KLINOPISNI DOKUMENTI V SLOVENIJE I
AHARON KEM PINSKI 
U niverza, Tel A viv
SILVIN KOŠAK 
Univerza, Ljubljana
Sem eniška biblioteka v L jubljani h ran i glinasto ploščico z reliefom leva, 
oprem ljenim z napisom v klinopisu in v starohebrejski pisavi. Ploščica je dolga 
10 cm, visoka 6,8 cm, debela pa 0,7 cm.
Muzej im a v zvezi s tem tu d i pismo z dne 16. 12. 1897, ki ga je poslal 
Dr. Atele, d irek to r »Tiroler G lasm alerei« v Innsbrucku, p relatu prof. Jožefu 
S m rekarju, tedaj predsedniku D ru štv a za krščansko um etnost v L jubljani.1 
V njem nav aja, da je bila ploščica izžagana iz razvalin nekega tem plja v K e- 
ra k u ob ju žn i obali M rtvega m orja. V Evropo jo je prinesel neki Švicar, zapo­
slen p ri sirijsk i železnici. D uplikat ploščice, podarjen prof. A lbertu K ühnu, 
h ra n i sam ostanski muzej Einsiedeln v Švici.
R elief je očiten ponaredek iz vala tako im enovanih »moabitskih« falsi- 
fikatov.2
Za ponaredbo govorijo v prvi v rsti arheološki k riteriji. R elief leva je posnet 
po asirskih bro n astih utežeh v obliki leva iz 7. st. pr. n. št. Podobne uteži so 
bile razširjene tud i p ri P erzijcih in v Palestini;3 zelo lep prim erek h ran i B ri­
tanski m uzej z izkopavanj v K alakhu.4
Da je im el ponarejevalec p red seboj utež, je razvidno z lonca, ki ga im a 
lev na h rb tu . Na reliefu je popolnom a odveč, m edtem ko je p ri uteži rabil ko t 
ročaj. Podobno je tud i s podstavkom , na k aterem lev leži. Predloga je im ela 
bržčas na sebi asirski napis v klinopisu. Ponarejevalcu se ni zdelo vredno tru ­
da, da b i ga natančno prepisal, zato je uporabil samo nekaj kom binacij klinov, 
ki ničesar ne pom enijo. Med popotniki, ki so ob koncu 19. st. ljubiteljsko kupo­
vali »pristne izkopanine«, n i bilo raču n ati s poznavalci. K er p a je ponarejevalec 
želel pro d ati relief kot »moabitico«, ki je bila ta čas v modi, je dodal še he­
brejski napis. P ri tem seveda ni pom islil, d a n a celotnem področju Sirije in 
Palestine ni nobene klinopisno-hebrejske bilingve. V tre tji v rsti napisa ra z -
1 J. Sm rekar, Poročilo, v: D ru go iz - - W. F. A lbright, T he A rc h a e o lo g y
v e s tje » D ru štv a za k ršča n sk o u m e tn o st« of P a le stin e (I9601 ) 27.
v L ju b lja n i (1898) 4. 3 C IS II 1, št. 108.
4 Ene. B ib lica D, str. 874 d.

»Klinopisna« glinasta ploščica, hranjena v L jubljani 
»Cuneiform« tablet, Ljubljana
ločno vidim o, kako preh aja klinopis v alfabet: črki s, b in še ena, ki je ne­
čitljiva.
Sam h eb rejsk i napis se glasi: m n h m ik »kraljevska m ina«; ponarejevalec 
je pozabil, da je napis, ki je p rim eren za utež, povsem nefunkcionalen, če ga 
prepiše na relief. Poleg tega je tu d i slovnično nepravilen, saj bi bil m oral 
uporabiti sta tu s constructus (genetivno zvezo) m n t m ik. Č rke na hebrejskem

napisu so dobro posnete z m oabitske stele k ralja Meše (ca. 850 pr. n. š.), ki so 
jo odkrili le ta 1868, in ki je sprožila veliko zanim anja za »moabitico«. Prim . 
m ik M š’ v 1. v rsti stele, m edtem ko najdem o črki n in h v v rstah 2 in 3—4.B
L ahkoverni kupec je nasedel tu d i podatku, da je ploščica izžagana iz tem p­
lja v K eraku, k je r pa stojijo v resnici samo razvaline križarske trdnjave.
Č eprav je relief sem eniške biblioteke v L jubljani le ponaredek, je vendarle 
m etodološko zanim iv, saj lahko n a tak ih predm etih najlaže preverjam o svoje 
k rite rije za klasifikacijo arheoloških in filoloških objektov, obenem pa je p ri­
kupna priča m iselnosti ob koncu 19. s t , ko se je ob senzacionalnih arheoloških 
odk ritjih nenadom a povečalo zanim anje javnosti za k u ltu ro stareg a vzhoda.
C u n eifo rm d o c u m e n ts in S lo ven ia , I
T he theological library in Ljubljana ow ns a clay tablet depicting a lion in relief, 
w ith an inscription in cuneiform and ancient H ebrew (10 cm X 6,8 cm X 0,7 cm). 
It w as brought to Ljubljana in the 19th century, supposedly taken from a »temple 
in K erak on th e southern shore of th e D ead Sea«. A nother copy of the sam e tablet 
is kept in the m useum of the E insiedeln m onastery (Switzerland).
T he tablet belongs to the so-called »moabitica« forgeries and is copied from an 
A ssyrian bronze w eight. The most obvious proofs of forgery are the handle on the 
lion’s back and the base on w hich it stands, w hich have a function on a w eight but 
are pointless on th e relief.
The cuneiform signs are very w ell copied from the »Mesha Stele«. The Hebrew 
inscription reads m n h m lk »Royal Mina« w hich w ould belong only on a w eight. 
T here are, besides, no know n Near Eastern tex ts w ith bilingual cuneiform and 
H ebrew inscriptions.
T he place of origin is also incorrect as only the ruins of an old crusaders’ fortress 
are know n in Kerak.
6 W. F. A lbright, o. c., fig. 39.