena. Predsednik društva je M. G. Maspero,
Vpliv vojne podmorsldh čolnov na živalstvo. Podmorski čolni niso občutno škodovali samo angleškim ladjam, ampak tudi angleškim ptičem. V celi drugi polovici junija lanskega leta je ležala ob južni škotski obali debela rjava oljnata plast, ki je pokrivala velikanske širine morja, mestoma celo nad 20 mm na debelo. Posledica tega je bila velika umrljivost med morskimi ptiči. V nepreglednih množinah so ležali mrtvi povodni ptiči, morski potapljači in razne gosi po obali. Mnogo so jih našli v popolni omotici, ker so bile njih perutnice tako prilepljene z oljem, da niso mogle ne leteti, ne plavati, ne se potopiti ter so vsled tega bile obsojene na smrt od lakote. Posebno očividna je bila ta prikazen v Firth of Forth, na pred istim ležečih otokih in severno od istega na obali graščine Tife. Dosedaj niso še doznali, odkod bi bilo to olje, skoraj gotovo pa je isto izteklo iz od podmorskih čolnov torpedira-nih ladij, ki so vozile mazilno olje, Tako trpijo tudi angleški ptiči vsled vojne, povzročene po njih gospodarjih, Angležih samih.
Primorske novice.
Knjižnica za slovenske otroke beguncev v Brucku. »Slovenska Straža« odpošlje v torek slovenskim otrokom beguncev v Bruck bogato slovensko knjižnico. Knjige, ki so veljale nad 500 K, je izbral in lepo uredil g. licealni profesor Janko Mlakar, za kar mu bodi izrečena najlepša zahvala.
Smrtna kosa. V ljubljanski dež. bolnišnici je 12. t. m. umrl Just V u g a iz Solkana, oče preč. g. kurata Cirila Vuga po kratki bolezni. Pogreb bo v sredo popoldne 15. t. m.'— V Pulju je umrl Jurij C o s -s o v e 1, zasebnik star 92 let. — Na Reki je umrl podpredsednik obč. sveta, lekarnar Ivan Prodam, star 85 let, — Umrl je bivši restavrater na postaji Herpelje-Kozina gosp. Ratier, star 65 let. Blag mu spomin! — V Malih Žabljah pri Sv. Križu je umrla po dolgi bolezni dne 7. t. m. Alojzija T r o 81. Bila je članica Marijine družbe. Naj počiva v miru. — Umrl ie laški deželni poslanec istrskih mest zdravnik dr. Karol A p o 11 o n i o.
Iz Gorice. Nič posebnih novic Vreme imamo deževno, mraza pa ni. Zadnje dni dobivamo zelo lep bel kruh, in pravijo, da bodo še dalj časa takega pekli. — Nekdo je danes mlekarici M. P. iz Ajševice vzel z vozička na trgu Sv. Antena nov čevelj, enega ji je pa pustil. Vse povpraševanje po tatu je ostalo zaman.
Župani in podžupani z Goriškega so pozvani na vojaško pregledovanje na dan 17. t. m. v Ljubljano; pregledovanje bo v domobranski vojašnici.
Tržaški Nemci. Oficiozni »Fremdcn-blatt« poroča, da je koroški poslanec Do-bernig sklical v Trstu nad 150 nemških zaupnikov vseh stanov. Zborovanja so se udeležili zastopniki vseh primorskih Nemcev in rekli so, da je kolikor mogoče tesna gospodarska zveza osrednjih sil v bodočem življenskem interesu obeh držav in zlasti izrednega pomena za razvoj Trsta in Adri-je. Zaupniki so tudi zahtevali, da v tej veliki uri vsi Nemci brez razlike postopajo složno.
Iz doberdobskega kamna izdelano težilo na cesarjevi pisalni mizi. Predsedstvo pomožnega odbora za begunce z juga je izročilo kabinetnemu ravnatelju tajnemu svetniku baronu Schiesslu iz doberdobskega kamna izdelano težilo, ki se polaga na pisma, s prošnjo, da je predloži cesarju v spomin na boje naših hrabrih čet na do-herdobski planoti. Cesar je bil jako vzra-doščen radi tega daru in je ukazal izreči odboru svojo zahvalo.
Ljnlllaisle novice.
lj Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« naznanja svojemu pevskemu zboru, da se s tekočim tednom začno redne pevske vaje, in sicer vsako sredo ob pol 8, zvečer za ženske, ob četrtkih ob pol 8. zvečer za moške glasove v društvenih prostorih na Jurčičevem trgu št. 3, II. nadstropje. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Na mnogoštevilno svideoje!
lj Potres. Včeraj zjutraj smo čutili v Ljubljani hud potres. Instrumenti na tuk. potresni opazovalnici so zaznamovali ob 4. uri 24 minut 19 sekund zjutraj začetek izredno močnega potresa, katerega središče je bilo oddaljeno približno 200 km. Začetek drugega izrazitega predhodnega tresljaja je bil ob 4. uri 24 minut 40 sekund, glavnega tresljaja pa ob 4. uri 25 minut i sekunda; konec ob 4. uri 30 minut. Največje talno gibanje je znašalo v Ljubljani v vodoravni smeri 3, 4 mm, v navpični pa 1 mm. Potres so čutili ljudje kot zibajoče se gibanje in je bil tako močan, da so najobčutljivejši aparati, ki zaznamujejo s stokratnim povečanjem, odrekli službo. V središču, ki leži ob Adriji kakih 100 km od Pulja (baje pri Jakinu), je utegnil doseči potres osmo do deveto stopnjo. Tudi potresni opazovalnici v Pulju in Sarajevu sta zaznamovali potres. Poročila o središču samem, ki najbrže leži pod morjem, manjkajo doslej. Vsled velike intenzivnosti tega potresa so se utegnili čutiti njegovi vali v jadranskem ozemlju, v alpskh deželah in v zgornji Italiji na 400 do 500 km daleč od središča. Zato je pričakovati iz navedenih pokrajin številnih poročil o potresu. Doslej so dospela poročila iz hrvaškega pri-morja iz okolice Senja, Cerkvenice in nekaterih krajev na Kranjskem. Iz Boštanja se nam poroča, da je ondi potres trajal kakih 5 sekund. V Blagovici so čutili dva potresna sunka. Bila so tako močna da so okna zaropotala. — Ob zaključku lista so nam došla poročila o potresu tudi iz Domžal, iz Šmihela pri Št. Petru, iz Št. Ruperta in z Dramelj.
lj Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je kranjski deželni predsednik podelil mestnemu učitelju gosp. Juriju R e ž e k u.
lj Odlikovanja v c. kr. tobačni tovarni. Glede na našo tozadevno notico v soboto se nam piše: Blagovolite popraviti in izpopolniti Vašo sobotno notico v toliko, da je gospod Ignacij (ne Ivan) Habicht delovodja in ne strojevodja. Notica naj se tudi izpremeni v toliko, da je odlikovala Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Sal-vator v priznanje za velike zasluge za vojaško sanitetno oskrbo v vojni še z zlatim častnim znakom Rdečega križa nadzorni-ka-ravnatelja g. Prossa, odlikovan je tudi tajnik ekonom g. Kratochwill. Dalje so odlikovane z bronasto častno svetinjo z vojno dekoracijo; Zupan Nežika, Zor Apolonija, Sever Ivanka, Petrič Ana, Oblak Ivanka, Oblak Leopoldina, Markič Frančiška, Ku-navar Frančiška, Krušič Nežika, Koprive Helena, Kosec Ivanka, Končan Franja, Knez Marija, Češnovar Ana, Banovec Alojzija. Andlovic Mici.
lj Sladkorne karte. Z odredbo c. kr. deželne vlade z dne 8. marca 1916, številka 8922, ki jc bila preteklo soboto objavljena v uradnem listu in po njem te dni v drugih domačih časopisih, v nedeljo, dne 19. marca, vpeljejo sladkorne karte, ki bodo veljavne za štiri tedne. Oddajale se bodo kot krušne karte pri vseh desetih krušnih komisijah, katere bodo vsled tega prihodnjič poslovale dva dni, in sicer v pe-
tek, dne 17. in pa v soboto dne 18. marca, vselej od 8. zjutraj do 1. popoldne. Sladkorna karta se glasi za osebo na 1 kg sladkorja z osmimi kuponi po eno osminko kilograma. Pravico do te karte ima vsaka v Ljubljani stanujoča oseba, ki hrani v svoji domači zalogi manj kot 2Vg kg sladkorja. V ta namen bodo morali podati lastniki gospodarstev pred komisijo pismeno izjavo, koliko oseb da prehranjujejo in da nimajo v svojem gospodarstvu več kot 2y3 kg sladkorja za vsako oskrbovano osebo. Potrebne goliče za izjavo se bodo dobivale pri komisijah. Kdor ima več zaloge, nima prej pravice do karte, dokler sc njegova zaloga ne skrči pod zgoraj omenjeno količino. Prestopki proti tem določbam se strogo kaznujejo. Delne, polovične ali pa zvišane racije pri sladkornih kartah ne velajo.
lj Prodajalci kruha in moke ter stranke se vnovič opozarjajo na navodila mestnega magistrata, da je pri nakupu moke in kruha vedno prinesti s seboj tudi srednji del krušne izkaznice in da ima prodajalec pravico odrezati le one dele izkaznice, kateri imajo natisnjeno težo 50 ali 70 gr. Šele pri slednji oddaji onih delov nakaznic, ki izkazujejo težo, mora prodajalec odvzeti tudi srednji del krušne izkaznice.
lj Pozor radi cene in teže kruha. Ker se v zadnjem času množe pritožbe, da nekateri peki prodajajo prelahak kruh in celo za višjo ceno, kakor je določeno, se občinstvo opozarja, da stane 98 dkg kruha 70 vin. Tozadevne pritožbe se sprejemajo v mestni posvetovalnici med 11, in 12. uro. Na anonimne ovadbe pa se slej ko prej ne bode oziralo.
lj Prodaja jajc v mestnih vojnih prodajalnah. Po vseh mestnih vojnih prodajalnah se zopet prodajajo jajca, in sicer od 8. do 11. ure dopoldne ter od 3, do 7. ure popoldne.
lj Popisovanje krompirja. Ker se je po
zadnjem popisu krompirja že marsikaj iz-premenilo vsled porabe ali prodaje, je c. kr. deželna vlada odredila vnovič splošen popis krompirja po stanju 15. t. m., da se dobi jasen pregled, kolike so še zaloge krompirja v deželi in kako je treba urediti nadaljno aprovizacijo. Ta popis bo obsegal, kakor zadnjič, vse poljedelske ter obrtne oziroma trgovske obrate. Pri zasebnih strankah se tor^j krompir nc bo popisaval. V to določene komisije bodo zaloge krompirja popisale v Ljubljani na lici mesta.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Menard, žena delovodje, 43 let. — Marija Labor, hči vojaškega zdravnika, 13 mesecev. — Marija Keplja, užitkarica, 62 let. — Fran Habe, strugarski pomočnik, 27 let. — Marija Božič, bolniška devica, 36 let.
lj Prodaja krompirja pri mestni aoro-vizaciji. Jutri, v torek, popoldne od 2. do 5. ure, bo mestna aprovizacija pri Miihl-eisnu zopet oddajala krompir. Na vrsto pridejo številke od 1141 do 1200.
lj Pozor! Interesovane stranke se opozarjajo, da poteče v torek, dne 14. t. m. rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila. Naznanilo je poslati po stanju prejšnjega tretjega dne, t. j. od sobote, dne 11 t. m. in sicer v dveh izvodih. Enega mestnemu magistratu, drugega pa priglasišču za usnje v c. kr. vojnem ministrstvu (»Ledermeldestelle im k. u. k, Kriegsministerium«, Wien III., Vordere Zollamtstrasse 3). Dne 15. t. m. pa poteče rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno. Naznanilo je poslati komisiji za prevzemanje volne v c. kr. trgovskem ministrstvu na Dunaju. Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata ljubljanskega (za Ljubljano).
Gospodarske vesti
Sedanja vojna nam je najboljši dokaz kake važnosti je dobro razvito kmetijstvo za obstoj in moč kake države. Nemci so to že prej vedeli. Prebivalstvo nemške države je leto za letom naraščalo, zato je pa bila tudi nemškim državnikom in gospodarskim politikom poleg skrbi za razvoj lastne obrti tudi glavna naloga domače poljedelstvo čim najbolj pospeševati in dvigniti. Lastno grudo so zboljševali, izrabljajoč v to svrho vse, kar je tozadevna znanost dognala. In danes se lahko ponaša Nemčija, da zavzema glede poljedelstva prvo mesto med državami oziroma narodnostmi. Leta 1881 so pridelali na 1 hektar 12.7 kvintalov pšenice, 10.9 rži, 15.1 ječmena, 12.1 ovsa in 107.9 krompirja. Leta 1913 pa so že dobili na 1 hektar 23,6 q pšenice, rži 19.1, ječmena 22.2 in ovsa 21.9, krompirja 152 kvintalov, torej so tekom 30 let podvojili pridelke. V Avstriji je iznašal povprečni pridelek na 1 hektar 15 kvintalov pšenice, 14.7 rži, 16 ječmena, 13 ovsa, 100.2 krompirja. Za Nemčijo torej zavzemamo mi prvo mesto med ostalimi državami, le pri ovsu nas za V10 q prekašajo Združene države. Rusija je mnogo slabejša v tem oziru. Ona je pridelala leta 1913 na 1 hektar le 6.99 q pšenice, 9 rži, 8.7 ječmena-, 8.5 ovca in 84.7 krompirja in jc torej glede poljedelstva komaj na tisti stopinji, kot je bila Nemčija pred 30
Stran B.
BtovsNEc; m n^msi 'trn.
9i. 59.
leti. Da tam sumarično več žita pridelajo kot mi in Nemci, in ga še v druge države v velikih množinah izvažajo, je le posledica njenega ogromnega in slabo obljudenega polja. — Tretje mesto v kmetijstvu zavzemajo Francozi. Njim slede Združene države in tem Angleška. Da so se Nemci v tej panogi tako povspeli, gre glavna za-sltlga njihovim kmetijskim šolam, ki rase-jo kakor gobe po posameznih deželah ter njihovim kmetijskim tečajem, ki jih pridno prirerajo po deželi, skoro v vsaki gorski vasici. Kmet čita pridno svoje strokovne liste in skoro je ni kmečke hiše, ki bi ne bila na kakega naročena. Poleg tega vabijo v svojo državo na stotine tujih delavcev, pridno gnoje svoja polja in njive z umetnimi gnojili, uvažajo velike množine krmil in se vedno polj poslužujejo poljedelskih strojev. Sovražniki so mislili, da bodo Nemčijo in nas v 1 letu izstradali, pa se le še držimo in priznati morajo, da se tudi krepko ustavljamo. Kajti zemlja se je tekom let toliko izboljšala, da vzlic zmanjšanega gnojenja obilo sadu donaša, rezervistom se daie precej dopusta za poljedelska dela, a naše žene in otroci, hvala Bogu, telesno zdravi in krepki, so podvojili svoje sile v obrambo domovine. Številne ujetnike pa se uporablja za naša kmetijska dela. Največjo skrb so pač povzročila dušičnata gnojila, ki so se doslej po večini iz tujih držav uvažala. Toda nemška tehnika in znanost je tudi v tem hitro pomogla. Iznašli so, da se more dušik tudi iz zraka pridobiti, in kali, ki ga ima Nemčija dovolj, se rabi zadnji čas s tako dobavljenim dušikom kot dobro gnojilo in lepo je že število tovarn, ki je izdelujejo. Tudi za našo živinorejo se je bilo bati. Kajti močna krmila so povečini prihajala-iz tujine. Tudi temu se skuša odpomoči z iznajdbo novih krmil najrazličnejše vrste. Kar se je dosedaj zavrglo, se lahko uspešno pokrmi s surovim sladkorjem.^ Melaso, olupke sladkorne pese, krvna klaja, razne domače tropine itd. to so krmila, s katerimi se je že skoro vsak živinorejec seznanil in jih pridno uporablja, četudi so draga, češ, saj je denarja dovolj. Pa tudi pašo so pričeli bolj upoštevati. — In tako se je doseglo, da vzlic raznim kužnim boleznim in obilnem klanju, naša živina po številu ni tako nizko padla, kot bi se ali so se vsaj sovražniki nadejali. V Nemčiji so celo v tem oziru skoro na istem številu kot v mirnem času. Jeseni lanskega leta so imeli izredno štetje za živino. Konj so toliko našteli, da upajo, da, ko se jim v vojsko oddane kobile vrnejo, kmalu dosežejo prejšnje stanje. Ovac pa je 4.4% več kot 1. 1914 in koz celo 10.6%. Štetje prešičev so imeli Že dvakrat prej, namreč 1. marca in 15. aprila. Dne 1. decembra lanskega leta so jih našteli za 10% več, kot aprila meseca, dasi so jih lansko zimo poklali nad 9 milijonov. Nad 1 leto starih je bilo več za 46.6%, od pol do 1 leta starih celo 87%. Število perutnine je sicer padlo za 8.7% toda tekom 2 let. Kajti za te so imeli štetje 2. decembra 1912. Toda to padanje je izključno pri kurah, med tem ko so pri racah in goseh napredovali. V pojasnilo zgoraj omenjenega naj navedemo še Statistiko živine naše sosednje Koroške dežele. Štetje se je vršilo tudi koncem lanskega leta po občinah. Našteli so govedi 228.419 glav — torej 2.71% več kot 1. 1910; prešičev 167.986 — torej le 9.4% manj kot prejšnje leto in tudi konj je bilo manj za 28.7%, ki pa se skoro gotovo še vrnejo iz vojske. Kar je ori tem štetju večje važnosti, je to, da se je stanje govedi pomnožilo. Kajti Koroška je morala vojaštvu oddati 35 tisoč glav. Največji prirastek je bil pri telicah nad 1 leto starih in tudi pri mladih konjih se je isto dognalo, kar pač koroške živinorejce tolaži in lahko brez skrbi zro v svojo bodočnost.
Zadnjič smo poročali, da bodo na Nižjeavstrijskem morali primešavati kruhu 20% koruzne moke. Toda te Dunajčanom primanjkuje. Zato je za te izšlo dovoljenje, da je z dnem 6. t, m. smejo manj prime-siti. Bodo si pa s krompirjevo pomagali!
Glasom odredbe železniškega ministrstva z dne 16. februarja t. 1. je semensko žito istovetno z živili in brzo-voznimi predmeti. Radi tega ga mora železniška uprava sprejemati in na progah, kjer vozijo brzovozni vlaki za tovore ali sploh tovorni vlaki, takoj s temi ekspedi-rati. Na onih progah pa, kjer vozijo samo vojaški vlaki, pa se mora naprej pošiljati z prvim vojaškim vlakom, ki tovore sprejema. Ta odredba se tiče tovorov, ki so najmanj 300 kg težki. To, da se pospeši letošnja setev! —
Na Dunajski trg so pripeljali zadnje tedne februarja krog 4000 govedi. Največ jih je bilo iz Nižje- in Zgornjeavstrij-skega ter Češkega, Moravskega in Sedmo-graškega. Te poslednje dežele so dale sko-
ro enako število, krog 450 glav. Ogrski pitani voli so se prodajali po 245—348 K za 100 kg, iz drugih dežel po K 256—346; krave po 220—300 K, koščenke pa po 140—240 K.
Pred kratkim smo čitali v »Slovencu«, da vpeljejo za letošnje leto sladkorne karte konsumentom in vlada hoče s tem doseči, da bi se sladkor pravično med nje porazdelil in se bo na ta način moglo shajati z letošnjo produkcijo. Kako pa je pravzaprav s sladkorjem v naši državni polovici? Priznati se mora, da ga je dovolj. V normalnih razmerah so ga 40—45% izvažali v tuje države in včasih še več, kot smo ga doma porabili. Lansko leto je produkcija sladkorja pri nas sicer padla za 30%, vendar je moralo ostati v zalogi še precej starega izdelka, ker je vlada le najpotrebnejši izvoz v prijateljske države za kompenzacijo drugih uvoznih živil in predmetov dovoljevala. Tudi kon-sumpcija sladkorja se je ob času vojne pomnožila. Ljudje so se pač hoteli ž njim od-škodovati, ker so bila druga živila draga ali pa jih ni bilo mogoče dobiti. Poleg tega se je moralo preskrbeti s sladkorjem tudi okupirane dežele in oddati živinorejcem velike količine surovega sladkorja v svrho pripravljanja močnega krmila za živino osobito konje in prešiče. Raditega se je bilo sicer treba bati, da bi se sladkor od dne do dne dražil in bi revnejši sloji v tem oziru veliko pomanjkanje trpeli, med tem ko bi se bogatejši pravočasno in ceneno ž njim založili. Veletrgovci bi ga poleg tega še kontrabant na Ogrsko izvažali, ker je tam mnogo dražji. Torej potrebna je bila tudi ta odredba, poleg že drugih omenjenih. Na podlagi sladkornih kart bo dobila vsaka oseba po 1*4 kg na mesec, kar bi zneslo 16% kilograma na leto. V letu 1913/14 se ga je pa porabilo za osebo letno 13.6 kg. Pri letošnij kvoti pa ni upoštevana množina, ki jo bodo porabili vsi oni, ki so zaposleni v sladkornih tovarnah in teh je tudi precej. In ravno to nam dokazuje, da bo sladkorja za letošnjo sezono dovolj, ker druga leta je bila v kvoti 13.3 kg všeta tudi poraba teh. Vendar s o odredbo ne bo mogla vlada vseh enakomerno zadovoljiti. Saj vemo, da Avstrijec več sladkorja rabi kot Oger ali Hrvat. Poleg tega ga več porabijo pri nas na severnem Češkem in v mestih in onih krajih, kjer so manjše delavske plače. Radi tega se bo treba tudi na pokrajinske razmere ozirati in tem primerno kvoto tu zvišati, drugje pa znižati. Poleg tega pa vlada s temi odredbami tudi ne bo nič pomagala, če ne bo predvsem skrbela, da dohaja konsumentom pravočasno sladkor na razpolago. S samimi kartami si ne moremo kave osladiti in močnatih jedi pripraviti. Lansko leto so se v tem oziru slišale povsod pritožbe. Tovarne so se izgovarale, da jim železniška uprava ni dajala dovolj vagonov za ekspedicijo, vlada pa je zvračala vso krivdo na sladkorne tovarne, češ, te niso skrbele za pravočasno produkcijo oziroma ekspedicijo. No, lahko bi rekli, oboji nosijo nekaj tega greha na svoji grbi. Da bi se le v bodoče poboljšali in se zavedali, da so revnejši sloji tisti, ki dado največ krvnega davka domovini na oltar.
Končno in dodatno k zadnjim vrsticam o mleku in mlečnih proizvodih opozorimo konsumente, da si lahko pri pomanjkanju mleka opomorejo s porabo tako-zvanega kondenziranega mleka, ki ga je zadnji čas že velike množine došlo v naše kraje iz Švice, osobito v ljubljanske veletrgovine.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Kupi se 3obro ohranjen
PonuSbe
pianmo
na upraro ..Slovenca" poH »Planino".
Štiristopetdeset kub. metrov bukovih ■	za kurjavo pro-
drv
iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Cena po dogovoru. Drva so oddaljena 8 ure od kolodvora Brežice.
Hiša na prodal.
Lepa pritlična hiša, ki ima z opeko in lesom zidane stene po stavbinem načinu „Hygiea", je takoj po nizki ceni za prodati. Zraven spadajo vsa potrebna stranska poslopja in mali vrt. Hiša leži na deželni cesti Novomesto-Črnomelj, poleg postaje Rožni dol-Pribišje, na belokranjski progi, ter je vsled svoje krasno lego posebno pripravna za
poletna stanovanja
V pritličju hiše se nahaja 5 sob, opremljena kopalna soba, kuhinja in še postranski prostori; v lepo izpeljanem strešnem vrhu pa sta dva kabineta in kuhinja.
Natančneje se izve pri o. kr. vodstvu za gradenj e železnic (k. k. Eisenbahnbauleitung) v Rudolfovem, kateremu se naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 25. marca 1910.
Gospica, ki zna orgljati in peti vstopi v službo takoj kot
orsonlstinlo.
Naslov pove upravništvo pod št. „658".
Hiša
■iiMiiimiiiiii« • ••■■(•IIIMMIMI VIIIMIBIMIIIMII
tik glavne ceste kraj Jesenic na Savi, na hrvatsko-kranjski meji, oddaljena od železniške postaje Samobor pol ure, in od postaje splavov na Savi 10 minut, daje se radi odhoda vojakom v najem, eventualno se tudi proda.
V hiši je že 25 let dobro obstoječa gostilna in je tudi prikladna za vsako prodajalno. Hiša ima 4 sobe, 2 verandi, 2 šupi, 1 hlev, 2 kleti, 2 kuhinji in veliko dvorišče z vrtom in njivo.
Daljna pojasnila daje E. Presečky, veleposestnik vinogradov in veletrgovec Samobor Hrvaško.	632
Odda sa lepo
meblovana soba
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo samskemu (civilnemu) gospodu, eventuelno tudi dvema gospodoma. Kje, pove upr. lista.
Kdo ¥©s
o Francu Roblču, vojaku 17. pešp., ki je odšel februarja 1916 s 4. Marschkomp. iz Ljubljane; zadnjič je pisal 6. febr. 1915 iz Budimpešte. Kdor bi o njem kaj vedel, se prosi, da proti povrnitvi stroškov to naznani bratu A.Robič, Vič-Glince 83 pri Ljubljani
za manufakturno ali papirno stroko išče mesta gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov. — Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 663.
Orehov okrog
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od tr> govcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
2426
Sprejmejo se tako] ▼ bližini Ljubljane
vajene kmečkega dela. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 850.
Vsem, ki so spremili na njeni zadnji poti našo prisrčno ljubljeno soprogo, predobro mamico, gospo
MAEIJO BBEG4E
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastlti duhovščini iz Roba, Škocijana in Vel. Lašč, dalje vsem sorodnikom, prijateljem in ki so prihiteli od blizu in daleč, da nas tolažijo ob prebridki, nenadomestljivi izgubi predrage nam rajnice. — Bog plačaj vsem!
Na ROBU, dne 10. marca 1916.
Žalujoča rodbina Bregar.
Zahvala.
Vladajoče razmere so žalibog onemogočile, da bi se prepeljalo truplo gospoda
FRANJA KLEMENČIČA
v Ljubljano, onemogočile celo, da bi mogli pohiteti k njegovi smrtni postelji ali se tudi le udeležiti pogreba. V neznosni britkostl, ki nam vsled tega polni srce, nas pa tolaži dejstvo, da bo se našle druge plemenite duše, ki so izkazale milemu pokojniku zadnja dela ljubezni v največji meri. Tem blagim dušam ostanemo hvaležni do smrti.
Predvsem bodi izrečena naša najgloblja zahvala prečast. domači duhovščini v Judenburgu, imenoma prečast. gospodu kaplanu Wallnerju, ki je pokojnika pogosto obiskovala in mu stala ob strani, da se je kar najbolje pripravil na zadnjo pot in z globoko pobožnostjo prejel sv. popotnico. Njegova smrt je bila zgledno lepa in mirna. Večje tolažbe bi nam nič na svetu ne moglo dati. Zato naš presr-čni: Bog plačaj! Srčna hvala častitim sestram križarkam, ki so mu stregle, posebno še čast. sestri Relindis, ki je ves čas požrtvovalno skrbela za njegov dušni in telesni blagor.
Ko so pokojnika položili na oder, je preskrbela gospa Matjrsek, pri kateri je bil pokojnik stanoval kot enoletni prostovoljec, za sveče in obilo sveže cvetje in zelenje; preskrbela mu je tudi lep svež venec. Za to, kakor tudi za njene to-lažljlve obiske v bolnišnici, bodi Imenovani gospej izrečena naša najprisrčnejša zahvala.
Skrb za dostojen pokop je prevzela atražna atotnija 17. pešpolka in priredila tako ganljivo lep pogreb, de je bil pokojnikovemu spominu v najlepše zadoščenje, nam v veliko tolažbo, njej sami pa v čast. Poleg vojaške godbe so se udeležili pogreba gospodje tovariši enoletni prostovoljci, ki so nosili venec s trakovi, podčastniki in oddelek moštva, vsem na čelu blagi poveljnik stražne stotnije gospod nadporočnik dr. Kuhel, Vojaški povski zbor je zapel pokojniku dve pesmi: pri mrtvašnici „Gozdič je že zelen," na pokopališču pa: „Vigred jo prišla". Tako je bil na nad vse ganljiv in lep način pokopan zopet en slovenski vojak, ki je našel svoj grob v hladnem Judenburgu. Stražna stotnija je tudi takoj poskrbela za ličen lesen nagrobni križ. Za vse to kličemo stražni stotniji 17. pešpolka in njenemu plemenitemu poveljniku dr. Kuhlu, kakor tudi gg. enoletnim prostovoljcem iz dna srca: Hvala in slava I
Frane, ti pa počivaj mirno med tovariši I Tvoj grob sredi drugih slovenskih grobov na pokopališču v Judenburgu ne bo nikoli pozabljen.
Žalujoči ostali.

m
FMIMOCI
najboljše kakovosti po dnevnih cenab
na vagone ali uozooe.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4. —
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
«H
Tisk: »KatoLLSke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec.